kulturno -politično Stojnica Blažeja F. in A. na Pliberškem sejmu vam nudi ogromno izbiro vsakovrstnih potrebščin. Kdor želi kaj lepega in koristnega, naj gre samo k domačinu! PoJmi urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort KI agentur* LETO XII. / ŠTEVILKA 35 ______ CELOVEC, DNE 30. AVGUSTA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Verantwortung vor der Geschichte »Der Landesschulrat ervvartet, dafi alle an der Durchfulhrung dieser Verordnung (d. i. der Verordnung vom 3. 10. 1945 zur Neuge-staltung der zweisprachigen Volkschulen im siidliehen Gelbiet Karntens; Bem. d. Red.) Eeteiligten ihre ganze Kraft einsetzen wer-den, die Absidhten des Gesetzgebers durchzu-Lihren, die dahingehen, einen Beitrag zur ^Viedergutmachung des Unrechtes zu leisten, '"'elches in der nationalsozialistischen Zeit den Karntner Slowenen zugefiigt vvurde .. so beschlofi die Landesregierung von Karnten lm Janner 1946 unter Landeslhauptmann Piesch und mit einhelliger Zustimmung der damaliigen Landesrate, unter anderen der Herren Ferdinand Wedenig und Hans Fer-Ptsdh. Wie mag es den Genannten heute zu-'Tiute sein, wenn sie Zeugen der Kulturtrago-die des Karntner Unterlandes sein miissen? (Roj5 ^er neuen Schulregelung aus dem Jahre L -1 bereitet sich in Siidkarnten eine Kultur-katastrophe vor; das slowenische Nachbar-'''olk des Landes droht mangels Verstand-nisses fiir sachlich gerechte Regelung der »olksschulfrage unterzugehen. So lautet der Paragraph 12 des Minderhei-tenschulgesetzes vom 19. Marž 1959: „Die Aufnabme in die Volks- und Hauptschulen ^bt slowenischer Unterrichtsspraohe und >n die Volksschulen mit deutscher und slo-^eniseher Unterriohtssprache bedarf einer iesbeziiglichen ausdriicklichen Anmeldung urch den gesetzlichen Vertreter des Schiilers Jeim Eintritt in die Volksschule und in die auptschule.“ Das heifit mit anderen Worten, c as geltende Sohulreoht verbrieft das Recht es Mehrheitsvolkes und fordert von den Arigehorigen der Minderheit eine ausdrikk-■che Erklarung fur den zweispracihigen nterricht. Aus dem R e c b t des urspriing-Jl‘'gien Volkssohulgesetzes vvurde das ge-S '*oehtliche U n r e c h t der neuen Schulre-^elung. Lie gesetzliche Forderung der Elternerkla-TunS bereitet bewufit das Ende der slovveni-Scbcn Minderheit in Karnten vor. Wir wun-T6^11 UnS n'cPb bab die Schulstatistik von J. r zu Jahr ein Absinken der Zahl der fiir zveisprachige Voliksschule gemeldeten . bler aufweist. Augcnblicklich diirften per Fiinftel der schulpflichtigcn Kinder aus amilien mit slovvenischer Muttersprache einen' muttersprachlichen Unterricht mehr ^halten. Die Zahl der zum Slowenisch-Un-err’cht gemeldeten Schiiler diirfte zweitau-!>c,id nicht mehr erreichen. Die geforderte Elternerklaruhg scheint im aturrecht verankert zu sein. Man ver-.j! ^ jcdoch, dab dieses Elternrecht in seiner ragweite dem Volke kaum bekannt sein l^nn' ^elbst die Kirche stellt hinsichtlich des ternrecbtes ausdrucklich fost: " Das Elternrecht ist infolge seiner Unter-ruckung in Vergangenheit und Gegenvvart e,r> Volke grofitenteils unbekannt, obwobl tin von der Kirche, ja selbst von der UNO AfbUztes selbstverstandliches Naturrecht ' (Gurker Di6zesansynode 1958). i'olgerichtig bcauftragt der Diozesanbi-die Seelsorger, dieses entscheidcnde , echt in jeder Weise bekannt zu machen, die iib Crn ^'Der '*lrc Pcc^te unb Pflichten gegen-er dem Staat zu belehren und sie fiir ihr ^rnrecht zu ibegeistern. Cr Staat fordert aber trotz jahrzehntelan-Oii' '^ss'rn’berung und sprachlioher Diffa- ^ehu rung von der Mindeoheit, dafi ihre Er- ngsberechtigten durch die Elternerkla- run YC ganze Tragvveite der muttersprachlichen ^‘^kerung der Schulerziehung- und der r L|b'schen Charakterbildung erfassen. Man j r Cr': fdrmlich akademische Geisteshaltung lu.r ^isher so b^derheit! S beim Eintritt der Schuler in die Schule stiefmiitterlich behandelten ..Nariner 2" na poti proti Veneri Že nekaj dni je bilo v ameriškem raketnem oporišču Cape Canaveral opaziti zadnje nervozne priprave za izstrelitev rakete, ki bi naj poletela proti zvezdi Veneri. To se je tudi zgodilo v nedeljo dopoldne, ko je bil v Cape Ganeverallu izstreljen satelit pod imenom »Mariner 2«. Težak je 202 kg in je vrste Atlas-Agena ter je usmerjen proti zvezdi Veneri. V času 109 dni bi naj dospela raketa do svojega cilja in bi naj bila po predvidenih računih takrat oddaljena od zvezde Venere le 16 km. V območju Venere se bo raketa zadržala kakih 30 minut, nakar bo se zopet usmerila proti Zemilji. V raketi so nameščeni prvovrstni aparati, ki omogočajo stalno zvezo z Zemljo. To zvezo so vpostavili po 44 minutah in je predvideni čas delovala brezhibno. Po sedmih dnevih pa 'bo ta zveza pretrgana, nato bodo pa s pomočjo nekake antene prejemali z rakete poročila. Začetna brzina rakete je bila 41.000 km na uro, po treh dnevih pa se je ta brzina zmanjšala na 10.000 km na uro. Ta brzina se bo med poletom še zmanjšala. StrokovnjakT so kmalu opazili, da raketa »Mariner 2« ne leti v točno predvideni smeri, kar bi povzročilo, da bi bila odda- Man iibersieht schliefilich, dafi der mate-rialistische Zeitgeist der heutigen Zivilisation auch im Karntner Unterlande den ethischen Wert der Elementarbildung eher zu leugnen sucht, Angesichts der Schullage in Sudkarnten miissen sich der Bund und das Land ihrer geschicbtlichen Verantvvortung bevvufit sein. Die Ausrede mit der bezuglichen Pflicht der minderheitlichen Organisationen gilt nicht. Die tun ihre Pflicht voli und ganz. Glaubt man denn wirklich an die eigene Schuld-losigkeit angesichts der aufierordentlichen Bedrohung des slowenischen Volkstums im Lande? Dann gilt nur noch die seinerzeitige ijenost od Venere občutno večja. Za ta slučaj pa so vdelali v raketo poseben motor, s katerim lahko z Zemlje regulirajo smer poleta. S pomočjo tega motorja so tako smer poleta v oddaljenosti 2 milijonov kilometrov uravnali ,in upati je, da bo raketa '»potovala« po začrtani poti. Predvideno je, da bo »Mariner 2« dospel v bližiino Venere 14. decembra in tam hi naj v času 30 minut obkrožil planet, ga fotografiral in z aparati registriral važne znanstvene podatke. Znanstveniki upajo, da bodo aparati odgovorili na vprašanja: ali so ob Veneri magnetiona polja, kako deluje v območju Venere termična energija, kakšno je delovanje plinov z elektroni in kolika je gostota kozmičnega prahu ob Veneri. Z elektronskim »očesom« bo raketa tudi Okušala ugotoviti skozi oblake, ki obkrožajo Venero, kakšni so življenjski pogoji na tem planetu. Nato pa se bo »Mariner 2« zopet usmeril proti Zemlji. Njegova najmanjša oddaljenost od Venere bo 16.000 m, vsa dolga pot pa bo znašala skoraj 300 milijonov kilometrov. Polet rakete '»Mariner 2« pomenja za a-meri&ko vsemirsko ralziskavanje vdik uspeh in v okviru medsebojne tekme s Sovjeti predstavlja močno pridobitev ob strani zadnjih sovjetskih uspehov. Erklarung der bekannten Kampferin fiir die Redite der Sudtiroler Frau Viktoria Stadl-mayer, vermerkt in einer Innsbrucker Wo-chenzeitung: „Vielleicht kommt in Rom 1 angsam eine neue Generation ans Ruder, die fiir nationa-les Ge t os e, das sich an falsohen Schlag-vvor-ten berauscht, kein Verstandnis mehr hat. Vielleicht erkennt diese Generation, dafi nur innerlich schwache Volker ihren Macht-hunger an Wehrlosen siittigen und dafi die Sudtiroler ein Recht haben, stolz auf ihr V oikstum zu sein und es zu erhalten. Vielleicht .. .“ Drž. poslanec dr. ing. Ludurig WeiB šestdesetletnik Dne 25. avgusta je praznoval svojo šestdesetletnico drž. poslanec dr. inž. Ludwig Weiss. Bil je ob tej priliki deležen številnih čestitk in slavja s strani svojih osebnih in političnih somišljenikov. Jubilant je že ponovno dokazal svoje simpatije za nas koroške Slovence, vsled česar mu k njegovemu jubileju tudi mi iskreno častitamo. Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence OBJAVA Ponavljalni izpiti so 10. septembra 1962. Začetek ob osmi uri. Dne 11. septembra 1962 so sprejemni izpiti za vse razrede. Učence lahko prijavite za sprejemni izpit vsak četrtek od 8. do 10. ure ali pa pismeno na naslov »Di-rektion des Bundesrealgymnasiums fur Slo-wenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Ravnateljstvo Starši, pozor! Vi ste odgovorni za srečo in bodočnost svojih otrok! Trojna je Vaša dolžnost: Svojega malčka, ki ga prvič prijavljate za osnovno šolo, prijavite za slovenski pouk. Materinščina edina jamči za vzgojo v plemenitega, značajnega človeka, zvestega Bogu, narodu in domovini. Svoji šoli odrasli hčerki dolgujete doto za njeno bližnjo bodočnost. Najboljša dota je temeljita srčna in strokovna izobrazba. Zato prijavite svojo hčer za gospodinjsko šolo šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu ali Št. Rupertu pri Velikovcu. Svojega fanta nameravate gospodarsko usposobiti za bodoči poklic. Prijavite ga za kmetijsko šolo v Tinjah! Tam bo našel strokovni pouk in srčno vzgojo. -KRATKE VESTI - V Hanami v Nemčiji so zaključili' minulo nedeljo katoliški shod, na katerem se je zbralo nad 200.000 'katoličanov. Že ves teden so bila zborovanja in predavanja o sodobnih vprašanjih, ki zanimajo 'katoličane v današnjem življenju. Shoda se je udeležilo okoli 50 Škofov in štirje kardinali. Pri zaključni slovesnosti je zlasti mnogo vernikov pristopilo (k svetim zakramentom. V južni Italiji razsaja zopet otroška ohromelost. Samo v neapelslki bolnici je v drugi polovici avgusta umrlo 19 oseb na tej bolezni. V času od letošnjega maja pa zaznamujejo v Lej neapelslki bolnici že nad 80 smrtnih slučajev zaradi otroške paralize. Podobne vesti o obolenjih na tej hudi bolezni prihajajo tudi iz drugih pokrajin južne Italije. Na Kitajskem se zelo hitro množi prebivalstvo. 