61, številka. Ljnbljana, v sredo 14. marca. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. ■ „;. ■ .<*'.•■■> ■-i-- Izhaja iysa£ dan zvečer, izimfii Tedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesecvl gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina zinili Zalo z n a n i 1 a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lex Liechtenstein in naši pomisleki. n. —j—. Iz prvega članka, kojega je pisec te razprave prijavil o perečem šolskem vprašanji, utegne biti razviduo, tla ni protiven nobeni spremembi, katera se da zagovarjati s pedagogično-didaktičnega stališča. Kakor hitro pa si ogledaš Liechten-steinov predlog pod tem vidnim kotom, takoj za-deneš na razne jako pomenljive nedostatnosti. Nekoliko teh peg in marog bodemo naštevali. Preveč obširnim nam ne treba biti, sklicujemo se lebko na članke iz učiteljskih krogov, objavljene v „Slov. Narodu", s katerimi se strinjamo v marsikaterem oziru. Takoj v § 1. nas je neprijetno presenetil tisti radikalizem, s kojim se je ljudski šoli skrčila učna tvarina. Za primerno omejitev smo tudi mi, toda redukcija, nasvetovana po knezu Liechtensteinu iu njegovih somišljenikih sega mnogo predaleč! Nobenega povoda ni, risanje, toli koristno pojedincu katerega koli stanu, odstraniti iz vrste zapovedanih učnih predmetov. Ves načrt videti je sestavljen v največji naglici, skoro bi torej sodili, da se je risanje izpustilo iz načrta zgolj vsled neke neljube pozabljivosti. Ista nezaslužena usoda zadela je pouk v ženskih ročnih delih, predmet tedaj, kateremu sigurno noben skrbni gospodar in nobena vestna mati ne bosta odrekla posebne važnosti za praktično odgojo ženske mladine. Tudi to nam ni vseč, da so se takozvane „reaHje" brevi manu kar pod mizo vrgle. V tem oziru ločili bi razne kategorije ljudske šole. Nižje vrste šolam bodo gotovo zelo ugajalo, ako se realije poučujejo ne kot posebni predmeti, temveč zgolj na podlagi primernega berila. Toda ali naj ista omejitev velja tudi pri mnogorazrednih ljudskih šolah, kakor jih nahajamo zlasti po mestih? Ali hočemo tudi meščanske šole, katere se tudi po Liechtensteinovem predlogu prištevajo ljudski šoli, ali hočemo tudi te mnogo bolj razvite šolske organizme pristriči po istem receptu? Naj se mi nikar ne ugovarja, da se je sto določbo ustalil le nek postavni minimum. Po besedah § 1. bode mogoče, napraviti celo osem razredno ljudsko šolo, in njen učni črtež vender ne bode pre LISTEK. Dr. Jožef Miloslav Hurban. „Matyas foldje", to je „dežela Matjaževa", kakor zovejo Ogri deželo našega bratskega naroda slovaškega po slavnem Slovaku Matjažu Tren-činskem, ki je osvobodil Slovake ter jih vladal samostalno do leta 1312., dežela Matjaževa tedaj izgubila je pred kratkim jednega najodličnejših sinov svojih; izgubila je najhrabrejšega svojega prvobo-ritelja, ki se je ne samo s peresom, nego i z mečem boril za svoj j narod. Miloslav Hurban umrl je, a ves narod slovaški oplakuje smrt njegovo. Slovenci kakor tudi ostali Slovani, spominjali so se dostojno zaslug Hurbanovih na polju političnem in književnem ; i vredno je, da življenje in delovanje toli znamenitega moža še natančneje opišemo in ocenimo. O življenju in delih Hurbanovih ne bomo govorili na široko, pač pa mislimo tem bolj poudariti politične in književne ideje kot vodnice Hurbanove. Jožef Hurban se je porodil dne 19. marca 1. 1817. v Beckovi, kjer mu je bil oče dlje časa evan-geljski pastor. Po dokončanih osnovnih šolah atu-doval je v Trenčinu, a potem v Požunu, kjer je do- koračil ozkih mej, potegnenih v zadnjem odstavku tega paragrafa. Neradi pogrešamo mej predpisanimi učnimi predmeti tudi telovadbo, koja je dandanes tem bolj potrebna, čim bolj novodobno življenje s svojo razburjenostjo in svojo bedo moči spodkopava sedanjemu rodu. Pri § 2. se nikakor ne moremo strinjati s tretjim odstavkom, kateri učiteljski izpit zahteva zgolj od učiteljskega osobja. nameščenega na javnih ljudskih šolah. Stvar je krivična sama po sebi, z druge strani pa utegne celo kvarna postati narodnemu interesu ter podpirati potujčevalne namene nemškega „Sehulvereiua" in sličnih društev. Liech-tensteinov načrt namenoma ne dela razlike mej javno in mej zasobno ljudsko šulo; izrecno veleva, da zasobna šola more nadomestiti javno — čemu torej še to prednost, da je učitelj na javnem zavodu pač dolžan, napraviti svoje izpite, docira tovarišu njegovemu na zasobnem zavodu tega ne treba? Očividno je, da je predlagatelj tii imel pred očmi zlasti redovniške šole. Toda zakaj taka izjema? Pri akademično izobraženem redovniku se vender ni bati, da ne bi zmagal učiteljskega izpita; prebil ga bode, prebil celo neprimerno ložje nego posvetni učitelj, kateri se ne more ponašati z akademičnimi študijami. Strah torej pred učiteljskim izpitom tu gotovo ni mogel uplivati. Slovesno pa bi morali pro-testovati, če bi se od katere koli strani zmatralo za sramoto, da se duhovnik — učitelj sili pred iz-praševalno komisijo. Spričevalo učiteljske sposobnosti je častna svedočba, ter se prelepo ujema z vzvišenim poklicem onega stami, kateri je v prvi vrsti poklican, delovati za povzdigo človeške omike in moralnosti. Tak pomislek bi bil nič manj neumesten nego razžaljiv za ves učiteljski stan! Čudna predpravica, podeljena po § 2. Liechten-steinovega predloga zasobnim šolam ter njih učiteljem, pa tudi ni brez pomena v narodnem oziru. Po sedanji šolski postavi je prvi pogoj za ustanovitev kake privatne ljudske šole ta, da se predstojniki in učitelji izkažejo z ono učiteljsko sposobnosti, katera se zahteva pri učiteljih na javnih šolah iste vrste (§ 70, štev. 1.) Učiteljski izpit morajo torej imeti. Vzemimo torej, da bi na pr. nemški „Schulvereinu na Kranjskem zopet svoje ti- palnice raztegnil mej slovensko prebivalstvo, ter slovenskim otrokom duševno rezalnico sezidal v podobi šolskega poslopja! Trdega Npmea tja postaviti ne more, saj ne bode mogel občevati z otroki. Poiskati si mora tedaj kakega slovenskega odpadnika. Ali deželni šolski svet, če drugače spolnuje dolžnosti naložene mu po zakonu, sme in mora zahtevati v tem slučaji, da dotičnik dokaže svojo učiteljsko sposobnost. Tako k vali ti kovani h in slovenščine zmožnih ljudij j z učiteljskim izpitom pa tudi »Schul-verein" nema v izobilji, in pri vestnem deželnem šolskem oblastvu spodletele mu bodo nakane njegove premnogokrat baš nad to določbo šolskega zakona. Skušnja zadnjih let nam je porok, da kar smo sedaj povedali, vender ni brez praktičnega pomena. Koliko let je tega, da se je glasoviti šoli v črnomeljskem Maver 1 u odtegnila pravica javnosti zgolj zaradi tega, ker učitelj ni imel — učiteljskega spričevala?! Odpravite sedaj to določbo, nadomestite jo s paragrafom, kojega Vam nasvetuje knežji poslanec iz Hartberga, in uemški „Schulverein", italijansko društvo nPrn patria" itd, vsa plemenita družba vsaj po zakonu ne bode zadržana, z izpodenimi pisači, odpuščenimi podčastniki in kar je sličnih „ne-izpitanih" elementov prepluti naše pokrajine ter ad libitum ustanavljati svoje privatne učilnice! Toda preobširni smo postali, grešili smo proti oni malobesednosti, kojo smo obetali v uvodu denaš-njega članka. In koliko bi morali povedati o § 3., kateri razširjajoč pomen ljudske šoli, jej prišteva tudi strokovno obrtno in poljedelsko šolo. Posledica tej subsumciji je, da se splošno načelo, izraženo v § 6. Lichtensteinovega načrta raztegne tudi ua strokovne šole, da se torej tudi ta kategorija učilnic podredi cerkvenemu sonadzorstvu. Nnhote usiljuje se tu. vprašanje, kak pomen more to sonadzorstvo imeti na obrtni ali poljedelski šoli, kako ulogo bode duhovni sonadzornik igral ua takem zavodu, namenjenem zgolj strokovni odgoji! Mari nameravajo predlagatelji tega načrta tudi to vrsto učilnic osnovati na verski podlagi ter ti raison tega principa celo obrtno šolo razvrstiti po verozakonu dotičnih učencev? In še nekaj druzega se je pozabilo pri tej določbi! § 3., razlo-čivši dva oddelka ljudske šole, omejuje šolsko dobo vršil gimnazijske, filozofske in bogoslovne nauke. | Požun je velevažno mesto za Slovake. Pri Požunu je pala 1. 907. velikomoravska država; pala je tedaj politična svoboda Čehov, Slovakov in panonskih Slo-venov. In kakor je pri Požunu bila zakopana samostalnost Slovakov, tako je več stoletij pozueje takorekoč na grobu zakopane svobode uzrasla in krepko pognala slovaška književnost. V Požunu so Slovaki osnovali društvo, kateremu je bil Hurban v letih 1836 — 1840 najodličnejši član. Jednako društvo so imeli Slovaki tudi v Levoči pod visoko Tatro, toda kakor znano, zatrla je nedavno ogerska vlada obe društvi. V imenu Požunskega društva potoval je Hurban 1. 