TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: lnserat na vsi strani 60 K, na -/s_ strani 40 K, na '/, strani_20 K, na 7a strani 10 K in na
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Obseg:: Rožasti ali brstičnati ohrovt. — Pošiljajmo sinove v kmetijsko šolo! — Kmetijske raznoterosti s podobami. — Vprašanja in odgovori. — Kaj delaio naše podružnice. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družl>e kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Rožasti ali brstičnati ohrovt.
Ta izvrstna zelenjad je pri nas, žal, skoraj nepoznana.
Rožasti ohrovt je pavrsta ohrovta ali kapnsa, ki namesto ene velike glave nastavlja ob koenju (storžn) mnogo majhnih glavic (rožic) v velikosti orehov, ki so pa veliko okusnejše kakor glave navadnega ohrovta.
Rožasti ohrovt je zelo priljubljena in čislana zimska zelenjava, kajti rožice (popki, brsti) se lehko režejo vso zimo do pomladi in so še bolj okusni kakor ohrovt, ki je bil pridelan v gorki lehi.
Rožasti ohrovt zahteva prosto, toda pred ostrimi vetrovi zavarovano (solnčno) lego ter dobro, gnojno, globoko prerahljano zemljo. Preveč globoka zemlja, zlasti če je pusta in lega senčna, mu ne ugaja.
Da bomo imeli dober uspeh, si moramo od zanesljivega trgovca priskrbeti dobro in dobro kaljivo seme, kajti nobena druga rastlina se tako lehko ne izprevrže kakor rožasti ohrovt.
Podoba 76.
Rožnati ohrovt „Herkules" tvrdke Haage & Schmied v Erfurtu.
Seme, ki ga je težko razločevati od semena na" vadnega ohrovta ali pa zelja, je 4 do 5 let kaljivo. Vsejano skali pri navadni toplini v 6 do 8 dneh.
Na 5 gramov gre 600 do 700 semen. Kar se vi-sočine tiče, imamo tri pavrste rožastega ohrovta, in sicer nizkega, srednjevisokega in visokega. K nizkim
štejemo tele vrste: Aig-burth (z velimi trdimi glavicami), Dreibrun-nen (erfurtski. nizki), non plus ultra (z velikimi, trdimi glavicami), Perkinov pritlični in Srettonov Matchless (z velikimi glavicami).
Srednjevisoke vrste so: erfurtski srednje-visoki Herkules (glej podobo 76.), kroglasti Serymserov Giant in dunajski tržni rožasti ohrovt.
Od visokih je edino bruseljski priljubljen (glej. pod. 77.).
Seme se seje koncem meseca marca ali začetkom aprila. Maja meseca se presajajo sadike 50 do 60 cm narazen na pripravljene lehe in se rastline pozneje nekoliko prisujejo.
Julija meseca se vršički priščipnejo, kar rastline prisili, da naredijo mnogo glavic.
Če je zima mila, rožasti ohrovt ne zmrzne in dela spomladi zopet nove glavice, če je pa več kakor 10° C
Podoba 77. Bruseljski rožnati ohrovt.
mraza, g a je treba pred zimo zavarovati in prezimiti na naslednji način: Na vrtu se napravi globoka jama, kamor se rastline, ki smo jim bili poprej porezali liste, s koreninami tako presade, da stoji druga poleg druge.
Če mraz pritisne, se jama pokrije z deskami in z listjem ali s slamo.
Glavice, ki izrasejo okoli kocnja, se po potrebi obirajo vso zimo.
Nizki rožasti ohrovt prezimimo lehko na stalnem mestu, kar je veliko bolje, ker v zmerni zimi naprej glavice razvija, posabno če jeseni po zemlji raztrosimo preleženega gnoja.
Če pa mraz pritisne, ga lehko pokrijemo z dolgo slamo, in sicer najbolje na ta način, da vzamemo nekaj šknpe, jo prepognemo in na tem mestu trdno zvežemo z motvozom ter s tako narejenim klobukom rastlino pokrijemo. Ob lepem, gorkem vremenu lehko klobuke snamemo.
Pošiljajmo sinove v kmetijsko šolo!
Razna so pota, ki nas vodijo do napredka. Dober praktičen pouk, dobri zgledi vzorno urejenih gospodarstev, zadružna samopomoč, vse to nas napeljuje k napredku in k bolj uspešnemu kmetovanju.
Zelo važno vlogo ima kmetijski pouk.
S popotnim poukom se je doseglo že mnogo uspeha. Spominjam n. pr. le na obnovitev naših vinogradov. Res so se morali po vinorodnih krajih opusto-šeni vinogradi nanovo napraviti, nekako tako, kakor se mora pogorelo gospodarsko poslopje nanovo sezidati, ali da se je novo vinogradništvo v primeroma kratkem času tako razvilo in da tako lepo napreduje, to je sad dobrega pouka.
Veliko vredni so v tem pogledu tudi kmetijski tečaji, ki trajajo po par dni, pa tudi dlje. V teh tečajih se posamezne stroke bolj temeljito in tudi praktično poučujejo; vzame se vse, kar je za napredek do-tične stroke posebno važno.
Pomniti pa je, da je popotni pouk in da so kmetijski tečaji namenjeni predvsem odraslim kmetovalcem in samostojnim gospodarjem. Pomniti je pa tudi, da so samostojni gospodarji vobče manj ukaželjni. manj dovzetni in da jim manjka tudi potrebne podlage za dobro umevanje naprednih naukov kmetijstva.
Zato je pa treba zastaviti potrebne sile v prvi vrsti pri mladini, če hočemo doseči glede kmetijskega napredka boljših in trajnejših uspehov. Njej, ki je dovzetna za vse, je treba dobrega pouka, če hočemo, da se povzdigne naše kmetijstvo in popne sčasoma na tisto stopnjo, kjer se nahaja po drugih krajih.
V to je pa treba, da pošiljamo kmetske sinove v kmetijsko šolo! Tam je mesto, da se pripravijo za bodoči svoj poklic in da se nauče vsega, česar jim je treba v praktičnem življenju. Tam naj si spopolnijo svojo ljudskošolsko izobrazbo! Saj je znano, kako malo znanja prinese često naša mladina iz ljudske šole. Znano je pa tudi, da v par letih še to rada pozabi, kar se je naučila. Premnogi zgledi nam potrjujejo, da ne znajo v ti starosti ne dobro brati, ne pisati, še manj pa računati. V kmetijski šoli se to pomanjkljivo znanje skrbno popolnjuje. Učenci se vadijo v računanju, pisanju in sestavljanju kupčijskih pisem in sploh v vsem, kar kmetovalec potrebuje za boljšo svojo izobrazbo. Uče se pa tudi vseh tistih kmetijskih predmetov, ki so posebno važni za naše razmere in za gospodarski naš
napredek. Uče se pridelovanja krme, živinoreje, mlekarstva, vinstva, sadjarstva itd., pa ne samo v šoli, ampak poglavitno tudi zunaj, na polju, v vinogradih, v vinski kleti, v hlevih, v mlečni kleti itd. Saj ima kmetijska šola v ta namen skrbno urejeno gospodarstvo in vse potrebne pripomočke. Uče se pa tudi drugih lastnosti in čednosti, ki so potrebne današnjim gospodarjem; uče se varčnosti, zmernosti, delavnosti, dobrega gospodarstva, rednega življenja in lepega obnašanja. Napeljujejo se pa tudi k zadružni samopomoči, ki je zlasti za malega kmetovalca dandanes tako važna in potrebna. Skrbi se torej za vse, česar je treba za dobro stanovsko vzgojo bodočih gospodarjev.
Zato pa skrbimo, da se v prvi vrsti naša kmet-ska mladina zadostno in svojemu stanu primerno izobražuje in da obiskuje v ta namen kmetijske šole! Posnemajmo v tem pogledu druge kraje in druge dežele! Povsodi se lehko prepričamo, da so v najbolj naprednih deželh kmetijske šole najbolj obiskovane in da je po teh krajih največ kmetijskih šol, kajti povsodi se smatra dobra kmetijskošolska izobrazba za glavni temelj in za glavni pogoj kmetijskega napredka. Ravnajmo tudi pri nas tako in pošiljajmo kmetske sinove v kmetijsko šolo !
R.
Kmetijske raznoterosti s podobami.
Golša pri psu.
Golša se pri psu čestokrat naredi, vendar njen
vzrok ni dobro poznan. Med drugim pripisujejo vzrok srčnim napakam. Golša se naredi na vratu, in sicer na jabolku ali v njegovi bližini ter je bula (glej pod. 78.), ki je včasih trda, včasih zopet bolj ali manj mehka. Bula počasi zelo globoko sega in ovira dihanje. Zdravljenje golše bodi vedno delo veščega živinozdravnika, ki včasih more golšo odpraviti s preprostimi mazili, drugače jo pa mora izrezati. V novejšem času so posebna notranja zdravila proti golši, ki izborno učinkujejo.
Preprosta naprava, ki ovcam onemogoča, da ne morejo ograj preskakovati.