'Kot poročajo komunistični viri iz Kitajske, šteje ta ogromna država že skoro 700 milijonov prebivalcev. Računajo, da se poveča število IKitajcev letno za 13 milijonov in ker je pri zadnjem ljudskem štetju 'Kitajska imela nekaj manj 'kot 602 milijona ljudi, računajo, da jih danes šteje že nad 700 milijonov. Znano pa je, da so komunistične oblasti začele ljudstvo navajati, da začne s sistematično kontrolo rojstev. V Južni Koreji je prišlo do silne katastrofe, ko so ob močnih nalivih popustili jezovi reke pri mestu Suntschon. Okrog 10.000 ljudi je prišlo ob stanovanje, življenje pa je pri tem izgubilo nad 140 ljudi. Hud potres v južni Italiji V italijanski pokrajini Campania, južno od Rima, je v tordk zvečer ob 7. uri močan potresni sunek pretresel pokrajino. Prvemu potresnemu sunku so sledili še nadaljnji in začele so se rušiti stavbe. Silen preplah je nastal med prebivalstvom, (ki je v paničnem begu iskalo varno zavetje na prostem. Območje potresa obsega predvsem po-krajiimi Benevento in Avelilino. število smrtnih žrtev je bilo po zadnjih vesteh u-gotovljenih triindvajset, dočim gmotne škode še niso mogli povsem oceniti. Tehnični uradi so doslej sporočili, da je potres uničil štiiri vasi, 52 vasi pa je poškodoval. Vendar pa ugotavljajo, da je poškodovanih mnogo več hiš, kakor so mislili prve dni po potresu In je več tisoč ljudi brez strehe. Ljudem brez strehe je priskočila na pomoč vojska s šotori in z vozili, ki prinašajo ljudem potrebno 'hrano dn obleke. Tudi vlada se je zavzela za prizadete kraje in je ‘storila vse potrebno, da olajša prizadetim težek položaj. Italijanski radio in televizija sta začela z organizacijo velike akcije za pomoč prizadetim. Organizirala sta denarno akcijo in italijanske gospodarske ter politične ustanove kakor tudi privatniki častno tekmujejo z radodarnostjo. Pa tudi iz inozemstva prihajajo solidarnostne brzojavke in tudi pomoč v denarju. O močnih potresnih sunkih so poročali v zadnjih dneh tudi iz Grčije, kjer je bilo porušenih več sto hiš. FARNA MLADINA ŽITARA VES uprizori v nedeljo dne 9. septembra 1962, ob pol osmih zvečer na zgodovinskih tleh na Rebrci pred komendo igro „ZADNJI VITEZ REBRCAN” Dramatiziral Jaka Špicar Ob slabem vremenu ob isti uri pri Rutarju v Žitari vesi. Cisti dobiček je namenjen popravi cerkvenega zvonika v Žitari vesi. Vstopnina je K).— šilingov. Vstopnice dobite v predprodaji na uredništvu našega lista v Celovcu in na Rebrci na dan uprizoritve. Iskreno vabljeni! Politični teden čeprav so politiki še 'na počitnicah, se že kažejo prvi znalki: živahnejšega mednarodnega dogajanja na političnem področju. Sicer pa letos o kakšnih »političnih počitnicah« ne moremo govoriti, kajti večni mednarodni kalivec miru — komunizem — tudi v tem Času ni miroval; pridružilo se mu je pa še v nekaterih državah živahno stavkovno gibanje po državah Srednje Evrope, katere smo doživljali tekom zadnjih mesecev. Zaostritev v Berlinu Ob 'berlinskem zidu se dogajajo zadnje dni nevarne reči. Ti incidenti niso več na*-vadni krajevni nemiri, temveč grozijo razpihati tlečo iskro v nevaren požar. Kar že Sovjeti dolgo napovedujejo, se začenja u-resničevati. Zgleda, da ho zares prišlo do sklenitve separatnega miru med Vzhodno Nemčijo in Sovjeti. Kot nekaka predigra bi naj /bila ukinitev sovjetskega vojaškega poveljstva in prenos te oblasti na nemško vojsko. Zgleda, da hočejo Sovjeti prisiliti zahodne zaveznike, da hi vsaj posredno priznali obstoj Vzhodne Nemške republike. To pa bi dosegli s tem, da nekako prisilijo tri zahodne partnerje, s katerimi so leta 1945 delili Berlin, da bi mesto s Sovjeti morali odslej reševati medsebojna sporna vprašanja ob zasedbi celotnega Berlina neposredno z zastopniki Vzhodne Nemške repulike. Zapadni zavezniki so že pričakovali, da bo do tega enkrat prišlo in so zato brez nervoze odgovorili, da se zanje položaj ni prav nič spremenil. Znova so poudarili, da imajo polno pravico ostati v Berlinu in tem pravicam se nikakor nimajo namena brez trdnih garancij za svobodni Berlin odpovedati. Zato znova predlagajo ponovna pogajanja o Berlinu in o vseh vprašanjih, ki se tičejo sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo vobče. V Alžiru zopet kaos K9 jg že bilo v Alžiru vse pripravljeno za volitve, ki bi se naj vršile v nedeljo 2; septembra in je že bila volilna kampanja na višku, čeprav je za volitve prijavila kandidatno listo samo stranka alžirskega osvobodilnega gibanja FLN, je kot strela z jasnega prišla vest, da do teh volitev ne bo prišlo. Odložene so za nedoločen čas, pač dokler ne ho v deželi zopet vladal mir. Tako je odločil »močni mdž« Alžira Ben Bella, kateremu pa so se nenadoma začela majati tla. Sredi minulega tedna so se namreč uprli političnemu biroju Ben Belle vojaški oddelki četrte vilaje, ki imajo svoj sedež v glavnem mestu Alžiru. Tudi kandidati pristašev te vojaške skupine so preklicali svojo udeležbo na volilni listi enotne FLN, kar pomeni, da celotna lista FLN ni več pravomočna. Tako je znova nastala zmeda v deželi in nevatnnost je, da bi ne prišlo do vojaških nastopov med sprtimi skupinami. Velik del vojaških predstavnikov in političnih voditeljev, ki so z nezaupanjem gledali na delovanje političnega biroja Ben Belle, se je zgrnil okrog četrte vilaje, ki ima oblast nad glavnim mestom. Sam Ben Bella pa se največ zadržuje v Oranu in zbira okrog sebe oddelke, ki so v zapadnih pokrajinah države. Tako je trenutno stanje v nemirnem Alžiru. De Gaulle v nevarnosti Tudi na Francijo še vedno padajo temne sence alžirske tragedije. Nekdanje divjanje OAS-ovcev po Alžiru je preneseno na francoska tla. Se vedno se dogajajo bombni napadi, atentati in druga na.silstva, katera povzročajo zločinci iz vrst OAS. Poleg tega pa prizadevajo francoskim oblastem skrbi tudi prešel j enoi in kolonisti iz Alžira, ki se nikakor ne marajo okleniti dela in še vedno čakajo, kdaj se bodo lahko vrnili nazaj v Alžir. Največje zlo pa predstavlja nezanesljivost francoskega upravnega aparata, v katerem Se vedno zavzemajo visoka mesta skriti pristaši OAS-a, kar predstavlja nevarno peto kolono, ki more močno paralizirati boj proti zločinstvu OAS-a v državi. Ves gnev alžirskih Francozov in kolonistov ter OAS-ovcev je naperjen predvsem na predsednika De Ganila. Očitajo mu, da je on '»likvidator francoskega imperija« in zato izdajalec ter sovražnik Francije. Do izraza prihaja to sovraštvo do francoskega predsednika v terorističnih napadih in a-tentatih na De Gaulla, ki »mora pasti ka- kor pes«. Zadnji atentat je bil izvršen konec prezšnjega tedna v bližini Pariza, ko se je predsednik vračal na svoj tlom v spremstvu nekaterih visokih uradnikov in policije. Tedaj pa začne streljati iz strojnic, 'ki so pokvarile več avtomobilov, vendar si je De Gaulle srečno rešil glavo. In jjrav ta slučaj dokazuje, da imajo OAS-ovci svoje zaupnike tudi' na najvišjih mestih, ki so predhodno obvestili napadalce o povratku De Gaulla na dom. Preisikave o tem atentatu so 'tajne in policijske oblasti so dobile nalog, da morajo začeti neizprosen boj proti tem ostankom alžirskega zločinstva v Franciji. Razorožitvena konferenca brez uspeha Že kar v nedogled gredo razpravljanja o razorožitvi v Ženevi. Predlogi in protipred-loigi polnijo predale konferenčnih miz in arhivov, a do uspeha je še vedno tako daleč, kot je 'bilo pred meseci in leti. V glavnem se pač vse odigrava kot v začaranem krogu: vsi hočejo razorožitev, a eni si jo predstavljajo povsem nekontrolirano, do-č.iim je drugim prav kontrola nad izvedbo dogovorov bistvenega pomena. In prav v tem je vzrok, da ne pridejo do uspešnih zaključkov pri teh razgovorih. Da hi le vsaj" nekoliko približali obojni stališči, sta Z'DA in Anglija zadnji ponedeljek na seji predložili' dva nova predloga. Prvi predlog obsega osnutek za splošno prepoved poizkusov jedrskih eksplozij. Po tem predlogu bi bili prepovedani vsi jedrski poizkusi. Vključuje ta predlog tudi mednarodno jedrsko komisijo znanstvenikov, sestoječih iz 15 članov-zaistopnikav treh nuklearnih velesil. Nadzorstvene postaje bi naj bile v vseh prizadetih državah in službo v njih bi opravljali pripadniki teh držav, katerim bi bili prideljeni opazovalci drugih držav. Ker pa so ZDA in Anglija že pred časom pristale na to, da bi bili pripravljeni zelo skrčiti število takih nadzor-stivenih 'postaj iz razloga, da je danes že mo-gdče z veliko gotovostjo ugotavljati nukle- arne eksplozije tudi na velike razdalje s pomočjo (preciznih in preizkušenih aparatov, postaja očitek Sovjetov, da bi takšne nadzorstvene postaje služile vohunskim namenom, prazen in brez podlage. Vendar so tudi ta predlog Sovjeti odklonili. Vendar sta ZDA in Anglija predložili še drug, minimalen osnutek pogodbe, ki predvideva; ustavitev vseh nuklearnih poizkusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo, torej poizkusov, ki povzročajo radioaktivne padavine. Vključene pa ne bi bile eksplozije ipod zemljo, ki jih je težko določati. Ta osnutek ne vsebuje nikakih določb o nadzorstvu in zato ni mogoče govoriti o kakem vohunjenju. Tudi bi bile nadzorstvene postaje omejene na najmanjši število. A kot zgleda, so Sovjeti tudi ta nepopoln osnutek zavrgli z motivacijo, da je preveč površen. In tako gre govoričenje v Ženevi v nedogled; upanja na uspeh pa je še vedno zelo malo. »Napad« na Kubo V soboto zvečer so začeli neznani napadalci z morja s topovi obstreljevati stanovanjske hiše v glavnem mestu Kuhe, v Havani. Pozneje se je 'zvedelo, da so ta napad iinscenirali člani »Revolucijonarne dijaške organ,ilzacije«, ki ima svoj sedež na Floridi (ZDA). Sporočilo pravi, da je bil napad usmerjen na hotel, v katerem stanujejo sovjetski strdkovnjaki, katere je poklical Fidel ‘Castro v državo, da mu pomagajo »graditi socializem«. Ob napadu ni bilo nobenih žrtev in napadalci so se mirno vrnili na svoja oporišča. Naslednjega dne je Fidel Castro obtožil ZDA, da so odgovorne za ta piratski napad, ki vpada v vrsto sovražnih in izzivalnih akcij ZDA proti Kubi. Da ocenjuje Castro ta napad za grobo kršitev, je pokazal tudi s tem, da je Kuha podobno kot ob ponesrečeni invaziji pred leti (prekinila vse te-lefonične zveze med ZDA in Kubo. Združene države pa odločno zanikajo sleherno odgovornost za ta »napad«. Vendar pa a-meriško časopisje poroča o velikih pošiljkah vojnega materiala in tudi vojaštva iz Sovjetske zveze na Kuho, kar pomeni nevarnost za mar v tem delu sveta. ... in pri nas v Avstriji Zadeva konkordata zori Vprašanje konkordata, to je meddržavne pogodbe med Vatikanom in Avstrijo ima pri nas že obširno in zanimivo zgodovino. 'Po daljših razpravljanjih skozi vsa povojna leta je to vprašanje pred končno rešitvijo. Posebno zadnja leta moremo v tem 'Oziru zabeležiti velik napredek in mnogo vprašanj, ki bi naj uredile neurejene razmere med Cerkvijo in državo v Avstriji, je bilo v tem času ugodno rešeno. Najlažje je bilo 'urediti finančna vprašanja, kot so verski sklad ,in povrnitev škode po nacizmu. Težje pa je bilo rešiti zadeve, ki se tičejo vzgoje, privatnih šol in splošnega pouka v šolah ter zakonskega pralva. Zato so te slednje zadeve ostale še nerešene. Kakor pa poročajo, so tudi težave okrog teh vprašanj končno premagane. Že pri izdelavi šolskega zakona, ki je bil pred kratkim izglasovan, je opaziti, da je poslanska zbornica na Dunaju močno upoštevala želje Cerkve. Zadnja poročila pa pravijo, da so v Vatikanu izmenjali listine, ki se nanašajo na bodoči konkordat med Vatikanom in AVstrijo. Politično zatišje in draginja Vroče dneve letošnjega avgusta preživljajo avstrijski ministri na svojih domovih ali na letoviščih. Zato ne zaznamuje avstrijska notranja politika v teh tednih nič izrednega. Le različne stavke zdaj tu zdaj tam in še kak neprijeten dogodek nekoliko razburi zatišje. Med stavkami je najbolj razburila duhove stavka finančnih in obmejnih uradnikov, ki je tudi v tujskopro-metnem oziru škodovala. Zadnje dni pa je grozila Se staVka delavcev v sladkornih tovarnah, katerih je največ na Gradiščanskem, a je po nekaj dnevih prišlo do sporazuma in delavci so se vrnili na delo. Posledice bomo pa občutili šele pozneje, ko bomo morali dražje plačevati sladkor. Vobče opažamo, da draginja pri nas hitro raste. Posebno naše gospodinje letos u-pravičeno tožijo nad cenami živilskih potrebščin. Saj so nekatera živila za polovico dražja od lanskega leta. 