1839 po Češki in Moravski ter potovanje nam podal v spisu: „Cesta Slovaka kubra-trftm slovanskim naMo ra ve avČechach" kateri spis je izdal v Pešti 1. 1841. Leta 1842. jel je izdavati almanah „Nitra". Prvi zvezek „Nitre" je bil pisan v češkem jeziku, drugi in ostali pa že po uplivu Ljudevita Štura v slovaškem narečju. Leta 1843. bil je izvoljen za pastorja v Hlbo-kem, a 1. 1846. je izdal v Budimu zelo važen spis z naslovom: „Unia, čili spojeni, Lutheranfi s Kalvinv v Uhrach". Kakor znano, zahteva državna ideja mažarska, da vse nemažarske narodnosti pod krono sv. Stevana pomažarijo. Pri Slovakih je za Hurbanove dobe deloval za to idejo naj-brezobzirneje grof Zay, ki se je neumorno trudil, kako bi Slovake luterance Bpojil z Mažarji kalviuci. Rečeni grof je pač mislil, ako se mu posreči spojiti slovaške luterance z mažurskimi kalviuci, to je, ako bi se mu posrečilo pretopiti Slovake v kal vince, da dobodo Ogri s tem veči upliv na Slovake in da se bode potemtakem pomažarenje luteranskih Slovakov izvrševalo gladkeje in hitreje. Ako bi se bil res uresničil grofa Zaya načrt, ne bi s tem pokal-vinili vseh Slovakov, kajti vseh Slovakov je blizu 3 milijoue, in teh je dobra polovica katoliška Hurban je v svojem spisu »Unia" toli izvrstno dokazal ne-mogočnost te spojitbe, da ga je Lipsko vseučilišče imenovalo doktorjem teologije. Zajedno pa je Hurban s tem spisom, in to mu je velika zasluga, obranil Slovake še večje podvrženosti mažarskim težnjam. Istega leta, namreč 184G, jel je tudi izdajati znanstveno književni časnik „Slovenskje Poli 1 a d i na vedi, umenja a literaturu", v katerem je za čudo razvijal svoje književno delovanje. Ta časnik je zanimljiv in važen, ker nam je Hurban v njem uarisal politično gibanje „Slovakov in ker je za prvi oddelek na šest let. Šolska dolžnost neha torej učencu z dovršeuini 12. letom, oziroma ona velja od te starosti počenši le za obisk nadaljevalne in ponavljavne šole. Po določdih pa, veljavnih za sedanje obrtne šole sprejemajo «e v take zavode le učenci, kateri so že prestali 14. leto. Vsled tega ostane učenec povsem tam, kjer se meščanske šole ne nahajajo, dve leti brez rednega *hak-d a n j 0 ga š ol s k eg a pouka! Ali je koditikator Liet-htensteinovega predloga v istini mislil tudi na to posledico, sestavljajoč čudno določbo §. 3. ?. Direktno uevaren zdravemu razvoju šolskega organizma vidi se nam pa § 5. Po jasnih besedah njegovih se stariši ne smejo siliti, da bi svojo deco pošiljali v šolo, ako se dotični pouk ne strinja z njihovimi verskimi nauki. Tu odločuje torej libe-rum arbitri um posameznega očeta, pojedine matere ! Koliko je zanikernih starišev, katerim sploh ne ugaja, otroke pošiljati v šolo, kateri jih rajši doma uporabljajo za razne domače opravke — krasna prilika torej, po ovinkih razveljaviti šolsko siljenje ! In na kaki podlagi bodo stariši presojali soglasje, oziroma protislovje mej učiteljevim poukom in verskimi nazori? Merodajna bodejo v prvi vrsti vender le poročila lastnih otrok. Na stežaj odprta so torej vrata zlobni ali bedasti interpretaciji, izvirajoči iz zanikernosti, maščevalnosti ali nerazsodnosti kakega razposajenega paglavca! Sprejmite to določbo in — uničili ste povoljni uspeh šolskega pouka ! Jedro Liechtensteinove postave uprav njegova „pieće de res'stauce" je pa nekako § 6. tega načrta, s katerim se uvede ceikveno sonadzorstvo. Baš radi tega konštatujemo z odkritim obžalovanjem, da se zakonodajna nesposobnost dotičnih kodihkatorje — mej poslane imenujeta se kot taka monsignor Karlo n in dr. Vikt. Fuchs — v tem paragrafu razodeva v vsej nagoti. Ali gospoda v istini še nikoli ni sodelovala pri izdelovanji kakega zakona? Ali je v istini po vsem neobčutljiva nasproti skeleči kritiki nagajive levice, katera bode pred vsem raz-drapala gorostasno obliko tega določila? „Vermoge der erziehlicbeofAufgabe der Sehule", čitamo v zakonu! Tak izraz, kateremu je in men, nagibe na-glašati, koji so uplivali na predlagatelje, tak izraz je pač na svojem mestu v motivnem poročilu, jako dobro se da naglašati v govorih in opisovati v uvodnih člankih — po vsem neumesten pa je v zakonu. Zakon omej ti se mora zgolj na to, kar veleva in kar prepoveduje, razlogov navajati, kateri so rodili dotične določbe, nikakor ne gre, to je v očividuem protislovji zjedaovitiin slugom, koji je iu mora biti karakteristična lastnost zakonodajne tehnike! In zopet čitamo v tretjem odstavku § G sledečo določbo: „Die Organe fttr die Leitung .. der Volksschuleo und Lehrerblldungsanstalten sind so einzurichten daes diese der Kirche . . , obliegenden Aufgaben zu vvtrksamer Austlbung gelangen kounen." Zastonj smo si prizadevali in trudili, da pioderemo apokaliptično temnost tej;, izreka „Organ fttr die Leitung", vodstveni organ torej — to pač ne more biti nič drugega, nego dotično osobje, nadučitelj tedaj in ravnatelj učiteljišča. Kako za Boga svetega pa hočete urediti „einrichteu" — pojedine osobe? Kak tajni pomet) tiši seza to po vsem nejasno določbo? Tu pač potrebujemo jako spretnegi tolmača, sicer smo primorani, prevažni ta odstavek pur et simple proglasiti za — očividna nesmisel! Naj se nam ne ugovarja, da pomisliki naši zadevajo golo obliko. Baš pri zakonih je vsled prirojenega jim Bvojstva oblika tako tesno zvezana z vsebino, da je postava slaba, če jo predstavite v tako monstrozni obliki! (Konec II. članka prihodnjič.) Novi nemški cesar. „Cesar Viljem je mrtev, živel cesar Friderik !u tako je začel „Berliner Tageblatt" svoje poročilo o smrti nemškega cesarja. Po pruskem prestolona-sledstvu postane sedaj cesarjevič Friderik pruski kralj in po nemškej ustavi h k ratu nemški cesar. Mislilo se je sicer, da morda zaradi hude bolezni prestola ne bode niti vsprejel, a vsa novejša poročila javljajo, da ga nikakor ni voljen tebi nič meni nič prepustiti princu Viljemu. Novi cesar je sedaj v 57 letu. Deset let star je princ Friderik stopil že po starih pruskih tradicijah v vojsko kot nadporočnik. Skrbeli so posebno za njegovo vojaško, pa tudi znanstveno izobraženost. 7. novembra 1849. leta, malo dni potem, ko je postal poluoleten , odšel je na vseučilišče v Bonn, kjer se je učil zlasti pravoznanstva in zgodovine. Čez tri leta je dovišivši svoje študije ua vse učilišči zopet ustopil v vojno službo in bil imenovan majorjem. Še tisto leto je s svojim očetom prišel k avstrijskim manevrom v Olumuc, pri katerej priliki se je sešel z našim cesarjem, ki ga je imenoval imejiteljem 20. pešpolka Iz Olumuca šel je na Dunaj. Dve leti pozneje je polkovnik Moltke bil imenovan njegovim osobnim pobočnikom, kar je mnogo pripomoglo vojaški izobraženosti prinčevi. Leta 1858. poročil se je z naj staršu hčerjo angleške kraljice princesinjo Viktorju. To ženitev je tedaj kaj različno sodilo javno mnenje na Angleškem in Nemškem. Angleški narod ni bil nič prav zadovoljen, ker tedaj Hohenzollerska dinastija ni bila še dosti čislana v Evropi ter je veljala za reakcijonarno. Bali so se, da bi ta dogodek slabo ne uplival tudi na razvoj svobode v Angliji, v Nemčiji bo pa bili jako zadovoljni s tem, ker so se nadejali, da bode ta ženitev utrdila težko priborjeue svobodne institucije. V znanem prepiru mej parlamentom in vlado, oziroma kraljem samim, se je vedno potegoval za pravice parlamenta. Povsod se je kazal jako liberalnega. V državnem sovetu, katerega član je bil, se je potegoval za svobodne naprave. Bil je v vojni proti Danskej, potem pa v vojni z Avstrijo, v katerej je bil poveljnik druge vojske. Priboril je več zmag in je zlasti pri Sadovi mnogo pripomogel k zmagi. 