Nektere ovce imajo razvado, da preskakujejo ograje. Ta razvada je sitna in tudi nevarna, ker se ovce lehko poškodujejo. Preprosto sredstvo, ovcam to razvado odpraviti, obstoji v tem, da se jim na vrat obesi štirioglata deščica, ki sega dol do sprednjih kolen (glej pod. 79.).
Kako se perutnini zdravi zlomnjena noga.
Če se perutnini zlomi golenica ali piščal, je ni težko ozdraviti, pač je pa veliko teže ozdraviti kost v
Podoba 78.
stegnu, mogoče
(n
ki je obrastena z mesom, kajti na njej ni nikdar obvezo dobro pritrditi. Ce se zlomi kost v stegnu, je najbolje žival zaklati, Kadar se je zlomila piščal, je najprej oznažiti nogo z gorko -b vodo, potem se pa ob vije z bombaževino. Za obvezo se vzame kos bezgove vejice, ki se razkolje na dvoje in se iz nje vzame stržen kakor kaže (podoba 80. Obe polovici bezgove cevke se potem znotraj namažeta z mizarskim klejem ter se pritrdita čez bombaževino i čez zlomljeno mesto kakor kaže pod. 81. in se ~ slednjič obvežeta z ozkim so trakom, ki je tudi namočen v kleju. Taka obveza ne tišči, pa je trpežna in vendar zelo lehka. Čez tri do štiri tedne je kost za-celjena, obveza se z vodo omehča in se odvzame.
i
Podoba 81.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 228. Kdaj je najboljši čas sejati inkar-natko, t. j. rdečo deteljo, in ali bi se sponašala v našem kraju? Daje li inkarnatka dobro klajo? (F. V. v C.)
Odgovor : Inkarnatka je enoletna rastlina, ki daje le eno košnjo in je prav dobra za krmo. Inkarnatko moremo sejati meseca avgusta ; v nekterih krajih jo sejejo pod ajdo in se do zime tako dobro obrase, da se lehko enkrat popase, in prihodnje leto da najzgodnejšo zeleno krmo, ker se more že meseca maja ali najpozneje meseca junija kositi. Inkarnatko pa moremo tudi spomladi, in sicer meseca aprila sejati, cvete potem v juliju ali v pričetku avgusta. Spomladi jo kaže le tedaj sejati, če je štajerska detelja čez zimo poginila. Jesenska setev je tamkaj umestna, kjer se ni bati jesenskega ali spomladanskega mraza, ker je inkarnatka zanj zelo občutljiva. Ko se inkarnatka zgodaj pokosi, je mogoče za njo še vsejati jari ječmen, proso, peso, zelje itd. Uspevanje jesenske setve v ljubljanski okolici in po Dolenjskem, koder se inkarnatka zelo seje, ni povsem zanesljivo, in kako bi bilo pri Vas, je šele s poskušnjo dognati. Inkarnatka ne uspeva v vlažnih težkih tleh, pa ravno tako ne v suhih in zelo peščenih tleh.
Vprašanje 229. Ali me more okrajni zdravstveni svet na pritožbo mojega soseda prisiliti, da moram iz svojega dvorišča odstraniti gnojišče, vkljub temu, da je gnojišče od pamtiveka na tem prostoru in ga nimam nikamor drugam prenesti? Omenjam, da je pred leti moj sosed imel na drugi strani svoje hiše okna in vrata in jih je šele pozneje brez dovoljenja prestavil na drugo stran hiše, proti mojemu dvorišču. Poleg gnojišča imam zaprto jamo za gnojnico, in tudi gnojišča bom tlakal, da se bo vsa gnojnica iztekala v gnojnično jamo. (L. Ž. v J.)
Odgovor: Zdravstveni svet Vam sploh nima v tej zadevi ukazovati, on kvečjemu more županu ukazati, da Vam on iz zdravstvenih razlogov zapove gnojišče prestaviti. Proti županovemu ukaza imate prizivno pravico na občinski odbor in proti ukrepu občinskega odbora na deželni odbor. Iz zdravstvenih ozirov bi seveda bilo najbolje vse hleve, vsa gnojišča in vse gnojnične jame prenesti iz vasi vunkaj in vas kanalizirati, a potem bi bilo kmetijstva konec. Iz tega sledi, da je iz zdravstvenih ozirov komu nagajati zaradi
gnojišča na kmetih bedasto, in če Vam župan ali občinski odbor kaj neupravičenega ukaže, deželni odbor gotovo reši priziv v prid kmetijstvu.
Vprašanje 230. Imam leseno vinsko klet, kamor je prišla lansko leto vsled velikega naliva voda, in sedaj les na tleh plesni in rasejo neke vrste gobe. Kako zatPem ples-nobo in zabranim rast gob ? (J. G. v L.)
Odgovor: Predvsem je klet dobro posušiti, če se je lesna goba v lesu zaplodila, potem je najbolje ves napadeni les odstraniti in ga z novim nadomestiti. Novi les, ki ga denete v klet, dobro namažite z vročim in s pravim karbolinejem. Pri tvrdki Mihael Barthel in drug na Dunaju X, Siccardburg-gasse 44., tudi dobite maže, ki so nalašč prirejene proti plesnobi in lesnim gobam.
Vprašanje 231. Imam metljavega vola, ki je že pričel hirati in tudi njegova mati je poginila za metljavostjo. Tudi že poprej mi je več goved poginilo za to boleznijo. Kako je metljavo živino zdraviti? (J. B. v Z.)
Odgovor: Metljavost povzroča zarod neke gliste, ki pride s krmo ali s pijačo v želodec in v čreva. Od tukaj gredo ličinke v jetra in povzročajo omenjeno bolezen. Če je škodljivec zašel v živalsko telo, potem ni več sredstva, da bi ga uničilo. Nektere živali prebolijo bolezen in je potem poglavitna naloga, žival zopet k moči spraviti. V to svrho je dajati živalim dobro krmo in na dan po 1 do 2 žlici praška, ki je sestavljen iz 20 g ferrum alcoholisatum, 300 g kuhinjske soli in 200 g zmletega kumina. Važnejše kakor zdravljenje za metljavostjo obolele živine je sploh preprečenje te bolezni. Če naj goved pred temi nevarnimi škodljivci obvarujemo, potem je ne smemo pasti po kislih ali po poplavljenih pašnikih ali senožetih. Tudi naj se goved skrbno ogiblje mlakuž, ker ravno na takih mestih se nahaja največ jajčec od glist.
Vprašanje 232. Tu pri nas kupujemo kapusove sadike, in ko so dorasle, jih imenujemo zelje. Na Kranjskem pravite kašeljsko zelje in zakaj ? Kaj je torej kapus, zelje in kašeljsko zelje in ali je slednje tisto, kar dobivamo v trgovinah ? (A. M. na P.)
Odgovor: Kapus ali zelje sta imeni za isto rastlino, in pri Vas slučajno imenujete mlade rastline (sadike) kapus, dorasle pa zelje. Zelje je več vrst, zgodno ali pozno, z majhnimi ali z velikimi glavami, mehko ali trdo, različno barvano itd. V ljubljanski okolici se prideluje zelo veliko zelja, ki se rabi za napravljanje slavnoznanega ljubljanskega kislega zelja, in ondotni kmetovalci, ki imajo s pridelovanjem zelja obsežne izkušnje, posebno cenijo vrsto zelja, ki se prideluje v vasi Kašelj pod Ljubljano, zato ima seme kašelj-skega zelja posebno veljavo.
Vprašanje 233. Lani sem napravil nov, čedno izdelan, na zraku stoječ svinjak, pa mi je precej prvo leto v njem poginilo 6 prašičev. Letos sem kupil 4 prašiče, in zopet so vsi zboleli, trije so sicer ozdraveli a eden je poginil. Sedaj sem zopet kupil 4 prašiče, in od teh mi je ravnokar eden poginil. Pogibli prašiči povišne. Tukajšnji ljudje trdijo da je svinjak od lanskega leta okužen, in tudi jaz sem prišel do tega prepričanja. Kako naj svinjak razkužim ? (T. P. v Ž.)
Odgovor: Vi ste lansko leto dejali v svinjak prašiče, ki so imeli kakšno kužno bolezen, bržkone rdečico, in sedaj je svinjak okužen po glivah te bolezni, zato so letos prašiči v njem zboleli, oziroma poginili. Okužen svinjak je temeljito razkužiti, in sicer po načinu, ki je popisan v knjigi „Soseda Razumnika prašičereja", ki jo je dobiti pri naši družbi za 1 K.
Vprašanje 234. Ali mi morejo sosedje braniti postaviti čebelnjak 3'/a m od pešpoti? (M. P. v L.)
Odgovor: Zakon nič ne določa, kako daleč sme biti postavljen čebelnjak od kakega pota. Za zgradbo čebelnjaka morate tako dobiti od župana stavbeno dovoljenje, in od njega je zavisno, če iz policijskih ali varnostnih ozirov zahteva večjo razdaljo med potom in čebelnjakom. Proti odločbi župana imate priziv na občinski odbor in proti tega nkrepu na deželni odbor.