'Ko je bilo mogoče lansko leto na živilskem trgu dobiti krompir v tem letnem času za 1 do 2 šilinga!, stane letos na solnograškem trgu do 3 šilinge. Jsto je z drugimi zelenjavami in sadeži. Trdijo sicer, da je to posledica slabega vremena v prvi polovici leta, vendar bo vzrok temu porastu cen globlji. In tako prihaja do gospodarskih nemirov v obliki stavk, groženj in kritik; stavke nastajajo zaradi nezadostnih plač, povišanja plač pa povzročajo zopet povišanje cen pridelkov; posledica tega nezdravega procesa pa je vedno večja draginja. Veliko prahu zaradi avto-cest V političnih krogih pa je precej prahu dvignila trditev nekega strokovnjaka, da je gradnja avtomobilskih cest v Avstriji naj-dražja. Pri tem navaja strokovnjak primere iz Nemčije in drugih evropskih držav. Ker spada gradnja avto-cest v resor ministrstva, ki ga vodi: minister OeVP, je razumljivo, da je socialistični vladni partner takoj po časopisih obtožil ministra dr. Booka, da ne zna gospodariti z državnim denarjem. Na dan so privlekli nekaj nerednosti ob gradnji avto-eestc pri IMondsee in drugod. Rakoši in Gero izključena iz KR Madžarski voditelji so se odločili, da S;vojo komunistično partijo očistijo glavnih prvakov 'Stalinističnega režima. Tako so izključili dolgoletnega madžarskega Stalina Mathiasa Rakošija in njegovega naslednika in pomočnika Frone Geroja. Oba voditelja sta obtožena, da sta uvedla na Madžarskem metode osdbne diktature in terorja; da sta po nedolžnem poslala v smrt ali v zapor veliko število ljudi ter da sta s tem Škodovala ugledu komunistične partije in zastrupljala odnose z drugimi '»bratskimi« partijami. 'Med najbolj znanimi žrt- vami tega režima je bil minister Lasalo Rajk, ki so ga umorili, a pozneje rehabilitirali. Tudi sedanji komunistični voditelj Kadar je bil v zaporu in mučen od Rakoši j e ve AVH. Gero je bil partijski tajnik v času vstaje leta 1956, Rakoši pa ves čas pred njim. Oba voditelja sta že ves čas »na zdravljenju« v Sovjetski zvezi. Kot vemo, je bil prav v času Rakošijeve strahovlade zaprt in obsojen tudi kardinal Mindszenty, ki pa ne le ni bil rehabilitiran, temveč se mora še vedno skrivati v ameriškem poslaništvu. SLOVENCI dama in fta snet a IVAN ŠTANTA - MISIJONAR NA MADAGASKARJU Mlad slovenski misijonar £. g. Ivan Stanta pojde na otok Madagaskar v misijone. Že dolgo je go. jil ta poklic in svoje predstojnike—lazariste je prosil, da bi smel oznanjati Kristusov evangelij med pogani v Indoneziji, kar mu je bilo dovoljeno. A malo pred odhodom na otok Java je bil izdan odlok indonezijske vlade, ki prepoveduje tujcem misijonariti po Indoneziji. Sedaj so mu določili predstojniki otok Madagaskar za misijonsko polje. Te dni zapušča Italijo, rojen pa je bil v Mirnu pri Gorici, kjer je tudi leta 1959 slovesno obhajal novo mašo ob astistenci številnih duhovnikov, ki so izšli iz te verne župnije. TURNEJA SLOVENSKEGA OKTETA PO RUSIJI Velik uspeh je imela turneja Slovenskega okteta in plesnega orkestra Radia Ljubljana po Sovjetski zvezi, kjer so slovenski uineUiiki v pol drugem mesecu navduševali rusko ljudstvo s pesmijo in glasbo. V tem času so priredili 37 koncertov po največjih mestih Rusije in povsod so želi velike uspehe. O umetniški kvaliteti nastopov so poročali zelo pohvalno največji sovjetski časopisi in tudi zanimanje za te nastope jc bilo veliko, saj so bile vstopnice za nastope povsod že predhodno razprodane. Obe umetniški skupini sta nastopili tudi na sovjetski televiziji. KLASIKI V SLOVENŠČINI Pri Državni založbi Slovenije so v prevodu Antona Sovreta izšle v eni knjigi štiri Sofoklcjeve trage- [ dije: Karelj Oidipus, Oidipus v Kolonu, Antigona in Filokletes. SLIKAR JAKI V ST. MORITZU Na mednarodni razstavi grafične umetnosti v St. Moritzu je razstavljal svoja dela tudi slovenski J ; 'j. lični slikar Jaki. Njegova izvirna dela so povlio-čala mnogo pozornosti, ker kažejo nekak odklon od dosedanje evropske grafične tradicije in se odlikujejo z izrecno domišljijskimi motivi. Kritika ocenjuje njegova tlela zelo pohvalno. KIPAR DRAGO TRŠAR RAZSTAVLJA Drago Tršar, znani slovenski kipar, je junija meseca imel v salonu beograjske Moderne galerije ; prvo samostojno razstavo svojih umetnin zadnjih treh let v Beogradu. Tršar je bil leta 1981 eden izmed nagrajencev L trienala likovnih umetnosti v Beogradu. LOTERIJA UMETNIN Svojevrstno prireditev bo pripravili slovenski kulturni delavci v Buenos Airesu. Slovenska kulturna akcija je priredila v okviru kulturnega večera žrebanje loterije umetnin. Ta prireditev je bila v Slomškovem domu dne 17. avgusta. Zgodovinar Marijan Marolt je povedal več šali*- ‘i vib iz življenja umetnikov Simona Ogrina in^. j žeta Petkovška. Nato je bil umetniški razgovor med pisateljem Zorkom Simčičem in mladima slikarjema Ivanam Bukovcem ter Francetom Papežem. Med njimi in občinstvom se je razvil zanimiv razgovor o dojemanju umetnin ter o upodabljajoči umetnosti sploh. Nato je sledilo žrebanje slik, ki so jih podarili ‘slovenski slikarji in kiparji v izsclje-ništvu. ROMANJE V ARGENTINSKI LURD Vsako leto poromajo Slovenci v Argentini k lurški Materi božji v bližini Buenos Airesa. Tud* letos se je v nedeljo, 19. avgusta zbralo mnogo Slovencev pri tej romarski cerkvi, kjer so imel* svojo pobožnost. Mesto odsotnega direktorja g-Oreharja, ki sc mudi na Koroškem, je vodil slovesnosti g. Starc s pomočjo neumornega g. Jožeta Juraka. Mogočna procesija in ljudsko petje je slovenske rojake ponovno povezalo v tesno družinsko skupnost ob Kraljici Slovencev. NOV VSEUČILIŠKI PROFESOR V ZDA Na harvardski univerzi jc v lanskem šolskem 1** tu promoviral g. Rado Lenček, ki jc po vojni i,c' kaj časa poučeval na slovenskih srednjih šolali v Gorici in Trstu. Tu je tudi izdal skupaj s prof. dl-Turnškom etnografski zbornik Ob Jadranu-Na tržaškem radiu je imel vrsto odličnih literarnih in kulturnih predavanj. Zbral je tudi gradivo lepo knjigo slovenske Marijanske lirik1’* Leta 1950 sc je odselil z družino v ZDA, kjer h prejel štipendijo za študij na ugledni harvardski univerzi. Novi doktor je že nastavljen za profesorja i,a University of Illinois, kamor sc Ik> preselil v septembru. Hčerki Jelvica in Alenka sta že sophon*0* res, to jc v drugem letniku High School in se obc med angleškimi sošolkami krepko uveljavljata. Je* vica jc umctnica-slikarica. Soproga prof. dr. Lenčka« gospa Antonija, hčerka znanega slovenskega pesni ka dr. Jožeta Lavrenčiča, jc doslej tudi bila v služ bi na havardski univerzi kot knjižničarka. Letos j*-’ z drugimi uslužbenci harvardske univerze z letalo*1* odletela iz Bostona na potovanje, tudi v Trst b1 Ljubljano. 90-letni jubilej šentjakobske posojilnice Št. Jakob 'v Rd/u ipraznuje letos poseben jubilej: 'Posojilnica in 'hranilnica dosega svoje devetdeseto leto obstoja in se sme javno pohvaliti, da spada med najstarejše slovenske zadruge. Zato ji hočemo tudi v našem listu posvetiti svojo posebno pozornost. Kako se je zadružništvo začelo Zadruge so se rodile na evropskem zapa-du, in sicer predvsem v Angliji in Franciji,-kjer so v tej Obliki združevanja skušali delavci in kmetje v samolpomoči najti izhod iz preteče krize. Čim se je v gospodarstvu dodobra 'udomačil denar, se prične uho imenovani kapitalizem, pri katerem stopa kapital v ospredje gospodarjenja. Kaj na-zivauno k a pital? Vsa v gospodarstvu običajna sredstva, ki nam poleig dela pomagajo gospodariti, torej denar, blago, surovine, stroje, orodje, poslopja, zemljišča, vrednotnice, terjatve, patente i. dr. S kapitalom stopi v gospodarstvu v ospredje tudi 'njegov lastnik in po njem nazivajo 'gospodarstveniki ta gospodarski red. Delavci, obrtniki, kmetje se kot šibkejši gospodarski partnerji kaj kmalu znajdejo v večji ali manjši odvisnosti od velepod-jetnikov-kapitalistov, ki uravnavajo svoja odvisna goslpodarska sredstva seve v najbolj rentabilne gospodarske panoge. Prvi so se v tej grozeči stiski združili angleški delavci in so osnovali leta 1830 nekaka konzumna društva, ki naj bi jim ceneje posredovala nakupe za življenje potrebnega blaga. Tudi v Franciji se v tem času pojavijo prve produktivne zadruge, ki naj po- ^feajo kmetom in obrtnikom pri njihovi produkciji. V Nemčiji osnuje 8ehulze-De-litsoh leta 1849 prvo nakupno zadrugo. V nizu razvoja kalpital vedno bolj vpliva na gospodarsko življenje, v ospredju gospodarskih (problemov se pojavi vprašanje kreditov, t. j. izposojevanja tujega kapitala proti obrestim. Za kmetijstvo skuša rešiti to kočljivo vprašalnje nemški pastor Franz Wilhelm Raiffeisen, ki zapdčne pokret kmetijskega kreditnega zadružništva. Njegova zamisel temelji v tem, da bi si kmetje s svojimi denarnimi vlogami in posojili medsebojno kreditno sami pomogli. Zadružništvo med Slovenci Slovence ni trdba biti sram, da so dobri učenci zapadnih šol in izkušenj. Saj so v srednjem veku z drugimi Slovani vred od-rajtovali predvsem v turških bojih svoj krv-Mavek Kot Čehi na severu so se tudi V’venici kaj kmalu oprijeli zadružne samopomoči. Zanimivo je, da gredo med Slovenci kreditne zadruge od vsega početka vzporedno z 'blagovnimi zadrugami, pri katerih imajo prvenstvo predvsem bohinjski sirarji- Velika slovenska zadružnika sta Miha in skratka okno v svet. Seveda igra v zadnjem Gsu tudi politika svojo vlogo. Dunajska slavistika ,e 'lasno ni več to, kar je bila nekoč. Na njej se ; ustalila zgolj stara, konservativna jezikoslovna a> ki se malo ukvarja z literaturo in estetskimi 'Prašanji, in se bolj zateka v jezikoslovje, zlasti v ''Usistiko in po prihodu Hrvata dr. Hamma tudi srbo-kroatistiko ter cerkveno slovenščino, pa v starinoslovje, medtem ko pušča sodobnost, to najmodernejše viharno razburkano slovansko obdobje, heniar. Zato sc bo moral med koroškimi slovcnski-t"1 študenti samoiniciativno najti nadarjen posa-ez,,ik> ki se ho lotil zamudnega, a zanimivega dela. Išforal nam bo predstaviti Dunaj in njegov od-tlsk v literarnih delih slovenskih pisateljev, kar bi ^mimalo tudi Avstrijce in sploh širšo javnost. Ob 15-letnici tukajšnjega slovenskega visokošolskega kluba bo poseben odbor izdal VISOKOŠOLSKI ZHORN1K, v katerem bo morda nakazan Ln delno obdelan tudi ta problem. Visokošolski klub je namreč v zadnjem času izredno zaživel (priredil je vrsto predavanj in referatov s področja slovenske zgodovine in literarne zgodovine ter koroške