18G7. leta pohodil je Pariško razstavo, in 18G1). bil je pri otvorenji Sueškega prekopa. V vojni s Francozi bil je poveljnik južno-nemških čet iu je on 4. avgusta priboril prvo zmago v tej vojni, prisvojivši si VVeissenburg, dva dni pozneje je pa s svojimi četami zmagal pri \Vorth-u. Po bitvi pri Sedanu, katere se ni udeležil, se je pa v gradu Bellevue sešel on in pa kralj z ujetim francoskim cesarjem Napoleonom. Za njegovo hrubrost v vojni imenoval ga je kralj generalnim maršalom. To je najviše dostojanstvo v pruskej vojski in ga pred njim še ni bil dosegel noben Ilohenzollerski princ. Ko se je proglasilo cesarstvo, je on prvi poljubil cesarju roko. Dne 2. marca 1871 šel je na čelu svoje vojske v Pariz. Po končani vojni bil je imenovan generalnim nadzornikom IV. armadnega nadzorstva iu je vsled tega vsako leto pohodil južno Nemčijo. Leta 1872. sešel se je z avstrijskim cesarjem v Ischlu, prihodnjo leto prišel je k razstavi na Dunaj in dve leti pozneje pa k pogrebu cesarja Ferdinanda. Ti shodi z našim cesarjem neso ostali brez vseh posledic za politiko, ampak so že gladili pot nemško-avstrijskej zvezi. Leta 1878. leta je nekaj časa nadomestoval cesarja, ter slednji ni mogel opravljati vladnih poslov, ko ga je bil obstrelil Nobeling. Leta 1883. je cesarjevič potoval na Španjsko in od tod v Italijo, ter je obiskal špaujskega kralja, italijanskega kralja in papeža. Povsod je bil jako slovesno vsprejet. To potovanje, ki ui bilo brez vsega političnega pomena, so tedaj razni listi jako obširno popisavali. To potovanje sicer, kar se tiče Španjske, ni doseglo svojega namena, pač pa kar se tiče Italije. Njega posledica je tripelalijanca. Nastop novega vladarja ne bode premenil dosti nemške politike, kar je čisto naravno, ker cesar Viljem ui imel dosti upliva na politiko in ga tudi cesar Friderik ne bode. Vodil jo bode naprej knez Bismarck, kakor jo je doslej. Da si bode prizadeval obvarovati Nemčijo pred vojuo, je naravno, kajti Nemčija v vojni nema kaj pridobiti, pač pa izgubiti. Bismarcku bode pa stališče v tem oziru težje, ker v cesarja Friderika ne bodo zlasti Rusi toliko zaupali, kakor so v Viljema. Kako prijateljstvo je vladalo mej ruskim in nemškim cesarjem, kažejo izjave ruskih oticijoznih listov. Uradni „Pravitelj-stvenij Vjestnik" izšel je črno obrobljen, „Journal de St. Petersbourg" pa piše, da zguba cesarja Viljema je hudo zadela ne le Nemčijo, temveč tudi Iiusijo, kajti umrl je najboljši prijatelj ruske dinastije. Prva leta njegovega vladanja proslavil se je v vojnah, zadnja pošteno*delal za ohranjenje miru. Govori se, da bode novi cesar v svoji proklamaciji posebno naglašal, da se bode njsgova vlada pred vsem prizadevala ohraniti mir. To tudi radi verjamemo, a je le vprašanje, če bc jej bode posrečilo. Kar se tiče slovanstva, pa smrt cesarja Viljema najbrž ne bode imela nikacega dobrega niti slabega upliva. Pod vlado cesarja Viljema so se zatirali Poljaki, ker je to želel Bismarck in ravno tako bodo se pod vlado cesarja Friderika. Mi nesmo tako optimistični, kakor je rusko „Novoje Vremja", ki se nadeja, da bode novi cesar prikrajšal politično vsemogočnost Bismarckovo, k čemur bode posebno pripomogel upliv cesarice, in posledica bode, da se bode to stoletje končalo v miru. Kaj tacega mogli bi jedva pričakovati, da je cesar zdrav, ne pa neozdravljivo bolan, ko bode morda že čez malo mesecev božja previdnost poklicala ga za očetom. Skrajnost boja fakcijoznega. Pod tem naslovom priobčila je „Češka politika" dne 7. t. m. nastopni članek: vanj nanosil sila božja literarnega gradiva. Kdor | se namreč hoče natanko poučiti o književnosti slovaški, ta mora poseči po teh »Slovanskih zakladih" v katerih .si- posebno odlikuje Hurbanova razprava „Slovensko a jeho život literarni*. Ustaia dela naj omenimo kratko. V Banski Bistrici izdal je I. 18-10. knjigo „Slovo o spol-kuch uiiernosti a nedelnich školach', kajti v Hlbokem, kjer je bil pastor, osnoval je društvo zmernosti, in da bi koristil tudi širšemu občinstvu, spisal je iu izdal rečeno knjigo. V področju lepe književnosti zabeležiti nam je „Svatoplutc o vce, anebo p ti d riše ve 1 k o m o ra v s k o" (l. 1«44), „Gottšalk", zgodovinska povest 1. 1861, in „Olej-kar", zgodovinski roman, kateri prištevamo k najlepšim delom Hurbanovim, in kateri roman ima stalno vrednost. Leta 1861. so izšle na Duuaji njegove pesmi „Pjesne na te raz", katerih mnoge so se tako močuo prikupile in udomačile po vseh Slovakih, da so postale popolnoma narodno blago. Poslednje delo mu je životopisua črta „Ludevit Štur", izšla v novih „Slovanskih Pohladah", ki jih izdaje Hurba-nov sin Hurban Vajan>ky\ To je v kratko književno delovanje Ilurbanovo. Nič manj zanimljive so politične borbe, v katerih je | Hurban neustrašeno zastopal rojake svoje. Hurban je bil Šuirov pristaš v dejanj« iu besedi. Burno leto 1848. je vznemirilo vse narode avstrijske iu vsak narod je potreboval močnih voditeljev. Hurban se je 1. 1848. zibal v sladkih nadah, misleč, da napoči tudi Slovakom srečnejša doba samostalnega političnega življenja. Videl je, kako so se puntali Mažarji; videl je, kako so se Hrvati pripravljali na boj za svobodo nod banom svojim slavnim Je-lačie>m ; videl je, da v toli kritični dobi potrebuje Dunaj udanih bojevnikov. Hurban je tedaj stopil Slovakom na čelo, jel organizovati narodno vojsko; Dunajska vlada je to videla in vedela ter se ni temu protivila. Hurban je radi tega dobil še več poguma ter se je namerjal združiti še z ostalimi Slovani. V ta namen je šel v Zagreb in Beli Grad, potem se je napotil v Banat, od tod pa k našim rojakom na zahoduem Ogerskem. Mej Slovani na Ogerskem je kakih 17.000 slovenskih luteranov, katere je mislil Hurban pridobiti za svojo idejo. Hodil je od pastorja do pastorja slovenskega, unemal jih za upor, ali našim rojakom je že takrat otrplo narodno čustvo, in Hurban se je vrnil takorekoč praznih rok k rojakom svojim, „v deželo Matjaževo", katero jo mislil osvoboditi ogerskega gospodstva, kakor je to nekdaj storil Matjaž Trenčinski. Zbral je tedaj vrle in zveste rojake svoje, oborožil jih kakor je mogel in znal ter vodil proti mažarskhn četam. In bil fe srečen vojskovodja; potolkel je dvakrat mažarske čete, prvič pri Brezovini, a drugič pri Budatinu. Tako je postal Hurban najpopularnejši sin svojega naroda; postal mu je verski učitelj, pisatelj, političui bojevnik in vojskovodja. Nato je šel k prestolju prosit saraostaluosti za Slovake, toda Dunajska vlada ga ni uslišala, a ogerska ga je preganjala, razpisavši nagrado za njegovo glavo. Neprijatelji naši nazivajo radi avstrijske Slovane panslaviste, osobito Slovaki so jim veliki pan-alavisti. Radi tobožnjega panslavizma zaprli so Mažarji Slovakom tri gimnazije, razpustili „Matico" a nje veliko glavnico konfiskovali ter razpustili književna društva v Požunu in Levoči. Kdo bi mogel verjeti, da bo pohlevni Slovaki nevarni panslavisti V Slivaki hočejo biti in ostati Slovani, vidijo le v slovaii8tvu spas svoj, in to je pansjavizem. Štiir in Hurban kot dva največja zastopnika Slovakov osnovala sta bila in jela izdajati 1. 1845. časopis „Slovenskje Narodnje Novini." V tem časniku sta jela piBati v slovaškem narečju, opustivši češki jezik, Priloga „Slovenskemu Narodn" §t. 61 14. marca 1888. „Glejte, da se venkaj spravite!" Tako zavrne častni gospod župan v Llberc! dra. Šunanka, trde-čega, da ima pravico s češkim jezikom potezati se za Čehe, kar je v zakonu utemeljeno, ter prouzroči proti njemu disciplinarno preiskavo. A kar je gospod župan takisto lepega znašel, to fakeijozno časopisje jednoglasno objavlja kot jedini pravi način, kako se ima govoriti s sitnimi Čehi v zaprtem ozemlji. Še hujše so se vedli fakcijozi v Ljubljani. Tam scer niso mogli dru. Tavčarju, znanemu advokatu in voditelju slovenskemu, ukazati, da mora molčati, ker nemaj o v to moči, ali za to so pa sklicali nadenj naravnost kazensko sodišče, ovadivši ga, daje pregrešil goljufijo. Častivredno Dunajsko časopisje jim je seveda pritrkavalo, in tako se je zgodilo, da je v resnici zvedena bila proti dru. Tavčarju kazenska pravda, katera je povsem, kot je dejal sam državni pravdnik, pokazala namesto krivde obtoženega le zlo-voljnost tistih, ki so ga sumničili. Velepoučljiva je v tem pogledu brošura, katera je sedaj izišla o pravdi proti dru. Tavčarju. Ona jasno kaže način delovanja naših narodnih protivnikov. Ker jim je dr. Tavčar bil trn v peti, skušali so ga napraviti neškodljivega in hrumeli so proti njemu v „Neue Freie Presse", da je goljufal za 50 gld. Pol leta se je pisalo in govorilo o tem, pol leta so blatili moža, ki častno mesto zavzema v družbi, ki se odlikuje po imovitosti in je znan po svoji radodarnosti iu ljudomilosti. Naposled se je pokazalo, da ni pregrešil dejanja nečastnega, nego storil se zaslužnega, ker je obvaroval siromašni rodbini imetek, ki bi ga sicer izgubila bila. To so pojavi, katerim se malo podobnih nahaja mej olikanimi