236 številki
Ijibljm. v soboto 14. oktobra 1905
XXXVIII. leto.
M
			I
			
			
			
mm
6
ieMua ?**k 4an svacer, tetmft aeaeUo ta pranatko, ter volja po poiU »rejeman m avetro-ogreka doicle a* w iete t* K, a* pel Sata 13 K, aa četrt leta t K 60 b, aa en moioe * K SO k. Za LJubljano ■ peeitianjem na aom aa oae »j* 54       aa po! leta 12 K, aa 5«trt leta * K, aa en »oaeo 1 K. Kder hedi aan ool>>, plača aa       lete JV K. n pel leta 11 K, aa ftetrt leta 6 K 50 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko wao, kolikor anafta pogtntna.
bron Istodobna rpoSUlatro asročnin« io se oaira. — Za oznanila M plačajo od poteroatopne petit-Trate po 1* a, Se ae ae onnanUo tiaka enkrat, po 10 k, ce H dvakrat, in po 8 k, le ae  tiaka trikrat ali   *o*krat. - Doptal
Uredništvo ta uoravnlelvo je v Knaflevik alieah it. 6, la aieer nredniStve * I. nadatropta, apravni&tve pa t pritličja. — Upravnifitvn naj ie blagovolijo pošiljati naročnino, roktamaotio,
eananila, :. j. adBiniatrathrne ttvari,
Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.
*5 ••
• *\ ?e larot* firankorati. — Bokopui a« no vračajo.
H*c»venski Narod" telefon št- 34
Posamezne Številke po lO &.
s*'
Pezor občine, ki zidate ncve cerkve!
Avstrijski zakoni, ki določajo, kdo ima nositi stroške novih cerkvenih zsrradeb, so večinoma zastareli in že a priori previdno zaviti takisto, da kolikor mogoče branijo cerkveno premoženje ; o velikanskem verskem zakladu, ki ga upravlja država, pa najrajše kar molče! Tudi naš tozadevni deželni zakon z dne 20. julija 1863 štev. 12 dež. zak. ni nič prida. Priteguje namreč za cerkvene zgradbe poleg patrona le takozvano „založno" premoženje prizadete cerkve in njenih podružnic, celo ostalo breme, v kolikor ni pokrito po ..prostovoljnih" zbirkah, pa nalaga ob-činarjem. Kakor bi taka „prostovoljna" zbirka v naši deželi ne bila že na sebi v resnici najhujši davek ! Glede vprašanja potrebe nove zgradbe oziroma tudi poprave pa so obcinarji izpostavljeni na milost in nemilost sodbi cerkvene in politične oblasti, ki sta čudoma vedno v najlepšem soglasju. In to tudi glede tolmačenja pojma „založno cerkveno premoženje", ki je končno vedno tako, da obcinarji ne morejo do Živega najlepšemu delu cerkvenega premoženja, ker je ,farovškou, „mežnarsko", „štif-tano" itd., skratka vse, samo „razpo-ložno" ne. V tem pogledu so velezani mivi že formulari za   cerkvene račune!
— In če pride sedaj v kak kraj župnik, ki je za čast božjo tako vnet, da hoče imeti posili lepšo cerkev, nego jo ima njegov sosed, potem naj bo dotična občina brez vsake skrbi, da bo imela v najkrajšem času v čast božjo in slavo novega župnika novo cerkev in — podvojene občinske doklade. Kakor da bi bila Bogu ljubša molitev lačnega kmeta iz blestečega mramornatega hrama, kakor pa hvaležnega in sitega, makari iz lesene koče! — V tem oziru so pač naši moderni župniki podobni gizdavi ženski, ki ne trpi, da bi imela njena soseda lepšo obleko, kakor ona.
— Najnujnejše posvetne potrebe, kakor vodovodi itd. pa naj Čakajo . . .
i
In sedaj hočemo dokazati, da ne pretiravamo.
V ta dokaz naj nam služi historija zgradbe nove Župne cerkve na Bledu. Pred par leti si je zmislil Župnik na Bledu, da se župna cerkev v Gradu podira in da je vrhu tega postala premajhna, tako da je neobhodno potrebna nova. Zupljani so sicer ugovarjali, da se stara cerkev lahko popravi, ker je za nje dosti velika in da bi oni kakega prispevka za novo cerkev ne zmogli, ker so itak že preobloženi s cesarskimi in občinskimi davki in ker ima občina tudi druge nujnejše potrebe, kakor zlasti vodovod i. t. d. Sicer pa „nabirajo" župniki za zgradbo cerkve po občini že nad 50 let ter mora biti vsled tega nabranega že dovolj denarja. Toda vsi ugovori niso nič pomagali, zlasti ker je stopil na Čelo stavbnemu odboru za zgradbo nove cerkve Njegova Svetlost knez AVindischgriitz, o katerem gre glas po deželi, da je silno vnet za čast božjo, kadar ga to nič ne stane. Skratka: izšla je in zadobila pravno moč razsodba c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici z dne 30. januarja 1902 št. 1469, ki se je glasila tako, da se ima na Bledu podreti stara in zgraditi nova cerkev, stroške v proraČunanem znesku (izvzemši notranjo opravo, katero je obljubil g. župnik sam nafehtati) 104.000 kron pa pokriti takole: Jezerska cerkev ima prispevati iz svojega „razpoložnega" premoženja 48.000 kron, ona na Rečici 12.000 kron, nabralo se je (v 50 letih!) 18.000 kron, ostanek 26.000 K pa imajo pokriti katoliški obČinarji potom doklad na direktne davke. Politična oblast pa je to kislo jabolko ogorčenim žup-ljanom takoj pozlatila s tem, da je z dopisom z dne 5. aprila 1902 št. 5461 potolažila županstvo z dobesednim zagotovilom :„da, kakor je priča kovati, ne bode denarstvena obremenitev faranov do segla v principu določen; prispevek  2 6.000 kron, ker
i S
seje nadaljnih prispevkov odstrani letoviščarjev nadejati, zlasti ko se bode gradba pričela" — — in nadalje: „tudi se je nadejati, vsaj se bode okrajno glavarstvo potrudilo, kakega prispevka od strani verskega zaklada." Glede na vse to se je občina končno vdala v božjo ali bolje rečeno župnt-kovo voljo in zgradba nove cerkve se je pričela in tudi izvršila. Nič mauj kot 20 duhovnikov, tako je „Slovenec" ginljivo poročal, je podelilo novi cerkvi potrebni blagoslov in vsi so soglasno potrdili (četudi bržčas neradi!) da ga ni na Kranjskem tako imenitnega ta-bernakeljna, kakor v novi župni cerkvi blejski. Župnik Oblak pa je plaval v milobi in sreči . . .
Sedaj pa pride drugi akt! Kakor strela iz jasnega je zadel občinarje končni račun stavbenega odbora, d a je prekoračil proračun 1 0 4.0 00 kron za nič manj ko za 46.000 kron, katero veotico naj pokrijejo tudi še obČinarji, tako da bodo prispevali mesto 26.000 kron kar potrctjeno vsoto 72.000 kron! In to, ne da bi bil slavni stavbni odbor, kateremu je stal na Čelu, kakor rečeno, sam presvetli knez Windiscbgratz, na dozdevno „potrebo" tega prekoračenega pioraČuna kar za debelih 5 0% ob činarje opozoril ter jim varoval pravico pritožbe, kakor to izrecno predpisuje celo naš piškavi deželni zakon v § 19. — Ko pa je občinski zastop vzpričo skrajni ogorčenosti obČinarjev protesto-val zoper tako nezakonito in nezaslišano varanje davkoplačevalcev, je c. kr. okrajno glavarstvo, še predno je o tem protestu razpisalo zakonito predpisano razpravo, opozorilo občinski zastop na to, „da je vendar, kakor v obče znano, vsak proračun le približen^) in glasomrazsodbefarani nimajo pokriti le proračun j ene vsote 2t).000 kron, temveč vse one stroške stavbe, ki nimajo zaloge v privol j enih cerkvenih
denarjih in v nabranih novcih."
Tako se je torej pokazalo konjsko kopito zgoraj omenjene ljubeznive obljube z dne 5. aprila 1902, da se bo celo prvotno izračunjeni donesek 26.000 kron znižal. Mesto izpolnitve te obljube se pa sedaj zahteva 200" 0 nad-plaČila 1 — Tako postopanje je postalo končno tudi Blejcem prehud tobak in vsled tega so pooblastili in zavezali svojega zastopnika, katerega so si v to svrho naprosili, da naj na razpravi dne 28. septembra t. L, določeni v svrho pregledovanja stavbnih računov, odda jasno in resno izjavo, da ne plača občina iz lepa niti vinarja nad 26.000 K in da najuglednejši obČinarji raj še izstopijo iz katoliške cerkve, kakor da bi molče prenašali po krivdi stavbnega odbora pretečo jim gorostasno krivico. Razprava, na katero ni prišel niti eden župnikov pristaš, pač pa veliko število najuglednejših narodnonaprednih obČinarjev, bila je silno burna in g. Župnik Oblak je imel priliko, prepričati se, da grožnja z izstopom iz cerkve ni prazna fraza, temveč resna in temeljito premišljena volja njegovih zapeljanih faranov. ObČinarji so zahtevali kategorično, da naj trpi primanjkljaj stavbni odbor, ki ga je zakrivil in ki se je glasom dopisa e. kr. okrajnega glavarstva z dne 12. julija 1902 št. 11414 že tačas bahal, da bo našel drugje pokritja tudi za vsoto 26.000 K, ako bi občina dosegla na upravnem sodišču razsodbo, da je prosta tega prispevka. Eventualno naj se pritegne tudi bogato nepremakljivo premoženje cerkve in končno so zahtevali obČinarji tudi račun o tistih dolgoletnih zbirkah za zgradbo cerkve. Navzoči zastopnik stavbnega odbora ni našel niti besedice v svojo opravičbo, župnik pa je tarnal, da računa o nabranem denarju ne more položiti(!), da se je pa Še sam zadolžil. — In tudi na obljubo z dne 5. aprila 1902 se je primerno opozarjalo! — Končno so se iz-
ročili računi državnemu tebnikn, da naj doŽene, kaj da je zagrešilo ogromno prekoračbo proračuna. Cela razprava pa je napravila vtisk, da namerava okrajno glavarstvo obsoditi občinarje tudi še v pokritje primanjkljaja 46.000 kron, čim bo dognano, da se je tudi ta vsota resnično vtaknila v zgradbo, česar pa končno nihče tajil ni. Tak je torej danes položaj/
Mi pa si štejemo v dolžnost, da opozorimo še za časa politično in cerkveno oblast: nikar se igrati z ognjem! Očitno je glede na vse povedano, da bi se godila blejski občini vnebovpijoča krivica, ako bi se ji naložilo v pokritje tudi le en vihar nad prvotnih 26.000 K. ObČinarji so do grla siti Že dolgoletnega beračenja „prosto-voljnih" prispevkov za zgradbo cerkve in sedaj še za notranjo opravo, pred katerim beračenjem ni bil gotov zlasti noben umirajoči občinar. Zadolžiti se bo morala občina sedaj že za prvotno določeni prispevek 26.000 K, v kateri je pravomočno obsojena in Čegar plačevanje bo zlasti težko prizadelo obrtnike in trgovce. Vsled tega je skrajno razburjenje obČinarjev nad novo zahtevo pokritja še ostalih brez dovoljenja in popolnoma samolastno potrošenih 46.000 kron pač razumljivo. — Struna je napeta do skrajnosti in zategadelj naj poklicani faktorji skrbe za časa, da se odvrne od občine preteča krivica. Podraga še ne more biti pozabljena, Ricmanje pa še manj! Poživljamo pa tudi naše deželne in državne poslance, da se za stvar zavzamejo in na poklicanem mesta zahtevajo z vso odločnostjo, da se tako kruto zapeljana blejska občina obvaruje vsake nadaljne Škode. Sicer bodo odgovorni za neizogibne posledice tisti, ki so zakrivili ta škandalozni slučaj.
Drugim občinam, katerim se vsiljujejo nove cerkve, pa naj bo britka izkušnja blejske občine svarilo, kako malo se je zanašati na sladke obljube od desne in leve. Opravičen je sum, da se pri takih prilikah  nalašč na-
LISTEK
Lažnivček.
Spisal Rado Murni k.
Čudna so pota Človeška; v Trst sem bil namenjen, pa me je zaneslo na Bled. Nastopil sem bil namreč aktivno službo „slona". Kdor ve, kaj je ljubezen, ta bo znal tudi ceniti vrline idealnega elefanta; kdor pa ne ve ali noče vedeti, kaj so srčne rane, s tistim sploh ni govoriti. Pravega elefanta di-Čijo najlepše krščanske čednosti, ljubezen do bližnjega, usmiljenost, nesebičnost in neprehvalno zatajevanje samega sebe, vrhutega pa še bistroumnost, tenak nos in taka ušesa. Najimenitnejše svojstvo zdravega elefanta pa je spret nost, s katero izgine in se zopet vrne vselej o pravem času. Z veselim ponosom smem reči, da sem izginil ravno pravo minuto in šel potovat okoli jezera.
Lep dan je bil; radostno sem občudoval lesk in blesk v valovih, ki so po njih plesali zlati plamenčki. Mirno *e je prelivalo vodovje pod pihom hladne jesenske sapice. Šel sem mimo Prešernovega spomenika in snoval prve osnitke tragedije  „ Črtomir in Bogo-
mila", igre, ki mora propasti, ako tudi se vsi igralci z mano vred postavijo na frizure ali lasulje; pravkar sem ugibal, če naj nastopi intrigant v drugem ali že v prvem Činu, ko me je zagledal moj najhujši prijatelj, gospod Fran čišek.
„Počakaj no, da te vendar, kam pa tako bezlaš s povzdignjenim grebenom !" je vpil za mano.
Zastonj sem se potuhnil, zastonj sem mu naglašal, da sem prišel v najstrožjem inkognitu na Bled; kar za prvi gumb površnika me je prijel možakar in ni mi dal več od sebe.
„Čakaj, prijatelj božji, pojdiva skupaj," je šopih al. „ Povedati ti moram, da tisto ni še vse nič, kar ti je pravil sanjavi stari vojak Janez o Deveti deželi. Lažnivček Matevž iz moje fare, ta zna še vse drugače popevati! Laže se tako zlahkoma in prijetno in lahko, da bi ga poslušali sami angeli v nebesih. Eno njegovih ti moram povedati, namreč tisto o njem in cesarici Mariji Tereziji. Slišal sem jo že večkrat tuintam na Gorenjskem, toda Matevževa varianta je vendar najlepša. Pripoveduje jo pa precej takole:
Ko sem bil mlad soldat na Dunaju sem pa stal Um na cesarjevem dvorišču na straži. So pa po kosilu sama mati
cesarica Marija Terezija pogledali skozi okno — Bog jim daj dobro in večna luč naj jim sveti! Zidano ruto lepo rdečo in pisano so imeli na glavi, na vrhu pa svetlo zlato krono in s srebrnim muhalnikom so podili sitne muhe od sebe. Komaj so me zagledali, so me pa koj spoznali, n»>, res.
„Ježesta, Matevž'" so zaklicali, „lej no, ali si mar ti tukaj? ViŠ, to mi je pa tako zelo všeč, da! Stopi no malo gori k nam!"
Seveda, kar precej sem marširal gori, na pragu sem si pa škornje obrisal in se le lepo useknil; zakaj taka gospoda so tako nastrašno kočljivi, da ne veš, kdaj se jim zameriš. Še preden sem potrkal, so mi prišli mati cesarica kar sami odpirat, jaz sem pa prav lepo prezentirah
„Le kar po domače," so mi dejali, „kaj bi še komedije uganjal! Kar flinto v kot! Matevž, ti boš zdaj zmerom na straži, tebi ie najbolj zaupam. Viž, tam le pa naš Jožek leži."
Tiho sem stopil k fantku v zlati zibelki in Zidani oblekci; lepo sem mu naredil križ na čelo, usta in prsi. Jožek je gledal kakor zajec in tako ongavo se mi je nasmejal, da so bila mati cesarica ie bolj Zidane volje.
„Ti pa znai, Matevž," so rekli.
„Kar koj sta prijatelja. Le sedi, da mu spanja ne odneseš! Saj zdaj bo, rajtam, vsak Čas zaajal; je sit. Jaz pojdem pa v kamro pogledat, če je ostalo kaj kosila, da ne boš hodil zastonj v vas!"
Sedel sem na stol, ves pozlačen in žametast, in gledal po hiši. To bi vi zijali! Vse je bilo na vso moč Čedno in lepo in kar nisem se mogel nagledati. Komaj sem se upal dihati in mirno sem sedel, da ne bi kaj polomil; zmeraj sem se bal, da se ne izpozabim in kam pljunem po svoji navadi, ker so se mi hudo sline cedile po tistem, kar so mi obljubili mati cesarica. No, ni dolgo trpelo, so se že vrnili in so postavili svinjska rebrca s kislim zeljem in žganci na mizo, oh, pa ocvirkov vse na debelo, pa orehovo potico, pa frakelj brinovČka.
„Le jej in pij," so dejali, „da ne boš lačen stražil! Vem, da ne maraš vina, sem ti pa žganjča prinesla."
To je bila mala ofcet! Sedli so zraven mene in me prijazno gledali, kako sem hrustal. Jedel sem kakor doma in nič se nisem zatajeval. Vendar pa oglodanih kosti nisem metal ped mizo in tudi ne v kot kakor doma, ampak skozi okno na dvorišče. Tudi se nisem brisal ob rokav ali hlače, kajpada ne, ampak ob namizni prt.
Jožek pa ni spal, kakor smo mislili, da bo, ampak naenkrat me je začel paglavček skrivaj Ščipati v bedra in se tiho muzati. Sapramiš, nekaj časa sem potrpel, potlej sem pa dejal:
.Mati,4* sem dejal, „ vas frkolin me pa ščiplje! Ne zamerite, cesarost, naj bo beračev ali bogatinov, pohlevno naj se obnaša fant I*
„Kaj 1" so se razjezili mati cesarica. „Alo, marš klečat!"
Jožek je milo zajokal; smilil se mi je in prosil sem zanj. Smel je vstati im mi sedel na koleno ter je bil priden in modro se je držal kakor mladi Jezus v tempeljnu. Dobro sem se nakosil, potem pa sem se lepo zahvalil, vzel llinto, prezentiral in odmaširal.
No, pa to Še ni vse. Ko sem stal zopet enkrat na straži, so pa zopet mati cesarica gledali skozi okno, pa tako so bili Žalostni, da. Koj sem jih pobaral, kaj jim je.
„E, jeza me, Matevž, nastrašno me jeza!" so dejali. „Viž, vojska bo, vojska! Plementezar ven sili. Oh, to je križ! Plementezar je htdoben in babjega srca. Oh, Matevž, pomagaj, pomagaj! Brez tebe ne bo nič, ie vidim, da ne!"
„Naj le pride Plementezar, če ga je kaj v hlačah," sem jih tolaiil. „Ko-
pravlja kolikor mogoče nizke proračune, to pa v svrho, da se davkoplačevalce preveč ne prestraši; potem se pa zazida, kolikor se župniku poljubi, ubogi davkoplačevalec pa plaČuj, češ, vsaj bi vendar moral vedeti, da je vsak račun le „približen!" . . . Pozor torej in vsik-dar naj prizadeta občina zahteva vnaprej obvezno zagotovilo, da prekoračenje proračuna ne bo Šlo na rovaš davkoplačevalcev. — Vigilantibu8 jura!
Narodni boj v Tržiču.
Nemci se smejejo našemu bojevanju — tako govore nekaterniki v Tržiču. Je Že dobro, naj se le smejejo, ali, kdor se zadnji smeja, ta se najlepše smeja. Sicer pa bodi onim, kateri nosijo svojo narodnost kakor obleko samo zunaj, pošteno slovensko povedano, da se tržiški Nemci prav nič ne smejejo, pač pa nasprotno: togote, kar pa nam je seveda vseeno: za smeh ali togoto Nemcev se brigamo prav toliko, kolikor za lanski sneg. Za sedaj povemo odkrito, gremo po že naprej zaznamovani poti in odstranjujemo nam nastavljene zapreke, ako pa pri tem, ko mi pariramo, zadene sablja kakega nepoklicanega, naj pripiše le-ta samemu sebi in naj se v bodoče umakne s pota.
Bliža se čas občinskih volitev. Nemci se nanje prav dobro pripravljajo. Pa tudi lahko store marsikaj, ko so v večini občinskega odbora za svojo stranko. Našemu nemškemu županu ni prav nič, ovaditi tega ali onega radi hudodelstva javne sile ali kaj enakega — seveda pod enim pogojem: ako mu Gassner reče, da naj to stori. Kakor slepo orodje Gassner j evo je pozabil naš župan, da je Tržičan in mu je v posebno veselje, ako po Gassnerjevem naroČilu stori kakemu TržiČanu kaj zalega. Mi smo imeli še pred kratkim o našem županu boljše mnenje; žal, o svojem nizkotnem, nečloveškem in naravnost tiranskem mišljenju: da se mora nemški kliki vsak popolnoma brezpogojno ukloniti, nas je prepričal s ful-minantno kazensko ovadbo, — katero pa je vrglo c. kr. državno pravdništvo v koš. Hvala lepa, gospod župan, na vaši nepristranosti in resnicoljubnosti in dober tek k moralni klofuti. V tem slučaju vam bodi od naše strani pomilovalen zasmeh v plačilo za sedaj, pozneje pa se bodemo o tem še malo nstmeno sporekli.