problematike, kjer so sodelovali tudi nekateri gostje), posebno pomembno pa je, da je pomagal pri organizaciji mesečnih sestankov vseh dunajskih Slovencev, na katerih so bili tudi intimni literarni in pevski nastopi. Klub bo skušal seznanjati tudi nemško govorečo javnost s kulturnim in političnim ustvarjanjem Slovencev ter pripravlja za začetek avtor tega članka skupaj s koroškim Slovencem P. Zdovcem prevode nekaterih sodobnih slovenskih pesnikov (Daneta Zajca, Gregorja Strniše, od zunanjih pa K. VI. Truhlarja in Milene Merlak Detela), ki naj bi bili objavljeni v eni izmed avstrij-, skih literarnih revij. Sploh si želimo, da bi naši kul. turniki, živeči onstran meja ožje domovine, začeli konstruktivnejc obveščati tuje prebivalstvo o kulturnem delu Slovencev. Hkrati si tudi želimo, da bi nas isti kulturni delavci bolje in rednejc obveščali o kulturni situaciji in literarnih strujah dežel in kontinentov, kjer žive. Tudi domovina je ta čas delno usmerjena proti Dunaju. Jakob šolar pripravlja ponovno izdajo Zbranih del Frana Detele, ki naj bi začela izhajati že letos. Urednik se je odločil, da bo natančneje raziskal nekatera še neobdelana (»odročja iz pisateljevega življenja na Dunaju, saj je Detelo študij klasične filologije (1871-1875) bogatil in vzpodbujal k pisateljevanju. Neraziskani dokumenti iz tistega časa pa leže v dunajskem univerzitetnem arhivu. Dunaj je mesto, v katerem se hote ali nehote na vsakem koraku srečaš s slovanskim imenom ali spomenikom. Tu živi na tisoče germaniziranih Cehov in drugih Slovanov in podoba je, da je mesto zraslo prav iz slovanske krvi. Ko gledaš velike palače, cerkev sv. Štefana ali parlament, zgrajen iz devinskega kamna, sc začutiš majhnega in ti je tesno. Ko pa stopaš mimo nekdanjih ccsarsko-kra-Ijevskih hlevov, sc spomniš Martina Krpana in njegove kobilice, hkrati pa začutiš moč Levstikove napovedi: prav mi Slovenci smo v zadnjih štiridesetih letih veliko pokazali, če se že pač soočimo s katerim drugim „kulturnejših” evropskih naro. dov. Značilno je, da smo se močneje otresli provin-cializma in stopamo dandanes v kulturni ustvarjalnosti (če izvzamemo reproduktivne umetnosti, gledališče in glasbo) po kvalitetnejšem ustvarjalnem sluhu kot naši severni sosedje. Avstrijci so za Kravsom, po času Hitlerjeve okupacije, obtičali velikokrat t kulturni amorfnosti, oh razkroju sentimentalne in zlagane biedermcierske operete (gledališče, film!), saj je videti, da jih konjunktura in kapital hvalevredno uspavata. V gledališču sicer z uspehom prikazujejo starega Rai-munda, pa Anouilhovega Becketta in Goethejevega Egmonta (Burgtheater), medtem ko v Akademskem gledališču uprizarjajo Molnarjevcga Laboda, Schnitzlerjevega Anatola, Saroyana itd. Nekateri manjši odri se ukvarjajo z avantgardističnimi in eksperimentalnimi poskusi. Tako je uprizoril Atlie-licrtheater precej tveganega Picassovega dramskega prvenca „Kako se prime želja za rep”, setlaj pa igra Strindbergovo Sonato strahov. Tudi knjige in revije v glavnem ne vzdržijo primerjave s slovensko ustvarjalnostjo (zlasti mladih) v domovini ali inozemstvu. Omeniti je, da pripravlja 60-letni pesnik in pisatelj Otto Bassil utopični Znameniti šentjakobski zadružniki Ob teli bi se dal pisati cel roman. St. Jakob v 'Rožu je Štel svoječasno celo vrsto možJkorenin, to je Ikmetov-posestnilkov, ki so se odlikovali bodisi s iprirodno ali pridobljeno Inteligenco in bili 'Hkrati prežeti dejavnega krščanskega idealizma. Navidezno morda navzven raskavi in rezki so imeli v prsih za vse dobro in plemenito navdušen no srce. Z nekim upravičenjem jih smemo nazvati Ražunov rod, ker so bili brez izjeme v krqpki značajni in strokovni šoli odličnega duhovnika in Slovenca Ražun a. Naj naštejemo nekatere izmed njih: Ko-bentar Franc, pd. Vidman v Podgradu, Janežič Jože v Lelšali, Stikar Joiže v št. Petru, Mayer Franc na Bistrici, Nagele Jože v Podgradu, Mečina Janez v Veliki vesi, Antonič Matej na Reki, Božič Jože, ipd. Boser-main na 'Vazah, in še drugi. Ti možje, iprdžeti krščanske nesebičnosti, zvesti sinovi svojega naroda, ugledni gospodarji in dobri očetje svojih drulžin, so še danes -ponos Št. Jakoba pod Golico in ostanejo zapisani v zlati knjigi šentjakobskih src. Bili so svojim sosedom tudi gospodarski steber ne nazadnje s svojim nesebičnim zadružnim delovanjem. Kdo naj navede številke, koliko domov in koliko sosedov so reševali v denarnih stiskali 1 Trije vzori nam potomcem! Ražun Matej, vzoren duhovnik in plemenit rodoljub, ki je prvi med koroškimi Slovenci (povzdignil glas lastne kulturne in gospodarske samo|pomolči. Narodna šola v Št. Petru in Narodni dom v Št. Jakobu sta kamnita klicarja in spomenika velikega rojaka. Franc Mayer Jože Slikar Mayer Franc, pd. Ibovnik na Bistrici, dolgoletni šentjakobski župan in načelnik posojilnice, o katerem so dejali celo Nemci, da bi po svoji prirod ni inteligenci spadal na ministrski stolček. Bil in ostal je zvest sin Cerkve in svojega naroda do poslednjega diha in zato zasluži iprvo mesto med šentjakobskimi prvaki. In še Štikar Jože, posestnik v št. Petru, vzoren goslpodar, nadvse ustrežljiv sosed v vsakem oziru, nesebični iposojilničar, veren kot nedolžni otroik in dober kot črni kmečki kruh. Naj ostane ob posojilničnem jubileju živ spomin na te vrle šentjakobske može-ko-renine! o. roman VVagenburg Deutschland, ki hoče prikazati Hitlerjev svet, kakršen bi bil danes. Dramatik Franz Theodor Czokor opisuje v drami Znamenje na steni obračun z nacističnim voditeljem v nekem južnoameriškem kraju. Med poeti zelo cenijo globoko miselno katoliško pesnico Christino Busta, od mladih pa se lepo uveljavljata pripovednici Hannelore Valencak in Aliče Albrich-Mavrocordato. Kljub temu pa človek pogreša tisto živahno duhovno dejavnost, kakršna je vladala pred vojno v domovini in kakršna je iz različnih idejnih in opozicijskih razlogov tudi sedaj. V Ljubljani se je tako skupini okrog PF.RSPEK-TIV začasno posrečilo ohraniti revijo, čeprav je pred kratkim izšla šele lanska 14. (decembrska) številka. Videti je, da se bo revija ohranila, saj je njena ustvarjalna in ideološka sila v zadnjem času precej popustila, 'kar pa ne moti sebičnih posa. meznikov iz vrst njenih nasprotnikov, da ji ne bi očitali „raztogotenega individualizma”, pa še kaj. Ob vsakem koraku sc v tem velemestu srečuješ s tradicijo. Razvajena publika zopet ploska izgubljenemu sinu”, dirigentu Karajanu, ki se je vrnil in se pobotal z Opero in oblastmi. (Pa saj se je Mahlerju prav tako godilo!). Olj večernih urah se na sprehodih po Ottakringu pogrezaš v samega sebe in ustvarjalnost lastnega naroda. Svoj jezik ljubosumno čuvaš pred tujimi vplivi, hkrati pa ni nevarnosti, da bi se izmaličil v vsakdanjem govoru. (Mogoče je tudi to ena izmed značilnosti emigracije.) Ko slišiš po radiu Ljubljana, da pada naklada slovenskega tiska v domovini, si želiš, da bi bilo to kmalu mimo. Ob tem pa čutiš, da je minil čas notranje zaprtosti kateregakoli naroda. Naša pot mora voditi dalje od konzer-vativizma, ki se je velikokrat ustoličil v Avstriji in ki tudi oznanja duhovno smrt Lev Detela TEČAJ ZA KONZERVIRANJE v St. Rupertu in v St. Jakobu Kaj bomo kuhale pozimi? Velika skrb. Olajšajte si jo lahko. Kar nam sedaj preostaja — bi nam bilo zelo dobrodošlo pozimi. Zato prirejata gospodinjski šoli — v Št. Rupertu in Št. Jakobu zopet tečaj za konzerviranje v dneh od 11. do 13. septembra. Tečaj je oljenem posrečeno dopolnilo vsem absolventkam. Dnevna oskrba je 15.— šilingov. Vodstvi šol n BI a a a H H ■ H Id H a B iZ ISII aiiicssaKsscaa 50 let neutrudnega dela Preteklo nedeljo je bila blagoslovljena nova farna dvorana v Št. liju ob Dravi, kot poročamo na drugem mestu. Po blagoslovitvi je sledila lefpa kulturna prireditev, pri kateri je med drugim sodeloval pri petju ‘kot pevovodja in pri godcih s klavirsko spremljavo tudi g. Pavle Kernjak. Kdo od navzočih si je mogel misliti, da je pri tem prvem kulturnem nastopu v novem farnem domu na tihem Obhajal ta neutrudni slovenski' kulturni delavec petdesetletnico svojega kulturnega udejstvovanja! Pa je res tako: pred petdesetimi leti je Pavel Kernjak nastopil službo organista v domači šentiljski fari. Kot organist in pevovodja je skozi 50 let nepretrgoma skrbel za lepoto službe božje. Naj mu Bog vse to po božje poplača! Vsa šentiljska fara mu je iz srca hvaležna, da je skozi več rodov pri nas gojil lepo slovensko pesem Bogu v čast, ljudem pa v spodbudo. Glasbeni talent je v mladem fantu odkril tedanji šentiljski žulpriik g. Janez Schneditz, ki mu je potem bil tudi prvi glasbeni učitelj: 'toliko ga je uvedel v skrivnosti glasbe, da je fant s 13. letom prišel na kor k orglam. Naprej si je mladi organist moral sam pomagatii. In si je pomagal z lastno prizadevnostjo in raznimi tečaji, da je mogel svojo službo čim bolje višiti. Prepeval je s svojimi pevci tudi svetno narodno in umetno pesem, pa se je zopet in zopet povračal k naši lepi nabožni pesmi, kot tla je v sebi podzavestno čutil resničnost besede, ki jih je 'že pred davnimi leti povedal veliki glasbeni mojster Johann Sebastian Bach: »Glasba mora biti hvala božja; če to ni, je prazno hudičevo zavijanje.« Ob tako lepem, pomembnem in obetajočem kulturnem dogodku, kot je blagoslovitev nove farne dvorane, novega kulturnega središča, obhaja kulturni delavec zlati jubilej svojega kulturnega delovanja! Naj ga Bog ohrani v zdravju, da bo še naslednjim rodovom šentiljske fare posredoval našo lepo pesem. V NEDELJO, 2. SEPT., VSI NA SEMENJ PRI VOŠNJAKU (Bacherlvvirt) OB RAVSEVEM JEZERU! VABI GOSTILNIČAR LIBUČE V naši vasi smo imeli letos žegnamje v nedeljo 12. avgusta. Ob tej priliki so bili blagoslovljeni oltarji ib tako je naša cerkev .postala zopet dostojna hiša božja. Hvala gospodu župniku .in darovalcem; saj so vsa popravila stala nad 100.000 šilingov. Pri tej slovesnosti pa je bilo novo tudi pritrkavanje, 'kar je zelo 'povzdignilo slovesnost. S to umetnostjo sta se postavila dva gosta iz Stani jela nad Pliberkom in prav prijetno je bilo poslušati veselo pritrkavanje, ki je še v navadi onstran meje. To pa je nekaterim iprenapetežem baje šlo na 'živce in pri drugem evangeliju je utihnilo veselo pritrkavanje. Moža iz Stani-jela sta zmajevala z glavami, saj vendar nista nič hudega nameravala, najmanj pa sta pri tem mislila na kakšno propagando. In razočarana sta zapustila naš kraj. Vprašali bi gotove nestrpneže, kje so bili takrat, ko smo zbirali za zvonove? In slovenski človek je bil tisti, ki je leta 1942 skril zvon, ki je Se bil obsojen, da ga zaplenijo, sedaj pa si lastijo ti ljudje tolike pravice! In prav tem ljudem na ljubo je miorala biti v naši cerkvi uvedena tudi nemška pridiga. Če pa ob nedeljah pogledaš po cerkvi, vidiš le začudene obraze, od katerih mnogi nemško niti prav ne razumejo. Zato