narodi. Od boja proti našim rokodelcem, obrtnikom, elegaeiji snideta se sredi maja, ako se ta čas kaj nepričakovanega ne prigodi. Konference škofov na Dunaj! so se končale, škofje so sklenili, da izdado pastirski list /a koufesijouaInoT šolo, kateri se bode čital po vseh cerkvah. — Škofje so pa že tudi poprej delali za katerega so se do tedaj posluževali tudi Slovaki ter sta tako razdružila Slovake od češke književnosti. To književno odcepljenost so obžalovali češki rodoljubi zelo, ker jim ni bilo prav, da se cepi jednoroden narod, ki bi se lahko posluževal jednega kujiževnega jezika, ker so Čehi in Slovaki narod jednega jezika. Štiir in Hurban sta se odločila za ta razdvoj, ker stajv kritičnih časih mislila bolj koristiti Slovakom, ako jim pišeta v slovaškem, to je njim bolj razumljivem jeziku, in ker sta imela vero v drugačno spojitbo književno. Njiju ideja je bila, da bode ruski jezik postal jezik vseh Slovanov, in kadar pride ta doba, da se bodo tedaj Slovaki po-prijeli ruščine kot književnega jezika, a narodu pa da je pisati v njegovem narečju. Te ideje Štiirove in Hurbanove je dobro označil Lamanskij v svojem delu „Slavjanstvo i mir bu-duščago", v katerem nam podaje Štiirove ideje o Slovanstvu. Vidimo, da je vse to bilo kulturno delovanje, katero nima s politiko nič opraviti; vidimo, da to ni državam nevaren pauslavizem. Z Miloslavom Ilurbanom so izgubili Slovaki svojega največjega prvoboritelja in pisatelja, a slovanska kultura najiskreuejšega pospešnika. Večnaja mu pamjatl konfesijonalno šolo. Že 30 januvarja bili so ministru bogočastja in nauka izročili spomenico, kako naj se preustrojijo ljudske šole in učiteljišču. v n u si je države. itusli i listi brez izjeme jako Nemčiji prijazno l»išejo in obžalujejo smrt cesarja Viljema, ki je bil vertn prijatelj ruskemu carju. Kazen „Pravitelj-stvenega Vjestnika" izšel je tudi „Invalid", ki je organ vojnega ministerstva, črno Obrobljen. Casopid priporočajo prijateljsvo z Nemčijo in izražajo nado, da bode novi cesar nadaljeval politiko svojega očeta. Vsled smrti nemškega cesarja so se VB* po gajanja o holgarkili zadevah mej velevlasttni l»renehala. Tudi upliv Portine izjave, da je bivanje Koburžana v Bolgariji protizakonito, bode slabši, ker se v Sofiji sedaj zanašajo, da Rusija precej časa ne bode storila nobenega koraka v bolgarskem vprašanji. — Oficijozna „Svoboda" piše, će je Porta hotela le Rusiji ustreči s tem, da je objavila, da je Koburžan nezakonit vladar, in se ne misli proti Bol garom posluževati sile, v tem slučaji, bode si ohranila udanega vazala. Ko bi pa mislila Turčija energično postopati , tedaj bodo bolgarski narod hrabro branil svojo svobodo in utegne se pripetiti, da si pribori nezavisnost. Turški državniki morajo vedeti, da imajo Bolgari tuli svojo vojsko za brambo domovine. Kes se sedanji položaj ne strinja z Bero-linsko pogodbo, toda tega ni zakrivila sedanja bolgarska vlada, temveč oni, ki so 9. avgusta odpeljali s silo kneza Aleksandra. Vladn, ki vzlic vsem rovanjem od zunaj vzdržuje red v deželi, ne more biti odgovorna za delo onih, ki so hoteli napraviti izgrede. Turčija naj bi zahtevala, da vlasti izreko, da obsojajo postopanje Rusije, ki jo po hajduŠki odstranila kneza Aleksandra. „Tirnovska Konstitu cija" objavila je program stranke Karavelova, katerega glavne točke so: Ohranenje ustave, varstvo državljanskih pravic, sporazumljenje z Rusijo na podlagi obojestranskih koristi j, čustev in pravičnosti. V Makedoniji in Stari Srbiji se baje nabirajo ustajniki, ki mislijo udreti v Bolgarijo. Mej njimi je nekda posebno dosti Črnogorcev, ki prihajajo iz Carigrada in trdijo, da so na potu v domovino. Turška oblastva pa vse to mirno gledajo , kakor se kaže , nikakor neso več voljna BolgarijeJ varovati puntarskih poskusov emigrantov. Ker Bolgari nečejo ubogati Turčije, njim tudi slednja ne bode več šla na roko. Predsednik rumu nekega senata Ghika ni mogel sestaviti novega ministerstva. Kralj je potem naročil Bratianu, da sestavi novo vlado. Slednji je pa ministerstvo že sestavil. Novo ministerstvo je tako le sestavljeno : Dratiano, predsedstvo iu vojsko; Sturdza, finance; Pberekvde, vnanje zadeve; Naku, bogočastje in nauk ter začasno notranje zadeve; Aurelian, javna dela; Grane, trgovino; in Griani, pravosodje. Komisija francoske zbornice je dovolila kredit za pet generalnih vojnih inšpektorjev, ko je vojni minister zagotovil, da bode generalne inšpektorje imenoval samo za jedno leto. Da bi se pa generalni nadzorniki ne smeli odstaviti ali smeli dalje služiti, nego je sedaj dovoljeno divizijskim genera lom, s tem večina ni bila zadovoljna. Posebno radikale! so se upirali, da bi se z imenovanjem generalnih nadzornikov takorekoč obnovilo maršalsko dostojanstvo. \ntiska svobodomiselna stranka se nadeja, da bode pod vlado cesarja Friderika Nemčija uživala več svobode nego jo je pod vlado cesarja Viljema, ko so smeli državni uradniki z največjo surovostjo postopati nasproti drugim državljanom davkoplačevalcem in je Bismarck smel zaničevati parlament, kakor je hotel. V Prusiji je bilo manj svobode, nego v katerej koli drugi evropskej ustavnej državi. Tudi Bismarck nekaj čuti, da drug veter vleče. Vprašanje je samo, če bode novi cesar imel dovolj sile, da bode zmogel upor uradništva, zlasti če bode toliko časa živel, du se stvari obrnejo na bolje. Cesarjevič Viljem je pa naklonjen Bismarcku, ter bi vladal po njegovi volji, če pride v kratkem na prestol. Augleškui spodnja zbornica dovolila je vladi 20 milijonov funtov sterlingov za nakup neke železnice iu grajenje novih železnic v Indiji. Mej Italijo iu Vbesinijo še dosedaj ni prišlo do boja. Kakor se kaže, ne marajo niti prvi niti drugi začeti, kar je čisto uaravuo. Italijani imajo premalo vojakov, da bi mogli prodirati v deželo in torej rajši čakajo sovražnika v utrdbah, Njeguševe čete so pa preslabo oborožene, da bi mogle napast) italijanske pozicije, če tudi bi lahko z u mehom zabranile sovražniku daljšo pot v deželo. Oboji so se pa že naveličali čakanja iu Njeguš se baje misli že začeti pogajati z Italijani za mir. K temu ga pa silijo napadi muhamedanskih rodov, ki od družili strnni] silijo v deželo. Dopisi. S spodnjega Štajerskega 11. marca. [Izv. dop.] (Lažejo strastno, pa lažejo slabo.) ltabel opisuje nekje v svojih pismih, kako „kolosalui" "nasledki bi se pokazali, ko bi kdo znal tako prav korenito lagati in laž porabljati, ltesnico bi kar strah in groza obhajula; bila bi čisto neznatna, kakor lahen vzdih, kot „regret" na svetu, pa lažnjivci našega časa samo šušmarijo; kako velikanski hočejo tudi svoj posel raztegniti, vender se jim vidi koj, da njih duža ne pozna resnice, in da se laganja neso temeljito naučili. Teb besed smo se v sedanjem času nehote spominjali, čitajoč „slavni" liakusehev listič, Celjsko „Vahto\ in dr. Foreggerjevo zadnjo interpelacijo. Ni dolgo od tega, ko je ta listič — v št. od 15. januvarja t. 1. — prinesel notico, da, kakor „vahta" posnema iz „nekegau slovenskega lista, „g. c. kr. ministerijalni svetnik LeviČnik, izpra-šuje sodnijske uradnike, ki se predstavijo njemu kot personalnemu ., referentu" za spodnje Štajersko ustno iu pismeno iz slovenščine". Notica pa je bila izmišljena pri „vahti", ki jo je p r v a prinesla. No sedaj pa so začeli naši nasprotniki, — poštenjaki, kar „en gros„ take lažnjive in izmišljene vesti fabricirati. V št. od 1. marca ve zopet povedati „vahta", da je „nek" ud Celjske „ruske pisarne" pripovedoval, da bo izpraznjeni Celjski notarijat dobil Slovenca. Seveda je zlobna laž, da bi kateri Slovenec to — posebno pa patronom Celjske „vahte" sploh kaj pravil; sicer pa je želeti v državnem in pravosodnem interesu, da bi to resnica postala in da bi Celjski notar bil mož, slovenščine zmožen, — Slovenec. Tudi dr. Foregger je v svoji interpelaciji po-grel isto izmišljotino o tem slavnem „n e k e m" udu „ruske pisarne". Razen tega pa je dr. Foregger povedal še jedno jednako izmišljotino, namreč, da se „pristaši alovanofilske stranke" na spodnjem Štajerskem bahajo, kakor da uplivajo pri nameščavanji sodn jskih uradnikov, in da se ni nikdar pripetilo, da bi kasneji dogodki tacega bahanja ne potrdili, je izmišljeno! V št. od 8. marca t. 1. pa pravi zopet „vahta", da „Slovenci" zatrjujejo, da je notar dr. Firbas v Brežicah za notarja v Celji toliko, kakor že imenovan. Izmišljeno po vsem! Vse