Vprašanje 235. Med mojim posestvom in sosedovim je pešpot, kije na občinskem svetu, in sosedovega je le toliko kolikor daleč sega kap. Sosed je porezal veje mojemu sadnemu drevju, deloma celo tiste ki so nad mojim svetom, in vse ki segajo na občinski svet. Ali sme sosed porezati veje ki segajo nad občinski svet? (M. P. v L.)
Odgovor: Sosed ima pravico edinole do vej tujega drevja, ki rasto nad njegovim svetom, dočim so veje nad občinskim svetom občinske, in le ta jih sme odstraniti ali odstranitev komu naročiti.
V-prašanje 236. Kako jeseni pripravijo vinske tropine za kuhanje žganja? Koliko časa naj bodo tropine hranjene v sodu, da so najpripravnejše za kuhanje? (J. J. v K.)
Odgovor: Žganje se kuha iz reči, ki imajo v sebi alkohol, in ta se naredi potom kipenja iz sladkorja. Iz tega sledi, da morajo sladke tropine najprej pokipeti, in ko so popolnoma pokipele, so najpripravnejše za kuhanje žganja, ker takrat dajo največ, oziroma najmočnejše žganje. Odtisnjene tropine se kakorkoli hranijo do kuhanja ter morajo biti tako pred zrakom zaprte, da se ne skisajo, t. j, da se alkohol ne izpremeni v ocetno kislino. V dobro zaprtem sodu morejo tropine čakati do pozne, mrzle jeseni ali zime; med tem časom popolnoma pokipe in se kuhajo, kadar je kaj časa.
Vprašanje 237. Moj sosed ima od mojih prednikov kupljeno pašno pravico na mojem pašniku. Ker nameravam pašnik opustiti in ga pogozditi, zato vprašam, na kakšen način morem svojega soseda prisiliti, da opusti sicer upravičeno pašno pravico na mojem posestvu? (U. B. v P.)
Odgovor: Služnostno pravico do paše na Vašem posestvu morete odpraviti potom odveze in odkupnine ter morate v to svrho prositi pri okrajnem glavarstvu za vpeljavo zakonitega postopanja. Razsodbo o odvezi služnostne pravice izreče deželna vlada.
Vprašanje 238. V hiši so se naselili neke vrste mravljinci, ki so tudi krilati. Prikažejo se proti večeru, lazijo po tleh, oknih in drugodi ter se zlasti zbirajo na stranišču, imajo nekak čuden duh in so zelo neprijetni gosti. Kako zatrem mravljince, ki pozneje dobe krila. (J.S. v Št. J.)
Odgovor: So mravljinci, ki po zvrešnem levenju dobe krila in postanejo spolno dozoreli. Naj mravljinci bodo kterekoli vrste, uspešno se dado le tedaj zatreti, če se poišče mravljišče, ki se dodobrega uniči. Po hišah so mravljišča dostikrat zelo skrita in jih je težko zaslediti ; nahajajo se v razah v zidanih ali lesenih stenah, pod lesenimi tlemi itd. in mnogokrat je potrebno tla odpreti. Vsled sestave stranišč imajo mravljinci na teh prostorih posebno ugodno priliko delati mravljišča, zato se na straniščih posebno radi vgnezdijo.
Vprašanje 239. Imamo javno poljsko in gozdno pot, ki pelje čez travnike in njive, ki doslej niso bili ograjeni. Posestniki so pričeli svoje travnike zagrajevati z zidom, in sicer tik do potnega kolesnika, vsled česar se vozovi, zlasti z dolgim lesom naloženi, ne morejo ogibati. Če se zemljišča ob javnih potih grade, kako široka se mora pustiti pot in kteri zakon je merodajen? (A. P. v P.)
Odgovor: Pot ostane v prvotni širokosti, a ograje tik javnih potov se morajo 1 m od pota postaviti. Glede tega je merodajen deželni zakon, ki določa policijski red na javnih, necesarskih cestah in potih. Za ta red ima predvsem skrbeti županstvo.	_
Kaj delajo naše podružnice.
Čč. načelništva podružnic nujno prosimo sa redna in kratka poročila o svojem delovanju, ki bodo njim v čast in tovarišicam v spodbudo!
Podružnica v Kočevju.
Vsled prizadevanja državnega poslanca za Kočevje, g. kneza Karola Auersperga, se ima organizovati tudi kmetsko prebivalstvo kočevskega okraja, in sicer v najožji stiki s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko. V to svrho naj se najprej oživi delovanje kmetijske podružnice v Kočevju, potem naj se osnujejo v drugih primernih krajih tega okraja še druge družbene podružnice, ki se slednjič po družbenih pravilih združijo v podružniško zvezo za kočevski sodni okraj. 11. t. m. je bil čez več let zopet občni zbor kmetijske podružnice v Kočevju, kjer se je izvolil nov odbor. Za načelnika je bil izvoljen g. Rudolf Schadinger, knežji gozdni mojster v Kočevju, in za odbornike gg.: župan Alojzij Loy, potem Arnošt Pttsche, Josip Verderber, Josip Os\vald, Danijel Ranzinger, vsi posestniki v Kočevju, Franc Klun posestnik v Livodu in Matija Sigmund, posestnik v Stari Cerkvi. Podružnica takoj nastavi svf jega potovalnega učitelja za kmetijstvo, ki bo obenem podružnični, oziroma zvezni tajnik ter bo imel nalogo zasnovati potrebno kmetijsko zadružništvo v kočevskem okraju. V podružnične svrhe je od kneza Auersperga kakor tudi od drugih strani zagotovljena denarna podpora in poleg tega je podružnica že vložila prošnje za podporo na pristojna mesta. Služba potovalnega učitelja je že razpisana. Sedaj je toliko kakor zagotovljeno, da se z organizacijo kmečkih posestnikov na Kočevskem res nekaj koristnega in stalnega ustvari, kajti večkratni poskusi od strani glavnega odbora kmetijske družbe v enake svrhe so se vselej izjalovili, ker je « Kočevju nedostajalo osebe, ki bi se temu delu popolnoma posvetila. Želimo novi organizaciji veliko sreče, in velika množina novih udov, ki gotovo pristopijo, tudi dvigne ugled vse kmetijske družbe kranjske.
Kmetijske novice.
Državno pospeševanje živinoreje potom zbolj-ševanja planin. Od c. kr. kmetijskega ministrstva za-pričeto delo v svrho pospeševanja planinarstva, z namenom pomnožiti število domače živine, je v polnem teku. Z ozirom na svojerasni ministrski odlok, kjer je bila misel izražena, da je naloga državne uprave, da so na svojih posestvih glede zboljšanja planinarstva zasebnikom za zgled, so že gozdna in domenska ravnateljstva stavila svoje dalekosežne predloge. Te predloge glede njih primernosti po veščakih o gozdarstvu in planinarstvu preiskati, se po možnosti še letos zvrši. Na Solnograškem so se te preiskave že zvršile v drugi polovici meseca junija, in se sedaj vrše na Tirolskem, Gorenjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Pričakovati je, da bo mogoče prihodnje leto pričeti s prvimi zboljšavami in tako doseči nameravani cilj, pomnožiti planinske pašnike.	_
Družbene vesti.
** Lanene tropine, ki so najboljša močna krma, bo družba na večstransko izraženo željo imela odslej naprej vse leto v zalogi, na kar posebno opozarjamo naše gospodarje. Lanene tropine niso le dvakrat tako redilne kakor najboljš-otrobi, ampak imajo vrhutega v sebi veliko rudninskih rei dilnih snovi, zlasti lehko prebavnih fosforovokislih spojin, in so zato iz zdravstvenega ozira zelo priporočene, posebno za plemensko in mlečno živino, za teleta žrebeta in mlade prašičke. Pri mladih živalih lanene tropine pospešujejo raz-
voj okostja in hitro rast. Odslej moremo lanene tropine ceneje oddajati, in sicer 100 kg po 18 K z vrečami vred. Te tropine se oddajajo le v vrečah po 50 ali 100 kg. Napram današnji visoki ceni otrobov živinorejcem veliko bolj kaže pokladati namesto njih lanene tropine, ne glede na boljši učinek tudi z gospodarskega stališča, kajti s 1/3 kg lanenih tropin se na cenejši način doseže večji učinek kakor s celim kg otrobov.
** Oddaja kos. Družba oddaja letos, kakor vsa zadnja leta, in ima že v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah smo letos naročili trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. -— Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj.
Cene kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 6 6'/s 7 71/a 8 Ctn: 60 65 70 75 80 Cena:	80 h, 90 h, 1 K, 1 K 10 h, 1K 20h.
Poleg teh kos ima družba vsled večkrat izražene želje tudi v zalogi 45 cm kratke, posebno močne in široke kose za košnjo stelje in praproti v gozdu in po skalnatih tleh. Cena tem kosam je 90 h za komad.
** Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah ima družba v zalogi le v najfinejši kakovosti in je vsled tega nekoliko dražje, se ga zato '/4 manj porabi in je jačje v svojem učinku. To „ventilirano" žvepleno moko oddaja družba po 18 K 100 kg, in sicer v vrečah po 50 kg. Podružnice, ki skupno naroče žvepleno moko, jo dobe voznine prosto, kakor modro galico.
Prave bergramaške osle, in sicer temnovišnjevkaste, podolgem žilaste, oddaja družba po 60 h. Osle so vse enake kakovosti ter so 25 do 26 cm dolge.
Občni zbor e.kr. kmetijske družbe kranjske.
(Konec.)
V imenu glavnega odbora je družbeni ravnatelj Pire poročal o izpremembi družbenih pravil v zmislu sklepa lanskega občnega zbora, ki naj predvsem omogoči primernejše in lažje imenovanje ter stalno nameščenje družbenih uradnikov in slug. Občni zbor je brez ugovora odobril nasvetovane premembe. Vsled tega odpade v § 12. odstavek c), namesto njega pa se postavi nov odstavek, ki se glasi: »c) stalno nastaviti družbenega tajnika in druge družbene uslužbence po končani desetletni službeni dobi s pravico do pokojnine, kamor pa je vselej vračuniti prejemke iz javnih obveznih pokojninskih zavodov, toda istotako le na predlog glavnega odbora.«
V	§21. odpade v tretjem odstavku dostavek: »kot družbeni blagajnik mora položiti kavcijo v znesku enoletne plače«; v četrtem odstavku pa se vdene po besedi »službeno razmerje« medstavek »če ni stalno nastavljen.« V § 22. se glasi sedaj prvi odstavek: »Kakšne družbene uslužbence in koliko, razen tajnika, je nastaviti, določuje po vsakočasni potrebi z njihovo plačo vred glavni odbor«.
V	drugem odstavku sta se spremenili besedi »pisarniško osobje« v »družbeni uslužbenci«.
Ostale premembe družbenih pravil se tičejo družbenih podružnic. §29. se je dodal naslednji drugi odstavek: »Podružnica more v dosego svojih namenov tudi na drug primeren način pridobivati denarnih sredstev ; v ta namen lehko v svojo last prido-
biva premičnine in nepremičnine, toda le v imenu c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, ki je njen del. S temi pridobitvami pa sme razpolagati le v zmislu teh pravil«. §35. pa se nanovo glasi: »Če po preteku v § 30. določene volilne dobe podružnica ne izvoli v šestih mesecih novega odbora, oziroma načelnika, in če podružnica ni v rednem podružničnem zboru po § 31. veljavno sklenila svoje razdružitve, potem ima glavni odbor pravico sklicati podružnični zbor, povzročiti novo volitev ter skrbeti, da podružnica začne nanovo delovati. Ce bi te odredbe bile brez uspeha, potem mora glavni odbor izreči, da je podružnica razdružena. Podružnično premoženje, v kolikor podružnica ni z njim v zmislu teh pravil dotlej pravo-veljavno razpolagala, prevzame kmetijska družba.«
Od lanskega rednega občnega zbora sem so se ustanovile nove podružnice kmetijske družbe v Ganjeljnah, v Gradišču pri Litiji, na Raki, v Dragi, v Strekljevcu in v Tacnju. Po nasvetu družbenega ravnatelja je občni zbor potrdil ustanovitev teh podružnic ter je nadalje dovolil, da sme kmetijska družba za konje-rejski odsek najeti posojilo 10.000 kron. Pri raznovrstnih prilikah se je namreč spoznalo veliko pomanjkanje dobrih plemenskih kobil mrzlokrvnega in vročekrvnega plemena. Konjerejski odsek se je obrnil v svrho nakupa in oddaje kobil na kmetijsko ministrstvo, na deželni odbor kranjski in na kranjsko hranilnico za podporo ter se je za leto 1907. odseku nakazalo 4200 K. V zadnji odsekovi seji se je sklenilo na račun te podpore iz z ozirom na dejstvo, da je kmetijsko ministrstvo tudi za nadalje obljubilo prispevati po 3000 kron na leto, najeti posojilo v znesku 10.000 kron ter od omenjenih 4200 kron vsako leto gotov del vračati, ostali del in pa omenjenih 10.000 K pa porabiti za nakup kobil. Konjerejskemu odseku bo na ta način možno leta 1907. in 1908. po 20 kobil, nadaljnja leta pa 8 do 10 kobil nakupiti in oddati. Kobile se bodo oddajale za 4O°/0 znižano nakupno ceno. Ker je gotovo, da bo konjerejski odsek imel letno toliko podpore, da bo mogel plačevati obresti in amortizacijske prispevke, ni pomislekov proti omenjenemu posojilu. Ker pa konjerejski odsek samobsebi ne more najeti posojila, ker nima posestev, mogla bi le c. kr. kmetijska družba, ki ji pripada konjerejski odsek, najeti to posojilo. Občni zbor je pritrdil nasvetu glavnega odbora.
Ud glavnega odbora g. Josip Lenarčič z Vrhnike je stavil samostojni predlog, naj se v svrho uspešnejšega delovanja kmetijske družbe na moderni zadružni podlagi in v svrho samopomoči kmetskega stanu zasnuje c. kr. kmetiji-ka družba poleg nje sedanje oblike še v zadružni obliki na ta način, da vsaka podružnica iz svojih udov zasnuje zadrugo z omejenim poroštvom in razmerno majhnimi deleži na podlagi zadružnega zakona v svrho nabave kmetijskih potrebščin. Po razvitku zadružnega življenja se razširi delokrog zadrug-podružnic na razne kmetijske pridobitne svrhe. Tajniška opravila v zadrugah-podružnicah naj opravljajo plačani tajniki, ki začetkom opravljajo tajniška opravila za več sosednih podružnic skupno, dokler posli ne narasejo toliko, da imajo tajniki s posameznimi podružnicami opravka dovolj. Glavni odbor kmetijske družbe naj se popolni v zadružno centralo s poslujočim in nadziralnim oddelkom. Družbena pisarna opravljaj agende zadružne centrale. Gmotna sredstva družbe naj služijo kakor doslej, četudi v drugi obliki, zadružnocentralnim namenom. V pokritje zadružno-centralnih troškov prispevajo podružnice razmerno po njih razvitku. Glavnemu odboru naj se naroči, da izdela pravila v sporazumu s c. kr. deželno vlado za tako preosnovo ter skliče, kakorhitro mogoče, izreden občni zbor, kjer poroča o zadružnem osnutku ter predloži nova pravila temu občnemu zboru v potrjenje. Pravočasno pred izrednim občnim zborom pa naj se razpošljejo pravila vsem družbenim udom v pregled. Utemeljujoč obširno svoj samostalni predlog je predlagatelj naglašal, da bije dandanes kmetovalec hud boj za obstanek :n da mu je težko spraviti svoje pridelke v denar. Tarnanje ne pomaga nič; treba se je poprijeti modernih sredstev, zadružnega življenja. To se je že drugod dobro obneslo in se bo brez dvoma tudi pri nas. Vse kupovalno delovanje družbe in njenih podružnic naj se postavi na zadružno podlago. Družba je že lani nabavila .355 vagonov raznih kmetijskih potrebščin; to je število
ki imponuje. Vendar pa se pri nas še vse premalo prideluje; treba bo pridelovati na istem prostoru še enkrat ali dvakrat toliko; kaj bi to pomenilo za našega kmetovalca, je pač vsakomur jasno. Družba je glede svojega delovanja na pravi poti, a treba je to delovanje času primerno spopolniti. Če zadruge-podružnice pravočasno naznanijo centrali svoje potrebščine, je ta v prijetnem položaju, da ve, koliko ji je naročiti raznih kmetijskih potrebščin. Ne riskira se nič in vsaka izguba je potem izključena. Podružnice sedaj niso primerno ustrojene; na ramah nekterih sloni vse delo; ti se naveličajo in potem začne hirati podružnično delovanje. Treba je torej iz podružnic zasnovati zadruge z majhnimi deleži in z omejenim poroštvom. Tako skupno zadružno naročanje pa bo imeio za posledico izredno nizke cene. Seveda je treba podružnicam-zadrugam agilnih tajnikov, kterih naloga bo, zadružne ude primerno poučiti in vse potrebno priskrbeti. Župnik Hladnik se je izjavil proti predlogu, češ da bi bilo tako urejeno delovanje pri podružnicah, ki imajo nektere komaj dvajset udov, predrago. Kako bi se zmogli stroški za plačanega tajnika? Predlog je naperjen proti ustanovi, ki že obstoji in bi se torej po raznih krajih razpor le še poostril. Gospodje pri glavnem odboru so z delom preobloženi, da bi mogli še te zadruge revidirati. Vsa zadeva da je problematična. Predlagatelj Lenarčič je branil svoj predlog pojasnjujoč, da bi ne bilo treba takih zadrug povsod ustanavljati; ravnali bi se po potrebi. Na narodnogospodarskem polju se ni treba bati zdrave konkurence. Predlog ima namen, da se kmetijsko življenje postavi na zdravo zadružno podlago. Take zadruge so se doslej povsod dobro obnesle. Zastopnik selške podružnice g. Tavčar je pozdravljal Lenarčičev predlog, ker bi udje tako preosnovanih podružnic imeli več koristi, kakor jih imajo sedaj, in bi tudi sredstva za nabavo raznih potrebščin potem bila zasigurana. — Pri glasovanju je bil Lenarčičev predlog z veliko večino sprejet. Proti so glasovali samo trije udje.