vprašujem te ljudi: 'Kje pa ste ob nedeljah, ko hočete .imeti vse pravice nad cerkvijo v naši vasi? Pri nas na Koroškem 200-letnica šentjanške cerkve Dne 28. avgusta t. 1. je poteklo dvesto let, ko je bila posvečena farna cerkev v Št. Janžu v Rožu. To obletnico bomo slovesno obhajali na nedeljo 9. septembra, ko bo običajno pranga-njc in procesija s milostnim kipom Matere božje v ognju. Ob tej priliki bo tudi prireditev Hofmannsthalovega ,,S 1 e h e r n i k a”, katerega bo igrala farna mladina na predvečer. Farna cerkev v št. Janžu v Rožu nam je najzgovornejši spomenik naše preteklosti. Do nasilja zadnje vojne je krasil cerkveni o-bok sledeči napis: »Leta 1109 sem prvikrat imenovana, — 28. avgusta 1762 posvečena, — 1925 .popravljena«. Na mestu današnje cerkve je torej 'že pred skoraj tisoč leti stala cerkev, svetemu Janezu posvečena, »ecclesia isancti Johannis baptistae in villa, quae Gostinsdorf dicitur«, to je Gansdorf ali Hansdorf. V upravo so jo dobili od oglejskih patriarhov vetrinjski menihi, ti sp jo uporabi j alli za svoje delavce, ki so bili zaposleni na 'samostanski pristavi i(.gradu) v Svetni vesi (Hu-sova graščina), dočim so drugi prebivalci šentjanške okolice spadali pod prafaro Kaplo ob Dravi, kjer so tudi pokopavali mrliče. Toda zaradi neznane katastrofe je bila ta cerkev tekom stoletij porušena. Na istem mestu je bila postavljena nova gotska cerkev; poleg nje pa so pozneje postavili Mariji v čast veliko kapelo, ki še danes 'stoji. Tako sta 'bili v kraju dve cerkvi in zaradi tega se v starih listinah imenuje ta kraj tudi »iZweikiirch«. V to dobo vpadajo turški napadi v Rož. Teh napadov na Koroško je 'bilo najmanj devet; prvič je prihrumelo preko Jezerskega v Rož okoli 18.000 konjenikov in 9.000 pešcev 25. septembra 1473; ti turški vpadi so se ponavljali vsakih par let (oktobra 1476, 1478, 1492). Posebno hudo je bil prizadet Rož ob vpadu Turkov leta 1478 in leta 1492, Zgodba Marije v plamenu se je odigrala ob poslednjem turškem napadu leta 1492. Takrat je verjetno bila poruše- na cerkev svetega Janeza, dočim je Marijina kapela ostala nepoškodovana s čudežno rešenim milostnim kipom ‘Matere božje. Ljudje iz Št. Janža in okolice so našli zelo ■dobro skrivališče na »Vranjci«, ki je že v rimski dobi služila za varno zatočišče. Po odhodu Turkov so se ljudje zopet kmalu opomogli, si postavili domove in tu- Farna cerkev v 5t. Janžu v Rožu di cerkve obnovili. Tudi v št. Janžu so obnovili gotsko cerkev, katero je že leta 1498 posvetil oglejslki pomožni škof Grimano. Ta cerkev je služila bogoslužju kot romarska cerkev skozi 264 let. Potreba je zahtevala novo, obsežnejšo in z Marijino kapelo povezano cerkev. Na mestu stare cerkve so leta 1759 postavili lep prezbiterij (sprednji del); dne 28. avg. 1762 je pa prvi goriški nadškof Mihael Attemis posvetil dokončano cerkev svetemu Janezu (Krstniku in ta cerkev še danes stoji. V Št. liju so blagoslovili novi farni dom Kot so nas vabili po časopisju, je bila zadnjo nedeljo v št. liju ob Dravi blagoslovitev nove farne dvorane. Pri tej izredni slovesnosti se je nabralo mnogo ljudi iz domače fare, pa tudi od drugod jih je mnogo prihitelo, da se z vrlimi šentiljčani po-vesele olb tem velikeim kulturnem dogodku. In zares! Kdo bi si prav iz srca ne veselil velikega uspeha, ki ga je bila deležna šentiljska fara? Iz nekdanjega gospodarskega poslopja je nastala lepa in obsežna dvorana z odrom, ki je prva te vrste v celem ro-žeškem dekanatu. To je pravi dom katoliške kulture; služil bo pa tudi za druge verske prireditve v okviru farnega življenja. Z veliko požrtvovalnostjo šentiljskega gospoda župnika dn z nesebičnim sodelovanjem farne mladine se 'je posrečilo dela pri graditvi doma v kratkem času v glavnem dokončati. Pri tem se je našlo mnogo dobrotnikov, ki so z razumevanjem in vsakovrstnimi podporami omogočili ali olajšali gradnjo doma. Pri tem je treba na prvem mestu omeniti dobre farane, ki so mnogo darovali. Tudi občinska uprava ter razna podjetja so šla pri delih zelo na roko in 'tako doprinesli tudi svoj" delež k uspehu. Pa 'tudi škofijska zbornica je prav občutno pomagala. Obred blagoslovitve je izvršil rožeški g. dekan msgr. dr. Hornbock; v nagovoru je g. dekan poudaril pomen farnega doma za uspešno delo v fari. Pravega dela izven ceiikve zlasti z mladino namreč ni mogoče uspešno vaditi brez ustreznih prostorov. Zato že škofijska (sinoda ukazuje, da naj bi v vsaki fari imeli nekak farni dom ali vsaj, primerno dvorano, ki naj 'bi služil za dušo opast irsko delo v fari. Tak dom sedaj imajo v Št. Uju in tako je upati, da bodo z božjo pomočjo v tem domu deležni šentiljski farani mnogo lepega, koristnega in vzpodbudnega za krščansko življenje. Za to slovesnost so pripravili tudi lepo akademijo z zelo pestrim sporedom. Saj skoraj ne vemo, kaj bi bolj pohvalili. V splošno moremo reči, da smo bili zelo zadovoljni z vsem, kar smo videli in slišali, saj je bilo vse talko dobro pripravljeno in lepo podano. Prav gotovo gre največja pohvala pevskim in godalnim točkam. To je bil pravi užitek, ko smo poslušali ob toliki domačnosti preproste popevke, spremljane s toliko dovršenostjo in blagoglas-nostjo godalne spremljave. Kaj takega more podati le izkušeni in fino čuteči gurski komponist g. Pavle Kernjak, ki je sam prav užival, ko je na domačem odru mogel svojim faranom posredovati lepoto glasbe. Pa tudi druge godalne popevke in Avsenikova muzika sojprinesli v dvorano mnogo veselega razpoloženja. Pri poročanju o prireditvi pa ne smemo pozabiti tudi mladih igralcev, ki so nam podali več kratkih prizorov. Že otroška prizora sta nas spravila v dobro voljo in mladi igralci obetajo, da bodo postali še mojstri na odru. Tudi prebrisani berač se -nam je predstavil z vsemi svojimi lastnostmi prav dovršeno, za kar je bil tudi deležen s strani občinstva splošnega priznanja, s strani policaja pa aretacijo. V sporu meti »Križ-Kra-žem« pa smo videli, tla naši 'ljudje še vedno znajo »za prazen nič pravde peljati«, a se tudi pobotajo; tako je v šaljivi obliki našim pravdarjem ta burka dala lep nauk. Pesem je zaključila lepo prireditev, katero so pripravili z veliko požrtvovalnostjo sami šentiljski kulturni delavci. In prav to je močno zagotovilo, da bo ta novi tlom novo 'žarišče duhovne rasti za mladino. Naše čestitke in zahvala za ta lep popol-tlan pa naj bo šentiljskemu g. župniku in njegovim 'sodelavcem v priznanje in vzpodbudo za nadaljnje tlelo. PODGORJE V ROŽU Mala Gospojnica Na Malo Gospojnico, 8. septembra, obhajamo v Podgorjah drugi veliki romarski dan. Na predvečer je rožni venec, litanije, blagoslov in spovedovanje. Potem je nočno češčenje. Na jnaznik, 8. septemlbra, so sv. maše v farni cerkvi ob vsaki uri. Sv. maša pri Kapelici je ta dan ob 10. uri. Das slowenische Bimdesreal-gymnasium in Klagenfurt Pod gornjim naslovom prinaša mesečnik „Die bsterreichische Nation” v svoji zadnji Številki j poročilo o slovenski gimnaziji v Celovcu, ka- j tero je napisal viSji Studijski svetnik g. dr. E. J. G 6 r 1 i c h na Dunaju, znani avstrijski zgo- | dovinar in pisatelj. In Verfolg einer langst falligen Schuld ; an die slovvenische Volksgruppe in Sud-karntčn vvurde vor fiinf Jahren in Klagenfurt ein Bundesreal- und Bundesgymnasium ; fur slovvenisch sprechende osterreichische Kinder errichtet. Nunmehr konnte am fiinf-ten Jahrestag der Griindung die Anstalt | einen Bericht (V. Letno poročilo) iiber ihre i bisherige Tatigkeit vorlegen. Dieser zeigt die i Notvvendigkeit ilhrer Errichtung schon da-duroh, dafi der Schiilerstand von Jalir zu Jahr i ansteigt. Im Schuljahr 1961/62 vertellt sioh j die Besucherzahl wie folgt: la Klasse 30 Schiller 3b Klasse 29 Schiller j Ib Klasse 31 Schiller 4. Klasse 32 Schuler 2. Klasse 47 Schiller 5. Klasse 32 Schuler | 3a Klasse 29 Schiller 6. Klasse 21 Schiller i 7. Klasse 17 Schuler Der Aufbau der Schule wird im- Jahre : 1962/63 vollendet sein. Dann wird die I erste Matura stattfinden konnen. Interessant ist die soziale Herkunft der j. Schulerinnen und Schuler. Von 268 Besu-cher der Anstalt gehoren 100 Bauernfami- j lien an und nur 42 dem Beamten- und An- j gestelltenstand. Daraus wird eindeutig er- | sichtlich, vvelch vvertvolles Menschentum gerade in den bauerlichen Kreisen der islovvenischen Volksgruppe vorhanden ist, ein Menschentum, das bisher oft deshalb ; nioht zum Zug kommen konnte, weil es Kinder bauerlicher Eltern ischwerer fiel hn . eine deutschsprachige Mittelschule zu gel. /■ Der Lehrplan sieht iibrigens ein so ein- j gehendes Studium der deutschen Sprache vor, daft keinerlei Gefahr hesteht, die Ab-solventen dieser Mittelschule vviirden spii-ter einmal vvegen mangelhafter Kenntnisse i der deutschen Sprache im Berufsleben Schvvierigkeiten haben. Die Stunden in deut-scher und slovvenisčher Sprache sind in milen Klassen vollkommen gleich (5, 4, 4, 4, 3, 3, 3, 3,). Die Themen der Deutsch-ar.beiten zeigen eine Vielfalt und eine ge-diegene Art des Unterrichtes, die denen deutschsprachiger Mittelschulen vollkommen entspricht. Wir mochten 'kier sogar einen kleinen Tadel anfugen; es scheint uns, als vvurde man (psychologisch hegreif-lich) die osterreichische Literatur etvvas j zu stark in den Hintergrund schieben. In den im Jahresbericht veroffentlichten lite-rarischen Themen kommt nur e i n oster-reichischer Dichter (Grillparzer) vor. i/ ) 1 Die Leitung des Bundesreal- und Bundes-gymnasiums fur Slowenen bat Direktor Dr. Joško T i s c h 1 e r, dessen konziliante und gevvinnende Art bekannt ist. Es scheint uns, er ist wohl gerade auf diesem Platz der geeignete Mann. Aus dem Jahresbericht erfahren wir auoh, dafi er am 8. Mai 1962.60 Jahre alt vvurde. Wir konnert ihm auf diesem Wege noch nachtraglich unsere Ghickvviinsche ubermitteln. Die Schulbibliotehek umfafit 1500 Bucher in slovvenisčher und deutscher Sprache. Auoh hier glauben wir, dafi es die Pflicht osterreichischer • Kreise vviire, der Schule durch Spendcn osterreichischcr Bucher einen vveiteren Ausbau zu ermoglichen. Der 1 Unterrichtsbetrieb vvird durch den restlo* durchgefiihrten Nachmittagsunterricht sehr gehemmt. Es ist zu hoffen, dafi es in ah-sehharer Zeit gelingen vvird, der Schule einen Obergang zum Vormittagsunterricht zu ermoglichen. Alles in allem zeigt der Jahresbericht einen erfreulichen Aufschvvung im geisti' gen Leben der slovvenischen Volksgruppe-Aufier den eigentlichen Schulmitteilungen enthalt er noch ein von Musikprofessor Dr. Czigan vcrmitteltes Gesprach mit det slovvenisch-karntnerischen Dichterin und Komponistin Milka Hartman n anlafi' lich ihres 60. Geburtstagcs. (N. B. Hat je' mand in Osterreich von der Existenz diesef osterreichischen Dichterin in slovvenisčher Sprache etvvas gevvufit, ehe er den Jahresbe' richt in die Hand nahm? Es ist so, dafi "dr iiber