te laži, ki jih ved oma patroni Celjskega lističa spravljajo v vahtine predale imajo jasen namen: Pritiskati na ministerstvo, da bi posebno pri imenovanjih za spodnje Štajersko tako postopalo, kakor bi gospodje pri c. kr. o k r o ž n e j s o d n i j i v Celji radi imeli in nadalje, da bi očrnili in spodkopali g. ministerijalnega svetnika g. Levičuika, katerega so že tolikokrat javno pa brez uspeha v lističih napadali, češ, od njega — ker druzega Slovenca pri ministei'Btvu ni — zvedo slovenski voditelji in slovenske stranke vse že naprej, kaj se snuje pri ministerstvu. Kar neso dosegli prej s svojimi napadi na „personalnoga referenta", to hočejo sedaj na drug način z lažmi doseči. Namen imajo dovolj zloben in „dobre volje" jim tudi ne prii nauku je; ali uspeha ne bodo imeli, kajti postopajo prebedasto! Začeli so tako na debelo fabricirati te laži, ki imajo vse ... isto marko, tako, da se na prvi mah spozna: „kam pes taco moli". Vidi se pač našim nasprotnikom ua prvi mah, kakor smo zgoraj rekli, da njih duša ne pozna resnice, da pa bb laganja neso temeljito naučili ; še pri lagauji le šušmarijo. H riiij;t 13. marca. [Izv. dop.j Časniki poročajo, da je Ekel, v preteklem meseci prvem avtonomnim županom na Ptuji iz/oljen, dobil Najvišje potrdilo. S tem je ustanovljena, če ne na celem svetu, gotova pa v avstrijsko-ogerski monarhiji najmanjša avtonomna občina. O potrdilu predstojnika in njegovega namestnika za okrajni zastop, ki sta bila izvoljena meseca julija lanskega leta, so še ne sliši nič. Torej opravlja posel okrajnega zastopstva še vedno nekaj Ptujskih purgarjev s svojimi privrženci, in sicer brez glave, ker se je poprejšnji načelnik, W. Pisk, tej časti odpovedal iz same jeze nad Ptujčani, ki ga neso volili v avtonomni zastop, če tudi jim je jedini on priboril avtonomijo. Ta peščica Ptujskih purgarjev, katere so slovenski zastopuiki davno zapustili, so volili tudi nove zastopnike okrajnega šolskega sveta, na čelu znanega Michelitscha iu Tschaueta, ki sta ueki tudi že imenovana krajnima šolskima nadzornikoma za več slovenskih šol. s Štajerskega 13. marca. Nemški listi po-ročajo razne vesti o šulferajuskih napredkih , mej temi, da se je toliko in toliko Ljubljanskih profe- sorjev repenčilo v tamošnjem Šulferajskem društvu; J da je znani gimnazijski profesor Gubo v Celji voljen v odbor; da je po prizadevab glasovitega dr. Hoi-sela dobila nova šulferajnska šola na Slatini iz nem- I škega cesarstva, in sicer iz Freiburga v Breisgau-u vnovič 500 gld. podpore. Poroča se dalje, da je iz- j voljen za načelnika šulferajnske skupine na Ptuji znani dr. Michelitsch , za njegovega namestnika pa ravnatelj Ptujske spodnje gimnazije, neki Tscbanet. *) I — Čestitamo! j Z l»u ii it j a 13. marca. [Izv. dop.J Zadnji I večer slovenskega kluba združil je zopet precejšnje I število Dunajskih Slovencev, celo iz Dunajskega Novega mesta prišel je bil g. Rad. Poz ni k. Bil I je pa tudi v istini ta večer jako živahen, jako vesel in jako zanimiv, in to v prvi vrsti po berilu g. J. Jereba. Gospod čitatelj naslikal nam je z živimi I besedami običaje pri ženitbah na Goriškem, koje I pozna iz lastne skušnje. Pisalo se je že sicer o teh običajih drugod po Slovenskem, ali o goriških ni I bilo še nikjer brati, in g. Jereb ustregel ni le samo slovenskemu klubu s svojim prezanimivim be- I rilom, ampak ustregel bode vsemu slovenskemu J svetu, ako objavi te običaje, v katerem si bodi slovenskem listu. Kako živo nam je pa tudi risal že- I nitovanje! Zdelo se je poslušalcem, da se vrši že-nitovanje pred njihovimi očmi, zdelo se jim je, da j pristopajo na pozorišče zdaj te, zdaj one osobe, in to vse pred njimi. Koliko veselosti vzbujale so do-stikrat te osobe! Zdelo se nam je, kakor bi jih bili že videli kedaj, in lehko bi bili popisali vsacega od I nog do glave, kdor je govoril iz ust g. Jereba. Da, da, ravno tako govori in ravna preprost Slovenec, kedar se ženi, kedar je na svatbi, kedar I dela pismo pri dohtarji i. t. d. j Gospod čitatelj pobijal je pa v prvi vrsti ne- I zmisel, da se jemljo mej preprostim narodom največ le oni, kojim so privolili le st ariši v to. Ljubezen marveč je oni faktor, ki prouzročeva ženitve morda še bolj tu, nego drugod. — Začel je g. Jereb s snubitvijo. Ženin in njega oče prideta v hišo izvo-ljenke. „Ali imate kako kravo na prodaj?" vpraša oče ženinov očeta neveste. — „Imam jo, imam", I odgovori ta, in res popelje prišleca najprvo v hlev, kjer barantajo za kravo, kakor na seinnji. Iz hleva gredo ogledovat žito in še marsikaj druzega, in naposled še le zbarantajo tako rekoč za nevesto. — Potem se prično priprave za ženitev. — Nevesta in nje oče gresta tudi ogledovat, kaj ima ženin. — Tako že mora biti. — Potem se 'prevaža bala, fantje narede pred vasjo „šrango". Tisti dan dovo- I ljeno je fantom krasti po hiši nevestini. Posebno imenitno je, če ukrade kdo v hiši petelina. In to je tudi jako težavno, kajti zaprt je navadno v kacem kotu, kjer ga ni lahko zaseči. Ukraden petelin priveze se potem na balo ter se odvede na ženinov dom. — Nekaj dnij pred Ženitvijo pridero vaščani pred dom neveste, katero hočejo po vsej sili odvesti. Seveda, duri so vse zaprte. Toda pri-šleci hote jih ulomiti. Najprvo vrže se jim iz hiše maček. Prvi uščipne ga za rep, da potem druzega opraska; za mačkom pahne se is hiše stara baba. Oj, ti uboga stara baba I — Svatba trpi seveda par dnij, vsak svat ima pušljic, kaplan, ki poroča, pa največjega. In kako veselo je na svatbi! Vse pleše, vse se raduje, vse poje. Slednjič vender le zapustita novoporočenca goste, in sedaj izginila sta izpred očij tudi slovenskemu klubu na Dunaji. — Gospod čitatelj žel je za ta svoj prezanimiv spis obilno in zasluženo pohvalo. In da je bil ves zadnji večer tako prijeten, zahvaliti se nam je v prvi vrsti temu berilu. Napijalo se je potem mnogo, mnogo, tudi se ni manjkalo govorov o raznih slovenskih zadevah. Govorili so gospodje: Navratil, Poznik, dr Simonič, Pukl, Ciperle, Premeru, Škedl, Uršič, Bleivveis, Forster in dr. A tudi dejanski pokazal je slovenski klub svoje domoljubje, kajti nabral je ta večer za društvo sv. Cirila in Metoda devetnajst goldinarjev. — Prihodnji večer slovenskega kluba bode 7. aprila. Čital bode g. R. Poznik. •j TBchanet — tal. Gtovanetto, je liberalen Tirolec, kakor se sliši, zagrizen privrženec nemškoliberalne stranke na Ptujem; zato se imenuje njegovo ime vselej.poleg Miche-litBchevega. Bilje poprej profesor zgodovine v Ljubnem; naročeno mu je bilo baje svoje dni, da bi Se izpit napravil iz nemškega jezika, pa si je bil neki pozivajo bo na težave in zasluge nadzorniškega posla za ljudsko iole, sprosil oproščenja od toga izpita. Zna H slovenski, ne vemo, pa bržkone, da ne zna. _ Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa iz Celovca. Današnji številki dodali smo dve strani priloge. — (Stro8smayerjev večer) bode, kakor smo že omenili, dne 17. t. m. zvečer. Ustopnice dobivajo Be samo še danes in jutri v .Narodni Tiskarni", na kar opozarjamo rodoljube in častilce Djakovkega vladike. — (K zlatej maši vladike Strossma-jerja.) Juraj Tordinac, veliki predstavnik bo-senskosremskega kapitola, izdal je do vsega dubov-ništva bosenskosremske vladikovine okrožnico, v katerej poziva duhovništvo, da v praznik sv. Josipa čitasveto mašo za vladiko Strossmaverja in za narod hrvatski. Ob jednem izreka nado, da bode za jVladiko Strossmayerja maševato tudi duhovništvo zunaj Djakovske vladikovine širom Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Istre in Slovenije. — (Pri Djakovskej slavnosti) bode „družbo sv. Mohorja" zastopal kanonik in vladiški kancelar prečaatiti gospod Lambert Einspieler kateri bode vladiki Strossmaverju izročil posebno adreso društva. — (Slovensko delavsko pev. društvo „Slavec") imenovalo je predvčeraj dne 12. t. m. pri svojem izrednem občnem zboru preuzvišenega gospoda vladiko Strossmaverja jednoglasno svo• jim častnim članom. — (Vladiko Strossmave r-j a) imenovale so Častnim občanom nadalje občine: Kobarid, Kokarje, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Št. Vid na Vipavskem, Dornberg-Prvačina in Čitalnica Ptujska pa častnim članom. Živeli zavedni Slovenci! — (Občini Luko vica in Poddraganad Vipavo) imenovali sta dne 13. marca t. 1. vladiko J. J. Strossmaverja častnim občanom! Slava! — (Vladiki Strossmaverju) pošiljajo mnogobrojne občine hrvatske