Nadučitelj Žirovnik iz St. Vida je obširno utemeljeval svoj predlog, naj glavni odbor stori vse potrebne korake, da se vpeljjejo pri vojakih tedenska predavanja, in sicer za kmečke sinove iz kmetijstva, za obrtnike pa iz komercielnih predmetov. Ker so pa obrtniki dostikrat tudi kmetje in ker kmetje tudi potrebujejo izobrazbe v spisju, knjigovodstvu itd., bi ukaželjni mladeniči obiskovali obe vrsti predavanj vsak teden in bi si stem nabrali za svoje poznejše življenje neprecenljivih zakladov. To bi pa ljudem vojaško breme jako lajšalo in bi bilo marsikomu vir poznejše sreče. Predlog je bil soglasno sprejet.
Župnik Piber iz Bohinjske Bistrice je nasvetoval, naj bi glavni odbor priporočal prošnjo Bohinjcev, da bi živinozdravnik iz Radovljice vsaj po trikrat na mesec ambulatorično zdravil v Bohinju in da se v ta namen izposluje primerna podpora. Zastopnik deželnega odbora poslanec Povše je obljubil, da bo deželni odbor storil primerne korake za razširjenje živinozdravniške službe po deželi ter da se tudi za prošnjo Bohinjcev z vso vnemo zavzame.
Podružnica na Dovjem je po svojem zastopniku A. Smo-leju predlagala, naj se občni zbor kmetijske družbe v prihodnje sklicuje v zimskem času ko imajo kmetovalci več prostega časa za udeležbo. Ravnatelj Pire je omenil, da je želja dovske podružnice gotovo upravičena, da pa zaradi tehničnih ovir ni mogoče sklicati občnega zbora že meseca januarja ali februarja, ker družbenih računov ni mogoče pravočasno skleniti. Skušalo pa se bo izraženi želji vsaj toliko ustreči, da se občni zbor skliče do konca aprila.
V imenu novomeške podružnice je stavil pristav Rohr-man predlog, naj kmetijska družba izda kot nadaljnji zvezek svoje knjižnice: »Vzorne načrte kmetijskih stavb«. Predlog je bil sprejet, istotako tudi predlog podružnice v Vodicah, naj kmetijska družba v zvezi s kranjskimi državnimi poslanci stori potrebne korake, da ministrstvo še letos ustanovi in odda kakemu Kranjcu mesto čebelarskega nadzornika za Kranjsko. Predlog je temeljito obrazložil nadučitelj Slapšak, ki je v svojem poročilu zlasti naglašal prednosti kranjske čebele.
Kostanjeviška podružnica je po svojem načelniku Lavo-slavu Bučarju predlagala, naj se družbeno glasilo »Kmelovalec«
tako razširi, da bo lehko objavljal daljše razprave agrarnopolitične vsebine Jin naj bi, če mogoče, v kratkem postal tednik. Župnik Hladnik se je izjavil proti daljšim agrarnopolitičnim spisom, ker bi se potem druga tvarina morala preveč krajšati; priporočal pa je kratke notice agrarnopolitičnega značaja. Predlagatelj Bučar je rekel, da je imel v mislih informativne spise in je za to, da se beseda »daljše« ipusti. Tudi vinarski komisar Gombač se je izjavil proti daljšim ;spisom, ker se ne bero; želeti pa je, da »Kmetovalec« čim prej postane tednik. Predlog kostanjeviške podružnice je bil potem sprejet, istotako po daljši debati tudi predlog iste podružnice, naj glavni odbor posveti vso pozornost prirejanju pogostejših kmetijskih tečajev, oziroma sestankov za izohrazbo kmetskega ljudstva po deželi, ki je glavni pogoj gospodarskega napredka. Predlagatelj je omenjal, da je Dolenjska v tem oziru zanemarjena in da bo treba za ta del dežele v prihodnje več storiti. Vinarski komisar Gombač je omenil, da se je doslej zaradi živinoreje in sadjarstva res v prvi vrsti oziralo na Gorenjsko, da pa se bo zanaprej tudi Dolenjski posvečala večja pozornost. Vinarski nadzornik Skalicky je povdarjal, da je priredil že mnopo tečajev in da je imel poslušalce celo iz sosednih dežel, iz nekterih krajev Dolenjske pa ni imel še nobenega. Glavni krivci niso potovalni učitelji, ampak indolenca Dolenjcev. Sicer pa se strinja s predlogom. Ravnatelj Pire je pozdravil predlog ter je želel, da bi se tudi na Kranjskem uvedel sistem, ki je ponekod že vpeljan, da bi vsako okrajno glavarstvo imelo svojega potovalnega učitelja, ki bi lehko mnogo storil za povzdigo kmetijstva. Na Dolenjskem je zlasti glede govedoreje in svinjereje še mnogo storiti. Vinarski komisar Gombač je naglašal nujno potrebo ureditve potovalne službe in je opozarjal glavni odbor, naj vpliva na vlado, da že vendar enkrat reši dotične vloge.
Mokronoška podružnica je predlagala, naj glavni odbor deluje na to, da se čimprej oživotvori ideja splošne deželne zavarovalnice, in naj vpliva nadalje na deželno vlado in merodajne činitelje, da država vinogradnikom priskrbi potrebno število trt, posebno korenjakov, po znižani ceni in da se takoj ustanovi obširna trtnica, oziroma da se obstoječa razširi. Predlog sta utemeljevala župnik Hladnik in posestnik Zupančič, dočim je ravnatelj Pire naglašal, da je glede zavarovalnice kompetenten le deželni zbor, ki pa, žal, ne deluje. Deželni odbornik Povše je govoril za osrednjo trtnico ter je izjavil, da bo stavil v deželnem zboru predlog, naj država in dežela dasta vsaka po 10.000 K, da se bodo mogle ljudstvu dajati cepljenke brezplačno ali pa vsaj po jako nizki ceni. Nadzornik Skalicky je za organizacijo po okrajih z enakimi težnjami. Pri glasovanju sta bila oba predloga mokronoške podružnice sprejeta; predlog iste [podružnice, naj se iz državne trtnice v Novem mestu v vsako vinsko gorico zanesljivemu posestniku in vinogradniku brezplačno dopošlje po 100 trt različnih križank, da se na teh trtah spozna in določi, ktera vrsta v dotični legi najbolje uspeva, pa se je odstopil vladi, oziroma vinarskemu nadzorništvu.
Kamniška podružnica je predlagala po svojem načelniku V. Be|nk'oviču, naj kmetijska družba deluje na to, da seposelski red nemudoma izpremeni in da se vpelje splošno zavarovanje kmetijskih poslov za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti in da se pri tem izločijo posli večjih mest, ki nimajo kmetijskega značaja; nadalje [naj družba vpliva na to, da se lovski zakon izpremeni v korist kmetijstvu. Poslanee Povše je pri tej priliki omenil, da je bil nedavno na Dunaju agrarski sestanek čez 200 poslancev; to bo močna falanga za kmeta in se je že vložil predlog za starostno zavarovanje poslov, kmetovalcev in obrtnikov. Oba predloga sta bila pri glasovanju sprejeta.
Kamniška podružnica je končno predlagala ustanovitev odseka za zboljšanje zemljišč. Predlog je utemeljeval načelnik Benkovič. Deželni odbornik Povše je pritrdil, da je res v naši deželi mnogo zemljišč, ki so silno potrebna zboljšanja; kazal je le na oni del dežele, ki skoz njega vodi pot v Kamnik. Ogromno delo čaka našo deželo v tem oziru; omenil pa je, da je že doslej toliko kulturnih načrtov v deželnem odboru v delu, da bo treba v
to najmanj dvanajst milijonov kron, a kje dobiti potrebnih sredstev? Po pojasnilih poslanca Povšeta je zastopnik kamniške podružnice za sedaj umeknil svoj predlog.
Odbornik Lenarčič z Vrhnike je končno predlagal, naj glavni odbor osnuje načrt zakona v obrambo deteljne predenice po zgledu hrvatskega deželnega zakona, ki določa strogo kontrolo prodaje detelj nega semena, in naj nadalje temeljito prouči vzroke izseljevanja kmetijskega delavstva v Ameriko ter nasvetuje primerna sredstva in tem načinom skuša kolikor mogoče rešiti kmetski stan pogina.
Oba predloga sta Lila soglasno sprejeta, nakar je predsednik deželni glavar pl. De tel a ob tri četrt na eno popoldne zaključil občni zbor.	_
Poročilo
o delovanju glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske v letu x<»o6. občnemu zboru dne 37. junija x<)07.
(Konec.)
Odkar je družba v svoj delavni načrt sprejela posredovanje pri nakupu kmetijskih potrebščin, imajo podružnice važno nalogo, da s skupnim naročanjem znižajo skupne stroške, oziroma v uva-ževanja vrednih slučajih izposlujejo olajšave pri plačevanju naročenega blaga.
Kadar je družba kaj vpeljala, se je držala tega načina, da je vsako blago, preden ga je vpeljala, opisala in priporočila v svojem uradnem glasilu, in poučevali so o tem tudi potovalni učitelji pri svojih predavanjih.
Pri priskrbovanju kmetijskih potrebščin se družba drži načela, kolikor mogoče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekako hoče izogniti tekmovanju s trgovskim stanom.
Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi je danes raztegnjeno skoraj na vse gospodarske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To priskrbovanje je zavzemalo 1. 1906. več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Da bodo častiti udje videli, kako ogromen promet se je pri družbi razvil s priskrbovanjem gospodarskih potrebščin, naj služijo naslednja števila:
Kmetijska družba je leta 1906. izvršila : 4242 pošiljatev 1693 strankam raznih semen v teži 35.974 kg 4499 » 2931 » umetnih gnojil » » 2,861.000 » 1704 » 1531 » raznih krmil > » 142.780 » 363 » 298 » galice in žvepla » » 142.780 » 1032 » 745 » raznega kmet. orodja in strojev. 1032 » drevja.
Družba je torej v letu 1906. priskrbela 9230 strankam Taznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 355 vagonov ter je to blago oddala v 10.022 po-siljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel nad milijon kron. Ker je družba kupila 355 vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 710 vagonov ali 35 polno naloženih tovornih vlakov. Pripomniti je, da so med naročilnimi strankami podružnice in osebe, ki so za več udov skupaj naročale, ki med naročilnimi strankami niso vračunjeni.
Namen priskrbovanju gospodarskih potrebščin po družbi je ta, družbenim udom dajati gospodarske potrebščine v najboljši, zajamčeni kakovosti in po najnižjih cenah. Ogromni promet zvršuje družba s tako majhnimi režijskimi stroški, kakor jih nikak drug enak zavod v Avstriji ne zvršuje, kajti preostanek iz blagovnega prometa ne krije vseh stroškov, zato mora družba del primanjkljaja pokriti iz svojega. S tem delovanjem družba ne le pospešuje napredno kmetijstvo, temveč tudi varuje svoje ude prevare in jim prihrani na tisoče kron denarja. —
Poleg zvršitve sklepov občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor (oziroma predsedništvo, tajništvo in družbena pisarna) oskrboval vsa tekoča družbena opra-
vila ter tudi, kadar je bilo mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednje, ki jih je nekoliko zvršil s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami c. kr. kmetijskega ministrstva in deželnega zbora kranjskega.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal stem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti predenice čistega deteljnega semena, raznih žit, krompirja in pesnega semena.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1906. se jih je porabilo 286 vagonov, torej ravno za 66 vagonov več kakor leta 1905. Na ročali so jih skoraj izključno kmetski posestniki. Dosedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih naši udje pričeli rabiti tudi za žito, fižol in krompir. Leta 1906. se je v ta namen porabilo že kakih 60 vagonov gnojil. Družbi se je zlasti posrečilo kmetovalce pridobiti za gnojenje ajdi s superfosfatom; ugodni uspehi tega priporočila so naredili, da znaša današnja poraba superfosfata za ajdo že 50 vagonov na leto.
V tekočem letu, t. j. leta 1907. Kranjska prav gotovo porabi že 400 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Ce se pa upošteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, dočim gre v drugih deželah večina porabljenih umetnih gnojil na rovaš veleposestva, se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo.
Že ;odnekdaj si je družba veliko prizadevala, da bi kmetovalci uvideli neobhodno potrebo gnojenja travnikov. S poučnimi spisi in s poučnimi predavanji se je v tem pogledu dosegel popoln uspeh, kajti v zadnjih dveh desetletjih so skoraj v vsej deželi pričeli travnike redno gnojiti. Zadnji čas si družba zlasti prizadeva kmetovalce pridobiti za porabo gnojnice kot najboljšega in najcenejšega gnojila za travnike. V to svrho je seveda pri nas na Kranjskem še veliko storiti, kajti še skoraj vsa gnojnica se brez znatne koristi potrati. Največja ovira umni porabi gnojnice so naši zastareli hlevi in neprimerna gnojišča brez gnojničnih jam, zato je z vsemi silami delovati na potrebna zboljšanja v tem pogledu. Glavni odbor je že ukrenil primerne korake, da tudi glede tega doseže trajnih uspehov. Vsled tega so bile leta 1906. razpisane državne podpore za zboljšanje govejih hlevov v zvezi z napravo pravilnih gnojišč.
Vinstvo je družba pospeševala stem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Na prošnjo glavnega odbora je deželni odbor plačal voznino do podružnic, tako da so vinščaki prav poceni dobili zanesljivo dobro modro galico. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žveplalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde. Te nasade so nadzorovali državni organi in pa deženi komisar za vinstvo.
Za važno smatra glavni odbor delovanje glede razpečevanja vinskega pridelka, zaradi česar je ustanovil v Ljubljani deželno vinsko klet, ki sem o njej že imel čast poročati slavnemu občnemu zboru.
Za pospeševanje vinske kupčije in vinstva sploh je glavni odbor priredil meseca novembra 1906 v Ljubljani 3 dnevno vinsko razstavo v zvezi z vinsko pokušnjo, ki se je zborno sponesla in je bila zelo dobro obiskovana.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti stem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. Družbeni organi so po možnosti pregledali podružnične drevesnice, in glavni odbor je nekterim podružnicam izposloval potrebne podpore za ustanovitev, oziroma za vzdrževanje drevesnic.
Govedorejo je družba pospeševala stem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Ker so
živinorejci že močno prišli do spoznanja, kako potrebni so dobri biki plemen j aki, zato so umnejši živinorejci pripravljeni bike ple-menjake bolje plačevati, in je družbi omogočeno s primerno zelo majhno državno podporo oddajati več plemenskih živali. L. 1906. je družba oddala 72 bikov plemenjakov. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 780 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli subvencij ske bike čez določeni dve leti za pleme. Uspehi pospeševanja govedoreje od strani družbe so naravnost veliki in se kažejo v boljši kakavosti kranjske govedi. Zadnje desetletje je glavni odbor pričel v ljubljanski okolici ter v političnih okrajih Logatec in Postojna z vpeljavo bikov simodolskega plemena. Desetletne izkušnje opravičujejo glavni odbor, da sme trditi, da je simodolsko pleme tudi v naši deželi primerno za razploditev, in uspehi v navedenih pokrajinah kažejo, da se z nobenim govejim plemenom doslej' v kratkem času ni doseglo zboljšanje domače pasme v toliki meri kakor s simodolskim plemenom.
V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala, saj je že več kakor trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. Nove iznajdbe na polju mlekarstva so omogočile lažje razpečevanje mleka, in glavni odbor se je zaraditega v zadnjih letih z vso silo in z najboljšim uspehom trudil, da mlekarstvo na Kranjskem povzdigne. Večina mlekarskih zadrug v deželi se je osnovala po neposrednjem ali posrednjem prizadevanju kmetijske družbe, ki je tudi vsem zadrugam, ki so jo prosile za posredovanje, izposlovala državne podpore. Leta 1906. je bilo na Kranjskem 77 mlekarskih zadrug, torej 12 več kakor v letu 1905., in 12 planinskih sirarnic. Te zadruge in sirarnice so razpečale 12,350.000 litrov mleka in so zanje dobile 2'/a milijona kron. Poleg omenjenih zadrug in planinskih sirarnic je v tem letu delovalo tudi več zasebnih mlekarn, ki so razpečale okroglo 1,000.000 litrov mleka. Skupni dohodek vseh mlekarn je torej znašal kaka 2,000.000 kron ter je njih promet dosegel okroglo 4 milijone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva skoraj docela novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobivajo novih dohodkov v znesku dveh milijonov, kar je primerno glavnici 40 milijonov kron.
Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme, ki so se nadobavili iz priznanih rej. Oddajali so se s pomočjo državne podpore po znižani ceni. Oddalo se je vsega skupaj 127 plemenskih prašičkov. To delovanje družbe ima najboljše uspehe.
Naše domače prašičje pleme je sedaj vsled družbenega delovanja skoraj docela prekrižano z angleško veliko belo pasmo ter je vsled tega glede kakovosti močno zboljšano ter vedno bolj zadostuje zahtevam velikega prometa. Ce bodo naši kmetovalci na sedanjem potu vztrajali, se nam je nadejati, da se tudi pri nas izcimi domače požlahtnjeno deželno prašičje pleme, ki bo najbolj primerno razmeram. Še pred kratko dobo naša dežela ni imela skoraj nikake prašičje reje, temveč le pitanje uvoženih prašičev, dočim imamo danes skoraj v vsej deželi prašičjo rejo ter plemenske mrjasce večinoma zboljšane pasme. Zadosten pouk od strani družbe je povzročil razmerno precej pravilno rejo prašičev, zato je pohvano omenjati tozadevni napredek naših gospodarjev.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe. Predsednik konjerejskega odseka je družbeni podpredsednik, gospod graščak in komercialni svetnik Povše. Delovanje konjerejskega odseka je urejeno s posebnimi pravili ter se vse delovanje glede pospeševanja konjereje vrši v sporazumu s c. kr. žrebčarsko postajo. Tajniška opravila odsekova opravlja g. živinozdravniški nadzornik A. Pavlin.
Glede delovanja konjerejskega odseka 1. 1906. je omeniti sodelovanje pri premo vanju konj, oziroma njegova prireditev v 9 krajih dežele; razredba kobil, da se pravilno pridele državnim žrebcem; nakup žrebcev za deželo v Radavcu, Judenburgu in Ensu; pregledovanje žrebet, ali naj se predlagajo, da bi dobila državno podporo za vzrejo itd. Razen tega rednega delovanja, ki ga konjerejski odsek vrši v zmislu svojih pravil, je 1. 1906. dosegel še nakupovanje konj za vojno tudi v naši deželi, razdelitev vojaških
konj v konjerejske namene ter večjo letno državno podporo za nakup in ceno oddajo dobrih plemenskih kobil. Konjerejski odsek je tudi dosegel, da se bodo odslej tudi v Bohinjski Bistrici, kjer je bilo doslej premovanje konj mogoče le s pomočjo deželnih, ob činskih in zasebnih sredstev, delila državna darila.
Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil »Slovenskemu čebelarskemu društvu«, ki jako marljivo deluje. To društvo marljivo prireja čebelarske shode po vsej deželi, izdaja poseben čebelarski strokovni lis ter šteje danes že nad tisoč udov. Glavni odbor je društvu za leto 1906. izposloval 1000 K državne podpore in prispevek za prirejanje čebelarskih tečajev.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1906. izposlovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk, ker smatra strokovno naobrazbo naših kmetovalcev za temelj vsemu kmetijskemu napredku. Glavni odbor je prepričan, da se ima zahvaliti za svoje znatne uspehe največ intenzivnemu kmetijskemu pouku, ki je na Kranjskem tembolj potreben, ker nimamo zadosti strokovno naobražene kmetijske inteligence, ki bi s požrtvovalnostjo dajala vzorne praktične zglede preprostim kmetom. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in gospodinjski šoli, ki jih ima glavni odbor v svoji oskrbi, se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni komisar za vinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1906. na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo. — Z družbenim glasilom „Kmetovalcem" je glavni odbor redno deloval za razširjanje kmetijske znanosti ter je poleg tega izdal več posebnih kmetijskih strokovnih knjig in spisov, kakor mi je bila čast že poprej poročati.
Leta 1906. je glavni odbor priredil v Dol. Logatcu drugi osemtedenski mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega uči teljaza mlekarstvo g. Legvarta. Ta tečaj, ki gaje obiskovalo 12 udeležencev, je imel zelo dober uspeh, zato bo glavni odbor take tečaje toliko časa redno prirejal, dokler bo treba. Letos se tak tečaj, in sicer trimesečen, vrši prav sedaj na Vrhniki. Za prireditev mlekarskega tečaja je družba lani in letos dobila podpore od države in od dežele.
V letu 1904. s tolikim uspehom pričeto prirejanje poučnih kmetijsk ih potovanj se je tudi v letu 1906. nadaljevalo. To leto se je namreč priredilo poučno potovanje na Solnograško, da bi se udeleženci tamkaj poučili o reji pincgavske govedi. Voditelj na tem potovanju je bil potovalni učitelj za mlekarstvo g. Legvart, a udeležili so se ga posebno udje novoustanovljene živinorejske zadruge v Selcah. Jeseni 1. 1906. je bilo pod vodstvom g. deželnega komisarja za vinstvo Gombača prirejeno . poučno potovanje na južno Tirolsko, da bi se udeleženci poučili o tamošnjem vinstvu in sadjarstvu, potem so pa šli še na razstavo v Milan.
Znatni uspehi, ki jih glavni odbor dosega s svojim delovanjem, temeljijo največ na strokovnem znanju, ki sicer počasi a vendar dosledno prodira med naše gospodarje. Zaraditega smatra glavni odbor za eno najvažnejših svojih nalog, da strokovno znanje po možnosti širi potom pouka. Naši gospodarji postajajo vedno bolj ukaželjni, kar svedočijo mnogobrojno obiskovana kmetijska potna predavanja, hitro razpečevanje kmetijskih strokovnih knjig, tisočera strokovna vprašanja, ki danzadnevom prihajajo družbi, in sploh povsodi vzbujeno veliko zanimanje za kmetijski strokovni napredek. Ta dejstva so glavni odbor napotila, da bo v bodočnosti prirejal večdnevne poučne kmetijske tečaje, ker je sedaj gotovo, da bodo taki tečaji dobro obiskani in bodo imeli uspeh. Pričetkom leta 1906. je družba priredila štiridneven poučni tečaj za živinorejo v Selcah, ki se je tako izborno sponesel, da odslej družba vsako leto priredi več takih tečajev. Leta 1907. so se vršili že štirje taki tečaji, in sicer trije večdnevni živinorejski tečaji v Gornjih Gorjah, v Komendi in v Prevojah ter tridneven mlekarski in perutninarski tečaj za žene in hčere kmetovalcev^v družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani. Tudi uspeh teh tečajev je bil izboren, izvzemši tečaj v Prevojah.
Razen tega, kar sem doslej navedel o družbenem delovanju, moram še omeniti natančno statistiko o letini, ki zahteva eno konceptno moč izključno skozi tri mesece. Družba je nadalje na poziv c. kr. kmetijskega ministrstva, c. kr. deželne vlade in deželnega odbora izrekla svoje mnenje o mnogih vprašanjih, zadevajočih kmetijstvo. Iz svojega nagiba pa je omenjenim visokim uradom podala važnih nasvetov glede deželne kulture ter se je v več slučajih obrnila s predlogi na državni zbor, oziroma na dotična ministrstva.	* * *
Iz tu podanega letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora v prid kranjskemu kmetijstvu, in glavni odbor lehko z mirno vestjo trdi, da je vse storil, kar je bilo mogoče v razmerju s pičlimi gmotnimi in fizičnimi silami. V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe se mora pridobitev 7000 udov, rešitev '29.059 poslovnih števil v pisarni, promet nad 700 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je letos prekoračil poldrugi milijon kron, in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Vsa tu navedena števila, ki so jasno merilo za družbeno delovanje, bi pa bila brezpomembna, če bi ne bilo zaznati tudi uspeha. Omenjeni novi dohodek iz mlekarstva, v kakovosti in kolikosti zboljšana govedoreja in prašičja reja, pomnoženi pridelek vsled porabe umetnih gnojil itd. pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron, za družbo pa velepomemben uspeh. Dohodke kmetijstva povišati je glavno sredstvo za rešitev našega propadajočega kmetijstva; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora: nepristransko delovati v tem zmislu.
V	imenu glavnega odbora mi je čast predlagati:
1.	Častiti občni zbor vzemi to poročilo na znanje, in
2.	izreči zahvalo visoki c. kr. vladi, slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki so druž.bo pri njenem delovanju veledušno podpirali.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori deseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem}, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-baio v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod,plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. v(Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se Pošljejo	do 15# septembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V	prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
st-9138-	Razglas
o državnib konjerejskib darilib za kobile in žrebice, ki se bodo 1.1907. delila na Kranjskem.
Na Kranjskem se bodo leta 1907. delila državna darila za konjsko rejo:
a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno, t) za mlade zaskočene kobile in
c) za žrebice v naslednjih devetih konkurenčnih postajah: dne 26. avgusta 1907 ob 9 dopoldne v Postojni za konje žrebčarniškega plemena,
dne 27. avgusta 1907 ob pol 3 popoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plenen,
dne 28. avgusta 1907 ob 8 dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen,
dne 30. avgusta 1907 ob 8 dopoldne v Škofljici za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena,
dne 31. avgusta 1907 ob pol 10 dopoldne v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena,
dne 3. septembra 1907 ob pol 10 dopldne v Trebnjem za konje žrebčarniškega plemena,
dne 4. septempra 1907 ob 8 dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena,
dne 6. septembra 1907 ob 8 dopoldne v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen,
dne 7. septembra 1907 ob 9 dopoldne na Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen.
Za delitev daril veljajo naslednje odredbe, ki so se ukrenile po dotičnih ukazilih c. kr. kmetijskega ministrstva z ozirom na razmere te dežele: Določila o darilib.
1.	Kot darila se bodo dajale srebrne krone, srebrne svetinje in priznanski diplomi; piiznanski diplom prejme praviloma samo tisti konjerejec, ki se je odrekel državnemu novčnemu darilu, priznanemu njegovemu konju.
2.	Državna darila razdeli v vsaki konkurenčni postaji posebna v ta namen sestavljena obdarje vanska komisija, ki Je sestavljena iz treh udov, ki imajo vsi trije pravico glasovati, in to iz dveh poslancev konjerejskega odseka za Kranjsko in iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne v Gradcu.
3.	Konj, ki je bil že obdarjen v kakšni obdarjevanski postaji z državnim darilom, je tisto leto izključen od nadaljnje konkurence za državno darilo v kakšni drugi postaji.
4.	Pri obdarjevanju v eni konkurenčni postaji ne sme v eniinisti kategoriji konj, sposobnih za darilo, biti obdarjenih več nego samo eden konj enega posestnika z državnim novčnim darilom. Kadar pa eden posestnik razstavi v eniinisti kategoriji več konj nego dva, je šteti to za zborno ali kolektivno razstavo ter jo obdariti samo z enim državnim novčnim darilom ali s častnim darilom.
5.	Rod vsakega konja, ki se poganja za državno darilo, mora biti dokazan, in sicer če izvira od državnega žrebca ali od dopuščenega zasebnega žrebca ali od svojega žrebca konjskega posestnika; v prvih dveh slučajih mora imeti s seboj predpisani spuščalni list.
6.	Vsakemu konjskemu posestniku je dano na prosto voljo izvoliti si tisto konkurenčno postajo, kjer se more njegov konj glede na svoje pleme (žrebčarniško pleme, mrzlokrvna plemena) poganjati za darilo.
7.	Kadar so konji, ki se poganjajo za darilo, enake kakovosti, imajo oni prednost, ki so vpisani v uradno pisani kobilji vpisnik. Konji v posesti konjskih kupčevalcev, ki niso obenem konjerejci, kakor tudi inozemski konji vobče se ne smajo poganjati za državna darila.
8.	Za darila se smejo poganjati-: a) Kobile z žrebeti, in to:
žrebčarniškega plemena v starosti od 5. leta naprej, če so zdrave, krepke in dobro oskrbovane in imajo svojstvo dobre plemenske kobile ter imajo s seboj svoje lepo žrebe pri sescu ali že odstavljeno, ki izvira od državnega ali do-
puščenega zasebnega žrebca ali od svojega žrebca dotičnega kobiljega posestnika;
m|rzlokrvnih plemen v starosti od 4. leta naprej pod zgoraj navedenimi pogoji.
Kobila z žrebetom, ki je bila že v prejšnjih letih enkrat ali večrat obdarovana z državnimi darili, ni izključena, da bi se ne smela poganjati za daljnja darila. ij Zaskočene kobile, in to:
žrebčarniškega plemena v starosti 4 in 5 let, če je dokazano, da so bile v obdarovanskem letu zaskočene;
mrzlokrvnih plemen v starosti 3 in 4 let, če je dokazano, da so bo bile v obdarovanskem letu zaskočene.
Dokazati je, da so bile te kobile po državnem ali dopuščenem zasebnem žrebcu ali po svojem žrebcu dotičnega kobiljega posestnika zaskočene.
Zaskočene kobile, ki so bile kot štiriletne, oziroma kot triletne obdarovane, smejo v naslednjih letih tudi kot petletne, oziroma kot štiriletne obdarovane biti. c) Žrebice, in to:
žrebčarniškega plemena, enoletne, dveletne in triletne ;
mrzlokrvnih plemen, enoletne in dveletne, če so bile od posestnika dobro zrejene, je misliti, da se bodo uspešno razvijale in lepo zrasle, tako da obetajo v prihodnje postati dobre plemenske kobile.
Kadar se več žrebic poganja za darilo in se jih zdi več darila vrednih, se je ozirati v prvi vrsti na one, kterih posestniki morejo s pismenim potrdilom župana in dveh prič ali drugače verjetno dokazati, da imajo take prostore, ki so potrebni za umno rejo njih žrebet, da se morejo pozimi in poleti na prostem gibati in bivati.
Žrebice, ki so bile kot enoletne, oziroma dveletne obdarjene, se smejo tudi v naslednjih letih kot dveletne, oziroma triletne obdariti.
9. Vsak konjski lastnik, ki prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, da se zaveže, da tega konja po izvršeni delitvi daril obdrži še eno leto ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred obdarjevansko komisijo, če je konj do takrat še živ, in da, če ne izpolni kterega zgoraj navedenih obetov, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo c. kr. državni žrebčarni v Gradcu.
Konjerejci, ki svojega konja, obdarovanega z državnim darilom, pred enim letom po zvršeni delitvi daril proda ali prepusti drugemu konjerejcu na kmetih, da ga nadalje uporablja za pleme, se lehko odvežejo povračila prejetega darila.
Pri obdarovanih kobilah z žrebetom se posestnik zaveže, da obdarovane kobile eno leto ne bo prodal; ta zavezanost pa se ne razteza tudi na žrebe obdarovane kobile, ker se ne obdari žrebe ampak samo kobila.
Kadar bi bilo zaradi znatne oddaljenosti ail iz drugih tehtnih vzrokov združeno s posebnimi težavami pripeljati obdarjenega konja, mora posestnik poslati dotični obdarjevanski komisiji od občinskega predstojnika izdano spričevalo, da je konj še v njegovi posesti.
Prepuščeno je obdarjevanski komisiji presoditi, če omenjeno spričevalo zadostuje.
10.	Razdelile se bodo: (glej tabelo spodaj!)
11.	Konji morajo imeti s seboj predpisane živinske potne liste,
12.	Zoper izrek obdarjevanske komisije ni nobenega priziva.
13.	Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti kot plemenski žrebci.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 10. maja 1907.
Za c. kr. deželnega pedsednika: Rudolf grof Chorinskv s. r.
Listnica uredništva.
A■ T. v K. Mehurje na gorenji strani trtnega listja, ki so na spodnji strani lista belo klobučevinasti, povzroča trtna pršica. Skoda po tej pršici je neznatna, in je zato ni vredno zatirati; če pa le v veliki množini nastopa, je napadeno listje obrati in sežgati.
A. P. v P. Poštar sploh ni zavezan izven poštnega kraja pisma dostavljati, zlasti ne zastonj. Če trpite zaradi zamude škodo, pa pošiljajte sami po svoja pisma na pošto. Sicer naj pa občina prosi na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu za poštnega sela, ki bo potem od poštne uprave plačan in bo vsak dan zastonj pisma dostavljal. — Sodnija pošilja nefrankovana pisma in mora prejemnik poštnino sam odrajtati. — Blato po cesti strgati in na cestnih po-robkih travo kositi ima pravico le cestar po predpisih dotične cestne oblasti. — Naredite jasen dogovor glede plačila za prevažanje lesa, pa ne bo nikakega prepira. Tak dogavor je zasebna zadeva, kamor se nihče ne sme vtikati, in če potem menite, da ste bili pri zaslužku prikrajšani in delodajalec noče izlepa prikrajšane vsote plačati, ga pa tožite.
I. D. v T. Ce je občina naredila občinske mostove, ki jih vsi občinarji rabijo, tedaj jih morajo tudi vsi občinarji plačati, in ne gre delati kake izjeme.
			Kobile		z žrebetom					Mlade kobile												Žrebi		c e				Skupaj		
V konkurenčni postaji	darilo	krone	darilo	krone	darilo	krone	darilo	krone	svetinje	T -i	krone	darilo	krone	darilo	® a o S-	darilo	k i on e	svetinje	darilo	krone . _ _i	dari o	krone	darilo	krone	darilo	krone	C •'—3 o > •	darilo	krone	svetinje
Postojna .	1	70	1	50	1	30	—	—	3	l	50	1	30	—	-	—	—	2	1	8 >	1	50	—	_	—	_	2	7	360	7
Domžale	1	70	1	50	1	40	-	—	3	1	50	1	30	—	—	—	—	2	1	»0	1	60	—	—	—	—	2	7	370	7
Kranj ....	1	60	1	50	2	30	—	—	4	1	50	1	40	1	30	—	—	3	1	100	1	50	1	30	—	—	3	10	470	10
Škofljica .	1	70	1	50	1	40	2	30	5	1	60	1	40	1	30	—	—	3	1	100	1	60	1	40	1	30	4	12	580	12
Ribnica	1	60	1	50	1	30	—	—	3	1	50	1	30	—	—	—	—	2	1	70	1	50	—	—	—	—	2	7	340	7
Trebnje	1	70	1	50	1	40	1	30	4	1	50	1	30	—	—	—	—	2	1	100	1	50	—	—	—	—	2	8	420	8
Št. Jernej .	1	70	2	50	2	40	2	30	7	1	60	1	50	2	40	1	30	5	1	100	1	80	1	60	i i	50 40	5	17	860	17
Lesce ....	1	60	t	50	2	40	2	30	6	1	50	1	40	2	30	-	—	4	1	100	1	60	2	30	—	—	4	14	620	14
Bohinjska Bistrica	1	60	1	50	1	40	1	30	4	L	60	1	40	1	30	—	—	3	1	100	1	70	1	50	1	30	4	11	560	11
Skupaj 4580 kron in 93 srebrnih svetinj.