Botcrkuden und Eskimos mehr vvissef1 als iiber unsere Bundesbiirger, die anderer Muttersprache sind!) Wir vviinschen dem slovvenischen Real' gyinnasium und Gymnasium in Klagenfurt' es moge sich auch in den kommenden Jah' ren in gleicher WeLse vveiterentvvickeln un'1 den Boden fiir eine friedliche Zusamrnenaf' beit aller Karntner schaffen helfen, vvelohet Muttersprache sie immer sein mogen. Dz (Htnskeiiu soeta KRIZA NEMŠKEGA FILMA Znano je, da doživlja filmska produkcija na svetu prav resno krizo, pa naj je to v ZDA ali v Evropi. Zlasti se to opaža v de-želaih, Iki so veljale dosedaj za najfoolj razvite na filmskem polju. Da so ZDA morale odstopiti prvo mesto evropski filmski industriji, med katero stopa najibolj v o-spredije italijanski film, morajo prknavati celo v iHallywoodu. Na: evropski celini pa doživljata•najihuj-šo krizo francoski in nemški film. Francoski film se je že pred desetletji moral u-makmiti na drugotna mesta. Brez dvoma pa je nemški film (bil na evropskem trgu najbolj iskan in priljubljen. Zadnja leta pa je nastal pravi preobrat. Posebno v Nemčiji zaznamuje filmska produkcija silen padec v razprodaji svojih del, kakor je to razvidno iz letnega poročila filmske industrije. Tako poročajo, da je v lanskem letu družba filmskih producentov imela le sedem in pol milijonov nemSkih mark dohodkov, d očim je pred štirimi leti se ka-sirala nekaj nad 10 milijonov mark, kar pomeni za celih 20% manj. Temu odgovarja tudi manjša produkcija filmov. Medtem ko so leta 1955 nemški filmski producenti izdelali še 128 novih filmov, je (bilo lansko leto izdelanih le še 79 filmov in še ti niso bili povsem dokončani. Žosistovska odrezanost Žosistovski naraščajnik sedi v tram-rij^aju. Neki gospod opazi njegov znak in mu vravi: „Toda dečko, tvoja organizacija je duhovniška stvar.“ Dečko se nasmehne in odvrne: „In potem?" „Potem? Saj kmalu ne bo nič več duhovnikov, vsi bodo zatrti." „Mislite, gospod? No, potem bom pa jaz postal duhovnik, tako da bo vendar še eden." SLOVENSKE ODdAJE V RADIE ««'- •»*. <•*.-«*» ''V V -V. —- • •'O' ~ “ SOBOTA, 1. sept.: 9,00—10,00 OU pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 2. sept.: 7,30 do 8,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. sept.: 14,15-15,00 Poročila, objave. Pregled sporeda — Pol ure za prijatelje umetnih pesmi in glasbe. — 18,00—18,15 Ekumenski koncil. (3.) — TO-;^;.EK, 4. sept.: 14,15-14,45 Poročila, objave. - Iz Gnanih operet. — SREDA, 5. sept.: 14,15—15,00 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi... - ČETRTEK, 6. sept.: 14,15—14,45 Poročila, objave. — Bolje je paziti kot zdraviti se... — PETEK, 7. sept.: 14,15-15,00 Poročila objave. - Glasbeni mozaik... - SOBOTA, 8. sept.: 9,00 do 10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25—18,45 Za na-šo vas. - NEDELJA, 9. sept.: 07,30-8,00 Duhovni nagovor. - S pesmijo in glas-bo pozdrajvljoimo iii voščimo. M. vam der Meeresch: 8 ^£)&Lo sem dobil/ (»Ribiči” - iz življenja katoliške delavske mladine) Ženske so jokale. Mene je razjezilo, ko sem moral gledani, da so ni ,novi gospodarji’ lahko hodili v svojo strokovno zvezo. 1 udi jaiz sem hoteli iproč, v žosistovtske prostore, k naši strokovni po navodila. In mater bi bil rad ipotolalžil. Zlasti me je grizel občutek, da nilsem več sam svoj gospodar. Hotel sem Ik Becku. Pa me niso pustili k njemu. Snavkovinii voldje, med njimi Du-boisc in janssen, so stražili stopnice. »'Kaj bi rad?« me vlpraiša Jalnsen. »Ven hočem! Tudi jaz bi rad k svoji strokovni! Isto ipravioo imam ko vi.« Janssena je presenetilo. Obrnil se je k drugim: »To bo treba dati na glasovanje,« pravi Dubosc. Stopil ije na sod in eavpil: »Tovariš Mardyok bi šel trad ven. Pravi, da mora iti h krščanski strokovni. Glasujmo z dviganjem rok.« Kar očitno se je norčeval iz mene in iz mioje krščanske strokovne. Tako je pritiskal na množico. Spoznali sem, da moram hitro poseči vmes, ali pa izgubim igro. »Zahtevam besedo,« sem zaklical, skočiti ha sod in dejal: »Tovarišil Čeprav nisem pri vaši stro- SOCIALNA ŠOLA Mednarodno življenje Velika človeška družina je razpršena po vsem svetu, po vseh kontinentih. Razdeljena je v različne narodne skupnosti in organizirana v različnih državnih enotah, ki največkrat odgovarjajo njihovim posebnostim in potrebam. Razlike med narodi so nekaj naravnega, so naravni pojav in imajo svoj izvor v volji Stvarnika vsega človeškega rodu. Mednarodno sožitje V naši dobi se naravna načela za mednarodno življenje zelo prezirajo. Močnejši narodi radi zatirajo manij še, jim onemogočajo normalno kulturno in gospodarsko življenje ter bi .se radi polastili njihove zemlje. Mnogim narodom se zanikuje pravica do j ega položaja več čuta za pravičnost in pravično ureditev mednarodnih odnosov. Vsak narod imej pravico, da se odloči za lastno državno samostojnost ali se pa vključi v državno obliko ali zvezo z drugim narodom ali narodi. Pri tem ga nihče ne sme siliti, ovirati ali iskati lastnih interesov. Iz te narodove pravice do samostojnosti in državne neodvisnosti pa izhaja, da ne bi smele obstajati narodne manjšine, če živijo na strnjenem narodnem ozemlju. Ge pa živita na nekem ozemlju dva ali več narodov, mora večina priznati manjšini vse pravice, ki so potrebne za narodno življenje, to je raba jezika, šole, univerze, tiska, gospodarskega in političnega življenja. Zajamčeni morajo tudi biti potrebni stiki z matično deželo. IKiSEHBSESlinKEBSnESiuiiKI&liE&lS&BBBfSSSnS! 131 VABILO na proslavo 200-lelnice posvetitve farne cerkve v St. Janžu v Rožu Pred cerkvijo bo prireditev Hofmannstalovega SLEHERNIKA na praznik Marijinega rojstva ob pol 8. uri zvečer. V nedeljo, 9. septembra bo ob 9. uri slovensno pranganje z milostnim kipom Matere božje in slovesna maša. državne samostojnosti' in neodvisnosti. Vedno bolj prevladuje pretirani nacionalizem in šovinizem v mednarodnih odnosih. V primeru, tla se močnejši narod ali država polasti dela ali vse zemlje drugega naroda, tej narodnostni skupini zanikuje svoboden razvoj narodne bitnosti, pravico rabe jezika in večkrat tudi pravico bivanja na zemlji očetov. Ponekod še prevladujejo rasne razlike. Gotovi narodi so zapostavljeni, ker spadajo v to ali ono rasno narodnostno skupino. Zato si nekateri narodi predstavljajo, da samo njim pripada vodstvo mednarodnih odnosov in zato si mednarodne ustanove organizirajo v prvi vrsti za svoje lastne koristi. . Mednarodne pravice Vsi narodi imajo pravico do obstoja, življenja, razvoja v kulturnem, socialnem, gospodarskem in (političnem pogledu, ne glede na to, kateri rasi pripadajo, ne glede na številčno moč. Posebej v naši dobi je 'prisotnost malih narodov v mednarodnem življenju zelo potrebna, ker imajo zaradi svo- Naravno je, da vsak moralen in zdrav človek ljubi svoj narod in domovino; pri tem pa ne sme, če domovinsko ljubezen prav razume, zaničevati, prezirati ali poniževati ostalih narodov. Pretiran nacionalizem ali šovinizem je velika zmota, je proti-krščanski, zato ga mora vsak pameten človek, posebej pa še katoličan, odklanjati in obsojati. Enakovrednost narodov Noben narod ali rasa ni več vreden kot drugi. Nadvrednostni mu ne dajejo niti zgodovinska niti kulturna preteklost. Vsak narod dbstoja po božji volji in vrši določeno poslanstvo v veliki družini človeštva. Kot so naravne razlike med posamezniki, talko so tudi med narodi, ki pa narodov ne odbijajo, ampak jih kličejo k sodelovanju. Pri Bogu, pri katerem imajo vsi narodi svoj izvor, imajo tudi svoj končni cilj. Vsi so otroci istega Očeta, z dolžnostjo medsebojne ljubezni in 'pomoči. Vsak narod ima svoje dobre in slabe lastnosti, zato morajo tudi narodi medsebojno potrpeti in iskati, kar jih druži, in ne, kar loči. 'kovni, sem pa vendarle delavec kakor vi. Kruh si moram služiti kakor vi. Trpim kakor vi. Le eno zahtevam: svojo svobodo, če drugi lahko hodijo k svoja strokovni, imam tudi jaz pravico k svoj.i. Zolper nikogar nisem. Sebi pa za svobodo. Če ste vi zoper diktaturo fašizma, sem pa jaz zoper vsako diktaturo. Zahtevam svobodo!« Skočil sem s solda in se lotil .junakov’: »Pa zdaj? Lahko grebi? Svarim vas. Kdor me bo hotel ovirati, bo moral rabiti silo. Pravica je na moji strani.« In širokoustno sem še dostavil: »Dovolj ljudi imam za seboj > da se bo za vas slabo izteklo. Saj veste, da je nas od Svobodne strokovne organizacije dovolj tukaj,.« Grdo isem jih gledal im bil hud. V resnici sem se pa tresel. Vdndar sem jih hotel prisiliti, da bi. mi verjeli. Malce so oklevali: »'Prav imaš,« je končno spregovori) Dubosc, »visi simo bratlje. Ni 'treba, da bi si drug drugemu nosove razbijali. Ali se boš zvečer vrnil?« »Se bom.« »Prav. Lahko greš.« S kolesom me je spremil do glavnih vrat ter pomignil stražarjem, naj me izpuste. Pri vratih je bila že cela kolobocija. Ko sc je stavka začela, je nekaj višjih uradnikov odšlo, za njimi' pa drugi nameščenci in cela vrsta 'takih, ki so rekli, da so nameščenci, agolj zato, ker so imeli, sive jopiče in svinčnik za ušesi. To so potelm preprečili. Beck je velel: »Ven smejo le name- ščenci, pa noben drug!« Zato je bilo zdaj pred zaprtimi vrati toliko kreganja in kričanja. »Ali ste nameščenci?« »Smol« »Niste!« »Pregledujem maso in knjižim!« »Jaz ipa sem pri tehtnici ih zapisujem težo!« Vdono pregovarjanje. Svojo zabavo pa sem pri ‘tem vendarle imel. Ko sem odhajal, sem tudi mojlstra Broyarda zagledal v pasti. POznalo se mu je, da se mu je prijateljstvo do Sovjetske zveze že nekolilkanj ohladilo. NOVI GOSPODARJI Čudno mi je bilo pri srcu, ko sem bil zunaj in še svoboden povrhu. Roubaix je bil miren, ulice prazne, poletni večer topel in tih. (Nad temnfml hišami in tovarniškimi dimniki se je vzpenjalo visoko, bledo-mOdro nebo, ki je proti zahodu rahlo rdelo. Kdo bi si mogel misliti, da v notranjosti teh tovarn divja revolucija! Premišljal sem, kaj naj storim. Najrajši bi bil kajpak pohitel Ik materi, da jo pomirim; pa sem najlpoprej moral na strokovno zvezo. Le naglo) Tamkaj je bilo, kakor je pač, kadar izbruhne generalna 'Stavka. Bil je velik direndaj. IPo vseh kotih so stali moški, brzi sli. Telefon je zvonil iz a telefonom. Po hodnikih so se gruče pomenkovale, klepetale Elektro - radio in televizijska trgovina Ludivig Humitsch PLIBERK - BLEIBURG Kumeschgasse 6 VAM POSTREŽE V ZADOVOLJSTVO IN STROKONJA5KO NASVETUJE Stalno sveže baterije vseh vrst, antene, televizijski aparati - UKW za avto — ---gramofonske plošče — — Če ibodo poleg bogatih tudi izredno revni narodi in dežele, ne bo miru na svetu. Revščina je velika prilika za nemire in širjenje prevratnih nazorov. Zato morajo predvsem bogati narodi stremeti, da bo blagostanje, ki ga prinašata gospodarski in tehnični napredek splošno, da ga bodo deležni vsi narodi. Temu cilju morajo služiti tudi mednarodne ustanove. Izmenjavati se morajo tehnične iznajdbe in kulturne vrednote, da se tako dviga življenjska raven vseh ljudi na svetu. Tudi v mednarodnih odnosih morajo vladati načela socialne pravičnosti in krščanske ljubezni. Brez tega dobro urejeno mednarodno življenje človeške družbe ni mogoče. Narodi In države morajo spoštovati mednarodno naravno in pozitivno pravo, pogodbe in obveznosti. Izginiti mora nezaupanje, ki je danes tako pogosto in dostikrat tudi upravičeno. Moralna načela morajo spoštovati vsi, mogočni in majhni. Veliko nalogo nravne obnove mednarodnega življenja imajo narodi, ki se sana-trajo za katoliške in krščanske. Njihovi voditelji in oblastniki morajo v dejanju pokazati svoje katoliško prepričanje tudi pri reševanju mednarodnih vprašanj. Če ibodo tako delali, bo svetovni položaj veliko boljši. A. Horvat FILMSKA OCENA_________________ BISTRICA V ROŽU Sobota, 1. 