adrese, ki imajo večinoma naslednjo vsebino: Preuzvišeni gospodine! U sretni čas Vaše petdesetgodišnjice svećeničkoga života slavi cijeli naš narod dvojaku slavu. Neumrla djela Vaša: akademija i sveučilište, galerija slika i stolna crkva djakovačka, i na stotine drugih Bogom blagoslovljenih djela Vaših, koja narod vidi u životu i cvijetu, opominju nas, da zahvalimo Bogu, što nara je iz skromne gradjanske kuće podigao muža, koji je satvorio toliko orijaških djela slavi Božjoj i sreći svoga naroda. Druga je slava naša, što ste u djela Vaša ulili velikim duhom Vašim proda h n u t u misao sloge ovoga težko iz-kušanoga naroda, da se Hrvati iSrbi, očuvav i jedni i drugi nooskvrnnte i vierske i druge predaje svojih otaca, osjećaju onako jedinstvenim narodom, kako sam Bog hoće, kada dade, da jednim jezikom progovaraju. Slava je naša tim veća, što Vas možemo zdrava i vedra zamoliti, da ovoj i ovakovoj slogi na Vašoj zlatnoj misi dadete svoj blagoslov. Bog Vas blagoslovio zdravljem i srećom, da dugi život Vaš sve više poveća sreću našega naroda. — (Umrl) je danes v revni hiši Stubenber-govi v Gradišči v 70.letu Bvoje dobe Viljem Rost. Pokojnik je bil rodom Nemec, nekdaj jako iraovit sodar in hišni posestnik ter obče znana osoba. Za dr. Coste županstva bil je mestni odbornik. Zadnja leta je popolnem obubožal, a nikdar ni tožil o svojem slabem stanji. Naj v miru počiva! — (V Zagrebu) umrl je preteklo nedeljo j g. dr. Leopold pl. Šram, odvetnik, deželni in državni poslanec, mestni odbornik itd. v 58. 1. dobe svoje. j — (Usto p niče) k Strossmajerjevemu kon- certu, katerega priredi slov. delavsko pevsko društvo „Slavec" v nedeljo 18. t. v redutni dvorani, dobivajo se jutri v četrtek, petek in soboto v pro-dajalnici goBpoda Hugona Turka na Glavnem trgu. — (Osepnice.) Predvčeraj za osepnicami zbolel: 0. Ozdravela 2 možka, 2 ženski, 1 otrok. Umrli: 2 možka, 2 otroka. V zadnjih 24 urah pa zboleli 3 otroci. Ozdravel: 1 moški. Umrl nobeden. — (Ljubljanica) je vsled predvčerajšnega dežja in snega močno narastla. Tudi Sava je velika iu kakor čitamo v Zagrebških listih, nadejati se je po-vodenj. • — (Povod nji.) Po vsej državi nastale so povodnji, ki so velike škode prouzročile. Tudi Sava je od nedelje silno narastla ter pri Zagrebu stopila čez bregove in preplavila vas Trnje. Proti Maksimiru je ob železničnem nasipu veliko jezero. Včeraj in danes pa vode zopet upadajo. — (Deželna nlokserna komisija) ja 12. marca zborovala v Ljubljani. — Prišli so vsi člani, gg. dr. Vošnjak, dr. Mencinger, vodja R. Dolenc, nadinženir VVitschl, tajnik kmetijske družbe G. Pire, komisar Reichl in vladni svetnik Dralka. Predsedoval je g. deželni predsednik baron Wink-ler. Komisar Reichl je poročal o razširjanji trtne uši na Dolenjskem. V Ko st a n j e v i š k e m okraji so so okuženi vinogradi vseh katastralnih občin, ne menj v Krškem. Trtna nI pa sega že tudi v Mo-kronoški in Novomeški okraj pri Beli cerkvi ter je konstatovana v Črnomeljskem okraji v Drašicah, Grabljevci, Štrekljevci. Am riska trtnica v Kostanjevici obsega 2 ha. Za ameriške trte se je oglasilo 24 posestnikov, ki so dobili 17.(554 trt po 1 kraje, za šibo. Pri obravnavi o tem poročilu poudarjala je komisija, da bi moral za Kostanjeviško trtnico nastavljen biti strokovno izobražen vincar, kajti vsled tega, da trte neso bile že jeseni obrezane, pozeble so šibe in bo zdaj dobiti le malo zdravih. Obširna je bila razprava o sklepih deželnega zbora, storjenih v poslednji sesiji ter je komisija sklenila vladi priporočati, da v zmislu teh sklepov napravi še dve ameriški trtnici v Mokrono-Škem in Črnomeljskem okraji in da privoli podporo kmetijski družbi v ta namen, da napravi ameriško trtnico in vinograd na primernem kraji blizu Ljubljane. Zastran pouka, kako cepiti domača plemena na ameriško trto, pa se bode naprosil deželni odbor, da dovoli na Grmu take knrze. Konečno je komisija sklenila ponavljati lanski sklep, da naj vlada predloži državremu zboru zakon, po katerem se z ameriško trto na novo zasajeni vinogradi tekom 10—12 let ne smejo prodati eksekutivnim potom. — (Na Savi) 13. marca. Znano je obče, da se je tovorilo blago le po Savi, preduo je tekla todi mimo železnica. Na desnem njenem bregu {nahaja se še dandanes steza, po katerej so tacaš gonili vole, ki so hkratu ondu gori vlačili ladije. Seveda je sedaj ta steza v jako slabem stanji. A ker ne dostaje druge poti, uporablja jo ipak še narod. — Na to stezo štrle gorostasne pečine v vis, ki se pogosto luščijo, da v ogromnih komadih skalovje lomasti v Savo. Po zimi, še raje pa spomladi ob času talenja] se pripeti često, da se iznad onih sten usipajo plazovi, ki mnogokrat tirjajo žrtev. — Te dni hodila je neka v sv. Križko žup. pristojna žeuska po tej stezi. Prodajat je nosila običajuo jajca in semena v Zagorje. Blizu Renk, pri takozvani Koškej drči, prihrumi zdajci plaz snega, in to s tako silo, da siroto vrže z obalj na sredo Save. Umevno je, da je utonila. V Zagorji so jo dobili iz vode mrtvo, ter zagrebli jo na tamošnjem pokopališči. — Pripoveduje se mi, da sta pred kacimi 15 do 16 leti baš tam ponesrečila se na isti način dva dimnikarja. Jednega je zalučil plaz v Savo. kjer je poginil, druzega pa je vrglo celo čez reko. A vender le je odnesel pete, dasi se je bil sila pobil, priletevši na tostransko skalo vito obal. — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Pri prvi predvčerajšnji obravnavi trajajoči celih G ur, za tožena sta bila dva kmetska fanta: 181etni Fran Stare in 22letui Jauez Šimnovec hudodelstva umora, ker je Stare na prigovor Šimnovca usmrtil 16letuega hlapca Franceta Jerišo pri Jurčku v sv. Valburge vasi v Smeledniku dne 25. decembra 1887. Ta umor, kakor ga zatožba kvalirikuje, je pBihologično ueumljiv, kajti iz obravnave in iz izpovedeb obeh zatožeucev, se nikakor ne more pojmiti, zakaj je baš Frau Jeriša moral biti žrtev, zakaj sta si ravno njega Stare in sozatoženi Šimnovec izbrala, da mora biti umorjen Dne 25 decembra 1 I. bila sta zatoženca že pred litanijami v krčmi, po litanijah šla sta zopet v krčmo, kjer jima je ključar pravil, da misli vzeti Staretovo mater, ki je bila vdova. Stare na to odvrne : „Če vzameš mater, bota oba cerknila!" ter skoči z nožem proti Bitnerju. K sreči je krčmar prijel Stareta in odvrnil napad. Zapustivši krčmo zasukala sta se po stranski poti in prišla do Jurčkovega hleva, kjer ja je umorjeni Jeriša cul pogovarjati se in slišal besede: rče ga ti ne boš, te bom pa jaz." Iz izpovedeb posname se toliko, da je Šimnovec umorjenega Jerišo iz postelje potegnil in pred hlev privlekel, kjer mu je Stare zasadil v truplo nož, katerega mu je Šimnovec posodil. Fran Jeriša je vsled rane v dveh dneh umrl. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, vprašanje erlede hudodelstva uboja pa jednoglasno potrdili Sodišče obsodilo je Stareta na 5, Šimnovea pa na 8 let teške ječe, poostrene s postom in tamnico. — (Delavsko podporno društvo v T r s t u) pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolta izdalo je račun in poročilo za leto 1887 v podobi 32 strani obsežne knjižice. Po pozivu na občni zbor, ki bode dne 25. t. m., nahaja se v knjižici dobro pogojena podoba dne 20. julija 1887 umršega društvenega predsednika Viktorja Dolenca, kateremu je tudi posvečen prav srečno in laskavo pisan članek, ocenjujoč prerano umršega izredne zasluge. — Društveno delovanje bilo je v letu preteklem prav povoljno. Društvena gotovina pomnožila se je za 1971 gld. 62 kr. Koncem leta 1887 imelo je društvo (moški in ženski oddelek) 17.24 0 gld. 35 kr. premoženja, 976 družabnikov, 202 družabnici vkupe 1178 članov. Premoženje je deloma naloženo v hranilnicah, v kranjski hranilnici 667 7 gld. 40 kr., v prvi Zagrebački štedionici 3174 gld. 60 kr., deloma v gotovini, obligacijah, srečkah, pohištvu in drugače. Pokojninska zaloga moškega oddelka narastla je na 5585 gld. 11 kr. Konstatujoč jako uspešno delovanje tega prekoristnega in za Trst velevažnega društva, pridružujemo se odbor ovi želji in polagoma družabnikom na srce: vzajemnost, jedinost in slogo, priporočujoč ob jednem delavsko podporno društvo vsem rodoljubom uajtopleje. — (Razpisane učiteljske službe:) Na jednorazrednici v Begunjah na Gorenjskem služba učitelja in vodje. Plača 450, doklada 30 gld. in stanovanje. — Z jednakimi uveti razpisana je služba učitelja in vodje v Mošnah. — Na Dobravi pri Kropi razpisana je služba učitelja in vodje. Plača 400 gld., doklada 30 gld. in stanovanje. — Na trorazretlnici na Jesenicah razpisana je služba 3. učitelja, oziroma učiteljice. Plača 400 gld. — Prošnje za vse te službe do 5. aprila t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 12. marca.