Posebej bodi na tem mestu izrečena javna zahvala gospodoma obč. odbornikoma Bortolottiju in Gbcknu, katera sta županu azistirala pri ovadbi, potem pa gospodu odvetniku dr. Ambroziju, kateri je vodil predpreiskavo na lici mesta v Tržiču in potem na podlagi resničnih uspehovpredpreiskave izdelal neresnično ovadbo. Gospod doktor, bog vas živi još mnogaja leta! Mi vam tak zaslužek iz srca privoščimo, posebno, ako vam ga ne bo plačala občina — zakaj pa imamo tajnika"? — ampak vaš deutscher Wohltiiter gospod Gassner & consortes. Se enkrat: bog vas živi!
gar oplazim jaz, njega ne ozdravi devet dohtarjev."
No, smo pa mi sami marširali na Plementezarsko, če veste kje je. Mati cesarica pa so se vozili za nami v zlati kočiji z osmimi belci. Vojska se je vnela, pa naši soldati so slabo iz-delavali.
„Oh, premagali nas bodo, rajtam," so vzdihnili mati cesarica. „Izguba bo, Matevž!"
Jaz pa sem pobaral: „Cesarost, kaj pa, če bi se zdajle jaz malo zaletel?"
„0h, se pa 1" so mi prikimali. Koj sem začel zabavljati.
„Koliko vas pa je?" sem zavpil. „Le sem, če ste zakaj!" Pa kar za-ukal sem in sem se zaletel! Mati cesarica, da po pravici povem, so se presneto zbali, ko so me videli tako hudega! Huje ko je streljal Plemente-zar, bolj sem se zaletaval. Kar vse sem pomendral, kamor sem prišel.
„Ježeš, Matevž, bog in sveti križ božji!" so zaklicali mati cesarica. »Odnehaj, odnehaj majhno, za božjo voljo, saj si vendar človek! Ti bi kar vse fental!«
„CesaroBt, kdor je predober, je
Gospod Gassner seveda triumfira nad avtohtonimi TrŽičani-psevdo-nemci a la župan Mally: ujel jih je v blamažo, on pa je odnesel zdrave kosti — slučajno in izjemoma enkrat brez materijalnega dobička; no, psevdo neroci mu ga bodo ob priliki že še plačali z obrestmi, pri čemer jim bodo tudi slovenski groši dobro došli, kakor povsod.
Po dolgem času so pricapljali tržiški Nemci za slovenskimi občinami. Imamo v Tržiču vodovod. Najmanj toliko stroškov za vodovod kakor Nemci smo plačali, oziroma bodemo Slovenci, vendar vladajoči Nemci v svoji pra-vicoljubnosti in nepristranosti na vodovodni rezervar niso zapisali drugega nego: erbaut 1905". Take stvari naj bi si pač zapomnili oni tržiški Slovenci, kateri stoje ob Gassner-Mallvjevi strani. Mi moramo reči odkrito, da nam niti eni niti drugi milijoni ni malo ne imponiraj o, najmanje, ako vemo, da je gospod Gassner svoje dni — odnosno predilnica — včasih, najraje o Novem letu, odščipnil od svojih milijonov kakih dvajset revnih kronic ter jih podaril slovenskim uradnikom, toliko neprevidnim, da so ta velikodušni dar sprejeli. O, timeo Danaos et dona [ferrentes ! Kaj menite, kak namen so imela taka darila? Zavezala so uradnikom jezike in zvezala so jim roke, in tako je predilnica zmagala s svojimi pajdaši pri vseh prejšnjih občinskih volitvah. Ako pa bi se bili postavili obdarovani ljudje po robu nemške nasilnosti, bi jih bil gotovo ovadil nemški moloh radi sprejemanja daril.
No, časi se spreminjajo, obdarovani že davno spe pod zeleno rušo, predilniŠki darovi so bili pozneje odklonjeni.
Gassner & consortes pa si hočejo zagotoviti svojo premoč s častnimi občani, s katerimi dr. Tavčar-Scbweg-ljeva zveza gotovo nima nič opraviti. Ceno ne bodemo propali pri prihodnjih občinskih volitvah, da, niti propali ne bodemo, ako bodo vedeli Tržičani odkloniti tistih par zeksarjev, s katerimi bodo hoteli Nemci kupiti njihove glasove, ako bodo Tržičani gledali v bližnjo bodočnost, kjer se jim od strani privandranih Nemcev pripravlja pogin. Ne toliko narodna zavest, veliko več preteča jim nevarnost naj bi vzbudila v Tržičanih gorenjski ponos, kateri ne trpi podkupovanja. Nekateri obrtniki in trgovci zatrjujejo, da so odvisni od Nemcev. Nikakor nočemo trditi^da tem ljudem Nemci ne dajo skupiti in zaslužiti, ali — prokleto malo in le toliko časa, dokler je to njim prav. Prav jim je pa le toliko časa, dokler ne dobe svojih ljudi, kateri jim za boljšo ceno dajejo boljše blago nego domačini. Tr-govstvo, obrtništvo in delavstvo si tudi pred Nemci lahko dobi ugled, obrne lahko sulico narobe — in to naj tudi stori, ker zagotovimo te sloje prebivalstva, da jih Nemci ne bodo mogli več bagatelizirati, kakor hitro se jim bode pokazalo, da se ljudje zavedajo svoje moči in svojega položaja. In kako to doseči?
V slogi je moč.  Medsebojna kon-
oslu podoben!" sem dejal in se zaletel še enkrat. Vsi Plementezarji so jo pobrali in odšantali — bog te obvari — kamor je kdo mogel. To jih je bilo groza in strah. Ali so doma hlače prali.
Mati cesarica pa so me vzeli s sabo na Dunaj in dejali: „Dobro si se zaletel, Matevž, vse si premagal! Zdaj boš pa pri nas. Boš pa včasi malo našega princa Jožka popestoval. Tebe ima fant najrajši, te najbolj pozna. Pa dobro se boš imel pri nas, žganjča bo zmeraj dovolj in mesa."
Nekaj Časa sem se res zdržal, potlej me je pa z vso silo gnalo nazaj na Gorenjšče. Zahvalil sem se materi cesarici in se poslovil, ker sem se bal, da me ne narede Še za generala."
Tako mi je pripovedoval moj prijatelj gospod Frančišek. Ves čas me je držal za gumb in ga sukal, dokler ga ni odsukal. Obhodila sva šele pol jezera in takoj mi je ponudi še eno povest lažnivčka Matevža. Ker pa sen se bal za druge gumbe in ker sem moral kmalu zopet nastopiti aktivno službo idealnega elefanta, sem brez pardona odklonil prijazno ponudbo do druge pjilike.
/
kurenca naj odpade, iz malenkostnega posameznika nastani ali j a nc a, poslušati sicer, a ne verjeti govoričenju nasprotnikov, kojim je geslo : D i vi de et im-pera.
Slabo bi pa bilo, ako bi se hotelo radi ljubega miru dajati Nemcem koncesijo za koncesijo, in bi se opustilo vsako delo. Slabo je pa že, ako se nekateri postavljajo Že sedaj med stranke, leti naj gredo v nasprotni tabor in naj ne goljufajo javnega mnenja. Mi ne prosimo in nikdar ne bodemo prosili pomoči v boju zoper naše nasprotnike nikogar, vsakega Slovenca popolnoma njegova osebna stvar je, da nas v boju podpira ali ne, sramotno zanj pa je, ako se nam mečejo polena pod noge — ali tudi ta nas ne bodejo odvrnila od začrtane nam poti.
Na tej poti pa bodemo zmagali ali propali, pripravljeni smo na oboje; toda, ako se že zgodi to ali ono, delati ne bodemo prenehali, ako pa bodemo zmagali, zmagali bodemo Slovenci. Jamstvo za zmago pa nam je odkriti in pravični značaj našega boja. S tem končamo za danes. Pride še.
Deželni zbori.
Celovec, 13. oktobra. V začetku današnje seje je bilo podanih več samostojnih predlogov; posl. K o t z je predlagal, naj se aktivnim uradnikom prepove postranski posel, kakor zastopstvo kake zavarovalnice ; posl. Funder je predlagal, naj vlada odredi, da se bo zahtevalo oblastveno dovoljenje za vsako spremembo v kmetijskih kulturah, t. j. ako se hoče napraviti iz travnika njivo, iz pašnika gozd ali narobe itd. — Posl. W i e s e r je inter peliral deželnega predsednika, zakaj so se pri zadnji dopolnilni vo-litvi v državni zbor rabile prvič (?) dvojezične tiskovine, kar baje znači narodno koncesijo, ki je pri Nemcih zbudila veliko ogorčenje (?), doČim jo je slovensko narodna stranka sprejela z zadoščenjem. — Posl. P i r k e r je interpeliral v zadevi ciganske nadloge. — Potem so se odobrili računski sklepi in proračuni raznih deželnih zavodov in fondov. — Posl. H o n 1 i n g e r je poročal o samo stojni deželni nakladi na pivo, in sicer se tozadevni zakon spremeni tako, da bodo javna prevozna podjetja itd. morala naznaniti užitninski oblasti, kdo in koliko piva je prejel.
Praga, 13. oktobra. Vsled današnjih viharjev v češkem deželnem zboru je skoraj gotovo, da Nemci obnove obstrukcijo. Nemški poslanci Reiniger, Richter in Pergelt so bili včeraj pri ministrskem predsedniku na Dunaju, kjer so zvedeli, da vlada odklanja nemško zahtevo, da bi se umaknila volilna reforma ter se spre jela pravica veta in razdelitev kurije. To je se eda Nemce hudo raz-kačilo, še bolj pa posl. dr. Baxa, ki je baje pripovedoval po zbornici, da je deželni  maršal obljubil postaviti nje-
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.) III.
Namestnik goriške grofinje v Čedadu je bil radostno presenečen, ko je vstopil devinski vladar v njegovo sobo.
„Malo imam časa," je dejal Juri. „Prišel sem k vam, ker bi rad govoril z goriško grofico."
„Težko bo to," je menil namestnik. „Grofica ima danes vsakovrstnih posvetovanj z različnimi plemiči."
„0 čem pa mislite, da se posvetuje grofica s svojimi prijatelji ?u
„ Naj brž se gre zopet za kako nizkotno spletko," je pikro odgovoril namestnik. „Morda hočejo grofico pridobiti za kak upor proti papeževim ukazom ali za kak boj proti oglejskemu patrijarhu. No, če ne bodo takoj zmagali, se bodo pa zopet sramotno vdali, kakor vedno."
„Motite se," je dejal Juri, „Če me hočete podpirati, Vam povem za kaj se gre in zastavim Vam častno besedo, da se Vam povrne Vaš grad, če mi pojdete na roko."
gov predlog glede splošne volilne pravice na dnevni red prihodnje seje. Ker pa so nemški poslanci prete čeni teden sklenili, da se sme dnevni red za vsako sejo določiti le sporazumno z nemškimi strankami (Kdo pa vpraša slovenske poslance v Gradcu in Trstu, kaj hočejo imeti na dnevnem redu?) so bili seveda hudo razkačeni, ko je koncem seje deželni maršal naznanil, da pridejo v prihodnji seji na vrsto predlogi poslancev dr. B a i e, dr. H e r o 1 d a in dr. P o d-1 i p n e g a glede splošne volilne pravice, oziroma glede spremembe dežel nozborskega reda in predlog poslanca Bachmanna glede delitve deželnega odbora. Bachmann je baje brez vednosti svojih nemških tovarišev zahteval, da se tudi njegov predlog spravi na dnevni red. — Nemci so zagnali hu-ronski vriŠč: „To ne gre! To je napad! To je ob8trukcija. Delajmo obstrukcijo!" Češki poslanci so jim odgovarjali. „Saj hočete imeti obstrukcijo, na to ste napeljali! Potem pa tudi ne bo državnega zbora!" Nemci vpijejo: „N e potrebujemo državnega zbora! Saj ni drugega vreden, kakor da se razpusti !" Vihar je naraščal vedno bolj, ki se je šele polegel, ko je deželni maršal zapustil zbornico ter s tem sejo zaključil. Prepir se je nadaljeval še na hodnikih. Ko so se Nemci dovolj nabesneli, pojasnil jim šele posl. P e s c h k a, da je bilo nesporazumi j en je, ker je kot predsednik nemškega izvršilnega odbora pozabil naznaniti deželnemu maršalu sli lep nemških *tr>anftty da se sme dnevni red določevati le v sporazumi j enju z Nemci. Deželni maršal, ki ni vedel za ta sklep, ni mogel drugega storiti, kakor postavili na dnevni red stvari, ki so se urgirale. — Po tem pojasnilu so se nemški poslanci seveda takoj pomirili ter sklenili, da bodo v torkovi seji predlagali spremembo dnevnega reda ter svoje nadaljno postopanje uredili po tem ali se njihov predlog sprejme.
Češki gospodarski boj.
Brno, 13. oktobra. Moravsko-šle-zijska zavarovalna družba je povodom nemškega ljudskega shoda v Brnu razobesila na svojem poslopju nemške zastave. Čehi so v«led tega takoj razglasili bojkot nad družbo, in že do danes je 7000 Čehov odpovedalo tej družbi zavarovanje. Na enak način se raztegne bojkot na vsa nemška podjetja po celi Moravski.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 13. oktobra. Tudi pri današnji avdijenoi se ni izrekla odločitev. Baron Fejervarv ostane še jutri na Du aju.
Budimpešta, 13. oktobra. Reaktiviranje Fejervarvjevega ministrstva je gotova stvar ter se baron Fejervarv sploh ne vrne prej v Bu dimpešto, dokler ne prinese imenovanja seboj. Takoj po imenovanju stopi pred narod s obširnim soci-
„Na mojo vero — pomorem Vam, zaupam Vam slepo, ker Vas poznam," je veselo vzkliknil namestnik in segel Jurju v roko.
„Potem je vse dobro ! Pojdiva v kako sobo, kjer bi se lahko pomenila, ne da bi naju kdo slišal. £ Poprej Jjpa skličite vse čedadske konzule injple-menitaše."
Namestnik je takoj ukazal, kar je bilo treba, da se izpolni Jurjeva, želja in potem se je ž njim zaklenil v 1 malo sobo, kjer sta bila popolnoma varna. Pogovor ni bil dolg, a ko je namestnik zapustil sobo, da pelje Jurja kj goriški grofici, se mu je poznalo na obrazu, da ga navdajajo velike in resne skrbi.
Juri je bil v največji zadregi, ko jo stopil pred goriško grofico. Ležala je na svilenih blazinah. Njeni dolgi krasni lasje so bili razpleteni, a močila jih je s svojimi solzami. Tudi ko je že Juri stal pred njo, ni mogla zadušiti svojih solza, nego je bolestno ihteč sklonila glavo na njegovo ramo.
„Kaj ti je, Marija," je mehanično vprašal Juri, dasi je dobro vedel, kaj je provzroČilo to silno žalost in obup-nost goriške grofice. „Ne jokaj, Marija," je potem nadaljeval.   »Nesreča, ki se
alno političnim in gospodarskim pro. gramom, ki bo obsegal: 1. splošno volilno pravico; 2 reformo ljudskošolakega pouka na narodnostni (tnadjarski) p o d 1 a g i i d 3. podržavljenje uradnikov. Glede madjarskega armad, nega jezika pa bo naglašal pro-gram, da je vsaka nada izključena. Posl. A p ponvi pa je ravnokar izjavil domov vrnivšim se poslan-oem: »Boj se mora nadaljevati, ker brea madjarakega armadnega jezika ni miru in ne kompromisa. Koalicij tndi izda znova poziv na narod, naj vitraja v hudem boju.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 13. oktobra. Verski boji v Maoedoniji ao naravnost gnusni ter jemljejo tlačenim prebivalcem splošne simpatije v inozemstvu Grške Čete so v solunskem okraju brea ovir pc> žgale dve bolgarski vasi ter pobile več oseb, ko pa je pohitela za zlo. činai bolgarska čet3, je bilo tako; pri roki turško vojaštvo ter Bugare razkropilo. Žito pa so v Bitolju Bol gari umorili štiri patrijarhiste.
Belgrad, 13 oktobra. Med Vo-deno in D<vkovic:> je napadla velika grška četa bolgarske kmete, ki aj se vračali s semnja, pobila 23 kmetov ter jih oropala. Drugi dan so se Bolgari maščevali, napadli grško vat Attos, umorili osem prebivalcev t.: vas z&žgaii.
Afera Delcasse. Pariz, 13. oktobra. Sedaj je izdano, da je angleška vlada že pred maroško afero opetovano skušala po ovinkih zvedeti, ali bi hotela Fran-c i j a z njo skleniti zvezo. Francija pa o tem vprašanju z oz: rom na Rusijo niti razpravljati ni hotela. Šele, ko se je franco-sko-angleški spor zaradi Maroka poostril, pr»i!o je do dogovora, inLansdowce je francoskemu poslaniku ustno zagotovil a?/glfršio pomoč za slučaj vojne s Nemčijo. Za dogovorj pa je zvedsl nemški poslanik Wclff-Metternich, a kuje preko Nam-čije za dogovor zaznala Italija, je sporočila po svojem podanika francoski vladi, da bi angleško-francoska zveza pomenila oasus b e 11 i. Io t« prožnja je vso namero razbila in Btr mogla-vila ministra Delcasse] a.
Ločitev med Švedsko in Norveško.
London, 13. Obe švedski zbornici sta danes s p r e j e 1 i vladni pred log, da se karlstadski dcgovor o d <» b r i. — Obenem je vlada predložila držav nemu zboru zakonski načrt glede podpiranja rodbin, katerih moški člani morajo vsled razdružitve države oi Čez postavno dobo pri vojakih. Danes zvečer pooblastite zbornici vlado, da prizna Norveško za samostojno državo.
IV* Dailiaa * onilooi- **B*$
je bojiš, se še ni zgodila ; v naprej psi ne smeš jokati, saj se lahko Še vse poravna in popravi."
„Ne, ne, Juri," je jokala goriška grofica, „popraviti in poravnati se ne da ničesar več "
Juri se je močno Čudil, da je grofico Marijo tako potrla vest o nezvestobi njenega soproga. Nikdar ni mislil, da ljubi grofica svojega soproga tako zelo. da bi zaradi njegove nezvestobe jokala krvave solze in si pulila lase. Popeljal jo je nazaj na zofo, na kateri je prej ležala, in se usedel poleg nje, držeč jo za roko in tolažeč jo kar mogoče nežno in ljubeznivo.
„Lej, Marija, kaj nisem jaz tu, da ti v vseh položajih Življenja stojim na strani. Tvoj soprog ni vreden ne enega tvojih las, ali ker je tvoj soprog, ti g* privedena nazaj, pa naj velja karkoli."
„Ne", je odgovorila grofica Marija« »Tega nečem in nikdar ne bom spre jela ponudbe, ki mi jo je sporočil moj mož.u
„Kako ponudbo ti je sporočil ?" jc radovedno vprašal Juri in se primaknil h grofici.
„Moj mož se hoče od mene ločiti in ponudil mije, da mi preskrbi drugega m o la"
1. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 236, dno 14 oktobra i9QS
Dopisi.
Iz Gofnfcarin   K»feo   te «be
•meta *if'^'na stranka, kako zbe-8ceh so duhovniki in kako zbesnel ie vrhovni prglavar kranjske politi-kuio*e duhovščine, ve vsak, kdor »e z&n ms, s*i        počno ti ljudje Ni pm mar »jubezen do bližnjega, ne vete )ib bratovska liubav, ne ravnajo ge no beeedab, katere oznanujejo raz prižnic, temveč kradejo svojemu hiiž-nien u čsst,  poštenje  in vsakdanji kruh. V polni meri podivjani so kle r ka'ei v okolici Škofovega sr. du. To so »besneli l-u4je,  kateri st» zDirair. d»rjnaa&n, tedta n* tedtn v žuon'šču v Preski, k er ima peklenski 8r dež gc fov najintimnejši zvnonik, do vrhunca nori in hudobni Breisce, «u'go Pomarftričar.   Kakor so se abir»Si « srednjem veku tolovaji po temnih gozdih, kjer so kovah svoje roparske načrte, t»ko se ?br*|0 okrog hudobnega Brenceta in pokloftanega Brajoa v Preski podkupljeni in prodani tovarniški delavci iz Gončan. Medvod in Preske. Pri teh shodih kujejo na črte, katere jim narekuje menda sam peklenski Beioebab.  Na teh tolovaj skin shodih delajo načrte, kako bodo uničili in pobijali neljube jim libe-raloe in droge ljudi, ki niso v njih peklenski klerikalni zvezi. Ti ljudje, ki sicer hodijo  prosto po cesten, ne da bi jih prijeli orožniki, ti ljulje so nevarnejši kakor ropar, ki za drevesom čaka z bodalom in revolveriem v roki na prihod poštenih l;udi Kle rikalci so bolj  nevarni in hudobni! Ksko iirc je zrastel greben, odkar je odš.-l KUin, dokazuje pi mo, ki ga je dobil  v  G »rtčanah  nekdo.   Za tem pismom  stoje  osebe, ki smo jih v tem  dopisu  označili.   Za njim pa stojitudi sam škof Jeglič, in naj »Slovenec« še bolj vpije, da šfccf ni politični kolovodja klerikalcev.  To p--sns o dokazuje jasno, da je hetman klerikalne politike na Kranjskem v resnici škof Jeglič. Vsa odgovornost pade na škofa, on naj nosi poei*dice, ki bodo nastale t sled klerikalnega hujskanja. Det čno pismo se glasi: »ča~«n sa tbo sdeia ta novica devš mogu kmal iti s gorčan «?vdu boš pa z du?:aja od centrale prav v krabkem *a«o ti Da prej pišem devš vedu desmo te mi stran spravi tok  ket d&refctarja pa pajka čej prav  perzident pa negova bČs m* ei g* Irčnega prefa mimar^o epgŽ Blere£»io  ;e sam ces*r rja naš stran če nebla skot pa, g. dokter šu-eterš-č  bajne pa šafgoča iz lublane spravla pre£ m>. smo zdej derehterja pa d«; k-i pa tebe pa počss sa valiti čene slepa pa z&rdo jet morajo nimamo zastoj n vsak teden shod dobtar Šuštar je ta prvi navrst kja nemškatar pojpa vse nemoe je mamo dos Slovencev k so glih tko zsvse dober nejbo za-vkanclija alpa derehtar peroi&šio&h zenobesedo naj pred v našem kraj liberalca preč poj pa vse nernšku-tarje pa vse z a u j u d s Če so prav na dunaj per central pa vse lu traj-nerje čudne peraueije nas čakajo pa naprej smo si vzeli pa  speial bomo
„Ni mogoče."