9.: Siisse Katastrophe (IVb). — Komedija o zakonski nezvestobi, moralni zadržki! — Nedelja, 2. sept.: Dcr Seelenbrau (III*) — Sreda, 5. sept.: Die 13. Oipfer des tir. Desmond (IVa). — Grozljiv film za odrasle s premislekom! BOROVLJE Sobota, 1. sept.: Mann im Schatten (III). — Z napornim drobnim delom se posreči policiji končno najti morilca neke žene. Kriminailni film. — Nedelja, 2. sept.: Gesohiohte einer Nonne ;III**). — Mlada sestra po mnogih težkih notranjih bojih spozna, da ni 'poklicana v redovno življenje. 1’ripo: ročljiv film! — Torelk, 4. sept.: Das letzte Ufer (IV). — Film hoče .priklicati ljudem v spomin nevarnost atomske vojne. — Četrtek, 8. sept.: Defraudanten wLder VViillen (III). —- Veseloigra. in se strastno ralzgavarjale. Našel sem tudi . Dhoutlbuilsta, ki se mu je prav tako posrečilo uiti. Sielbel pa je bil zaprt. Z Dhouthul-istom sem stopil do strOkovnličarjev, ki so zunaj na hodniku oblegali vrata v Itajni-štvo, kjer je vladal naš Va'uxelas. Slišali smo ga, da se pravkar po telefonu ■/ nekom prepira. Končno je prišel ven, malce bled sicer, vendar pa zelo miren, in nam spregovoril nekaj besedi: »Prijatelji! Splošna stavka je izbruhnila. •Prosim vas, prevzemite v s’vojih delavnicah skrb za .Svobodno strokovno zvezo. Zahtevajte svoje mesto v delegaciji in se 'j>Obrigajte, da Ibodo ženske in mladoletne izpustili domov ... To so naša najnujnejša naročila. V tem boi ju se zanesite na nas...« Njegov mirni nastop mi je ugajal. Ali je tudi v srcu bil tako miren, je drugo vprašanje. Ko sem odhajal, sem bil tudi jaz bolj trden. Stopil sem v pisarno naših mladih delavcev, kjer pa nikogar ni bilo. Moji tovariši so bili pač tudi zaprti. * Spet zasedem kolo in se nazadnje odpeljem domov. NoVfca o stavki je prišla že pred menoj in je mater hudo preplašila. »Pierre,« mi je rekla, »ne brigaj se za nobeno ‘Stvar. Lepo te prOsim! Miruj in ne vtikaj se nikamor!« »No, mama, ne vznemirjaj sel« »Le kako si ven prišel?« »Kar rekel sem jim, da moram na svoj sindikat.« (Dalje prihodnjič) P*l*S*A*N*0 * B * R * /\ * N * J * E Peter žvižgavec, ki je gnal svoje krave po stari cesti proti Fogaskemu gozdu, je takoj opa'zi-1, ne .da tbi bil sploh mislil na to, lepa velika nova vrata, iki jih je bil dal pred k alk im i tremi meseci postaviti Ame-rikanec Frank v ograji dkoli svojega doma. Žvižgavec jih doslej 5e nikoli ni videl, kajti navadno je gonil svoje krave na drugo pobočje, od sereske strani. »Izborno!« je vzkliknil. »To so pa res vrata! Tu bi se pa dalo igrati...« Takoj je polzabil na svoje krave in odšel ogledovat tla. Na levo od vhodnih stebrov je čakalo v lqpi in z majhno streho dobro zavarovani kletki iz mreže četvero palic in dvoje ižog .za igralce. To je bil nekak tiar dobrega Fralnka. Amerikanec je namreč vedel, da igralci niso vsi imoviti in da je dovolj tudi takih, ki so veseli, če najdejo kar ob vratih vise, ikar jim je treba za vežbanje, ne da bi morali zato še posebej odvezovati .svoje mdšnje. Navdušeni Peter žvižgavec je brž pograbil eno izmed obeh žog in nataknil eno izmed palic. In mar mu je bilo še za krave! Živali pač ne bodo ušle daleč, medtem ko bo on pognal le parkrait žogo ob zid ... Toda vrag tiči vedno v zasedi in preži na vsak naš najmanjši greh. In sam vrag je tedaj privedel po cesti tudi pismonošo Kle-petca, ki je že zaključeval svoj obhold. V svoji toilbi je imel le še kak tucat pisem in med temi eno samo priporočeno. Tako se mn torej ni mudilo nikamor več. »Ej, ti, mali!« je zaklical. »Kaj pa počneš?« Peter žvižgavec ga je gledal zidane volje. »Ej, saj vidiš! Vadim se ...« »Toda videti je, da ti ne gre posebno,« mu je deljal pismonoša, ki je bil časih celo prvak v tej igri. In ustrežljivo ga je začel uvajati v skrivnosti in tajnosti te najbolj priljubljene baskiSke ljudske igre. Vzel je drugo palico, 'pobral 'žogo in jo pognal s tako spretnim zamahom, da je sfrčala kake štiri čevlje nad Petrovo glavo in je moral dobro steči, da jo je zopet ujel. »Ti se držiš vse preblizu,« mn je pojasnjeval nčitelj. i»Iiz|prva se diJži vsak preblizu.« In ko se je umaknil Peter nekoliko nazaj, mu je pokazal stari prvak še drug, nov udarec. To pot je tudi kravji pastir iztegnil svojo palico, kakor je bilo treba, in lopo odbil žogo. »No, le poglej, 'sedaj gre že bolje,« ga je pohvalil Klepetec. »'Počasi se boš še naredil.« In žoga, ki je kmalu pridno švigala sem ter tja, je zopet Odskočila daleč proč. Toda to pot ni bilo treba več 'teči ponjo. 'Priletela je bila namreč naravnost v talar vikar- ja Padilnika, ki je kakih sto metrov proč molil pod prvimi gozdnimi drevesi svoj brevir. 'Lahko si mislite, da se radi take malenkosti ni preveč razburjal. »Ali so zaigrali partijo?« je dejal sam pri sebi in se z žogo v roki približal igralcema. Kravji pastir in pismonoša Sta se najprej opravičila in Se zahvalila. V 'teh krajih so namreč ljudje jako vljudni. »Gospod vikar«, je dejal Klepetec, »samo malo pokazati sem mm hotel.« »Ali bi rad pdstal igralec?« je vprašal vikar fanta. »iNe morem ravno 'trditi, da ne«, je odvrnil Peter žvižgavec. »O razumem te, razumem,« je dejal duhovnik. »Biti dober igralec, tudi to je nekaj.« »Veš,« je pripomnil pismonoša z vsem dolžnim spoštovanjem, .»če bi te, hotel gospod vikar nekoliko poučiti, bi storil to gotovo bolje nego jaz. Videl sem vas že zmagati v mansikaki partiji, gospod vikar.« '»iNo, da, v kaki majhni partiji morda res,« je pojasnjeval vikar, kakor bi se hotel opravičevati. Sedeli smo na klopi oh steni, tiščali premočene čevlje v žerjavico in si meli premrle rolke v plamenu. Ivje na sulknji se je jelo tajati in se Ije v težkih, temnih kapljah odcejalo od robov. Pod petami so naraščale ogromne črne luže. »Odložite suknje, sezujte čevlje, tako se vam nič ne posuši!« .»Ne moremo, moramo dalje.« »Kdaj že greste?« ».Mogoče danes, mogoče jutri, mogoče čez pol ure ... nič ne vemo.« Starec je vzdihnil. Ozrl se je na svete podobe, po vrsti in po redu viseče tik pod stropom, in se prekrižal. »Vojska je vojska. Nič ne vemo, ne dnevu ne ure. Pride ukaz in moralmo iti. Ali si bil dvajset ali trideset let ali celo z mladega v enom ih istem kraju — če pride ukaz, moraš 'iti. Gorko je za silo, stene drže in ne puščajo vetra, tudi slame je še ostalo nekaj snclpov, za streho skritih — nočiti bi se dalo tako ali tako: moraš vrtati in iti. Neka babilonska zmešnjava se mi zdi vsa vojska. Ljudje nič več ne vedo, kako gre rod in polkolenje, ne spoznajo se več ne po obrazu ne po besedi. Strmijo drug v drugega kakor v tujce in se pehajo. 'Pehajo se za kruh, za voz, za cesto, za most... Oče v nebesih, Odkod se jih je natrla tolika množica! Natrpa se jih od kdovekod na Cerikivcni možje se seveda ne smejo bahati. Totla tam v baskiških krajih tudi duhovniki radi zgrabijo za palico in žogo. Tam je namreč to res prava narodna igra in vsakega, ki se ne zanima zanjo, gledajo kar nekam postrani. Talko je torej hitro tudi go.ipod vikar Kadilnik zamenjal svoj brevir z eno izmed palic, ki je še čakala tam, in začel Se sam pridno poditi, žogo. Tedaj se je ipa dogodilo, da je pripeljal stari Razornik mimo vOz sena, visokega kot prava gora. Velika bela gasikonjska vola sta vlekla, da bi kmalu zlomila svoj jarem, starec, suh kot rogoza, a močnejši kot mar-sikak mladenič, ju je pa tu im tam pobožal s koncem svoje dolge palice. »No, tukaj pa igrajo!« je dejal, ko je pripeljal do igralcev. »Žal smo samo trije,« je odgovoril pismonoša. »Če bi pristopil še ti, Razornik, bi pa res lahko zaigrali pošteno partijo.« »Nimam časa, glej, imam vola.« »Kaj to! Jaz imalm tudi pisma im mali ima krave. Kar pristo|pi še ti!« »Samo pet minut,« je prigovarjal še gospod Kadilnik. »Saj imam tudi jaz brevir.« »Pa naj bo, pet minut, da vam ustrežem, gospod vikar,« je privolil stari Razornik. In takoj si je nataknil še četrto palico. Uro pozneje so bili — seveda — še vedno v Cl velike ceste toliko, da se je resnično treba rvati za kolovoz. In sprevod je nedogledem. Izza obzorja se dviga, pada za obzorje. Grozno, grozno, ljudstva se selijo im narodi nimajo vdč miru ... Svojo hčer sem izgubil c|b tej priliki. Stali smo pred lvovskim mostom voz pri vozu, naloženi in nalpreženi, ko so nas zajele tuje čete. Jaz som iz srede kolone pognal konje, da so 'švignili plameni izpod podkev in mi je do malega vse popadalo z voza. Ko sem se ozrl, je ni bilo več. Ostala je s svojim vozom zadaj, pred mostom, v gneči, in mi mogla za menoj. Konji, nasajeni na ojesa, kolesa zavožena v kolesa, jok in vpitje ljudi in otrok — vse je ostalo v v prahu za menoj. Sele ko sem se ustavil, sam zapazil, da imam nlj enega Otroka na svojem vozu. Vlzel sem ji ga bil z naročja in ga posadil 'poleg sebe, da bi hitreje prišla naprej. 'Zdaj mi je žal, da ji ga nisem pustil ... Ona je plavih las, tudi on je plaviih las, ona ima temne Oči, tudi on ima temne oči . . . škoda, škoda ... Da, kakor vesoljni potop je ta vojska. Kar se reži iz nje, se reži po naključju, ne-vedoma. V tisti .zmedi bi bil prav tako lahko stisnili pod pazduho vrečo ovsa. Vrečo ovsa bi bil postavil :na prag. iPa je bil njen Otrok, .njen 'triletni, zagrabljeni otrok. (Dalje prihodnjič) tam. Tedaj se je pa pripeljala po stari cesti iz svoje vile v ibližini odlična angleška lady, ki je bila namenjena na čaj k neki znani plemenitašlki rodbini v okolišu. Ker je bil njen lastni angleški šofer ravno zbolel, ji je OdstOpil grof Gosjak svojega finega mehanika Slivovko, ki je sedaj vodil avtomobpil angleške plemkinje. Gaskonjska vola sta se bila medtem že davno naveličala čakati svojega gospodarja, ■zato sta jo zavila proti najbližjemu grmovju, da bi se tam popasla. Tako se je tudi njun seneni voz postavil ravno preko ceste in jo popolnoma zaprl. Ko je šofer Slivovka qpazil to zapreko, je hitro zavrl avtomobil in ga ustavil. »Kaj pa je?« je vprašala laidy. »Voz sena stoji preko ceSte, volarja pa ni videti nikjer,« je odvrnil Slivovka. »To je pa že od sile,« se je jezila 'lady. »Ali ne morete voziti dalje?