*) Pogrebni sprevod cesarja Viljema bode v petek. Berolin 12. marca.*) „Nordddeutsche" javlja, da je državni kancelar po dogodkih zadnjih dnij hudo prizadet. Smrt cesarjeva ni ga poti la samo duševno. Pojavila se je zopet njegova stara bolezen. Zaradi tega spremljal ga je Schvveiniiiger v Lipsko. Schweininger misli, da Bismarck potrebuje miru in da mora kolikor možno zdrževati se poslovanja. Dunaj 12. marca.*) V Dunajskem No-vemmestu predmestje Grohr deloma preplavljeno. Iz drugih krajev Nižje Avstrijske, Češke, Moravske in Galicije naznanjajo se povodnji. Morava in Dija sta izstopili in popolnem prepluli okolico Olomuško in Mikulovsko. Granica (\Veisskirchcn) je v nevarnosti. Iz Olomuca odšli so tjakaj pijonirji. KraltOVO 12.marca.*) Štiri petine mesta so pod vodo. Na trgu vozijo se v čolnih. Veliko škode v vojaških skladiščih sena in v zalogah soli. V okolici Krakovski 28 vasij kakor v velikem jezeru. Močno poškodovana je transverzalna železnica. St. Peter na Notranjskem 13. marca. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Pivki je danes podpis peticije za Liechtensteinov predlog odklonila. Dunaj 13. marca.*) „Wiener Zeitung" objavlja Bismarckov telegram Kalnokv-ju, izražajoč zahvalo na vseh iz raznih avstro-oger-skih pokrajin prihajajočih znakih srčnega sočutja na Nemčije žalosti, kateri pojavi so novi dokazi nerazrušljivega, na neomajljivi podstavi jednakih interesov, tradicij in jednakega mišljenja, oprtega prijateljstva. Kalnokv odgovoril: Obestranski narodi so soglasni v prepričanji, da bodo prijateljske vezi, sklenene zaradi miru, prestale vsako izkušnjo. Avstro-Ogerska priznava s polnim zaupanjem v Viljemovem nasledniku isto tako iskrenega prijatelja svojega vladarja in svojih narodov. Dana j 13. marca. Začetkom današnje seje državnega zbora se prečita zahvalna brzo-vest Bismarcka zbornici za sožalno izjavo, potem dopis deželnega sodišča Dunajskega, da se Schonerer izroči za kazensko preganjanje rad« nasilstva njegovega proti uredništvu „Tag-blatta". Stvar ta se odstopi imunitetnemu od- *j Iz včerajšnje konfiskovane številke. seku, ki jo v kratkem reši. Potem se nadaljuje debata o plačah veroučiteljev. Poslanec "VVeitlof govori za načrt, a ob jednem ostro proti sedanji agitaciji veroučiteljev za predru-gačenje šolskega zakona. Z nasprotnega stališča govoril župnik poslanec Špelina. Potem se je debata pretrgala in prihodnja seja napovedala za četrtek, 15. t. m. Berolin 13. marca.*) Cesarjeva odredba državnemu kancelarju naznanja za postopanje vlade merodajne točke, obsezajoče popolni vladni program. Kot vrhovni zakon navaja se javna blaginja, kot najgotovejše jamstvo nepretrganega pospeševanja vladnih nalog pa, da se ohrani brambena sila. Dalje se našteva: Vestno izpolnjevanje državne in deželne ustave, popolno vzdrzavanje načela verske tolerancije, vzgoja mladine v strahu božjem, gojitev narodnogospodarskega napredka in kolikor možne varčnosti, razvoj umetnosti) in znanostij. Končuje z besedami: Brez ozira na veleslavne velike čine bodi vlada moja dobrodelna, koristna in polna blagoslova. Peterburg 13. marca.*) „Praviteljstven-nij Vjestnik" piše: Poleg želje carjeve, da se spominu pokojnega cesarja izkaže pristojno spoštovanje, priča carjevičevo potovanje v Berolin, da bodo obe vladajoči hiši tudi pri nasledniku vezale tesnega prijateljstva in vzajemnega zaupanja krepke vezi, ki že davno spajajo obe državi in katerim je bil cesar Viljem zvest do zadnjega izdihljoja. Te vezi naj bodo, kakor poprej, poroštvo trajnih mirnih odnosajev mej Rusijo in Nemčijo, ker so tako potrebne za obestransko blaginjo in za od vrnitev vsakeršnih mejnarodnih sporov. Peterburg 13. marca. Veliki knez prestolonaslednik in velika kneza Mihael in Nikolaj odpotujejo danes v Berolin , da se udeleže pogrebnega sprevoda. Pariz 13. marca, časniki o cesarja Friderika proklamaciji ugodno sodijo in mislijo, da so v njej izražene mirne in svobodne ideje. General Billot odpotuje kot zastopnik Francoske v Berolin. Bukurešt 13. marca. Kralj in kraljica odpotovala sta v Berolin. Dunaj. 14. marca. Minister odgovoril Tonkliju, da je zaukazal koroškemu namestniku poizvedavati in poročati o slovenskih šolah, obetajoč razsodbo v zmislu zakonov in peda-gOgičnih načel. Isto obljubil glede odredbe goriškega šolskega sveta zastran upeljave nemščine v ljudske šole. Dunaj 14. marca. „Slovanskemu pevskemu društvu" že dovoljena Strossmaverjeva slavnost zopet prepovedana. Charlottenburg 14. marca. Cesar in cesarica v sprejela včeraj poklanjajočo se deputacijo mestnih oblastev Berolinskih. Nadžupan Forckenbeck čital dovoljenjem cesarjevim v ganljivih besedah adreso. Cesar dal iiadžupanu pismen odgovor z naročilom, naj ga prečita. V odgovoru se cesar zahvaljuje obljubujoč, da bode za Berolina blagor kakor oče delal. Vsprejem bil najmilostneji. Pariz 14. marca. V Arler-u hotela množica pobiti Italijane, katere so prijeli, ker so umorili dva znava. Jednega je množica skoro zadavila, dva vojaka stražnika ranjena, delavci italijanski spodeni. Podjetniki so obljubili, da odpuste italijanske delavce. London 14. marca. „Standard" zmatra telegrame mej Kalnokvjem in Bismarckorn kot pravo obnovitev avstro-nemške zveze. Telegrami, katere treba zmatrati kot državne do kumente, obsezajo definicijo tudi zanaprej identične politike obeh držav. * Iz včerajšujo konfiskovane številke. Razne vesti. * (Slovaškim izseljencem) se v Ameriki ne godi slabo. Madjarski listi priobčujejo namreč podrobne izkaze, koliko denarja so zadnji čas slovaški izseljenci poslali samo v Sipniško županijo (Zips.) Rečene županije 20 poštnih uradov prejelo je iz Amerike 517.249 gld. 94 kr. „Egyertetes" pravi k temu, da ta izkaz glasneje govori, nego vse vladne naredbe proti izseljevanju v Ameriko. V Novem Yorku ustanovili so si izseljenci slovaški svoj list, po katerem so v živahni zvezi s svojimi rojaki v stari domovini ter skrbno goje svoj jezik in svojo narodnost na svobodnih ameriških tleh * (Židovsko sleparsko časnikarstvo.) Posebno se odlikuje „W. Allg. Ztg." s svojimi napadi na vse, kar z Židi ne trobi v isti rog. Zadnji Čas ta list posebno tudi rad črni Slovane Kako pa je tega lista postopanje, kaže sledeča dogodba, ki jo je objavil „Vaterland" : Nek Žid ne je hotel oženiti v Hanovru, a ker je bival na Dunaji, moral bi se bil zakonski oklic objaviti v kakem Dunajskem listu. Ker pa iz tehtnih vzrokov ni maral, da bi zvedeli na Dunaji, da se ženi, dosegel je svoj namen pri „W. Allg. Ztg." ki je tiskala dotični in-serat le v desetih izvodih svojega lista, dočim so vsi drugi izvodi dotične številke izšli brez dotičnega inserata. Poslano. Iz poročila „Neue freie Presse" posnel sem, da je v znanej „veleizdajskej" pravdi proti dr. Ž i v-nemu državni pravilnik pl. S o os mej listi, o katerih je trdil, da so prejemali podporo iz Rusije, imenoval tudi „ Slovana". Ker bi to, ko bi bilo resnično, tvorilo zločin obrekovanja po g 209 kaz. zak., pisal sem odvetniku g. dr. Edin undu M ar k t b r e i te r - j u na Dunaji sledeče pismo: „Blagorodni gospod ! Velespoštovani gospod kolega! Iz poročil Dunajskih listov o „veleizdajskeja pravdi proti dr. Živ ne mu posnemam, da je državni j)ravdnik v teku obravnave mej listi, o katerih je trdil, da so prejemali podporo iz Rusije, imenoval tudi „Slovana". Ker sera jaz skupno z Ivanom Hribar-je m v letih 1884—1887 izdajal v Ljubljani ilustrovan časnik z naslovom „Slovan" in se omenjeni izrek tolmači tukaj vsesplošno tako, da je državni pravilnik imel v mislih najin list, prosim Vas, velespoštovani gospod kolega! da se podaste k državnemu pravdniku pl. So os-u ter ga v mojem imenu vprašate, če je s svojim izrekom mislil najinega „Slovana" ali morebiti list, ki z istim naslovom izhaja na Dunaji, da bodem eventuvalno vedel, kaj mi je storiti za obrambo najine časti. Z odličnim spoštovanjem udaui dr. Ivan Tavčar. V Ljubljani, dne 5. marca 1888." Na to prejel sem ta le odgovor: „Blagorodni gospod! Velespoštovani gospod kolega! Vsled preobilega posla poslednjih dnij mogoče mi je še le danes odgovoriti