»Resnica je. Ko sem bila stara deset let, sem se prvič poročila in bila kot enajstleten otrok že vdova. Oče se me je hotel odkrižati in našel je zame drugega moža, grofa Panigajskega, ki je tako grdo delal z mano, da je prišel v navzkrižje z goriškim grofom Majn-hardom. Moj mož me je nekoč hotel udariti a palico — Majnhard je to preprečil. Vsled tega sta imela dvoboj in moj mož je bil poražen ter je po viteškem običaju moral sprejeti pogoje zmagovalca Majnharda, moral se je ločiti od mene in privoliti, da sem postala Majnhardova žena. Stara sem bila takrat sedemnast let in oklenila sem se Majnharda z vso strastjo prve ljubezni".
„To mi je vse znano," je z vidno aepotrpežljivostjo pripomnil Juri.
»Ni ti pa znano, da je bila to sramotna burka, da je bilo vse naprej dogovorjeno med Panigajem in med Majnbardom. Udarec s palico, odpor Majnhardov, dvoboj, zmaga Majhardova P°geji — vse je bilo dogovorjeno, vse je bilo kupljeno. Majnhard je hotel dobiti mene za ženo, da bi Čedad združil s svojo grofijo. Sicer sem bila kot otrok podpisala pogodbo, s katero sem se odporedkia svojim »ravieam do Čedada, ali to ni Majnharda motilo, da je is naslova mojih pravie zahteval Čedad saso. Pamigajit je plačal za to petdeset-tisoč oglejskih srebrnikov. Prodana sem kila za petdesetisoč srebrnikov in zdaj ■e keče moj mož zopet prodati.*
Jokaje se je grofica Marija naslonila ob Jurja, ki ni vedel, kako bi ne-srtiao Ženo tolažil.
sorskem f^fmoštru so gor tud ore Štete pa Franc jarcu   bomo tud vrat aavfl kmfel bo im< u  štrek na vratu d*  ga   bomo   zategn 1  mi nimamo som duhovne ket prefikfg* pospoda io škcf* mamo tud  druge bogatine ježo jarca pa negova pob ina gospa k da vsnkobrt la efer u Preski 20 ali n   30 kron in ta dva imata povsod znane in zmiraj za nas delata posebno gospa kar ni znam je zoper nas in te bomo uniči naj pred liberalce poj vse nemŠBut*rje pavse zau-|ude   in drugeverce vidiš ke biv ti znam   bti  nebilo   treba  iti n*ji>re| »trbuhom za kruhom kar boš more b ti ie u enem terten z ved a sei sem raoreb-t preveč izdav naš* nisore p» devš *edu ti š* drug    kakšno moč <rn*mo ktnkslc in mi pra«mo kdor ni znam je zo&ernas in ttst vsi marajo  bit umČen  popolnem*  ali p-proč iti. — Torej  sam cesar dri« s klerikalci« tako se h*hajo osebno. To pravi tudi sam Brene* v Preski, po sestniku Franu Jarcu iug*!Q s vrvjo za vrat. To je tolovajsko. Ptzi'liamo javno c-bldst v prvi vrsti orožni-štvo i n o k r a ino glavarstvo, naj zasleduje tiste, ki na shodih v Preski v župnišču kujejo taka  tel v vajska pisaca.   L ulje ne bodo več varni življenja, kakor je bil slučaj župnika B-roeta v S >ri, ko so ga na oesti nahujskani   klerikalci hoteli s kamenjem  pob ti. —  V medvedski občini  ie   skrajno  vse rszborkano Župan S .nove zidriu;e občinske volitve dobro vedoč, da bo padel a stola, Če ravno bi se morale te vršiti ie meBeea aprila; S novo, Brenae, Braic si pač mislilo, najprei bomo 1 beralce pobili in obesili  potem bo pa naša voltov labka.   Poaivlyamo vlado, da napravi ie enkrat pri  nas red, da poskrb*, da se takoj razp>šejo občinske volitve,  ali  pa  naj  nam posije kakega ur&dnika, da bo vodil občinski  urad do  bodočih   volitev, kajti sedanjem u Smovcu ne  pustimo več občinske pisarne,   ker  je   že prete-čeno soomlarf 3 leta doslužsl in zato mora doli Škof naj gre pa v klošter štruklje jest in trdno naj se zapre za uji.'je, da ne pride več ven!
Strelice iz selške doline.
Pretočeni teden je sk« f Jeglič preobračal kozolce po selski dolin*. Postavljenih je bilo šeofu ne kaj slavolokov, katere vse so duhov niki preskrbeli Ljudstvo ni bilo posebno navdušon > za škof*, ker ga je že precej spoznajo. Kjer je b io &aj sprejema, je bilo povsod pod pritiskom duhovskih pri-gacjačev a la Rožnik. A«o bi ne letali duhovniki okrog hodi, b bil sprejem povsodi izostal. R tinik je kupii blago za zselavo na I' i - v.c , da jo je obesil iz zvonita. Bakovlj&ni so namreč, (-azven p%r hiš) vsi tako pametni, e*a vedo, da ima skef že dosti Čast?, kot Kr sto-Eov namestnik jo sp'oh ne potrebuje, ker Kristus ni bil častiiakomen.
Za slavolok na Bakovci so potrgali rože na vrtu naprednega učtelja Z*dosti velika revščina, ko morajo za škofa rože ponoči »e-matf. R žnik se |e pa vendar bal ! z liberalnim vencem!
V šoli na Bulcovioi bo (bušili zastave z zvijačo in brez vednosti šolske voditeljice. Pritrdili so zastave tak) trdno, da j*h gdč. voditeljica ni mogla odstraniti sama. Obesili so po zvijači zastavo naprednega učitelja, ki je njegova zasebna last in seveda ni vedel, da visi škofu v čsst. Tako so delali sprejem škofu. Mi bi le želeli, da bi škcf bral te vrste, da bode prepričan, kako se dela sprejem sanj.
V B u k o v š o i se je organi s t nekaj zaklal. Kaj je bilo vzrok temu, ve župnik More, zakonski mož št. 2 Otroke so tudi pospravili iz Župnišča ta dan, ko je bila birma. Drugače so seveda vedno v župnišču, kjer jih ujčka Tone More na svojem blagoslovljenem kolenu. Pri Sv. TomaŽu so na semenj pri trkavali in šli molit v cerkev, čenrav ni Rožnik hotel priti maševat. Prav so imeli, ker je njih molitev več vredna, kakor maša judovskega oderuha Rožnika. Le tako naj nadaljuje, bodo vsaj ljudje isorevideli, kakšen dušni pastir je ta Tomaž Rožnik.
»Begmajster« Juri je š-1 škofu pritrkaval Z«t3 je pa dal že opoldne prosto vsem delavcem na cesti. Seveda bodo imeli plačano za ves dan, ker gulaeti Juri mora biti deležen žegnov, ki jih da škof, čeprav naredi samo pol dnine.
V Železnikih je postal kaplan Mihelčič preeej rogo-vilast. Ce ne bode prenehal ■ svojim sitnarjenjem, bodemo popisali o njem več lepih »štikeleov«. Gospod Mihelčič že lahko ve, kaj mislimo. X Strajnarjeva glista je bila o prihoda škofa v Železnike kar vsa gnžasta. Samo to je zanjo žalostno, da ikof nima Š trajna rja t
•ta »Utih bukvah«, kjer so zapisani vsi t!8t', ki bodo Šli gorki v nebesa
F rt i čar se je nosebno veselil Škot v ga prihoda. V ta namen so je štirinajst dni posfil ob ssmem vinu in kruhu T*ki so pravi kristi jani. čep'av so ae že poskušali v svojenn Življenj — obesiti.
Župnik Rožnik še dose-dsjni povedal, v kakšnem sorodu je b?l Vidie is Podbhce s svojo nevesto, da bi mu dokazali, da je Vidtau zares preveč računal z* poroko Le na dan s pošte-noatfo, Ton»ai!
J * b n e račune za kapelo oa  selškem  pokop»h4*u  bi radi vi deli tisti, ki so   dali   denar   za n(o Vsak počt-n j^rspod^t  da  račune o sdatkih,   2»tf>   naj   pošteni Rožnik tudi preskrbi, da bode račun za kapelo, ko bode dokončana, javo raz položen v občinski pisarni   Ce ne bod*? javnega rakuna,  že ve Rožnik, kaj si potem trhko mislimo o njego vem gospodarstvu z denarjem.
Slovensko gledišče.
„Pikova dama."
Opera v S dejanih (7. slikah). Vglasbil Peter Č aj k o t s k i, besedilo zložil Modest Č aj k o v s ki. (K. premieri v torek, 17. t. m.)
Veliki ruski skladatelj Peter Čajkovski, slovenskemu opernemu občinstvu že dobro znan po svoji sve-tovnoznani operi „0 n j e g i nu , smatral je „Pikovo damo" za svoj največji odrski umotvor, in to po vsi pravici. Besedilo mu je zložil njegov brat Modest, in sicer po znani Puškinovi noveli „Pikova dama."
Inženerski častnik Herman je že dolgo času opazoval hazardne igre svojih tovarišev, ne da bi ga mikalo, da bi tudi sam prijel za kvarte. Bil je namreč nepremožen in zato ni hotel po nepotrebnem staviti v nevarnost še tisto malo denarja, ki je ž njim razpolagal, in ki je ž njim sicer skromno, a zadovoljno izhajal. Da bi iskal sreče in si z igro skušal pridobiti večjih svot, tega mu ni dovoljevala njegova razsodnost in njegova trezna skromnost ki ni hrepenela po dragocenem razkošju. Vsi ti njegovi zdravi principi pa se mahoma razrušijo, ko izve zgodbo neke tajnostne grofice X. Ta grofica je baje bila v svojih mladih dueh slovita lepotica na versaillskem dvoru, kjer je zbog svoje krasote doživela marsikaj pikantnih ljubavnih dogodkov. V zahvalo za njeno ljubezen ji je baje grof A. Gcrmain, sam slovit hazardist. označil troje kvart, ki so brezpogojuo sreČonosne. In pripovedovalo se je, da je grofica s tistimi čarovnimi kvartarni resnično že nekega svojega ljubimca rešila popolnega ruina. Ko izve Herman o tej tajnostni grofici in o Djenih srečonosnih kvartah, zgrabi ga z vso silo poželjenje po bogastvu in ne more se otresti misli, kako bi grofico dovedel do tega, da bi tudi njemu izdala svojo skrivnost. — Da bi dosegel svoj namen, približa se grofi-čini varovanki, lepi Lizi, in si mahoma osvoji njeno srce. Celo to ve doseči, da mu nič slabega sluteče dekle dovoli ponočni sestanek v njeni kamrici, kamor se more dospeti le skozi grofi Čino spalnico. Dami — grofica in njena varovanka — ste še na nekem plesu, ko se priplazi Herman v groiičino stanovanje, da bi se skrivaj sestal s svojo Liziko. A jedva je dospel v grofičino spalnico že ga z neodoljivo silo zgrabi hrepenenje po grofičini skrivnosti in po bogastvu. To hrepenenje ga obvlada s tako silo, da mu podleže ljubezensko hrepenenje po Lizi. Ko se Liza povrne, ga ne najde v svoji sobi. Kajti Herman ni šel v njeno kamrico, marveč je ostal v grofičini spalnici. Ko je nastal po vsi biši mir in je starka že zadremala, jo Herman naenkrat napade in jo skuša prisiliti, da mu izda svojo skrivnost glede srečonosnih kvart. Silno prestrašena se grofica mrtva zgrudi na tla, ne da bi mu bila izdala svojo skrivnost: zadela jo je kap. — Nesrečni morilec proti svoji volji zbeži in f uri je ga sprem ljajo po vseh njegovih potih. Tri dni pozneje pa se mu, polblaznemu, prikaže starkin duh in mu imenuje tri sreČonosne kvarte: trojko, sedmico in as. Nemudoma hiti Herman poskusit svojo srečo. Dve kvarti držite, tretja pa, ki ki je mislil, da je srČev as, se naenkrat spremeni v pikovo damo, ki ima vse poteze umorjene grofice: pikova dama se škodoželjno roga preplašenemu Her manu. Herman znori in skonča v norišnici, dobra Liza pa se srečno omoži.
Tako Puškinova novela. Čaj-kovskijev tekst je vseh glavnih motivih posnet po njej, le malo je, kakor to zahteva dramska tehnika, spremenjenega. Da je ta fantastične tragike polna drama usode omamila glasbenika Ćajkovskega in ga docela prevzela, temu se ni čuditi, saj je bil Čajkovski sam nervozen fantast. Že vsebina opere same je polna veledramaučoih momentov; ako pa še pridenimo, daje Čajkovski nedosežen v musikaličnem risanja milijeja in stimunge nam ntegne postati jasno, da ni moglo biti drugače, nego da je „Pikova dama" postala opera svetovne slave.
O glasbenem delu spregovorimo o priliki ocene.
Peter IlijiČ Čajkovski se je rodil 25. aprila 1840. v Uralu kot sin tamošnjega rudarskega okr. ravnatelja. Učil se je na pravniški šoli v Petro-gradu in pozneje vstopil v drž službo. Poleg tega se je marljivo bavil z glasbo, obiskoval tri leta od Rubinsteina ustanovljeno glasbeno Šolo, poznejši petro-grajski konservatorij in je postal profesor glasbene teorije na moskovskem konservatoriju. Umrl je 25. okt. 1893. v Petrogradu. — Poleg kompozicij za klavir in petje je napisal Čajkovski 6 simfonij, sinfonične skladbe nVihar", „Francesca da Rimini" in „Manfred", tri kvartete za gosli, en sekstet za gosli, serenado za godala itd. Izmed oper omenjamo še „Vojvoda" (1869), „Devica Orleanska" (1881), „Mazeppa" (1882), in nE?g. Onjegin". Zoslovel je po vsi Evropi kot zelo nadurjen glasbenik.
Usmilite se pogo elce / v Ratečah na Gorenjskem.
Požrešni plamen je uničil dne 29. septembra tukajšnjemu prebivalstvu vse, kar potrebuje vsak človek za življenje: stanovanje, hrano in obleko. Pogorelo je popolnoma 46 hiš s pohištvom in z gospodarskimi poslopji vred. Ubogi ljudje niso odnesli drugega kakor golo življenje, kajti požar se je širil tako hitro, da je bilo hkratu vse v ognju.
Že se je vzbudilo nekaj usmiljenih src ter nam prihitelo na pomoč, toda kaj je to v primeri 8 tolikim številom ponesrečencev! Zato vpijemo z visoke Gorenjske, iz kranjske Sibirije kličemo daleč tje po vsej slovenski zemlji: Zima je tukaj, že naletava prvi sneg, a rateŠki siromaki nimajo ne stanovanja, ne hrane, ne obleke. Pomagajte jim, usmilite se jih. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli!
Rateče na Gorenjskem, (poŠta Bela peč) dne 12. oktobra 1905.
Pomožni odbor:
Jožef Pintbah,
župan, načelnik.
Jan. Zupančič,       Jožef Lav'ižar,
naducitelj,   zapisnikar.        župnik, blagajnik.
Jan. Jalen, Jos. Petrič, Jan. Juvan,
odborniki.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14. okt.bra.
— Dež. predsenilK Schsrarz je tiioči dospfl v Ljubljano in je ddiies prevzel vodstvo dež. predsed n'£tv&.   Dopoldne so se mu predstavili deielncvladni uradniki.
— Podraženje mleka in klerikalci. Kranjska kmetijska družba je že pred mnrgimi leti *»-fiela delati na organizacijo mlekarstva, vedoč, da je na tem gospndar-skersi polju lahko dosoČi velikih uspehov. Kmetijska družba je ustanovila vse polno mlekarskih zadrug, ki večinoma jako lepo uspevajo in donaŠajo su: -m c tir:m izds-tne dobičke. Ko ao klerikalci proti »Kmetijski družbi« ustanovili svojo »Gospodarsko zveso« sedanjo »Zadružno zvezo«, so takoj začeli delati »Kmetijski družbi« na polju mlekarstva konkurenco. Kmetu sicer klerikalci niso dosti koristili, toliko več pa sebi. Prav na polju mlekarstva obstoji med »Kmetijsko družbo« in med klerikalno »Zadružno zvezo« največje nasprotje. Spominjati se je le treba kako so klerikalot nastopili v Logstou, ko se je tam snovala zveza mlekarskih zadrug. »Ali bo ta zveza privesek klerikalne organizacije, ali pa je sploh ne bo,« — n« to stališče se je postavil dr. Sa-steršič, in od tedaj je vedno z vso klerikalno stranko vred strastno na-sprotoval ustanovit vsi a m ost oj ne mlekarske avese in napenjal vse sile, da spravi mlekarske zadruge v odvisnost od »Zadružne zveze« in jih odtrga od »Kmetijske družbe«. Klerikalci se boje samostojne mlekarske zveze, ker bi potem njihova »Zadružna žveia« iigubila aadnji pomen in bi iigubila tudi krivične profite, ki jih zdaj dela pri mlekarskih zadrugah. Vlovili bi radi vse mlekarske zadruge v svoje mreže in aato, samo lato so idaj na nsjpodlejii način planili na »Kmetij• ako družbo« in na ravnatelja Pirea. »Slovane«« očita ravnatelju Pircu, da je on uprizoril gibanja aa podraženje mleka v ljubljanski okolioi. Istina pa je, da ja to gibanje pro-varočil Karel Seliikar. Vsakdo ve, da je Seliikar revež, ki mora
i*po'nievati ukaze »Ztdrutne zveze«. Ta »Zadružna zveza« in n\en načel* nik dr. Krek sta torej prava provtro-čitelja cele akcije za podraženje. Krek se je seveda previdno držal v oz*dju, med tem ko je moral Seliškar hoditi okreg kmetov in jih nagovarjati za podraženje mleka. Klerikalci so špe kulirali takole:   Če se nam posreči podraženje, si bomo  pridobili pri vseh mlekarskih zadrugah velikanski ugled in popolno  zaupanje, vse zadruge bodo šle v naše zanjke, nameravana zveza mlekarskih zadrug bo pokopana in zadruga pojdejo vse ped okrilje »Zadružne zvez?«. T*ko sta kombinirala dr. Krek in dr. Šusteršič in Sdliškar je moral izvrševati njih načrt.  Že meseca junija je Seli-škar rogovilil po ljubljanski okolici. V Dravljah je bil celo nekak shod za podraženje  mleka. Kmetijski družbi in njenemu ravnatelju Pircu pa se je to skrbno pri-krivalo, prav ker je bilo vse naperjeno proti »Kmetijski družbi« in   proti   nameravani zvezi mlekarskih zadrug. Šale ko je bilo vse pripravljeno, ko je bilo vse zrelo za izvedbo, šele tedaj je ravnatelj Pire izvedel za stvar. Klerikalci so pač prefrigani in so Čisto pravilno računali, da bo njih akciji le na korist, če stopi Pire na njihovo stran.   Sicer je Pire takoj povedal kmetom, da je akcija sa podraženje prezgodaj začeta in da se ne bo posrečila, ker ni predpogojev, ali možje so bili po klerikalcih tako nahujakani, da niso hoteli slušati svarilnih besed ravnatelja Pirca in so storili tako, kakor so jih učili — klerikalci. To je gola resnica in iz tega  se spozna, kako sramotno laže škcfov »Slovenec«, ko pravi, da je vsa akcija za podraženje   mleka   izšla   iz »Kmetijske družbe« in od  ravnatelja Pirca, petem pa da je Pire presedlal. Akcija ie izšla iz »Zadružne zveze«, od dr. Šusteršiča in dr. Kreka, ki pa sta, boječ se zamere v mestu, ostala previdno v ozadju in poslala v boj svojega Seliškarja. Zdaj ko je vojna končana in se je podraženje rolfcka  preprečilo,  bi  se klerikalci radi i znebili odgovornosti in    jo    zvrafajo    na    »Kmetijsko družbo, na vlado  in  narodno napredno stranko.   Pirca  dolže, da je irrei strankarske interese, češ pripraviti si je hotel tla za kandidaturo in razbiti  Zadružno zvezo. Ljub'jans&a   oroloa je tako kleri-kalzja, kakor neben  drugi okraj na Kranjskem. Ta Še 20 let ne bo zmagal pri volitvah ne Pire ne kak drugi neklerikalm kandidat in zato nima narodna • napredna   stranka   v tem okraju prav nobenih interesov. Še dosti neumne št je pa trditev, da se je hotelo s podraženjem ml ka ubiti Zadružno zveio.   Ali je eksistenca Zadružne  zveze   odvisna   od cene mleka v Ljubljani?   In če Zadružni tveii ni bilo prav ivi sanje, sakaj je po Sel šiarm pro v sročila  to akcijo, zakaj se ni podraženju uprla, kakor smo smi, zakaj je »Slovenec« pisal za podraženje? In če bi bil Pira delal sa interese narodno - napredne stranke — ali bi ga bili petem mi napadali?   Da, Pire je delničar »Narodne tiskarne«, ali vilic temu smo s'i odkrito proti njemu v boj in ga je občinski svet tako ostro napadal, da hujše ni mogoče  in  celo proti njemu interveniral  pri predsedstva kmetijske družbe.  Mi smo proti podraženju mleka, ker je naše prepričanje, da je aedanja cena dosti visoka in ker je draginja v Ljubljani taka, da revnejše prebivalstvo nikakor ne prenese podraienja mlaka. Obsojamo ravnatelja Pirca, da je stopil na stran podražilcev, obcojamo da je vsaj moralno podprl akcijo aa podraženje, ki ao jo sprožili klerikalci,   resnica   pa  je,   da zadana glavna krivda Šusteriiče-vega in Krekovega agenta, resnica je, da ao klerikalci provsro-čili ves boj, da bi mlekarske zadruga ujeli v mrežo Za« družne zveze, in da meri »Slovencev« manever na to, da ae prepreči aa jutri napovedana ustanovitev samostojne mlekarske avese.
— Škofovo izze manje brez konca in Kraja. Ni dovoli, da je nad brumm škof olatšal nevedne ljudi sa — nad pn mili-{on k r o n; on hode š e v e č osem let bode njegov harač stiskal ubogo ljudstvo. Pa to ni še dovolj, vedno ie poje staro pesem: Dajte še sa to in to! V škcfi skem listu nadira duhovščino, naj ljudstvo pozove, naj kaj več v puščico vržejozapo tresence (Škofov izraz!) v — Kalab-riji. Presrečna slovenska zemlja, ki ima takega gorečega dušnega pastirja! Naš škof bi menda najrajše vse izpulil ljudem, da bi darovali za rasne cerkve po vseh mogočih krajih. V Kalabriji je bil zadnjič potres in podrlo se je nad eti cerkva in za te cerkve, ne za ljudi, »fehta« naš podjetni izžemaleo v škofovi palači. Kaj nas brigajo kalabrijske oer kve, naj jih popravijo duhovniki sami, Če hočejo, nas naj pa puste v miru, ko >e za svoje cerkve komaj skup«) snosimo. O priliki potresa leta 1895. so bile tudi kranjske cerkve zelo po škodovane, pa iz Kalabrije niso zanje nič poslali, med tem ko je Ljubljana le nekaj dala sa Kalabreze. Šzofu svetujemo, naj vendar le zadrgne enkrat svojo brezkončno fehtarijo. To je že neznosno, kakor se preša iz ljudstva. Sedaj za cerkev, sedaj za zavode, sa zamurčke, za kapele, za misijon, za maše, za sveče, za orgle, za zvonove, za darovanja, biro itd. Čudimo se le, da imajo kmetje še kak denar v rokah, ko vedno preži nanje bisaga brez dna. Slavni naš; vladi je seveda to vse prav.
— V škofovih zavodih je
45 Gorenjcev, 26 Dolenjcev m 20 Notranjoev; med njimi Vipavcev 6, Liubliančani 3 in 2 Nrkranjca. Po 400 K jih plačuje 24, brezplačno je sprejetih 7, ostali plačujejo po 300, 200 in 100 K Kakor je videti iz tega, so ostale škofove obljube prazne, da se bodo sprejemali vobče dijaki zastonj. Škof je naplahtal verno bLo-vensko ljudstvo. Poznamo nekega ljubljanekega profesorja, ki ima v sorodu duhovnike. Ta profesor je bil tudi toliko naiven, da je verjel ško fovim obljubam. Pripovedoval je ta profesor: Z<akaj bi jih ne dal v škofove zavode, bodo vsaj brezplačno študirali in Še štipendije bodo uži vali poleg tega. Seveda ni sedaj ne zastonj studiranja, ne štipendij. Kakšna bode usoda teh zavodov v prihodnje sti, bodemo videli; mnogo se obeta. »Kar far pri veka, nima teka«!
— Škofov govor ob otvoritvi zavodov je bil tako naiven, da se moramo čuditi, da ni kateri navzočih umrl za krčem Škof je rekel: Starši bo vas poslali zato v te zavode, da bi vas po mestih ne izpridili hud -bni mladeniči in vas ne pobujšali. Čd sodimo kranjsko duhovščino po njihovih dejanjih, moramo priznati, da je res zelo pohuj-Sana. Škof je rekel, da ne smejo biti svojeglavni, leni, lažnivi, opravljivi in hinavski, »ko hočejo ohraniti čisto sroe. No, naši klerikalni duhovniki ao res leni, lažnivi, opravljivi in hinavski. Šiof bode pa vzgojil v zavodih take duhovnike, ki bodo brez teh slabih lastnosti. Kako bodo sveti ti bodoči duhovniki, si ne moremo niti predstavljati, ker so že sedanji avetejši kakor Mati Božja in angelčki v nebesih. Najmanj nadbogovi morajo biti prihodnji duhovniki iz škofovega aavoda. Kar je dalje govoril j a, pre-smešno, da bi pisali v resen list. Le čudimo se, kako je mogel poslušati vojaški poveljnik fml. Chavanne te -Škofove otrobe. Razumljivo je le na ta način, ker ni razumel slovenskega jezika in škofove govorice, ki mu je Sla iz ust kakor hudournik o nevihti.
— Kakšni ao profesorji ■sa Škofovih zavodih? Šzof je govoril: Naši duhovni profesorji imajo ravno tiste študije, kakor svetni gim-nazialni profesorji: gimnazijo in vse učilišče. Pa kaj pravim ravno tisto, ne, imajo zraven še bogoslovne študije, ker so seveda temeljito poučeni vsaj v bogoslovski vedi in tudi v modroslovju. Z drugimi besedami rečeno: Škofovi profesorji   so   bolj   učeni, kakor
svetni profesorji. Prosit klerikalni profesorji!
— Kako bodo živeli mladeniči v škofovih zavodih?
Šiof je povedal: Mladeniči bodo tu kaj Živeli v strahu božjem: učili se bedo ljubiti presveto Srce Jezusovo, častiti prečisto Devioo Marijo, posnemati svojega sv. zaščitnika sv. Stanislava, vodili se bodo mesečno k sv. zakramentom itd. Pasja dlaka, ali ni to imenitna garancija, da se bodo tuđi v učnih predmetih dobro in uspešno uMi in napredovati.
— „Marija, nebeska m tati, hoče v Bosni cerkev", ali duhovniško užemsnje bres konoa in kraja. Pošilja se namreč po Kranjskem na razne osebe neka podobica z gorenjim napisom. Zraven je »mila« presoja za pr spevke in pravila dru* štva. Komu je Marija povedala, da hoče cerkev v Bosni, ni rasvideti iz prošnje, pač pa si mislimo, da ne prosi Marija, nego zopet tista nenasitna bisaga. Iaopertinentno je od duhovnikov, da hočejo vedno več cerkva in samostanov. To je od sile, kako£že nadlegujejo ljudi s Um fehtarijami. Ljudstvo ponekod umira gladu, farji pa hočejo denarja za cerkve. In v Bosno sa cerkev! Kdor ima kaj denarja odveč, naj ga da v druge dobrodelnejše namene. Imamo dovolj visokošolcev po raanib mestih, ki stradajo in prezebajo pozimi. Usmilite se teh pobožni bisagarji in pomagajte nabirati zanje. To je delo ktšaansko in narodno, ne pa zidati oerkve v B *n\ in v Kalabriji.
— V ljubljanske mlekarske reči vtika svoj klerikalni nos mariborski »Slovenski Gospodar«. Vso zadevo je poštenjak prav po katoliško tako zasuta', kot da so ljubljanski meščani celi divjaki, ki izmolzujejo ljubljanskega okoličana, do katerega nimajo nobenega srca. List piše med drugim: »In ravno tisti, ki najlažje plačajo, bogataši, najhajše delajo proti podraženju. R*jši si naročujejo mleko od daleč in ga morajo prav drago plačati, kakor da bi dali tista dva krajcarja svojemu kmeta več«. Č * bi se »S!o-venski Gospodar« za it Merske razmere bo j brigal kot za ljubljansko mleko, o čemer nima niti pojma, bi bilo morda nekoliko boljše s eloven-sko stvarjo okoli Maribora. Trditev »Siov. Gosp.«, da so tisti kmetje, »ki volijo za svojega poslanca meščana, ravno taki buteljni, kakor tisti vrtnar, ki je dal v svoj vrt kozla za čuvaja«, je pa jako lep kompliment tistim klerikalnim kmetom, ki volijo meščane svojim poslancem. Čestitamo!
— Nekaj socialno-demo-kratičnega.   P>še se nam  i« so c alno demokratičnih krogov:   Z ozi-rom na bankerotno socialno demokratično konzumno društvo, pri katerem se je tako sijajno pokazala go spodarska »učenost« sooialno-demo kratičn'h ljudskih voditeljev, je gotovo času primerno, ako se oziramo nekoliko na okrajno  bolniško blagajno, ki ji načeljuje že znani »črev-ljar-direktor«  crknjenega konzuma. Ko so dobili  socialno demokratični kolovodje vpliv na to blagajno, se je začel takoj »dirindaj«, kajti vsakdo je hotel imeti kako sinekuro.   S cer ni bilo nobeno uradniško mesto izpraznjeno, a  znali so si pomagati. Pri prvi priložnosti so vrgli enega prejšnjih uradnikov na cesio in napravili novo mesto kontrolorja. Tako je bilo mogoče  formalno razpisati dve uradniški službi.   Pol sto kom-petentov je poslalo prošnje za podelitev 8luibe — seveda zastonj. V stranki sami bil je sedaj ogenj v strehi, nastal je srdit boj aa omenjene slnžbioe.   Načelnik, ki je v stranki nastopil proti sodrugom kakor kak turški paša, je končno pripomogel svojim   »specitom«   do omenjenih službic,   kar  je  provzročilo preoej ogorčenja. Tako eta prišle dve veliki ničli do za žaljene sinekure in to je, kakor se vidi, menda edina in glavna stvar. Vse resne kompetente, ki so se takrat oglasili, se je imelo aa norca.   Takšno je postopanje tistih ljudi, katerih voditelji na shodih rego vilijo zoper protekcijo in koropsijo!
O Zajčevem »hundertarju« pa ie govoriti nočemo. Bog nas obvaruj takšnih socialno demokratičnih »od-rešenikov«. — Konsumarji.
— Saj smo rekli, da bodo Nemci pobalinstvo, ki se je zgodilo prddsnočnjim pred kazino, izrabili v to, da naičujejo novega deželnega predsednika na Slovenca in slovensko časopisje. Dasi ni najmanjšega dokaza, kdo je vrgel kamen, pišejo graŠki listi: »To so sadovi brezmejnega ščuvanja slovenskega Časopisja« Mi bi pa stavili glavo, da so si Nemci sami najeli pobalina, kije zalučal kamen v kazino, ko ravno ni bilo nobenega gosta v kavarni, niti sunaj nobenega Človeka, da dobe omenjeno agi-raoiJBko sredstvo.
— Imenovanje. Gospod dr. Fran Drgano, ki je prakt cirai doslej pri slavnem zdravniku za ženske prof Werthuimu in na porodniški kliniki dvor. svetnika prof. Chrobaka, je imenovan za operaterja na I kirurgični kliniki dvor. svetnika prof. barona dr. Eselsberga.
— Proti italijanskemu vseučilišču na stroške tržaške občine so tržaški Slovenci v posebni resoluciji najodločneje prote-atovali, češ, da nikakor ne gre, da bi mestna občina sdrievaia svoj enostranski zavod tudi s slovenskimi davki, dokler se v Trstu ne ustanove slovenske ljudske šole.
— Istrski deželni zbor se
najbrže ne skliče, ker se je razbila konferenca med italijanskimi in slovanskimi poslanci pri namestniku. Ne Italijani ne Slovenci in Hrvatje oočejo odnehati.
—  Izredni   občni zbor „Dramatičnoga   društva" se
vrši danes zvečer ob pol 9 uri v »Narodnem domu« (restavracija) Na dnevnem redu je volitev vseh (ne dveh) odbornikov ter poročilo predseništva in blagaj n i š t v a.
— Slovensko gledališče.
Is pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: V nedeljo, 15 t. m., se uprizorita dve predstavi. Popoldan pridejo na vrsto Go^ekarjevi • Ro k o v n j a č i«. Ta ljudska igra je v minulih sezonah dosegla vselej popclen uspeh ter je napolnila vedno gledališče do zadnjega kotička. V arri sodelujejo operni zbor, orkester 27. pešpolka, vse dramsko o so bje, v vlogi Baza Mozoia režiser g. Ve rovšek Z »t čer se ponavlja tretjič in zadnjič w tej sezoni imenitna burka opera »Car i n t e 8ar«, v m\ii\kalnem oziru polna miline. Navajamo ie krasni moški sekstet in pesem •O srečen, o srečen«, fcojo poje gosp. Oufjdnik s svojim krasnim glasom in a priznano rutino. Za smeh skrbi izborno režiser gosp. Ranek v vlogi smešnega župana sardaroskega. Pri Uodnji teden prideta na vrsto dve noviteti, zelo lepa pa težka ruska opera »P i q a e dame« in »Bratje sv. Bernard a«.
— Slovensko gledališče.
„Dobri sodnik". Snočnja repriza ni več stala na onem višku,  na  katerem je stala  premjera.  V  prvem  dejanju je bilo dokaj živahnosti, proti  koncu pa je igra očividoo pešala, zadnje dejanje pa je bilo že skoro  dolgočasno. Stara stvar je, da  treba   burke  take vrste, kakoršna je „Dobri  sodnik",  igrati v tako  razantnem  tempu, da poslušalec niti časa nima, da bi premislil, kar je ravnokar videl in slišal;  dovtip mora pobijati dovtip, situacija situacijo, sicer zapazi tudi  ne preveč izbirčen poslušalec plitvico.  In  proti temu principu se je snoči h koncu igre preveč gre šilo. Nara-nost  mučno   je  bio, da je dobri gospod sodnik pozabil ali izgubil svoj portefeoille, ki je vondar „šlager" predzadnjega prizora. — G. L i e r je bil zadnjič boljši, g. Danilo zadnjič ni bil tako raskav. Ker že govorim o raskavosti,  ponovimo  svoj  že enkrat stavljeni opomin g B e t e 11 u, da naj se  potrudi,   da  si   govorico nekoliko ogladi; tudi Parižanu nižjih  slojev se ne sme poznati Ljubljančana! Verva, s katero je igral g. D o b r o v o 1 n y, je vse hvale vredna in beležimo jo z ra dostjo, kajti tako temperamentnega ga doslej nismo bili vajeni. G. N u č i č nas je topot zelo zadovoljil in mislimo, da ne sodima napak, ako mu priporočamo, da naj posveti svoje igralske zmožnosti stroki včerajšne vrste. ČČ. dame so bile na svojem mestu, istotako ostali gospodje v manjših vlogah. Omeniti bo le še glede nekega zelo marljivega gospoda, da pravi bon ton, da ni elegantno, ako se roke v enomer tišči v hlačne žepe! — Gledišče je bilo zelo dobro obiskano
in občinstvo je vsak dovtip kvitiralo z burnim smehom. F—1.
— Javni obrtni shod dež. zveze. Opozarjamo interesovane kroge še enkrat na ta važni shod, ki se vrši jutri 15 t. m. ob 9 uri zjutraj v »Meatnem domu«.
— Knjižice „Slava Prešernu I1* je naročil krami šolski svet naDobravi priPodnartu 40 izvodov in sicer 15 vesanih in 2a nevev*nih
— Čemu ta sprememba na državni železnici? I* pn zadetih krogov ki majo mnogo opravka s tovornim oddelkom državne Želes-nice, se nam pritožujejo, da se mo rajo vsled nove naredbe tovorne pošiljat ve odstraniti v 6 urah, dočim je pri južnj železnici za to časa 24 ur. Ali morda državna železnica nima v L ubijani dovolj primernih skladišč? S*i je podjetje dovolj bogato, da pristavi kako barako za shrambo, a ni treba občinstva vznemirjati na avizih z vtisnjeno opatk", da se mora pošiljatev odstraniti v 6 urah. Kolike krat tega zaradi oddalje nosti ali pomanjkanja voznikov sploh ni mogoč* izvršiti.
— Črnovojniki, bivajoči v Ljubljani, ki se dozda| še niso pri mestnem magistratu zglasili, opozarjajo se s tem, aa j* zadnji rok za to rglasitev v sredo, 18 t. m. Kdor se tudi ta dan ne prijavi, zapade kazni.
— Zgledovanje za glavni nabor. Mladeniči, rojem leta 18 83, 1884 in 1885., ki bi bivajo v L ubijani, naj so že Bemkaj pristojni ali ne, — zg lasi t i se imajo tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu (pisarna vojaškega referenta, v II nadstropju nekdanje Gilletove hiše) v svrho zaznambe za glavni nabor. Seboj je prinesti rojstni in krstni hst ter domovinski list (oziroma de ?avsk* ali poselske bukvice)
— Zimski kurzi za stavbne obrtnike na tukajšnji c kr. umetno obrtui strokovni šoli bo prično v petek, dne 3. novembra. Več pove »Naznanilo« šoUkega ravnateljstva v in seratnem delu našega današnjega lista
— LaSki kurz otvori sloven sko trg<ivsao društvo »Merkur« v ponedeljek dns 16 t. m. Poučevala bode g M*rjanoa Lindtnerjeva, ki je i- lansko leta poučevala v našem društvu lašč<no s najboljšim uspehom. Učne ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure zve čer v društvenih prosto- h G. člane vabimo, da se tečaja v obilnem štavi u udeleie.
— Narodna tvrdka Iv Bona č v L|ub!jani je iadaia lične razglednice »Kaj vse znamke govore«, ki ao se doslej dobivale samo v nemškem jesiku Karte se rasprodajajo po 16 vin. liti založnik se izdal okusno vezan album z 12 izbranimi slikami ljubljanskega mest«. Vbum je zelo poceni, stane samo 60 vinarjev. Trgovci z razglednicami dobe pooust
— Stavbna kronika. Stavba
domobranske voi»šnioe je pod streho Sadaj se na ostalem svetu kopljejo jarki kjer bode stal ograjni zid okrog vežbališča m dvorišča. Pri R?galtjevi hiši so dovršena zidarska d*la do pritličnih prostorov. Pri dr Pirčevi hiši so ometali in osnažili sidovje do polov ca. Pri Degbenghijevi hiši na oglu Sadnijskih uho in Dunajske aeste je temeljno zidovje dograjeno. Tlakovanje Dunajske oeste je dospelo do konca Medjatove hiše. Ka kor smo izvedeli is zanesljivega vira, prično z zgradbo II drž. gimnazije prihodnjo pomlad. Iuotako bode južna železnica pričela pri glavnem kolodvoru potrebne prezidave. Pri poslopjih nemškega viteškega reda se izvršujejo še razna adapejska in re konstrukoiiaka dela za konvikt in druge svrhe. Zgradba oerkve na Rakovniku je dovršena 1 m nad cestnim oovršjem. Dvoje hiš je popravljenih Nekaj delavcev je že zapustilo Ljubljano.
— Zima v jeseni. Po kamniških planinah, po vrhovih pora: Krim, Blegaš, Javomik, Velika Gora pri Ribnici, na kočevskih hribih in dr. leži od zadnjih dni več centimetrov visok sneg. Temperatura je Dadla zadnje tri dni od -f- 14° na 5° R. Severovzhodni vetrovi nas opominjajo na bližajočo se zimo!
— Zaupnica. Dne 12 t. m. zborovali so učitelji krškega polja v Kostanjevioi in so poda li svojim delegatom tole zaupnico: »Podpisano uČiteljstvo krškega šolskega okraja s tem izrecno iziavlja, da se popolnima strini« z odločnim postopanjem delegatov IV. detelne učiteljske skup ščine v Ljubljani dne 4 septembra 1905 1. ter izreka vsem, posebno pa svojim izvoljenim delegatom: gdč. Ani Schmidingerjevi, gospodu Aleksandru Lunačku in gosp. Franu Ran tu svoje popolno zaupanje in primanje Nasprotno pa resno obžaluje postopanje veleslav-
nih šolskih oblasti, da iste prete legi. timn m zastopnikom kranjskega oči tehstva z disciplinarnimi preiskavami zato, ker so na pravem mestu po vid'gnili svoj glas v iab Ij&ame bed. nemu učiteljskemu st»nju« Sledi tri. deset podpisov.   V nedeljo, dne 15. t. m., pa bode zborovala druga po* lovioa uČiteljstva krškega okraja v I Mokronoga.
— Bralno in pevsko dru. stvo v Toplicah )e priredilo v f«edeljo, dne 8 t. m, predavanje o Prešernu in njegovih delih Predaval ie učitelj in društveni predsednik g Gregoro Podal nam je sliko o njegovem življenju in razložil v preprostih besedah ntegove p-*smi, tako da je bil umljiv vsem še tako pre prostim društvenikom, ki so se ga skoro vsi udeležili. Udeležili smo b* slavnostnega odkritja, Čuli o njem ie marsikaj, a sedaj ooznamo našega velikana še bolj. Vsa čast in hvala gre g predavatelju ki se v resnici trud« in želi povzd'gniti in navdušiti nas Topličane. 2-sleti bi bilo, da bi se priredilo še več takih predavanj, od katerih bi imeli res kaj už<tka. Pa tudi v petju se društvo kaj pridno poučuie, za kar gre vsa čast in hvala našemu neutrudljivemu učitelju in pevovodju g \> ivurinu M*tku, G^. društveniki, posebno pa gospioe pevke in gg. pevci, trdno se cklenimo društva in bodimo ponosni, da je dal nam Bog take požrtvovalne g. učitelje, ki res žele, da bi se povzdignila prijetna topi ska dolina. V krat kein priredi naše društvo zopet veselico v korist društva. La tako neustrašeno naprej! Olkar sa išče novi organist in občinski tajnik, je v to-pliški cerkvi sedaj vse nekako t ho 10 žalostno ni več t steg« pri|*tuega petja, ko je bilo preje. Pri ju rauji maši je vsa mirno in tiho, pn deseti maši se pa sliši nekako cviljenje. V£rok temu, d« ni več dosedanji g organist in g občinski taimk, je najbrž ta, ker ntčeta g žopuiku roke lizati Drobne ptic* lastovice ao na že zapustile. Pa tudi tujci 80 vseli od nas slovo za nekaj časa V kočevskih hribih je zapadel že sneg v noči od 10. do 11. t, m., kar nam naznanja zgodni mraz — T o p 1 i č a n.
— Nesreča. Pri grsdbi nova hiše Ivana Paa v Idriji se je v petek zjutraj ob začetku dela podrl prejšnji dan dozidan okra|ek v dolgosti 10 m ter viltd avoje tete podrl del odra, na koiem ste delala zidarja 31-letni Fran Jesenko, oženjen posestnik iz Nove vasi št. 42 pri Žireh in 61letni Jakob Jereb, samski gostaČ na Planini štev 5 pri C ram« m ter padla skoraj 11 m globoko. Oo* sta težko poškodovana na glavi, dru/i pa si je zlomil Ša levo nogo, a tudi v notranjem utegneta imeti poškodbe. Ponesrečenca so po pivi zdravniški pomoči po rudarskem višjem sdrav-nikudr. Stveraku in okrožnem zdravniku Šuntarju prenesli v zasilno bolnico okr. zdravstvenega zastopa v Iinji. Vzrok tej veliki nesreči je to, da se ni po napravi okrajka dalje sidalo, ampak pustilo nedovršeno delo čez noč, da je tako odpustil mavec in ker ni bilo protiteže, se je okrajek zrušil. Nesreča bi se bila preprečila, če bi bili lesovi pri odru dovolj močni, da bi vzdržali prime roma ne posebno težo zrušene opeke. Ker je toraj — nesr*čj as krivilo pred vsem nedostatno stavbno vodstvo in slaba naprava odra, je priča kovati, da oblastva strogo postopajo napram krivcem.
— Izvirnik pridige izpod
Nanosa. Tam nekje poa N »nosom je obolel svoje čase domači župnik. Ker ni im»l kaplana, poslali ao mu substituta Furlana. Le-ta je prvo nedeljo po svojem prihodu propovedo-val tako-le: »Mojega lubega kranj skega poslušavB! Vaš'ga tajmošter ga je ratu amalat, ga je ratu marot1 Zato bo pa poklical mene sem, da ga bom pridgu namest VaŠ*ga marot parooho! Ma kaj Vam čem jest dons pridgat, lubega mojega kranjskega poslušavs? Men se ga je nanju donu ponoČ direttamente to le: Našega lubega Bok me ga je biu poklicou v neOes, pa ga me gre prašat: Lubega mojega sgeor parooho, kako si ga Ti pasu mojega ovo tam pod Nanos? Ma jest sem ga biu tik. Ma me gre lubega našega gospod Bok prašat un seconda volta: Lubega mojrga signor parooho, kaku si ga T. pasu mojega ovo tam pod Nanos? Ma jeat sem ga biu spet tik. Ma me gre lubega našega gospod Bok prašat poslednjega volta: Lubega mojega signor parooho, kaku si ga Ti pasu mojega ovc tam pod Nanos T Al ga ne boš odgovoru? Ma jest sem ga natu reku našemu grspod Bok: Kaku sem tou past jest Tojega ovc, ke si mi ga dau samega osu pa kozu? Amen!« Ogorčenje med prebivalstvom nad to »pridigo« bilo je toliko, da je moral furlanski subatitut še istega dne faro zapustiti.
Dalja v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 236« dne 14. oktobra 190S.
— 6ele danes obavlja »Prva
kranjska tovarna t 'Stv>nin ŽniderŠič & Valenčič« v Ilirski Bistrici, da bo njeni izdelki dobiti povsod *k- ravno delnje že skor&i pol leta. Tvrdka se opravičuje, da so trgovci — ki so po rasnih potih izvedeli o pridetku — prve mesece kar sproti pobirali testenine, vsled Česar ji ni bilo prej mogoče obvestiti ostalih cdjemalcev o pričete u delovanja. Testenine so postale v vseh gospodinjstvih zelo priljubljene. Ni je gospodinje, ki bi jih ne poznala in ne uporabljala.
— Potres. Dne 6. t. m. dopol dne okoh 10 ure so Čutili potres v občini Gradac pri Čmcmlju. Potres je trajal 5 do 6 sekund, njegova smer je bila od juga proti vzhodu. Š^ode ni napravil nobene.
— Iz Hrastnika se nam piše: V seji krojnega Šolskega sveta dne 13 t. m. ie bil voljen mesto odsto pivšega Nemca Burgerja načelnikom Slovenec,trboveljski župan g. Ferdo RoS, njegovim namestnikom pa Nemec, ravnatelj g. Fran Seiller. (Zdaj upam?, da preide vsa s&deva zopet v prav tir!)
_Zdravnik g. dr. Klasžnc
se je preseM iz Zgornje P^lskave na Pragersko. Na Pragerskem, ki se leto za letom veča, je b:i pač že potreben rtravnik.
— Ponarejevalci denarja prijeti. Tržaška varstvena oblast js nsšla dč-lavnioo z?* ponarejanja denarja. Tukaj so izdelovali že cMj čssa deset, dve in enokronaki denar in ga spravljali v promet. Vsi člani so aretovani.
— Nadebuden dečko. 12-letni RudoifTurkovičv Trstu
ukrade? zlat prstan in g* prodal za 13 K. Tatvino so pa kmalu od srdi. Veliko obetajočega dečka je p^iiciis cdd«la staišcrn, ki so gotovo saoui mnogo kriv;, d i se otrok nagiba as tatinsko stra0.
— Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v pončdoijek dne 16 oktobra prvoletuiški vačer v restavracij! »zum grtiaen Tor, VII L^r^hen-fetđerBtraaee 14, v petek dne 20. okt. pa svoj I redni občni zbor v restavraciji »Mst?.lei>y« I. LandeFg^richts-stras3^. *
— Velikanska koleraba, katera tcbta skoro 8 kg, je zrnati* leto* ns Ejivi posestnika Ast. Sluga na Viču pr* Ljubljani.
— Zaradi hudodelstva r*oš»a se nahajata v neapoljskih zaporih dva avstrijska podanika, od katerih slike je tamošnje sodišče poslalo potom tržaške ljubljanski policiji. Prvi je trdil, da je Martin Žnidarsič, 181etni pekovski pomočnik iz Tiibingena. Dognalo se je pa, da je njegovo pravo ime Martin Polovic iz Sela pri Brežicah. Xavedenec je lansko leto delal pri nekem pekovskem mojstru za pomočnika in ga tudi tukajšnje deželno sodišče zasleduje zaradi hudodelstva ponareje javnih listin. Drugi trdi, da je star 27 let in da se piše Juri Zimmermann, drugih podatkov pa noče pevedati, a bode moral sedeti toliko časa delj, dokler ne doženo njegove prave identitete.
— Nepreviden vozni«. Danes zjutrt* )e notevt na Poljanski cesti mesarski pomočnik Andrej Scharlach preL'teti nekega drugega voznika. Med tec?, ko je prav neorevidno podil krni?, se ni rcogel izogniti Mariji Komct^nevj, ki je peljala v mesto mlekc, zadel v njen voziček tako močno, da ji g* je prevrnil, utrl kole :n oje, ii raslil vse mleko, poleg tega ii pa še mcČr-o poškodoval posodo. Škode ji je napravil kakih 15 K. Tudi Komatarjevi bi se bilo kej »godile, ko bi ne bila naglo skočila na stran.
— Poljska tatova napa«
dalea. Dne 10. t. m. zvečer ie šel šeiavec Ivan Zisvnik od dela z Ljubljanskega polja don&GV. Ko je prišel do Peterčeve njive poleg bolnice za silo, sta skočila k njemu dva neznana čiovoks, ga vrgla ob tla ter ga močno csuva!*. Zevnik ima vsled sunkov močno otečeno roko. Navedenca sta kradla na Peteičevž njivi zelje in najbrže mislila, da ju Z-«vnik zalezuje.
— Ljubljančan def ravdant. Dne 27. pr. m. je dtfravdirai v Biieku crožniški titularni postajevodja Valentin Berčič, rojen leta 1879 v Ljubljani in semkaj pristojen, 350 kron uradnega denarja in pobegnil v Crno goro.
— Tatvina na pošti. Dne 8, *■ m. je izginila na kolodvoru v Stutt-?artu poštna vrečica« v kateri je bilo 40 bankovcev po 100 K, 5 nemških državnih denarnih menjih po 50, 5 po 20 in ena za 5 mark. Po tatu še nimajo nobenega sledu.
— Tat¥ina« Včeraj sta bi'a ispred prodajalnice gospoda Jožefa Vidmarja na Starem trgu ukradena dva dežnika, vredna 8 K.
— Delavsko gibanja. Včeraj ie je odpeljalo a južnega kolodvora ▼ Ameriko 10 Slovencev in 20 Ogrov, nazaj je pa prišlo 40 Ogrov. V Heb je šlo 60, v Inomost 20, v Scheibbs
19, v Lino 20, v Hruiico pa 30 Hrvatov.
— Izgubljena in najdena
rečit  Trgovski sotrudnik g JoŽaf Štit* je izgubil dva dežnika, vredna 10 K. — Prostak c. in kr. 17. peš-polka Anton Malnarič je našel de narnioo z manjšo vsoto denarja.
— Prvo zagrebačko tam-buradko društvo priredi danes, v soboto, in jutri, v nedeljo zvečer v prostorih Perlesove restavracije koncert. Začetek ob polu 8 uri. Vstopnina prosta
— Ljubljanska društvena godba priredi |Utri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) dru štveni koncert sa Člane. Z*a-četek ob 8. uri. Vstopnina sa člane prosta. r*»či»ni plačajo 40 vin.
— Jugoslovanske novice. — Prvi protestni shod proti reški rezoluciji v Zagreba je priredila čista stranka prava v četrtek zvečer. Na shodu, kateremu je predsedoval obČ. svetnik Hagenauer, je bilo, kakor poroča „Hrv. Pravo", okoli 500 ljudi. Na skupščini so govorili kolovodje Čiste stranke prava: urednik „Hrv. Prava4* P e r Ši Č, odvet. konc. dr. dr. Ivo E le g o vic, ing Kolar in zdravnik dr. Ante Pavel ić.
Na Kolarjev predlog je bila sprejeta rezolucija, v kateri se pravi, da reški sklepi niso sklepi hrv. naroda, marveč samo veČine njegovih opoz. poslancev in da hrv. narod neče biti niti pod Pešto, niti pod Dunajem.
Starčevicanci sklicujejo za jutri v nedeljo nov protestni shod proti reški rezolieiji. Shod se prične ob polu treh popoldne s tem dnevnim redom: Pravice kraljevine Hrvatske in reška rezolucija.
— Proti reški rezoluciji je tudi Radićevakmetka strankaj a ta ne bo prirejala protestnih shodov, marveč bo razdelila med narod 30.000 izvodov „proglasa kmetske stranke proti reški rezoluciji". Kmetska stranka mora imeti pač obilo denarja, da ga trosi tako po nepotrebnem.
— Hrvatski sabor bo sklican, kakor poročajo hrv. listi, na kratko zasedanje dne 10. listopada t. 1. Imel bo samo par sej na kar bo raz-pusčen, in bodo razpisane nove volitve.
— Justica na Hrvatskem. List „Hrvat" v Gospiću je dolžil okrajnega predstojnika M a ta ni ca, da se je dal kot obČ. zastopnik tekom 11. mesecev izplačati dvakratne dijete iz obč. blagajne. Vkljub temu, da je urednik Smojver to dokazal, ga je sodišče vendar obsodilo na mesec dni zapora, češ, da za to nerednost ni odgovoren Matanić, marveč okrajna oblast, ki mu je dijete likvidirala! —Idealno pra-vosodstvo!
— Proti „Hrv. Pravu** se širi nezadovoljnost že tudi med čisto stranko prava. V sredo so imeli Starčevićanski akademiki sestanek v „Starčevicevem Domu", kjer je prišlo radi „Hrv. Prava" do burnih prizorov. Navdušen pristaš čiste stranke prava iur. Fatori je ostro kritikoval klerikalizem in „novoavstri-janstvo" „Hrv. Prava", neki drugi akademik pa je ogorčeno obsojal podlo pisavo „Hrv. Prava".
— Desetletnico otvoritve sedanjega hrv. gledališča praznujejo danes v Zagrebu s svecanostno predstavo v gledališču. Igrala se bo Ogrizoviceva noviteta „S 1 a v a njim!", v kateri nastopijo vsi hrv. velikani od ilirske dobe naprej, ki so si pridobili zaslug za razvoj hrv. gledališča ali v obče za hrv. kulturo. Nato se uprizore: 7. in 8. slika ZajČeve opere „Nikola Šubić Zrinjski" in cela opera „Ksenija" slov. skladatelja Parme.
— „Srbsko književniško društvo" v Belgradu je sklenilo, da priredi svecanostno sejo, na kateri se bo predavalo na čast pokojnih srbskih književnikov Hilarijona Ruvarca in Janka Veselinovića. Začetkoma prihodnjega leta bo društvo priredilo veliko slavnost ob priliki stoletnice rojstva Jovana Popovića.
— Srbsko vseučilišče v Belgradu se otvori jutri na slovesen način v prisotnosti kralja Petra, zastopnikov raznih slov. vseučilišč, hrvatskih in bolgarskih akademikov in raznih visokih dostojanstvenikov.
Na slavnosti boste zastopani uni-v Zagrebu in Sofiji, samo Slovenci ne bodemo zastopani, ker smo edini med Jugoslovani, ki še nimamo vseučilišča.
Slovenski narod želi novootvorje-nemu srbskemu vseučilišču, da bi uspevalo, cvetelo in raslo, v krepki nadi, da se bo skoro novi srbski univerzi pridružilo tudi slo vensko vseučilišče.
* Najnovejše  novice. —
Orožnik ustrelil orožnike. V Irigu v Sremu je nrožnik PaveČan ustrelil postajevodjo Zerljenioo zaradi neke ljubimske zadeve
— Japonci ao zaplenili nemško ladjo »Hans Wsgner« ter jo zapeljali v Nagasaki.
— Strah pred krsto. V Ujvaru je bil pogreb nekega trgovca.
Pogrebci pa so pomotoma priili v sosednjo hišo, kjer je letal bolan stari posestnik, ki se je krste tako prestrašil, da ga je aadela kap, njegova žena je pa vsled strahu smrtno nevarno zbolela.
Književnost
— „Učiteljski Tovariš".
Stev. 41.  Vsebina: Ministar Hartel.
— Naš denarni zavod. — Istrsko šol stvo. — Razstava učil v Ljubljani.
— Priznanja in zaupnice. — Dopisi.
— Ia naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vesknik. — Listnica uredništva. — Inserati.
— Družba sv. Mohorja. Letošnje knjige družbe sv. Mohorja so že izšle in sicer dobe člani naslednje knjige: 1) Koledar ca leto 1906; 2) Zgodbe svetega pisma (12. snopi*); 3) Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, spisal Jsr nej pl. Andrej k a (2 snopič); 4) Slovenskevečernice (57. sno pič); 5) Gospodarski nauki, uredila Viljem Rohrman in Fr&tt Dular; 6) Dušna paša, spisal Friderik Barag«, priredil Jožef Rozman. O družbinih knjigah izpregovorimo prihodnji teden nekoliko obširneje.
f stoioBavtsi m tiimkim poročila,
Celje 14. oktobra. V novi mestni ljudski Soli se je po odhodu otrok strop ene sobe podrl. Stavbo je mesto zidalo samo.
Gradec 14. oktobra.   V Ru dersdorfa pri Puntigamu je danes v smodnišnici Mayer nastala eksplozija. Trije delavci so bili ubiti.
Dunaj 14. oktobra. Nemci so zepet „hudo razburjeni" in „strašno razžaljeni", ker je imenovan kanonikom v Olomucu neki 39 let stari Čeh.
Dunaj 14. oktobra. Valerijan baron Malfatti je imenovan namestnikom deželnega glavarja tirolskega
Dunaj 14. oktobra. Pri upravi državnih železnic se uvedejo velike reforme, kakor naprava zdravih in cenih stanovanj za uslužbence, prehranitev osobja med vožnjo, pri večjih postajah se ustanove sanitetne in rešilne postaje itd.
Praga 14. oktobra. Socijalni demokrat je so nastopili proti nemški obstrukciji v deželnem zboru. Izdali so svarilo na nemške dež. poslance, v katerem pravijo, da je obstruk-cija drzno izzivanje Češkega in nemškega delavstva in jih opozarjajo, da so praška tla vulka-niČna, in da znajo nemški voditelji Eppinger, Verunsky in Bachmann kaj izrednega doživeti, če spravijo z obstrukcijo delavske bataljone na noge.
hi o m ost 14. oktobra. Namestnik baron Schvvarzenau je sklical zastopnike vseh deželno-zborskih strank na pogovor, kako bi se dalo zagotoviti redno poslovanje deželnega zbora. Nemški na-cijonalci iz Inomosta se tega pogovora ne udeleže
Budimpešta 14. oktobra. Fe-jervaryjev program je, kakor se Čuje, precej obširen. Glavne točke tega programa so: volilna reforma, preuredba in podržavljenje uprave ter uredba agrarnih razmer. S tem programom pojde Fejervary v volilni boj in poskusi sestaviti stranko, ki naj mu pomore uresničiti ta program.
Budimpešta 14. oktobra. Fe-jervary je zopet tu. Sicer še ni formelno reaktiviran, pač pa dejanski in se bavi zdaj s sestavo novega ministrstva Največ težav mu dela finančni portfelj. Ponudil ga je že bivšima ministroma Langu in Lukacsu ter drž. tajniku Popovicsu, a nobeden se ni še odločil.
Budimpešta 14. okt Mestni delavci so se ločili od mednarodnih socialistov ter se pridružili organizaciji narodnih socialistov.
Petrograd 14. oktobra Zaradi dijaških izgredov se je vseučilišče v Jurjevu zaprlo. Med dijaki in redarji je prišlo do boja, pri katerem se je streljalo iz revolverjev.
Petrograd 14. oktobra V Krasnojarskem je nekdo ponoči ustrelil policijskega načelnika, ko se je vozil iz gledališča domov.
Pariz 14 oktobra. Pojasnila francoskega ministrstva glede Ma-tinovih razkritij o pripravljam vojni proti Nemčiji so nemško vlado do cela zadovoljila.
London 14. oktobra. Slavni angleški igralec Sir Henry Ir-ving je davi umrl.
London 14 oktobra. Angleška vlada je nemškemu poslaniku dala glede razkritij o nameravani francosko-augleški vojni proti Nemčiji taka pojasnila, da je smatrati stvar za popolnoma poravnano.
Poslano.
Predvčerajšnji „Slovenec" je priobčil uvodni članek kateremu je ca men odvrniti odiam ponesrečene mlečne borbe od sebe in vgo krivdo zvaliti name ter me podati pod nož kot grešnega kozla liberalni Ljubljani in klerikalnim okoličanskim kmetom. Kakega tako infernalsko zlobnega, skozinskoz lažnjivega in ostudnega članka menda dosedaj še ni zagrešil noben duhovnik in če je bil tudi moralno popolnoma izprijen. Imel bom še priliko vso zadevo na drobno pojasniti, a vnebovpi-joce laži in krivice omenjenega Članka me silijo takoj nekaj odgovoriti v obrambo svoje Časti.
Akcija za podraženje mleka ni izšla iz c. kr. kmetijske družbe kranjske in Še do danes nista imela njeno predsednistvo in glavni odbor prilike se s to zadevo pečati. Konsekvence, katere izvaja „ Slovenec" iz dotične ne resnične trditve, so tedaj brez vsake podlage in imajo sploh le namen ščuvati.
Dotičoa akcija se je menda pričela že meseca junija in s častno besedo se zavežem plačati 1000 K za škofove zavode, če mi kdo dokaže, da sem se je jaz udeležil na katerikoli način pred 17. septembrom.
Na shod pri „Lloydu", o katerem še do danes ne vem, kdo ga je sklical, sem prišel vsled nujnega vabila nekaterih zavednih okoličanov, ki so se bali nekih sebičnih nakan. Na tem shodu sem stal pred dogovorjenim in že davno sklenjenim dejstvom, da se ima mleko počenši s 1. oktobrom podražiti.
Na shodu in drugi dan pri posvetovanju sem zastopal svoje mnenje, da je vsa akcija prenagljena, s Čemur pa nisem prodrl. Izročili so mi 18. sept. zastopniki vseh vasi (razen Viča in Gline) z dne 16. avgusta datirane izjave skoraj vseh okoličanskih mlekodajalcev. da se zavežejo pod globo določni dan mleko solidarno podražiti. Ponujano in usiljevano predsednistvo akcijskega odbora sem odločno odkl mjal, kazoč na nezanesljivost kmetov.
Zgolj iz prepričanja, daje ureditev cene mleku nad vse pravična gospodarska zadeva, sem sodeloval in pomagal po svojih skromnih močeh od 17. septembra naprej, a vsega tozadevnega gibanja nisem nc jaz uprizoril in ne vodil, celo pa ne kmetijska družba. Za vse to je sto in sto prič in kdor kaj drugega trdi, je grd lažnik. Na moji strani je bil pogum se tega udeležiti, kajti pridobiti nisem imel zase ničesar, pač pa mnogo žrtvovati. Ponosen sem na ta pogum napram strahopetstvu patentiranih zaščitnikov kmeta, in če sem z zavednimi okoličani vred propadel vsled nezavednosti veČine kmetov, me to nič ne sramoti, saj je celo mesto Ljubljana z vso inteligenco vred kapituliralo pred mesarji brez vsakega boja.
Trditev „Slovenca", da jaz že leta in leta zastopam v „Kmetovalcu" stališče, da se mora mleko podražiti, je tudi zlagana (kar pa obžalujem), kajti prvič in zadnjič sem o tem pisal dne 15. januarja 1901, tedaj skoraj pred 3 leti.
Nesramna laž je, da sem jaz spremenil barvo in presedlal, ali da bi bil name kdo vplival, najmanj pa kdo od deželne vlade. Pri sklepn bojkota nisem bil poleg in bi ga prav gotovo ne odobril. Če sem moral 4. oktobra v zasebnih zadevah nujno odpotovati (katero odpotovanje sem zaradi naporni njane borbe itak preložil, kajti moral bi biti že 1. oktobra na določenem mestu) je skrajno perfidno iz tega sklepati, da sem strahopetno pobegnil. Da ne poznam strahopetnosti, je najboljši dokaz, da sem se gibanju pridružil, dobro vedoč za posledice. 1. oktobra je pa zame vsaka moralna obveznost prenehala, kerod tega dne naprej je bil edino na kmetih samih ležeče pričeto gibanje častno završiti, in sicer
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odsjovorno le toliko, kolikor določa zakon.
tem potom, da svojo pismene potrjeno obljubo drže.
„Slovenec" govori o nekem orodju. Glede dotičnega odstavka bodi povedano, da sem dovolj moža rajše sebi na škodo molčati, nego kateremu Škodovati. Odkritosrčno pa priznam sebi v sramoto, da sem 17. sept. po naključju postal orodje tistega orodja. Tudi nad menoj se je pregovor uresničil: Med otrobe sem se mešal in sedaj me svinje Žro!
Jaz v vsej mlečni borbi nisem videl drugega kakor gospodarski boj, dokaz, da sem se kot naprednjak postavil v popolno nasprotstvo z liberalno strauko, zato pa na perfidna in zlobna politična izvajanja „Slovenca« niti ne reagiram, ker itak slone na lažnjivi premisi, da sem jaz uprizoril in vodil vse gibanje Trditev, da je imela mlečna borba namen Zadružno zvezo razbiti, je pa preneumna za najbolj zabitega backa.
Vrhunec „Slovenčeve" podlosti pa tiči v njegovem hinavskem, zlobnem in hujskajočem vprašanju na kmete: „Ali je bilo pošteno na tak način se igrati s kmečkimi interesi? Ali je bilo prav kmeta izdati v njegovi borbi in iz do-bičkaželjnosti ali političnega strankar-stva oškodovati vso ljubljansko okolico? Toliko jeze, sovraštva, kletvin in Škode — pa vse zastonj, zaradi neznačajnosti nekaterih oseb."
Jaz vprašam „Slovenčeve" nezna-čajne pisače: Kdo se je igral s kmečkimi interesi, ali mar oni vrli okoličani, ki so z idealno in nesebično vnemo uprizorili in vodili vse opravičeno gibanje, ali jaz, ki sem se jim pridružil iz zgolj stanovske zavednosti v zadnji četrtini tega gibanja t Kdo od nas vseh je kmeta izdal? Čegava ne-značajnost je provzroČila toliko zla?
Javnosti naj jaz odgovorim:
Z onimi vrlimi okoličanise jaz glede tega gibanja popolnoma identificiram; da smo podlegli, je vzrok ona ogromna večina sebičnih, zavistnih, škodoželjnih in neznačajnih okoličanov, ki svoje pismeno potr j ene besede niso držali in s o nam izdali.
V Ljubljani, 14. oktobra 1905, Gustav Pire, 1. r.
gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Videti je, da so se poviški žitnega trga v prejšnjem tednu pretvorili v tekočem tednu v zblaznelost. Brez prave podlage ^e drve točne in terminske cene kvišku brez prenehanja — in to nepretrgano dviganje ima že v sebi kal bolezni, namreč zadostno garancijo, da tako dalje ne more iti. Naj že motivirajo poviške kakorkoli, neka gotova višina cen mora kompenzovati bodisi hipni bodisi trajni izostanek neke množine blaga. Zdi pa se, da Imajo motivi za povišek le mimoidočo vrednost, kajti poviški iz Rusije in Argentinije so po-največ zelo iluzorni, Ogrska pa nikakor ni opravičena, iz inozemske tendence izvajati zase cele konsekvence. Ogrska tendenca mora ponajveč bazirati na lokalnih razmerah in — Če so bili nakupi nekoliko obsežneji, dovozi slabeji, potem se oboje kaj hitro lahko obrne.
Pšenica je domalega sleherni dan v tednu naznanjala poviške in dosegla za oktober že kurz 1636, efektivno blago pa se je tekom tedna ponovno podražilo za 20 — 30 vin. Pri vsem tem pa so liferant je odtegnili oferte, zanašajoč se, da jim bližnja bodočnost donese še višje cene, kar pa se bržčas ne bo uresničilo.
Koruza za točni odjem notira nekam predtedei^ske cene in notira za zdravo La-Plata koruza 14 60/70 franko Reka. V velikem protislovju z dejstvom pa je majev kurz, ki misli doseči letos pri prilično dobri letini ceno, katero smo imeli lani pri popolnem izostanku blaga na Ogrskem. Mnenja smo, da bomo na spomlad doživeli presenečenja.
Oves prehaja v velikih množinah v konznm, kar mu daje povod, da naznanja dan za dnevom poviške. Lepo takozvano švedsko blago notira danes T1 . franko Barcs in ima primerno mnogo odjemalcev.
Moka se giblje sporazumno s pšenico. *
Sladkor. Cene za surovino se izza časa našega zadnjega poročila, izvzemši malenkostpe fluktuacije, niso bistveno spremenile. Tendenca sladkornih trgov je bila večinoma mirno-trdca, in tudi danes notira za svetovne cene merodajni Hamburg približno iste, raje pa troho višje kurze, kakor pred tednom. Cene za surovino se nahajajo na jako nizkem nivou ter jih je prištevati k najnižjim sladkornim cenam, Če upoštevamo izostanek eksportne premije in koristi kartela prejšnjih let Letina ne obeta biti manjša, marveč prej kot slej dobra — vpraša se le, če ni morda pričakovana dobra letina ie z sedanjimi cenami popolnoma eskomptovana — vprašanje, na katero se različno, sem-tertja pa in posebno z o žirom na obsežno popraševanje s strani konzuma, pritrjujoče odgovarja.
Petrolej tendira zelo trdno in je v kratkem pričakovati poviSkov.
Špirit notira enako prejšnjemu tednu.
Kava tendira trdno, vse prihajajoče partije prehajajo hitro in po dobrih cenah v denar.
Olje. Jedilno olje oferirajo karte-lirani tržaški trgovci po neverjetno visokih cenah, katere tudi dosezajo. Nasprotno pa je olje v ceni zelo nizko, ker je letina dobra — nadejajo pa se, da te nizke cene ne bodo dolgo trajale.
Razširjeno domače zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po ,. M o 11 -o ve m francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti ute&ujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—14
Želodec prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem ozira preveč napenjati, temveč skrbeti, da se ma to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo ▼ ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča labko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. b
lenneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 1135 per meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna za svilo Hfnnebers, Ziirlch. 1 61—4
Kdor ljubi kakao in čokolado, tema bodi priporočen:
Ivana J4offa
ki ima najmanj tolšeo v sebi. je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je   ob   najboljšem   okusu  izredno poceni.
Pristen samo z imenom Ivan HofF in z levjo varstveno znamko. Zavoji po 1 4 kg 90 vinarjev Dobiva •     - Vi v 50 "**  » se povsod.
Zahtevajte
ilustrovan cenovnik
► podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
BmJ,nMWaIIgase34.
Cena lepa svetloba brez inštalacije i4 nevarnosti. Poraba !•/< kr. na uro. 2252 1
Centralne kurjave
n**«*! 1 za trajno kuriavo POP I    meidinškein 2*62-6 I UUl   chamotne regulirne.
Štedilniki in p iredbe kuhinj.
Kopalne peči za kurjavo s XpSm Kuhalniki, ognjišča, peči za plin ali špirit Najbolj sortirana, najcenejša, solidna tvornica 0unajV,Sieb6nbrunnsng.44
D tanov!863, Telef. 8398.
Maks Bode&Co.
Prirodna rudninska voda
Majčišči
natronski vrelec.
Po zdravniških prizDanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi,
diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449—7
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškin nadzorstvom.
Destllerija
MM
Trat-Barkovlje.
'/, MMi I ft—, V, **-IMm 1Me — Ii pne4 *
87
:|Darila.
"APENTA* I
Ht/NA GRČ
V zalogi jo imajo : Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 3288—1
Kurja očesa
trdo koso in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvrstni
Trnkdczyjev obliž za kurja očesa.
Uspeh priznan in zajamčen. Cena K 120 s poštnino vred (10 h kot vzorec» Poizkusni obliž 70 h 'ozir 80 h po posti).
Izdelovalnica: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj, V 2,  Schonbrunnerstrasse 109.
Po posti se pošilja vsak dan po povzetju ali če se posije znesek v denarja ali v postnih znamkah naprej.    £620—9
Kožuhovinal
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, I., 3013-8 Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vališče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki utrdi dlesno in odstranjuj*
neprijetno sapo iz ust« 1 steklenim x navodom I 14.
Blagorodnemu gospodu ML Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ur t in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Leusteka i Ljubljani. Resljeva cesta št. 1
o leg novozgrajenega Fran JoSerovoga iribii mostu. 22-41
Javna zahvala.
Dne 20. septembra 19J6 sem. izvršujoč svojo službo na Hrašici, tako nesrečno padel, da sem si pri tem padcu zlomil desno nogo. Ker sem onemogel obležal na cesti, prihitela sta na pomoč visokorodni gospod oskrbnik Itudolf* pl. IIlile in gospod inžener llalbuner, ki sta me takoj prenesla v bolniščnico stavbenega podjetništva ter poklicala gospoda doktorja Ivana tLotvia. Imenovani gosp doktor je obvezal takoj zlomljeno nogo s tako spretnostjo, da je bilo mogoče izvršiti transport v 21 km oddaljeno Radovliico.
Slavno stavbeno podjetništvo na Hrušlcl je dalo v to svrho rado-voljno elegantno dvovprežno kočijo na razpolago in obenem odredilo, da me je spremil gospod oskrbnik Rudolf pl. Illlle. ki je potem v Radovljici preskrbe 1 se zdravniško pomoč.
Čutim se primoranega, za na ta način izkazano sočutje in človekoljubnost izreči tem potom slavnemu podjetništvu na H ruširi in imenovanim gospodom najtoplejšo zahvalo.
Ravnotako se zahvaljujem blagorodnemu gospodu doktorju Vo vesti v Radovljici za skrbno in jako spretno zdravljenje, ki mi bode omogočilo, da morda v kratkem doce'a okrevam.
V Radovljici, dna 11. vinotoka 1906.
3896       Josip Prettner
c. kr. finančne straže preglednik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2S. sept. Alojzij Pokora, sobni slikar, 86 let Jetika.
Dne ¥6. sept. Jakob Tihol, delavec, 37 let. Nephritis.
Dne 12. oktobra: Cecilija Pracek, komptoristinja, 23 let, Reber St. 15, se je ustrelila.
V deželni bolnici:
Dne io. oktobra: Tereaija Lani, delavka. 38 let, jetika.
Dne 11. oktobra: Tomaž Kuhar, delavec, 43 let, Alkoholismus chron-
Upravnistvu našega lista ao poslali: Družbi sv. Cirila In Metoda: Gospod £. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K kat del dobljene stave. — Hvala 1 — Gospod A. Krte, učitelj v Bab nem polju poslal 640 K katere je nabral v veseli družbi v gostilni g. A. Trofaa. — G dr Novak, po naročilu g Ivan Mankoča veletržca v Trstu. 30 K mesto pričnine. Skupaj 45*40 K. Hvala lepa! Živeli darovalci in nabiralci!
Za podporno društvo vfsokoiolcev v Pragi: Gospod £ Kavčič, trgovec v Ljub. ljani 20 K kot del dobljene stave Hvala!
Za učiteljski konvikt: Gospod E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 20 K kot del dobljene stave. Hvala!
Za dijaško kuhinjo v Celju: Gospod E-Kavčič trgovec v ljubljani 20 K kot del dobljene stave. Hvala!
Zs dijaiko kuhinjo v Kranju : Gospod E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K kot del dobljene stave. Hvala!
Tržiškemu „Sokolu" za telovadnico: Gospod E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K kot del dobljene stave. Hvala!
Za pogorelce v Horjulu: Gospod E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K kot del dobljene stave. Hvala:
Za pogorelce v Ratečah : Gospod E. Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K kot del dobljene stave. Hvala!
Bonna poročila.
.Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni koral dna. bora« 13. oktobra 1906.
Baloatoenl papirji.
majeva renta .   .   .   • .
■rebrna renta .  .   .   • •
»▼str. kronska renta    . .
„   alata       .      . .
ogrska kronska a   .   • •
,   slata      s   *   * *
posojilo dežele Kranjake .
»* i o posojilo mesta Spilet .
•"/«•/. . . Za*** • ft1/,0/. bon.-hers. iel. pos. 1902 t°/0 Seska, det. banka k. •. ,
o
I7s
i°/o
»•/•
»•rt
»V/s
»V/o
*'/*•/.
1*1 °/
1 'i u
tli 01 ■ I* 19
s      e     0   ■» •• ast pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.  k.  o. a.
10°/c Pr.......
čast. pisma Innerat hr.
i,      a     ogrske cen.
dež. hr.......
s. p is. ogr. hip. ban.
ob!,  ogr.  lokalnih ž*
leani« d. dr.....
obl. češke in d. banke .
Trst-Poreč lok. iel
dol. iel.....
V-
tisiji
4°/0 prior &70 prior,
!•/,    9    Jni. iel. kap i1 v    avst. pos. sa iel. p. o.
■ re.?.fct.
3r«3k« od 1. 18«0» ,
0     0   0 18«4 . a titsks 9    sem. kred. I.
0 0     U. k
m    egr. hip. banke . B    srbske a frs. 100*— „     turško ..... iasilika *r«čk« .
Sreditn« m •,  . «
tnomošk« B    .   . .
Srakovskt • •
Ljubljanska „ ,
krti. rud. kri*-*    » ...
<>€T. 00» šadolfoT« j, ■*a!eburšk« „   •  . .
2snajskt kom.   ,   e  • ■
Jišn« ieiesniee .... Državne ielesnise    .   . • 4Tstr.-ogrske bančno dslniso avstr. kreditne banke   . . Ogrske      B       ■      • . Živnostenskc       n      . . Preroogokop v Mostu (Brna) A.lpinake montaa .... Praške šel. indr. dr. .   . . 3im*-Moranyi   ,   .   ;   . . rrbovUske prem. družbe Ivstr. orožne tovr. drnib« . došk« sladkorno družb« , .
Val«t*>. 0. kr. tekia ... ,
10 franki.......
tO marke.......
Ssrereigns......
Marke.......
Laiki bank o vel .   .   .   . ,
Bablji......i
Doiarjf.   .   , .
iMnar
ioc'35 100-20 100-45 119-40
96 05 114-55
60-99 100-60 100-—
100-80 10026 100-25 10120
106*50 100-60
100-— 100-—
100-— 100-76 99-90 99-6C 318 — 101 46
,90 75 297 — 163 25 301 — 301 — 266 — 103-145 26 20 476 -79-91-— 65 — 54-34 50
74 —
i35 —
113'— 678-—
1847-— 6<3 ."0 782"— 247 50 674— f»3&-25
2747 — 644 85 296 — 674 — 158-—
11-36 19'15 23*48
117*47 9560 253 75 4-84
Blago
100-55 100-40
100- 65 11960
96-25 114-76
101- — 101-60
100- —
101- 76 10040 10040
102- 10
107 50 101-60
10040 101—
101-«-101*76
100-— 320 — 102 45
192 75
299 — 165*25 Sll-Sll 50 273 —
m —
U6--2/2^
484 50 84*— 98 60 70 50 66'-36 — «6 — 78 —
546 --
H4 -679 —
1657 — 874-60 783 — 249 — 678*— 636-25
2757 — 545 85
300 — 578--162—
11-40 19-18
23 67
24 0 J 117-67
95*80 264 75 b —
Žitne cene v Budimpešti.
Dn« 14. oktobra i »ob. Ter*«*!***
^5«Dfea	sa	oktober	. sa 100 sg. S	16 23
c*Seniea	b	april 1906	•   n  100 . „	1672
ti	0	oktober . .	0  MO  . „	1306
Rž	0	april   .   . •	.  .  IfK) „ n	1366
<«rass	0	maj 1906	- 0 ioo „ .	1328
Oves	0	oktober   . .	•    n   100   „ ,	1360
a	0	april  .   . .	• 0 ioo „ „	13 40
Kfos&tiv.
Neizpremenjeno.
Heteorologično poročilo.
Elitna uad m onem BO«-t.    **radn1f wra«tif «lek TSan
Srednis včara}anja temperatura- 6 0 normale: 109\ — Padavina v mm 00.
Poslano.
Pisca anonimnih pisem prosim, naj mi naznani svoje ime in pa imena dotičnih obrekovalcev, in zlikovcev, da jih tiram pred sodišče.
Nagrado vsaj 200 K mu s tem zagotovim. 3331—1
Još. K-l.
Resljeva cesta St. 30.
alkalična kislina
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 3891—7
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Trgovski učenec
iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom 33051
Bud. Rutner na Vrhniki.
Ha Bledu se prostovoljno proda
3323-1
A. DOMICELJ, Rakek.
Trgovskega
3290-1
primerna za vsako obrt, kakor tndi za privatna stanovanja.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 3321—1
Katera
mlajša inteligentna dama, ki ima veselje do trgovine in nekoliko premoženja, bi se zaradi eventualnega zakona hotela seznaniti s solidnim inteligentnim trgovcem z lepo, dobro trgovino v Gradcu V Hesne ponudbe se prosijo pod ,.Gra-zer 30" anončni ekspediciji nKien-reich" v Gradcu. 3320
Lambrije
(oblije)
za salonsko in jedilno sobo in
marmornati kamini
s«3  prodafo     3322 1
u Zgornji Šiški šteu. 13.
pomočnika
pridnega in delavnega, špecerijske in želez, stroke sprejmem takoj v službo.
(i. BUdKOPlČ, Bohinjska Bistrica.
liailiii, ,i p lili I ii
v lepem industrijskem kraju ob železnici
IC se da v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3S91-1
+
Hig. gumijevi
predmeti
+
Oktober ]	Cas opazovanja	Stanje barometra V SMS	n Ii	Vetrovi	Nebc
13.	9. sv.	733 8	72	si. jzah.	sk. oblaC.
14	7. zj.	789 1	83	si. svzhod	oblačno
•	8. pop.	729 5	101	sr. sever	dež
Dvorski tr$ št. 3 3308
pod „Narodno kavarno".
---
Od nedelje, 15. oktobra do vštete sobote, 21. oktobra 1905:
Kranjske, štajerske, koroške in tirolske
planine,
, Razglas.
Izvršuje sklep obČiuskega zastopa žu panije Komen od dne 4. oktobra 1905 Št. 2101 se razpisuje službo
organista
pri farni cerkvi sv. Jurja in pri podružnicah. Plača po dogovoru in zmožnosti Razen te službe dobi zmožen organist sčasoma tudi kak postranski zaslužek. Službo se lahko takoj nastopi. Ponudbe na podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen,
dne 13. oktobra 1905.
33725—1 J. Sonz Župan.
MT   • • Prvikrat tukaj ! ! ~W
Lotermanou drevored
Ob \nskrni vresiseiiti!
F. Binder
suetounoslauni umetnik na oral ■ ■    v visoflnl, ■ 11 ■■
premagalec Blondina, junaka Niagare.
Ravnatelj
orjaškega varietetnega gledališča
v šotoru. 3329 Samo kratek časi
01 sobote 14. In nedelji 15. oktobra vsak daa villki prodstan.
Vse natančneje povedo plakati.
izvrstne kakovosti, orig pariški, diskretni izbori vzorcev, tucat St. 1 po K 2B0, St. 2 K 3 50, St. 4 K 6-, 3 velefiai vzore: s  cenovnikom,   zaprto  in franko, če se
posije K 120 v pisemskih znamkah.
91.  RIVDBAkIV,   IMuittJ IV
Berggasse št. 3. 3210—1
Semenski želod
kupuje
Adflalbe-rt Parago
c in kr. dvorni dobavitelj
v Zala Egerszegu pri Veliki Kaniži.
(Ogrsko) 3300-:
in prosi za skorajŠDJe ponudbe.
Veliko skladišče
v   notranjem  mestu,  z direktnim, pripravnim vhodom, se da v najem z novembrom tudi na ved let. Več v obl. konc. pisarni za promet z realitetami, 35*31-3
EJracMel,v Liunbanaat83%pctra
Jurist
vešč slovenske in nemške stenogratije, išče primernega mesta. 1
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenskega Naroda-.
Trgovski sotrudnik [
galanterijske in norimberŠke stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika
W0F~ se sprejme.
Retlektuje se na moč z najboljšim! referencami. 3286-1
Ponudbe pod Ljubljana ,,105C poste restante proti inseratnemu listu.
Sprejme se s 15. oktobrom
prodajalka
v večjo trgovino na deželi.
Vešča mora biti popolnoma v pru daji mešanega blaga. — Prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali imajo prednost. Plača po dogovoru. 3237-5Kje? pove upravništvo tega lista.
se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora dobro izurjena v v prodaji manulakturnega blaga. Oziralo se bo le na prodajalke z veČletuo prakso in dobrimi spričevali.
Kje — pove upravništvo wSlov. Naroda". 326I 3
„DrenlRou urh"
Od dne 15. t. m* naprej
se dobijo
MT" v sako nedeljo Tpjfe
fine mesene, rlžove In krvave
klobase
lastnega izdelka.
Na obili poset vljudno vabi 3279-3 Alojzij Rus-
3C
17
91
ya notar,*,   odvetnike, trtarovoe ali b-**-k-* bq cdda v s avbi
OEGEMGrii. Dalmatinove ulice
v pritličji. 3226 -3
Sodi
vinski, « d 600 do 700 litrov, se dfb^ na Rimski cesti št. 11. 3235—2
Stanovanje
v II. nadstropju, s 4 sobami in priti-klinami, popolnoma prenovljeno, se takoj odda. 2290-16 Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. I.
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja
z MAGGI-jevo sfiK JUHINO ZAČIMBO
kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe juhe, polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. 3301 Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami in v drogerijah v stekleničicah od 50 v. (če se potem napolni od 40 v.) dalje.
HRANITI
Učenec S
iz bolj Se rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
Sprejmem takoj
lil
m
učenca.
3265 — 3        Jernej Žitnik
Ljubljana, Kongresni trg 3. Od o. kr. vlade konc. 3070 5
privatno učlltščo
Eme Schlehan
si Ljubljani, židovske ulice it 1.
Sprejem učenk vsak dan od 9-—IZ. ure dopoldne.
Kroji se prodajajo po meri.
V večjem prijaznem trgu na Gorenjskem se odda v najem
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko.  Hiša se pod ugodnimi in zmernimi pogoji tudi proda. Kje, — pove upravništvo „Slov.
Naroda". 3263-3
drofieriji Anton Konc
Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
"Lep stanovanje
s štirimi sobami in pritiklinami se odda s  1. novembrom 3253—3
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poizve se ravnotam.
Absolvent mojstrske šole tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju želi vstopiti kot
risar ali iivotja
v kako večje mizarsko podjetje. Naslov  pove upravniŠtvo nSlov. Naroda". 3225 -7
Restavracija ,Pri levu1
Marije Terezije cesta it 16.
Od 14 t. m. naprej vsako soboto in nedeljo sveže, doma izdelane
riževe, jetrne, krvave in
mesene        3310 2
klob
Toči se tudi pristni rizling, zelenika, cviček, sladki mošt ter različna druga izvrstna vina, kakor tudi več vrst vin v buteljkah.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča Alojzij KoSj restavrater.
I
jtikak riziko!
Če ne ugaja, se vzame nazaj.
1 mirna umlvalna senilen
gld 1*50.
in sicer lavoir, 3 r cm, dvolitrski vre,  ponočna posoda in skledica za milo, 4 komadi, vse najboljše kakovosti skupaj samo gld. 1*50.
10 kom. rszličnega emajlnega kuhinjskega orodja gld. 2*—
in sicer: 21itrski lonec, llitrski lonec, 2 poliitrska lonca, 1'/..litrska ponev za mleko, 1'/.litrska kaserola, pone r ja jajčno jed, dvoje pokrovk, zajemaln ca, vseh 10 komadov, modre
bele barve, zajamčeno najboljše kakovosti, skupaj gld. 2 —. 1 emajlni bedenj za vodo, za 12 litrov, zelo močan in trpežen, gld. I—, Emajlna posoda za molžnjo, zelo praktična in trpežna za 4 litre, gld. 125.   Emajlni škaf za vodo, velik
in močno izdelan, samo gld. I 20. — Pošilja po povzetju 3S17—1
H, Feraichel na Dunaju, IX., Hofergasse 13/a.
V sredo, 18. oktobra t. I. ob 9. dopoldne
se bode pri tvornici v Babni gorici, občine Rudnik, na prostovoljni dražbi prodalo najvišjemu ponudniku
okoli 30 oral njiu, traunikou in s= šotnega sveta. ==
Ta polja so arondirana in za domačije prav pripravna. Dovolili se bodo tudi večletni plačilni obroki.
Natančnejši pogoji se povedo na licu mesta. 3328
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. Irr. dvomi
Telefon 584.
■ ■v v
peci m ognjišč
RUDOLF GrEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasso 71, na voglu Burggasse.
2773—13
Specialni katalogi gratis in franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Ve© vrste pe6l tudi s trajnim gorenjem.
^dor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem broSuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prlv. »chujinrn-Apothelie
Frankfurt a. 91. 1600—22
Malo stanovanje
obstoječe iz sobe, kabineta in kuhinje se odda mirni stranki s 1. novembrom.
Izve se pri gospodarju v Salen-drovih ulicah 6, III. nadstr. 3287—2
Gospodična
ki je absolvirala trgovski tečaj, zmožna slovenščine in nemščine, išče službe kot dobra moč v kontoarju ali pa pri kakem odvetnika.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3257-3
Potrdilo
s katerim potrjujem, da sem z vodo gosp. Štefana Berganta
prišla k  zdravju,  akoravno sem hodila že dve leti k zdravnikom. S spoštovanjem
Marija Žitnik
v
33XX Otepanja vas 16.
Stopanja vas, 22 julija 1905.
Vsako soboto
se dobijo 3319—1
v restavraciji Rasberger
pri jubiiejskem mostu
domače jetrne in krvave
klobase.
= Fina knhinja =
Točijo se tudi  dobra prirodna vina. — Zmerne cene.
30 itni na poizkušnjo
po&ljem svoj pristni solingenskl stroj za striženje las po povzetja za samo gld. 2*75 in se zavezujem, da ga v teku 30 dni vzamem nazaj in povrnem denar. Stroj je 16 cm dolg s tremi natakljivimi grebeni in rezervno vzmetjo za tri vrste .striženja in bi ga ne smelo manjkati v nobeni rodovini. Pri treh otrokih si znesek v ■/« *eta zaslužite Najboljša vrsta s pokrito vzmetjo 3 gld. Škarje za brado 2 75. Pristna solin-genska britev gid. I-50; najboljše kakovosti, votlo izbrušena 2 gld Škarje za konje, pri kmetovalcih neutrp. ljive, samo 2 gld. — Brivna garnitura obsega britev, posnemalni jermen, čopič itd. v kartonu gld. 2-50, z najfinej&o, otlo brušeno britvijo, brušenim ogledalom v pliSas -tem toku, najfinejša izvršitev gld, 3.75. Razpošilja po povzetju tvorniSka zaloga
LEO LATEINER
Dunaj 1/16, Wollzeile 31.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačen a, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 up njat mo&njiček za denar, 1 žepni nože* s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, C naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s pa ten tirani m zaklepom, mičen album 8 3b' prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo sa sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in &e Cres 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetja, ali če 3387       se denar naprej posije
Dunajska razposiljalna tvrdka
Ch. Jnprirth, Krakov it 105.
NB, Za noagij^joCe se  na denar. I
Dve gospodični
iščeta in*trukcij pod ugodnimi pogoji. 3255-3 Vpraša se pod šifro „Instrukcija" poste restante, Ljubljana.
(H
O ta (M
kupuje po najviSJi ceni
T7"\. Panliolzei
Predilne ulice &t. 2.
Javno priznanje
osiguravajućoj zadrugi .Croatla'
koja je moju Štetu savjestno procjenila i odpadajuću odštetu
2800 K kulantno izpiaiila.
Samobor, 2. listopada 1905.
Za Miju Jakopca 3299 Josip Jakopec v. r.
v tiiai g. Mahra
u Ljubljani, Kopitarjeve ulice 1
se prodajajo sledeči Časniki:
„Slovenski Narod", l(SlovenecM, „Laibacher Zeitung", „Jež", nEdi-nost" (Trst), „Soča" (Gorica), „Narodni Listy" (Praga), „interessantes Blatt", „VVeltblati", „Fremdenblatt" in „VViener Bilder". 3254—2
se za termin november odda. Pojasnila v gostilni Resi jeva cesta 22.
Proda se iz proste roke
hiša štev. 40
v Kamni gorici pripravna zlasti za kakega rokodelca.
Ponudbe pod „št. 40u sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 3256—3
Proda se lepa
enonadstropna hiša
obstoječa iz štirih večjih sob ter v pritličju z Že nad 35 let vpeljano trgovino in skladiščem. Nad hišo je lep vinograd z vrtom. Odda se takoj. Cena 14.000 kron. Natančnejše se poizve pri Heleni Dolinar, Radeče pri Zidanem mostu (Dolenjsko.) 3i?85-i
l^L£*^ - {±*±n?*icno leta 1842.   ^ ^jffi
\& ĆRKOSLIK4IUA, SLIKARJA aJ <\ HAriSOM IN QKBOV im^
BRATA EBERLI
LJUBLJANA,
Telefon it. 154.
J
MikfoSIteva cesta It 6. IgriSke ulice it 6. =
Naznanilo.
S Firma Arpad uon UJhtizy & Comp. o Požunu (Pressburs)
|q V6rosmarty - Gasse št. 7
pat. lastnica znanih prepa?atov ,^JMTs»€5l»«€i»l>' za izdelovanje nestrupenih sredstev za pokončavanje pojskih in hišnih ml »I, podgan, stenic, šeurkov, moljev, Uu3i!nj«fctiE» šeurkov m mravelj, je dobila patent tndi za Kranjsko, tako da ima izključno le ta firma pravico prodajati na Kranjskem. — Prospekti in cenovmki na željo gratis in franko. Mnogoštevilna izpričevala od visok)h vojaških in civilnih oblaRti. kakor tudi od pomorskih brodarskih in drugih družb so na vpogled. 3304
af e^hS^^i
Ces. kr. avstruske
0
državne železnice
C kr. ravnatelj stro dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega. xed.&-
Veljaven od dne l. oktobra J 905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE in?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url M m peno« oaobcl ?lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cea Selztha^v Anssec, Solnograd, fcez Klem-ReiHing v  Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. nri 5 n ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndorf, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, ftes Sclztha v Solnograd, Inomost, Cea Klein-Reifling v Steyer, f Linc,^ Hu.de evire, Pl»en, Marijpae vare. Heb, Prmncovc vare, Prago, Lipsko. Čez Amstetten na Dnu»j. — Ob 11. ari 44 m dopoldne o*ohn vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selsthal, 8olnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curich, Že-veva, Pariz, čez A a stetten na Dunaj, — Ob 3. uri bS m popoldne osobni vlak t Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec Pranzenafeete, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budej^vice, Plzen, Marijine vare Heb, France ve vare, Karlove vare, Prago (v Prago S
j rektni voz I4 in U. razr.J. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1. in D razreda). - PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak % Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop. mtotako.
— Ob 7. uri 8 m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak c Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz I., n. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Isl, Aussee, Ljubno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža.
— Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni vias i Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (z Prage direktni voz I. in II. razreda^, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Budej'evice, Line, Steyr, Pariz Ženeva, Curih, Bregen*. Inomost, Zeli ob jezero, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4 ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inc mosta, Franzenafesta. Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlaa a Dunaja, Ljubna, Beljaka M<ir»ua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, Čez Klein-Reifliig iz Steyra Linca, Bndejevic, Plzns, Marijinih varov, Heba, Francovvib var^v, Prag** Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA EN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m ajutraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m g večer istorako. — ODHOD IZ L JU S L J ANK drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 ni zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri <' m ponoč' samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4* m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 ua ponoči sam • ob ledeljah r praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas *e za 2 min. pred krajevnim časom v Lju i;    t 9078
Restavracija „Perles", Prešernove ulice.
Od 14. oktobra naprej vsako soboto In nedeljo
sveze domeće riževe, krvave in mesene
klobase.
Odda bo za par večerov lepo prenovljeno zimsko kegljišč«, kakor tudi mmm^a——mw prostor za streljanje. ————
Za mnogobrojni obisk se priporočata    J.  jf)   Me KOŠ&k.
3330
B3B
8
O* Z*
Št. 1834.
Razpis.
3320—1
Pri mestni občini idrijski se razpisuje mesto
knjigovodskega praktikanta
z letnim adjutom 960 kron.
Prosilci za to mesto, ki je po enoletnem zadovoljivem službovanja stalno, imajo doprinesti dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki. Prednost pa imajo prosilci, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
Prošnje je vložiti do dne 25. vinotoka 1905.
Mestno ž-u-pa^st-sro X<3-riji
dne 13. vinotoka 1905.
Pazite na tvorničko znamko.
šivalni stroji.
. del družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. 71-41
Nc I 160 5 1
3275 - 8
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani nazDanja, da se je dovolila
prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 157 kat. občine Kapucinsko predmestje, obstoječe iz hiše št. 3, v Beetho-r_ l       venovih ulicah v Ljubljani =
na prošnjo solastnikov grotice Waldersteinove dedičev, in se je določil narok za izvršitev iste
na dan 17. oktobra igo5 ob 10. uri dopoldne
v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani Sodnijske ulice št, 2, I nadstropje.
Vsak ponudnik mora založiti v roke sodnega komisarja, predno stavi kak ponndek, vadij 10° „ — tedaj 12.000 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v kakršnih se smejo nalagati novci varovancev, po kurzu dunajske borze prejšnjega dne ali pa v vložnih knjižicah domačih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Prvo polovico najvišjega ponudka je treba založiti teKom prvega, drugo polovico pa tekom drugega meseca po dnevu prodaje s 5% obrestmi od dne zdražitve dalje. —
Dražbeni pogoji se lahko vpogleda jo med navadnimi uradnimi urami pric. kr. sodišču,, ali pa v pisarnah gospodov: dr. Albina Suyer, dr. Karla Triller, odvetnikov, in dr. Frana Voka, c. kr. notarja, vsi v Ljubljani.
Lastnikom posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji ponudek pri sklepu dražbe sprejeti ali odkloniti.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I.
dne 9. oktobra 1905.
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo
1
i
spisal Anton Janežič. Četrta predelana in pomnožena izdaja. Predelal Anton Bartel.
1*1©--». 2392—2
Cena: Uroš. K 6-, u polusnje rani knjigi K 370.
Dobiva so
u Ig. pl. Kle(nmayr & M. BamDergoui Knjigarni
O^dToljaril. =====
I
Kakor prejšnja leta priredi krška občina tudi letošnjo jesen
■ 1       ■ ■ TT m#l
m sicer
v četrtek, 26. oktobra 1905. leta.
Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svrho prinese seboj eden ali več litrov svojega pridelka za pokušnjo.
Semenj se prične ob 9. dopoldne
u steklenem salonu na vrtu $. Gresoriča
v Krškem.
Istotam in istega dne bo ob poldevetih zjutraj deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem mlekarstvu. Tega predavanja se sme udeležiti vsakdo.
Vljudno se prosi, da posetijo ta semenj zlasti gostilničarji in vinotržci v mnogobrojnem številu, ker pride prav veliko vinogradnikov iz krškega okraja in Sp. Štajerske, ki prineso svoj izborni letošnji vinski pridelek na pokušnjo in na prodaj.
3324
Županstvo v Krškem: dr. T. Romih.
vence in trakove
priporoča
42
Benedikt, Ljubljana.
Se 15 let obBtojefia najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLUX
Gosposke ulico št 6 3318
priporoča In namesrn le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za IJuhljuno In drugod. Potnimi tukaj. — Natančne I e v pluariil. — V en t na In kolikor »nožno hitra postrežb« Kugolotljma.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
P. n. občinstvo, gospodje obrtniki in drngi se v lastno korist najvljudneje naprosijo, ako se bode pooblaščenec podpisanega pri njih raii Labiranja podatkov oglasil, da mu, kar je mogoče natančno, pojasnila dati izvolijo. Te podatke potrebuje podpisani za sestavo
I. slovensko-nemške trgovske in obrtne naslovne knjige
za stolno mesto Ljubljana,
katera tekom prihodnjega meseca izide.
Prednaročila za to knjigo kakor tuđi oglase ima pooblaščenec pravico sprejeti.
Z velespoštovanjem
I. kranjsko reklam, podjetje
Ljubljana, Šelenburgove ulice 6, II nadst.
Telefon st. 186. 3312—1
Meša oflBa panorama.
Podružnica iz Berolina.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
V soboto, dne 14. oktobra 1905: zadnji dan razstave:
Zanimiv obisk kopališč v nemškem Severnem morju:
Bork, lorionu;, Besani, kron, Wyk, Westeriand.
Od 15. do 21. oktobra 1905.
Slikovita Tirolska.
Zanimivo potovanje v Bozen in okolico.
Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h — Vstopnice v abonementu za ti potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; Otroci, dijaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Z odličnim spoštovanjem
Valerija Fessi
lastnica Mednarodne panorame.
I
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gll
Krasna ura z lepo verižico, točno idoca, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca s 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; l zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s si mili briljantom, 1 krasen kolijć iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčnih gumbov 8 patent, zaklepom, 1 fr. niklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 800 raznih komadov, vse, kar se potrebujev nisi zastonj. Krasnih 326 komadov a aro, ld je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz poBiljalnica
it. HB.
Ako na ugaja, aa denar vrne. 3296 Mnogo priznalnih pisem.
Zaradi dragega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenan vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenoga modnega in perilnega blaga, platno za rjuha, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-42 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
r Vydrova tovarna hranil, Praga
izdeluje in priporoča
lrydrovo žitno kavo.
•lulinl  prlilatek znamka „Vydrau.
•I n lin r konsrrve (grahove, lečne   gobove in riževe. Oblati  (specijaliteta:   „Dessert  delicat"   in  masleni oblati). Šumeči llmonadvai  bonboni „Ambou. Dišava za pecivo  „Buhtinu. 3127-3
L.
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina.
CUNAR
LINE.
Najpripravnejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „CUNARD UNE", to je gotovo in se ne da utajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsakih 14 dni.   Pouk in vozne liste daje oblastveno
potrjeni zastopnik
dosluženi   uradnik   državnih  železnic  I n   h »š n i   p o s e s -
V Cjubljani, Slomškove Ulice 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tam pismeno poprava ali pa osebno pride v pisarno. Po kolodvorih in cestah nihče ne čaka popotnikov in jih tudi na druge silne
I
načine nihče ne vabi.
C. kr. pri v. toTama m cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten .Ton^M-anaaM m ^MP—a—v vedru jednafcomerni, vse od avstrijskega dnStvs ?*eniriev in arhitektov določene pred-dpise glede tlakovne in odporne trdote aS»l«*» tiatiltrlSjujoci dobroti, kakor
tudi svoje priznano L?vref.no a*
Priporočila is* spričevala
raznih uradov in najasovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad:
■
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & ValenČič iz II. Bistrice vdobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po  mestih in po deželi.
3239-1
Zimski havelok iz velblodje dlake ali pelerina.
Jesenska ali zimska obleka.
Hlače posebej.
Modni telovnik, posebej.
Fina zim. suknja.
Jesenska ali zimska obleka.
Hlače posebej.
Svršnik.
Modni telovnik posebej.
Še
Se finejša zimska suknja ali double športna suknja finejša obleka
iz angleškega
modnega blaga, še tinejši angleški
s vrsnik, še tinejši modni
telom k.
Za 66 gld.
Potovalni kožuh z cr-dejjsko ali s podvleko od divjačine.
Zimska suknja s podvleko od sukna ali pa batirana z atlasom.
Obleka angleška ali pa modni kam gara.
Hlače posebej, najmodernejši vzorec.
Modni telovnik posebej.
Za IOO gld.
Najfinejši kožuh za mest) Najfinejši potoval, kožuh. Najfinejša zimska suknja. Najfinejša obleka. Najfiinejše hlače posebej. Najfinejši modni telovnik
iz svile ali svilnatega
žameta. Damski kostum.
I**'
NajnnejŠa zimska suknja. Viirim i*i svršnik. Najfinejši mikado podvlečen s ko-žuhoviuo   in s kožuhovinastim ovratnikom. Najfinejša modna
obleka. Najfinejši telovnik
Sedaj za dame
za 15 gld.
Jesenska ali pa zimska jopica.
Pelerina iz velblodje dlake s pelerino.
kožohovinasti ko^e in muf.
u 0 i
k ti
"5 * * c
- T *
T* 3 -
■> '.
D 8 m
>   M ^
£ 5 £
2.8 *
* ? *
i w
.(••5
0
S
t i
■i o
S
9 •
c8 8
Ta
33C8—1
S N
»p* • y 9 u 9
Me!ko skladišče oblek1
Oroslav Bernatovn
LJubljana, Mestni trg št. 5-
47C
1U
2939
in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi uiČ in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavoe 2883—16 THOS.  HL WHITTIOK Ac Oo. Praga, Petrske namesti 7 156. Trst, Viaa Campanile 13 156.
Brazay Francovo žganje
je že 40 let preizkušano nenadomestljivo do mače sredstvo, osobito pri vdrgnenju, masaži, obkladkib, v izogib migreni, influenci, trganju in revmatizmu, v ojačenje oči, za izplakovanje grla in vratu, proti preblajenju in uspešno sredstvo za gojenje las. 493—2
Ntni 100.000 RonjsRih sil imamo v napravah w      _      sesalnega plina
Vaeobičttjnie vHIkoHtl do IOOt'11 zzj I     f>o vedno v  «fl#»lu  In  »**  €!«►*? iv:»jo 2tW5 —8      v j/riineriu'in roku ^; 'H%^
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. Ws»i€-!*£xa.«JŠ£ obrat
Langen & VVolf
tovarna za motorje
na Dunaju, X.,
Laxenburger8trasse 53.
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Bouiogne-NewYork
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
j B zel-Pariz-Boulgne-Amerua
* :te preskrbi in d_: plačna pojasnila
-^S* Vozne liste preskrbi in dajo brcz-
3121
edina oblastveno  potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan iLHffl"
Kolodvorske ulice 41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
* # Jesenske in zimske nouosti. * #
j*
C/5 1 J?
I CB
I«
-
i ^ .i
CB
NOVOST.
Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta kupon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato sliko v velikosti 30 40, izvršeno pojzaželjeni sliki
NOVOST
Kdor kupi za 5 K, dobi kupon in ako ga s K 1*20 po šlje na navedeni naslov, dobi uradno pnnciran obesek iz Čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni 8 liki 3247-2
i
v Prvi modni trgovini za gospode
Enselbert Skusek
Cjubljana, pred škofijo štev. 19.
o
{D (O O
* Perilo po meri se Izgotovl najhitreje. *
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev- 1
===== zraven Figo« ca ===== trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
liftu is Eonu cement. ieU šine in trmrn n ob
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, sam oko J niče, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
iu ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
HiOČke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plabte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, 8vetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 928—31
Vedno sv<&e špecerijsko blago in rasne rudninske vode t
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti .Tišleija1.
iz   nemščine v slovenščino ter
sestave inseratov
oskrbuje  po  zmerni ceni  v tej stroki izvežban nradnik. Kdo, pove upravniStvo „Slov. Naroda".
s:
A. KRACZMER klavirjev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zmIojto
I kratkih klavirjev, mlgnonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno m stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bttaendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Br. 8tlngl, c. kr
*****
l
ll
dvorna zaiaga-telja na Dunaju Klavirji si popravljajo, ubirajo In izvršuje se podU sanje z usnjen strokovnjaško In pre-skrono in zračunavajo oajcb aj §
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
. Miklauc
Ljubljana « |
I Špitalske ulice štev. 5. |
I
Salon
,"1
ftbiite *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za Jesensko sezono 1905/06,
Svoj bogato iiustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov 2a leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro tn kulantno.
I
OOO'OOO
rf«idunq
Globus
čistilni ekstrakt]
čl s H bojjse kakor
vsako drugo koviusko ćislilo]
O —<
co
JULIJA STOK, v Ljubljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških |j    čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih
H goisserskih gorskih čevljev. 1109-28
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
I.
Etablissement za moSko obleko po meri = In zavod za uniformiranje =
Jos. Roilna, LJubljana T
Velika zaloga elegantno izvršeue moSke JL in deške konfekcije.
Bogato Izbrana zaloga izrecno angleškega blaga.
9087—6
Z;
-T
d i i M&te
nizane cene.
FELIX TOMAN
stavbeni In umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30.
HnjuečjD žalosti - veliko
izbira vsakovrstnih nagrobnih spomenikov.
Lastni izdelki.
Piramide in obeliski iz Črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. ^____
Nagrobni križi iz belega kararskega :^ krastalskega in kraškega marmorja.
Naprava in prestavljanje
kompletnih rakev in monumentom.
0*6-6
Solidnrprolzvod z najcenejšimi pogoji. Načrti in proračuni brezplačno.
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905
prevzel slaroznano trgovino £. Jttahr v £jubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega pisalnega papirja, dalje mape za šolske zvezke, svinčnike, radirke, držala, šestila, torbice in druga nosila za knjige, risalni papir, predloge za risanje, barve, čopiče, ovi« jalni papir, pusice, ravnila, notese v vseh velikostih in cenah, svete podobice, zbornike za razglednice, spominske knjige itd. po jako znižanih cenah. K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
Er Y^ I fl 11 d** {rgoy8C s Papirjem in galanterijskim ■   ■ ■ iyilw blagom ter akcidončni tiska;nar
v Ljubljani, Glavni trg 11, filialka Židovske ulice 4.
V Ljubljani, meseca julija 1905.
2119 — 15
85
Zclcznata
MESNA BELJAKOVINA Z ŽELEZNATO VSEBINO.
Najodličnejše, tek zbujajoče  in živce  oživljajoče krepilno
sredstvo za bledične.
Železnata Somatosa je organično spojena Somatosa z 270 žeieza.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 702—4
Kak® se ubranimo
i
pljučnih bolezni
Za provzrovitelje pljučnih bolezni so spoznali tuberkelske bacile, ki jih nahajamo povsod, kjer je kaj j etičnih bolnikov, v zraku in v cestnem prahu, in ki jim ne moremo zapreti vrat. Vkljub temu, da skoro vsak človek vdihava s cestnim prahom te bacile ne obole vsi ljudje, ker na srečo človeški organizem ob normalnih razmerah bolezenske kali, ki se vrinejo v truplo, uniči z uspešnimi snovmi, obseženimi v bronhialnih (pljučnih) žlezah. Samo kjer te žleze oslabe, se zasnuje bolezen in čim so znameniti strokovnjaki to spoznali, so vedeli takoj, da je treba z jačenjem bronhijalnih žlez zajeziti bolezenskim kalem pot. Zato zapisujejo v novejšem času bolnim na pljučih 44y 9
dr. H&ffmanna Glandulen,,
ki obsega uspešno iz bronhijalnih žlez zdravih živali napravljeno snov in tako z umetnim dovajanjem bolezenske kali uničujočih snovi podpira prirodno zdravilno moč telesa. Zdravniki, ki svojim bolnikom zapisujejo Glandulen, so opazili na njih, da se jim množi slast do jedi, loteva se jih boljša volja, telesne moči se večajo, naraste pa tudi teža, kašelj pojenjuje, izmečki se razpuščajo, ponočno potenje izginja, izkratka: zdravje se obrača na boljše. Priporočamo torej, da ne pozabite poizkusiti Glandulenovih tablet.
Glandulen izdeluje kem. tvornica dr. Hofmanua nasl. v Meerane na Saškem in se dobiva po zdravniškem nakazilu po lekarnah in v zalogi B. Frapnerja lekarn i k c. in kr. dvorni dobavitelj v Praiji, 203 -111. v steklenicah za 100 tablet po K 5 50; 50 tablet po K 3* - . Natančne brošnre o zdravilni metodi s poročili zdravnikov in ozdravelih bolnikov razpošilja tovarna na zahtevo gratis in franko.
i
B
(1
TRGOVINA Z MODNJM iN SVJLE -j®** NJM BLAGOM TER POTREB-^OjK ŠČINAMi ZA KR0JA>^^>rJ^
^^W^Ljubljana
orski trg št. 1.
i
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
4
Ključavničarstvo
Ign. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato aaiogc
&tedilmlli ognjišč
nujprfprostejslh kakor tudi najfinejših,
z 'c Iti medio ali mesingom montira nih za obkiadepečnicami ali kata i am i Popravljanja hitro in po ceni. Vnanje oaro£?la se hitro izvtS^
*
* *
1
* * *
*
XXXXXXXXXaXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX*XXX* xxxxxxxx xxxxxxxxxxx*xxxxxxxx** * *xxx
XXX XXX XXX »XX XXX XXX
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča 16
klobuke
XXX XXX XXX XXX PKXX XXX
XXX XXX XXX XX*
XXX XXX
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
<XXXXaX
<xxv^xx
XX
x> <>
x> |X>
<x
v
c
v o
v
O
XX
XX
5^
x> *> *x x> o
XXXA«»XX
xxx^ XXX
Nagrobne vence
in
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
]VXe**Liii  trg štev. 11. Zunanja namočila se takoj izvrše.
*.xxa * K/l
*xxxxxx XX^ <*
*y <x <x
xx
<x <x <x
•<x «X
<x
»X
<V *V *>
K*
KX O
<~
*X <x „ O xxxx X^ Vx> H xv>
<
N
-i*
Svojim častiiim p. n. podpornikom in znancem javljam, da pridem h^onec oktobra in jopet o tvorim
plesni tečaj.
Privatne drujbe, %lubi itd., %i je mislijo udeleževati pou^a, prosim najvljudneje, da 5c ja trdno odločijo do mojega prihoda.
Z odličnim spoštovanjem
jLulij Jrforterra
2952- 5 plesni učitelj.
Izustna prilika za potovanje v
Ameriko
Je danes tsrez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnjo najpopolnejša in zlbange parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke glede obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta:
prvi: „AMERIKA" 690 črevljev d>lg, 74 širok, 53 globok, nosi 22250 ton,
drugi „KA1SERIN AUGUSTA UICTGRIA" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak še enkrat večji kot danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton Vožnji* preko oceana samo cc«. 7 dni.
Potniki odhajajo v ponedeljek,  torek  in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
zastopnik Hamburg-Amerika Linie
^^.tT* ™. SEUNIG v Ljubljani
n-;l na Dunajski cesti stev. 31.
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaja delajoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
iN
Pri razstavi gasilnega orodja meseea avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanja parnih- in motor-brizgalnio tar lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za nove sestave.
m
R. A. SMEKAL
15 21
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
1 Ljubljani, Kolodvo-sks ulice štei, 6.
Pripotočaao svojo zalogo najrazličnejših
š*4>£i> siki h op^a1?-
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
e
■M
•J
»
cm tkt
&
9
mil
(S
»
o X
o
Najboljži kosmeti&ki predmeti so:
aJJM miio po 60 h cream po I K
za olepšanjp polti in telesa.
d a ustna voda zobni prašek
po i Kt za gojitev zob in nst.
H o lasna voda 2£la8napomada
po I K. za ohranitev in rast las. 42
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Ljubljani*
Nadomestke sa „AidoM zavračajte.
Optični zavod
va    ki se lahko soažijo zračijo in popravljajo ima vedoo v zak-gi ali pa iz-
127-42
vrši po naroČilu
Dragotin Puc
Dunajska cesta 18.     IjijullljailA      Dunajska cesta 18.
r
Najcenejši in najliiltejši vožnja v Ameriko ji s paniki „!wei oiiemšta LWa"
1
s cesarskimi  brzoparnikl „KAISER VVILHELM II.M. „KRONPRINZ VVILHELM", „KAISER WILHElM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja  aamo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke za parnike gori navede e«pf nega parobrodnega draStva kakor tudi listke za vse proge ameriBkih želei- ~T nic dobite v li|ubl|unl edino le prt v
EDYARDU TAVČARJU, KoloflTorsfce Ulice št.35 s
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerjuu. ^
Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — ^ Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezpla
čno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Sf
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califor-nrjo, Arizona, Utah, Wiommg. Netada, Oregon in Washington nudi nafte JJ^ draBtvo posebno ngodno in izredno ce"no črez Oaiveston.   Odhod na tej W
progi ia Bremna enkrat mesečno. 3626—9 e^
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
J6C
23D
Nova tovarniška zaloga suknenega, platnenega, perilnega in modnega blaga
Jos. Petkosig
tx Ljubljani
se priporoča za jesensko in zimsko sezono
Vzorci so na zahtevo dopošljejo.   Cene nizke.
2826 10
DEMOTOGEH
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, ble-dienosti, slabokrvnosti, nervoznosti, slabosti itd. Fosebno za izpolnitev telesnih oblik >n za pospeševanje debel jenja se obnaša krepčalna moka Demotogen izborno. V 6 tednih 30 funtov konstatiranih. 11 najvišjih odlik, tudi Grand Prix. Strogo reelno. Dokazano, da presega vsa druga živila, zlasti ona ki jih kričavo hvalijo. Velik orig. zavitek samo K 2*50, 4 zavoji franko.   Razpošilja centrala:
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Telefon 5937.   Prodajalnica:  Brandeis na Dunaju, L, VVeihburggasse 22
Brošure in prospekti brezplačno.  Tudi v lekarnah in drogerijah zahtevajte izrecno Demotogen, vse drugo s podobnimi imeni pa odločno zavrnite. 2953—6
Goriško vinarsko društvo"
(registrovanaJjZadroga z omejeno zavezo)
orici=
ima v svojih zalogah in prodaja
naravna in pristne yfno
iz Brci, z: Vipavskega in s Hrasa, Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin pošiija na zahtevo 3157-3 Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
I Seđež društva: Gorica, ulica Barzellnl štev, 22.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča zvezda m
pnttuerpen
dražbe pri pofiteni in scažci postrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
f>r)il«de!pr)ia
dobite v
864-31
Kolod/orskih ulicah št. 41
--od Južnega kolodvora na desno. =
a zastopstvo ,,Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite ža gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Kmetska
Denarni promet:
K 32,039.761-84.
Rezervni zaklad:
K 12087815.
\| Upravno premoženje;:
K 7,024 718 89.
%   Hranilne vloge:
& K 7,651.91541. i
>K registrovana zadruga z neomejeno zavezo
% v novi lastni hiti
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
I     obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
^ brez odbitka rentnega davka,  Katerega plačuje posojilnica sama za vložnike* 18-40
I   Posojila po 5°|0 in po SVfo-
%: Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let &        ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razun nedelj ln praznikov vsak dan od £g        8.—12. ure dopoldne ln od 3.-4. ure popoldne.
Teleron a t. 18*. Poštnega hranltnl*n«ga urada it 020.400.
•K
Največja zaioia iitriilh di lajtlnijilh
otroških vozičkov
In n.vtdn. do n.jfln.ji«
žime.
M.Pakič
v Ljubljani.
pm%\t l MvzttiM.
Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski mtdni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. cea. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marije Josipi«.
P.CASSEBMANN
krojaška obrt
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
-OC&O
J
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
; ran! mi,
glasbenih avtomatov
Iti
pisalnih strojev.
j    -0@C3-    -o®c^ -o®c*-
Veliko zalogo f
rokavic** e£me
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe. glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
42
ti
■3
Ji o M
I
i
i— 0
>0
•s iH
•O
O
O O 10
rH
■M
o
rt
ti
i &
N t
>N
ir
« 7
■
©
Ml
0
«
s
i
2
i
Ali me ta hudi kašelj se zaduši?
Za kašelj, hrlpavoet in zaslezenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega okusa in brez škode za tek. 3124-3
Karton 1 K ali 2 K. £j;
Poizkusili  karton  50 h.
Naprodaj po vseli avstrlj. lekarnah.
Eggerjeve' prsne pastilje so me hitro rešile.
Objava.
položil $e mi je tal<e už$el< pridcbningl^i dqi>cl< (elteli 3500 Rrcn no lete), do bi $c zo dalj čaja ne mege! braniti KcnKurza. Zate naznanjam suejim cenjenim odjemalcem, da bom $ 1. januarjem 1906 5110JC neletrgcuinc z uinem u Zagorju cb $aui
opustil.
3152-7
Josip tfossi
veletrgovec 3 vinom v Zagorju ob Snk
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
145-49
i
s S
00
C6
O
C
CO
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorJI, modrocl na vzmeti, llmnatl modrool, otroški vozički itd.
OD
3 O <
(D
23
—k. 00
<1
^ Saaf IVaJnlzJe sen«. XajHolldneJ«e fsta^o.
Oznanilo.
32f8 -2
Zimski kurzi za sta7l)ne obrtnike
na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se pričeo v petek dne 3. novembra 1905.
Tem kurzom je namen, pomočnikom (in eventualno tudi mojstrom, zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta podajati uuo znanje in one spretnosti, ki so podlaga za boljše io uspešnejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi še namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbnih obrtih.
Zimski kurzi se za vsakega izmed navedenih obrtov dele v dva tečaja, ki trajata vselej po o mescev in se  pričneta 3. novembra,  končata  pa 31. marca,
Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo udeležiti pouka v vseh predpisanih predmetih, in ki žele svoje znanje izpopolniti le v nekaterih točkah, se sprejemajo kot izredni Učenci (hospitantje), dokler je kaj prostora na razpolago.
Pouk je brezplačen, pač pa je pri vstopu odšteti vpisnino 8 K, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno od zavoda.
Obiskovalci kurzov merejo dobiti ustanove v mesečnih zne skih od 20 do 40 kron.
Za vstop je treba prosilcu dokazati, da je star 18 let, in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali Kamnoseškega obrta. Prednost imajo imajo prosilci, ki so dovršili kako obrtno nadaljevalno Šolo. Na take se tudi pri oddaji ustanov uajprej ozira.
Zglasila za vstop se sprejemajo v drogi polovici ineoca oktobra pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole.
ITD   OCU/MI/' v Mubljani
m w\m OCif Jdovske ulice št.7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 72—41
in samokresov
pušk
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
D49C
D7C
Najfinejši
prosekar
se dobi 3273-2
t Tinami, Pri belem voltu'
Ljubljana Wolfove ulice štev. 4
najboljši čaj na svetu.
31*33-6
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
!Redka prilika!
HT Očividno ceno! 500 nakitnih stvari
sanio t gld« 25 kr.
Prekr. pozlač. preciz. ura, ki natančno gre s 3Ietno garan. in s prim. verižico, mod. moška sviln. kravata, 3 ff. žepni robci, mičen moški pistan z imit. kamnom, prekr, usdj. denarnica, prekr. žepno toal. ogledalce, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi, 3% doble zlato s pat. za-pono fin nikljast pisalnik, presrčen album s 36 slikami, najel, na svetu, eieg. par. broSa (novost\ par butonov iz sim. brilj., kaj podobno, 3 Šaljivi predm. v veselje mladim in starim, 20 važnih kor. predm. in Se 400 razi stvari pri h:Si neutrpnih. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, samo gld. 1 75 Po povzetju ali če se pošlje denar naprej 3316    razpošilja eksportni dom
A. OrEf-E, Krakov 11.
Brez rizika, k. r se neugaj. nazaj vzame.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
v
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamante?
in drugih v njegovo stroko 142  spadaječih stvarij 43
po najnižjih cenah.
Svoji le. svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod p krovitel|8tvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranj, skem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju po najnitjih oenah.   Ib6s 23
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CROATIE" v Trsta.
Zastopniki se iScejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve več vrst blaga 2812-?
pod tvorniško m
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
IVO V« > !
-
um
MM %0
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjeve bo gotovo zan.malo tem bolj, ker nekako že v povesti sarci, fto bolj pa v predgovoru Cankar reagira Da znano kritiko o svojem delu „Hi6a Marije Pomočnice*' In brani svoje umetniška stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje 4 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjeti. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslov: -listu. 23—117
Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 1 eleg. vez 3 K 20 v.; po pošti 9 K 30 v.
Založništvo
t. Schwentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
%       Založnik cvkr.      drž. uradnikov.
t Ljubljana J   hf p
61 Stari trg št 9    ■   ■ ^ Umm
priporoča svojo tovarniško zalogo
11
RLjubljana {§ Stari trs št. 9
po izredno nizkih stalnih cenah. = Kravate in perilo, ss
3437-60
[j 3Potre"foščI:n.s za 2s:ro3a.će xxx ši-viije. j*l iS
Dobro blago in nizke cene!
Ljubljana x ^pital^k« ulice ? x Ljubljana
priporoča 31BB—3
novosti
v konfekciji za dame in deklice
bluze, de|Ke cblel^e, medne blage za dame in gc5pcde, tirclsKi leden, barrjent, |erpe, žepne rebce, garniture, flanelaste f edeje, najbelj|e bele blage in U5aReur5tneJ preproge. DzorcI na zahtevan)* poStnlnt prosto«
Ljudevit Borovnik
puakar   v   Borovljah   (Veri »«•!■) na HoroHkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-v 2.J niči in od mene preskušene. — llustro-17 vanl ceniki zastonj. 41
Ohranitev zdravega
• želodca *
tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preisknseno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospeiujnče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani ■nane nasledke nezrnernosti, slabe diete, prehltt-jenja in aoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je <fr. Rone balzam za ieloder, iz lekarne B. FRA G NE RJA v PRAGI.
SVARILO! Vsi deli embalaže
Brata RUS
Ljubljana Emonska cesta 2 Ljubljana
naznanjata slav. občinstvu v mestu iu na deželi, da sta otvorila
trgouino z žitom, moko, deželnimi pridelki in drvmi...
ter se vljudno priporočata za cenjena naročila.
13.
imajo postavno de-1 ponovano varstveno znamko.
Glavna zaloca
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. ln kr. dvornega dobavitelja
=  »pri tirnem orlu" =
Prana, Mali Stran, ogel Herodove ulice 203. Po poiti raipošilja ■•> viak dan.
Proti vpošiljatvi K 266 se pošlje velika steklenica in za K 1*60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske
monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avitro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plcooll, U. pl. Trnk6c«y, M. Mar-b     detschlager, J. Mayr. 2678-24
Za jesensko in zimsko sezono
priporočam p. n. občinstvu v mestu in na deželijsvojo veliko
izbero najnovejših
klobukov
cilindrov, čepic, moškega perila, kravat, ovratnikov, manšet 1.1, d.
3164—3 Z velespoštovanjem
S
9
a
(S
\ ČADE2 v Ljubljanr
Mestni trg štev. 14.
poleg Urbrateve manufakturne trgovine
lidajatelj in odgovorni urednik: Dr. ivao Taftar.
I*ae teina ta tlak .Uerodoe ttekaroo-.