« »'Ne, nikakor ne!« ije trdila Slivovka. »Toda skočil .bom pogledat za volarjem; gotovo ne bo daleč.« »Le kakšna dežela je to,« je godrnjala lady. »Ne gre za deželo,« je uvidevno pojasnjeval Slivovka, »temveč za prebivalce. Kup lenuhov, da kar smrde. Toda ostanite mirni, grem strest volarja. Počakajte samo minuto .. .« Lady je čakala eno minuto in za to še dolgo vrsto naslednjih minut. Ko se jih je nabralo že več kot za četrt ure in ni bilo svoje. Namesto da bi obračal svojo .pozornost na bistvo vprašanja, je začel spraševati Akaiki-ja Akalkjevlča, čemu se je talko pozno vračal domov? Ali se ni morebiti pomudil v kakšni zloglasni hiši? Akaikiij Akakjevič je bil čiiisto .zbegam in se je posldvil, ne da bi vedel, ali se bo njegova stvar rešila, kakor, treba, ali ne. Ves ta dan ga ni bilo v uradu — to se je .zgodilo prvič v njegovem življenju. Drugega .dne je prišel ves bled v Svojem starem plašču, ki je 'bil videti še bednejši. Povest o ugrabljenem 'plašču je vse ganila izvzem-ši nekaj uradnikov, ki se tudi ob tej priliki niso mogli zdržati, da se ne bi iz Akakija Akakjeviča norčevali. Tovariši so sklenili, da priredijo Zbirko za nabavo drugega plašča, pa so 'spravili skupa j samo malenkost, ker so bili že slabo pri denarju. Ta teden so morali že podpisati vsak sVoj prispevek za portret, ki ga je bilo treba podariti direktorju, in za neko knjigo, katere avtor je bil sorodnik načelnika oddelka, Iki je dal pobudo za to Zbirko. Eden izmed uradnikov, ki je bil posebno usmiljenega srca, je sklenil, da pomaga Akakiju Akaikjeviču z dobrim svetom, in mu je dejal, naj ne gre k nadzorniku četrti; ta — je pojasnjeval — bo sicer morebiti izsledil plašč, da si zasluži priznanje svojih predstojnikov, plašč pa bo vseeno ostal na policiji, če Akakij Akakje-vič ne bo mogel doprinesti zadostnih dokazov, da je plašč reis njegov. Najbolje bo, če se Akakij Akakjevič obrne do neke »važne osdbe«. Ta »važna oseba« bo stopila v .zvezo z pristojnimi uradi in načelstvi 'in stvar se bo reševala in rešila, kakor je treba. Akalkij Akakjevič se je res odločil, da se .zateče k tej »važni osebi«. Kakšno uradno mesto je ta »važna oseba« zavzemala, to še danes ni znano. Treba je vedeti, da je ta »važna oseba« postala važna šele pred nedavnim časom, prej pa je bila malo valžma. Sicer pa tudi sedaj njenega mdsta in čina niso imeli' za važnega v primeri z drugimi, ki so še važmdjši. Toda vedno se najdejo ljudje, ki imajo to, kar je v očeh enih n e važno, za važno. (Dalje) Obiščite PLIBERŠKI SEJEN 2. in 3. septembra 1962 Tvrdka Johan Lomšek Tvrdka J. Lomšek ni dobro znana samo v Št. Lipšu in okolioi, temveč po celi Podjuni in sploh na Spodnjem Koroškem. Njena posebna prednost obstaja v zelo nizkih in ugodnih cenah. (Cenike dobite brezplačno!) Tvrdka Lomšek posveča pozornost in svoje delovanje raznovrstnim potrebam v gospodarstvu, gospodinjstvu in »ploh doma. Tako nam stalno dobavlja moška in ženska kolesa, motorna vozila vseh vrst, televizijske sprejemnike, radioaparate, električne peči, štedilnike, hladilnike, pralne stroje, glasbila, otroške vozičke, šivalne stroje in razne druge podobne naprave. Nudi vam tudi vse gospodarske in poljedelske stroje, tako n. pr. razne mlatilnice, siln in slamoreznice, mline, razne elektro- in Diesel-motorje, ruvače za krompir, sadne stiskalnice in drobilce, kotle za žganjekuho, brzoparilnike (Dampfer), sejalne stroje, Hatzenbichler-kombinatorje, pluge, brane, trosilce gnoja, kotle :za kuhanje svinjske krme; nadalje raznovrstne traktorje in motorne žage. Pri njem lahko dobite tudi vse nadomestne dele. Razpolaga tudi s črpalko za bencin in dizel. Tvrdka Lomšek sprejema naročila, ki se jih naši ljudje v obilni meri poslužujejo. V dolgih letih obratovanja si je pridobila lep sloves med našim ljudstvom. In to je tvrdki najboljši dokaz za dobro in sodobno kvaliteto njenega blaga oz. strojev. KINOPKEDSTAVE MED SEJMOM V PLIBERKU Sobota, 1., nedelja, 2. in ponedeljek, 3. sept.: An heiligen Wa&sem (Ha). Domovinski tiilm. Vzdrževanje vodovoda v neki švicarski gorski vasi zah Leva marsikatero človeško žrtev in s tem pride tudi do raznih napetosti med vaščani. — Torek, 4. 8.: Mor-gen bist du dram (III). — Film iz divjega zapada. Četrtek, 6. 9.: 10.000 Stunden unter dem Meer (II**). — Barvni dakuimentami £ilm o podvodni ekspediciji v Rdečem morju. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popelline, loden-plašči za moške, dame in otroke v naj,večji izbiri! Gumijasti plašči. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj, VAL. TARHANN KLAGENFURT, Volkennarkter St. 16 Električne napeljave, hišno instalacije, strelovode, popravila in navijanje motorjev vam oskrbi najbolje in najceneje fUtUica - Ufro-vLna HOLLAUF PLIBERK -BLEIBURG Avfodrom P R E C H T L Živalska razstava veselje za mladino in odrasle na Pliberškem sejmu DCmtifski kiuntet Vino - kava — sendviči — pečene piške na ražnju na Pliberškem sejmu pri BREZNIKU Želiš dobro jedačo in dobro kapljico? To dobiš pri (Bazniku na Pliberškem sejmu Anton Mader’s Nathfolger PLIBERK - BLEIBURG Vse /a šolo, zvezke, knjige — molitvenike — pisarniške potrebščine — ročne torbe — aktovke izdelujemo tudi žalne trakove za vence. — Na-jeprodaj je že Družinska pratika za 1. 1963 U3 Obiščite ob pij borštom sejmu URARSKEGA MOJSTRA Fritz Nedvved PLIBERK -BLEIBURG T e 1 e t o u 277 Ure vseh vrst; zlati, srebrni in umetni okraski; vsakovrstni optični predmeti; loto-po-trebščine; dobavitelj očal bolniškim blagajnam. Priporoča se stavbeno in 'pohištvdno mizarstvo JANEZ LEITC/EB Šmihel pri Pliberku Izredna kvaliteta! - Cene zmerne! Josef Reiters Erben žaga - trgovina z lesom - izvoz lesa PLIBERK - BLEIBURG TELEFON 223 MODERNA MODNA OČALA pri Klagenfurt, I0.-Oktober-Strafie (Prosenhof) V novih, okusno urejenih trgovskih prostorih v Šmihelu kupujemo pri Kušej Terezija - Franc Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami — BOGATA IZBIRA - ZMERNE CENE OUšutt <& psUtecšUem sepnu HERZELE Trgovsko hišo PLIBERK - BLEIBURG Največja izbira vseh vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija TUJSKE SOBE DOBRA KUHINJA VELIKA IZBIRA DOBRIH PIJAČ CENE SOLIDNE! V GONOVECAH PRI PLIBERKU (BENCINSKA ČRPALKA) KADAR POTUJEMO, OBIŠČIMO GOSTILNO JAM N I G Krojaški mojster Jernej Friedrich Šmihel nad Pliberkom sc priporoča za izdelavo oblek, razne vrste blaga na zalogi. — — Izdelam kvalitetno! — Cene solidne! Obiščite razstavo o GOSPODARSTVU GOSPODINJSTVU in TEHNIKI NA PLIBERŠKEM SEJMU pri domači tvrdki fcUak Lomšek ŠT. LIPŠ (TIHOJA 2), pošta: EBERNDORF-DOBRLA VES Blago za poletne obleke, posteljno perilo Velika izbira zelo ugodne cene L Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 VSEM KMETOM: Pod najugodnejšimi pogoji Vam dostavljiam vse kmetijislke proizvode, tudi umetna gnojila in semena. — Zamenjujem moko za žito. Fa. KARL FERRA Kmetijski proizvodi - premog Pliberk - Bleiburg Podružnica: Postgasse 13 Skazi vsa leta vas oskrbuje z umetnimi gnojili, semenjem, krmili, vseh vrst stroji in raznim o-rodjem vata Kmečko-gospodarska zadruga Pliberk - r. z. z o. j. in podružnica v Šmihelu Odkupuje žita in druge kmetijske pridelke. IIIHIIIIlililllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHinHlIlIHilllllllllllll Šivalne in pletilne stroje pri Grundner KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 BLIZU MESTNE CERKVE STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO Jožef Vogel DVOR PRI ŠMIHELU - PLIBERK izdeluje vsakovrstne kuhinjske in sobne opreme kot tudi okvire za okna in vrata DOBRA HZDELAVA - ZMERNE CENE! ŽELEZNINO — PEČI ŠTEDILNIKE NA DRVA, PREMOG OLJE, PLIN IN TOK — KMETIJSKE STROJE TELEVIZIJSKE APARATE Vse , JOKA" izdelke TALNE 0BL0GE (bodenbelag) RADIO APARATE BARVE IN ŠIPE TRGOVINA KRAUT PLIBERK UGODNE PONUDBE ZA PLIBERŠKI SEJEM! Damske perlon-nogavice, brez šiva, la kvaliteta..............................S 8.50 Damske perlon-nogavicc, s šivom, močne petlje................................S 9.50 Damske perlon-nogavice, brez šiva, garantirano močne petlje .... S 13.90 Damske raztegljive nogavice s finimi petljami, v škatli......................S 13.90 Damske nylon-kombineže, zgoraj in spodaj s čipkami...........................S 35.— Damski volneni puloverji, moderna fasona, s 3U rokava........................S 65.— Damske svilene bluze, 'Vi-rojt., v prikupniih 'barvah........................S 69.— Damska plisirana krila (terylen), črtasta....................................S 165.— Perlon-plašči za ženske in moške.............................................S 185.— Damske domače halje, prikupni vzorci, tople..................................S 105.— Moške nylon-srajce, porozne, z dolgimi rokavi, bele..........................S 125.— Moške raztegljive nogavice (kratke), dvo- oz. tribarvne......................S 9.50 Otroške hlačne nogavice, iz bombaža, vel. 1 — 3..............................S 12.50 Mikado Rio kava ^ kg S 8.50 Nizoz. kakao ^ kg S 7.50 Na sejmsko nedeljo celodnevno odprto! Na sejmu nimamo stojnice! DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU je izdala nadvse pomembno delo: RIMSKI MISAL Slovenski prevod prave mašne knjige, iz katere bere mašnik na oltarju. — Dobite ga lahko v vseh vezavah. — Z rdečo obrezo, v platno (umetno usnje) vezan 105. šil., pa do zlate obreze v najfinejšem usnju. - PRIPOROČAMO GA! Kdor želi kaj kvalitetnega, naroči pri kolarskem mojstru CIRIL RUDOLF BISTRICA-PLIBERK VAM DOBAVLJA NAJUGODNEJŠE Podjunska trgovska družba • bratje Radioaparatl Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadi&kaus KERN Klaginlun, Burggane Ugodna plačila na obroke 1 Hmetie, žimoteid! Pri gradnjah stavb in pri prezidavah vaših hlevov se obrnite na vašega domačega podjetnika! Prevzemamo ureditev notranje hlevske stavbe, prevzemamo tudi prezidave starih hlevov. Vse te naprave si lahko ogledate na razstavi na Pliberškem sejmu. Tam dobite tudi tozadevna pojasnila.*Na razpolago vam je strokovnjak, s katerim se lahko brezobvezno posvetujete in pri katerem dobite tudi brezplačno načrte. Vse stavbne potrebščine vam z lastnim tovornim vozilom dostavimo na dom. ANDREJ URBAS VELIKOVEC - TELEFON (04232) 521 Braustdtte der Gbsser Brauerei AG Bleiburg im Ktirntner Grenzland rj Krojaštvo za moške in ženske obleke. Velika zaloga trpežnih in luksuznih čevljev ^Velika zaloga najfinejšega blaga. — po zelo ugodnih cenah. — Solidna in — — — Bogata izbira. — — — hitra popravila. Ih'ut a OPETNIK pliberk Železo - barve gradbeni material Ph. Zwick Pliberk - Bleiburg fosbutslU abcati, ftazoe / Že sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLMAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob fctautne otafiai/e! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.