Vam na prijazno pismo z dno 5. t. m. Tekom cele obravnave proti g. dr. Živ ne mu ni nikdo, tedaj posebno tudi ne g. državni pravilnik pl. So os, izrekel, da bi bili Vi ali g. Ivan Hribar ali Ljubljanski list „Slovan" prejemali podpore iz Rusije. Sploh se je to očitalo le g. dr. Živne mu, resp. njegovemu časniku „ParlamentarB ju. Po tem takem po mojem mnenji nemate povoda v tej zadevi sploh še kaj storiti. S popolnim spoštovanjem udani Vam kolega dr. E d m u n d M a r k t b r e i t e r. Na Dunaji, dne 8. marca 1888." Kakor je vidno iz tega odgovora, bilo je dotično poročilo „Neue freie Presse", katero je potem prešlo v provincijalne nemške lističe in katero je tudi Ljubljanskim hudobnim jezikom dalo opravka dovolj, tendencijozno popačeno in zadovoljujem se 8 tem, da to konštatujem javno. „Laibaeher VVocben-blattu-u in drugim nemškim lističem, ki so slastno polotili se omenjene falsifikacije, da so blatili mene in g. Ivana Hribarja, ne bodem pošiljal pojasnila. Ako imajo kaj poštenja, priobčili bodo stvar somi od sebe; ako ne, tudi dobro: v njih ne bodeva iskala obrambe svoje časti. V Ljubljani, dne 12. marca 1888. l>r. I vini Tavčar. Za Levstikov spomenik. VI. Izkaz. Gospod Gregor Etnapteler v Celovci . . l gld. — kr. „ J. Tomažič, župnik »:i Gradu . 1 „ — » „ A. Karlin, kaplan v Ljubljani . 1 „ — ,, „ A. Kalna kaplan v Ljubljani t „ — „ „ A. Žlogar, kaplan v Ljubljani . 1 „ — „ Vaso Petričič v Ljubljani . . 6 „ — ,, V Zužemperku so darovali: J. Dereani 1 gld., Koncilija 50 kr., Pehani 1 gld., Peternel 50 kr., J. Rorman 40 kr., go-spodičina II. Kosina nO kr., V. Kosini 2 gld., Šmorancer 1 gld., Tekster ;';0 kr., dr. Volčič 2 gld., gospa Vrbovčeva 1 gld., skupaj........ 10 „ 50 „ Gospod L. Potočnik, dekan v Gornjem gradu............ * „ —- „ Izkazanih.......... 280 ,, 34 Skupaj . . ' 802 «bl.84 kr. V Ljubljani, due 10. marca 1888. Odbor ^Pisateljskega društva". Mnogoletna opazovniifn. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh p»i vseh želodčnih boleznih so pristni Moll-ovi nSeidlitz-pra,5kiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljeni« pospe-šujoeim in želodec okrepeujoeiiu uplivom. Cena škateljioi 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M o 11 -o ve preparate 2 njega varstveno znamko in podpisom. 3(31—4) „LJUBLJANSKI ZVOK" ■»toj i (19SM-861) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Lote ri j li«' sredite 10. marca. V Trstu: 76, 2, 13, 85, 78. V Linci: 4, 88, 2, 20, 90. Tujcl: 12. marca: Pri Momi: Sohne iz Novega .Jorka. — Schlegel z Dunaja. — Kramev iz Inomosta. Wellinger iz Budimpešte. — Menzinger s Krškega. — Goldmajer iz Bohinjske Bistrice. — Poppi iz Vidna. Pri Jlullfi : Sonnent'eld \r. l>ovina. — Kralovskv, Schacherl, Pollak z Dunaja. Pri južnem kolodvorn: Budschun iz Berolina. — Fiirst z Dunaja. — Fischer iz Pulja. — Derbič iz Loke. Umrli so v LJubljani: 12. marca: Andrej Bolte, hlapec, 21 let, Trnovski pristan št. 10, za kozami. — Friderik Jeločuik, črevljarja sin, 4V. leta, Kožne ulice št. 39, za kozami. — Alojzija Ura tnik, posestnica, 37 let, Stari trg št. 8, za vodenico. — Ana Sorič, kuharca, 68 let, Gospodske ulice št. 4, za kapom. — Neža Marinčic, delavca hči, r>'/i leta, sv. Petra cesta št. 56, za kozami. 13. marca: Antonija Pogačnik, učenka, 15 let, Dunajska cesta št. 7, za jetiko. — Neža Plahutnik, kramarja žena, 67 let, Tržaška cesta št. 19, za jetiko. 14. marca: Urša Linčinger, delavka, 24 let, Trnovski pristau št. 10, za kozami. — Marija Bezlaj, mizarja žena, 58 let, Tržaška cesta št. 33, za Brightovo boleznijo. V deželnej bolnici: 9. marca : Anton Kramar, gostač, BO let, za jetiko. 10. marca: Marija Bizjak, šivelja, 28 let, za jetiko. — Aua Košir, dekla, 32 let, za kozami. — Andrej Falestič, gostač, 04 let, jo bil umirajoč prinesen. 11. marca: Janez Sinkovc, mizar, 20 let, za kozami. — Nikol. Gojtnerač —- Stipan, brivec, 20 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ! 12. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 720*8 mni. 7228 mm. 723 7 mm. 40° C 1*6° C 1*0° C Sl. S7.ll. ■1. svz sl. svz. obl. snež. obl. 24 20m» [ dežja in snega. 13. marca | 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 723-9 mm. 722 9 mm. 725-2 mm. — 3-4° C 2'6° C brezv. sl. zah. sl. jz. megla d.jas. jas. 0 00 mm. 1 ! Srednja temperatura 2*2° in 20°, za 0*6° in 0*8° pod normalom. dne 14 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo včeraj Papirna renta.....gld. 77*60 Srebrna renta.....„ 78*75 Zlata renta ...... „ 108*9fi B°,0 marčna renta .... „ 9245 Akcije narodne banke. . . „ 857*— Kreditne akcije..... „ 868*— London........„ 126*9 > Srebro .... ... „ —*— Napol......... n 10*04 Vi C. kr. cekini.....„ /,-99 NemSke marke.....„ 62 35 4/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... Operska papirna renta 5°/0 . ... 5l/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rep. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/in/u zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Radolfove srečke.....10 ,, Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dru5t. velj. 170 gld. a v. ) — danes — gld. 77*65 — „ 78-95 — ■ 109-- — „ 9245 — n 857'- — „ 2B6-^0 — „ 126*90 _ n n 10*03'/, — n 5*99 — gld. 62*32'/» 130 25 kr 163 n 70 „ 96 u 35 „ >3 ii 30 105 n " n 117 ii 25 „ 126 it 75 „ 99 )• 35 " 179 J) 21 )) 50 „ loo n 75 „ 214 n 75 „ Tereziji« l*oga<%iiik naznanja potrtim srcem v svojem in v imenu svojih otrok pretufcno vest, da je danes popoludne ob 3/44. uri njena iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodičina T O N I C Ar učenka VII. razreda, po dolgi in mučni bolezni, previđena s av. zakramenti za umirajoče, v 15. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode 15. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše št. 7 na Dunajski cesti. Svete maše zadušnice se bodo Blužile v farni cerkvi čč. oo. frančiškanov. Umrla bodi priporočena v blag spomin in molitev. (197) V Ljubljani, dne 13. marca 1888. Pogrebni zavod Krana Doborlut-a. V ..NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI sta izšli knjigi: Selski župnik. Roman. Spisal//. Halhi/, poslovenil Vinko. — Ml. *, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Junak iitiNCifa časa. Kliman. Spisal M. Lermontor, poslovenil J. P. — Ml. S", 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Ha prodaj ali v najem posestvo na mahu. Več so izve: Ct1i"iiI>«^i"j<5vo milioo &£. 1, s««, Gradom. 194 — 1) Spretno šiviljo slamnikov |£ČO (200) Toma Win•.►-! I K. trgovina I mešanim blagom v Siimi-iji pri JolfNtili na Štnjorskrm. (185—2» ( i Prodaja smrekovih sadik. V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom pri Ljubljani preda se okolu 2 milijona triletnih smrekovih sadik, v skupinah po tisofc kosov, katerih vsaki z zavijanjem vred 2 goldinarja stane. Naročila proti uplačilu odpadlega zneska vspre-jema c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do 10. aprila 1888. Od c. kr. dež. gozdarskega nadzorni-,193—1) štva za Kranjsko. ¥ pojasnilo. Razpečevalec Fohnsdorfskega premoga v Ljubljani razširja poslednji čas neke reklamne listke, v katerih se pro slavlja izvrstnost tega premoga ter zlasti poudarja, da jo ta premog za 33la°l0 boljši kot Trboveljski in da ga kupuje tudi c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. Te trditve, ki škodujejo domacej produkciji premoga, neso resnične in je moramo torej tako-le popraviti: 1. da naš premog ni za 331 y temveč samo za 15" 0 aH k večjemu 20 „ manj vreden kot Fohnsdorfski; 2. da c. kr. tobačna glavna tovarna več ne rabi Fohnsdorfskega premoga, ker zaradi mnogega žvepla, ki ga ima v sebi, razjeda rešetke (rošte), in sedaj rabi zopet naš premog. (192-D Trboveljska premogovniška družba. 55 ■CACAO, ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki jta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjsko uruetnosli bili odlikovrtni z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—88) Dobiva »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih delikates, v I. ju Ulj a ii i pri s* £ ejtrn 1-a.ssuiU-u. Kazposilja se v provincije proW poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDi <4 SOHNE, e. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalniea Dunaj, IV., AJlcgasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip V o š n j a k. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne."