261. številka.
Ljubljana, vtorek 16. novembra.
VIII. leto, 1875,
SLOVENSKI __
Izhaja vaak dan, Izvtemm ponedeljke In dneve po praznikih, to velja p* paitl prejeinan. za avetro-ogerake dežele za celo ieto 16 goid., ta poi leta 8 go d. ia četrt teta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za oolo leto 13 gold., %m iotrt lota 3 KoId 30 ^r., za en mesoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja »liana oena in sicer: Za Ljohljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa paitl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole rrankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je ▼ Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". 9t»»a vnlitvo, na katero naj ae blagovolijo pošilja, i naročnine, reklamaoije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodna, tiskarni" v Kolmanovej
Turško vprašanje.
Očividno je, da se pripravlja nova di-plomatična akcija o vprašanji bodočnosti turških Slovanov, in verjetno je, da je mej tem, ko mi to pišemo, akcija morebiti na tihem uže v svojem polnem delovanji. Vse nekako na to kaže, da je zveza treh cesarjev v prvo točko svojega programa postavila turško vprašanje, če se nij morebiti celo samo „ad bocu ustvarila. Tudi predstoječa diplomatična akcija se bo pretežno samo pod njeno firmo vršila, druge velevlasti bodo samo sekundirale.
Do sedanje izkušnje bo pokazale : 1. da vstaši turško silo, turška sila pa vstaše za-treti ne more, — 2. da Srbija in Črnagora vstašem na pomoč priskočiti ne smeta, — 3. da je porta pripravna reforme v Bosni in Hercegovini uvesti, in — 4. da je zveza treh cesarjev rešenje turškega vprašanja izključivo sebi pridržala. Druge velevlasti Angleška, Francoska in Italija nekako molče v to pri -voljevajo. Sicer je pa zveza treh cesarjev tudi tako silna, tako jaka, da se njej nij treba bati nobenega prigovora drugih vcle-vlastij proti njenim sklepom in izpeljavam. Trije cesarji bi mogli turško vprašanje tako rekoč z eno besedo rešiti.
Turško vprašanje je — kar ho je uže večkrat naglaševalo — del velikega slovanskega vprašanja. Kaska vlada je očito izrekla, da goji simpatije za podjarmljeno, po tujih narodih tlačeno Slovanstvo. Na to izjavo je bila ruska vlada po splošnem javnem mnenji, vladajočem denes v ruskem na rodu prisiljena. Nt slovanski svet se je pre-padel te izjave, zlasti pa tisti, ki imajo za-stran tlačenja slovanskih narodov slabo vest.
Protivniki zveze treh cesarjev so uže veselja skakali, da bo zveza vsled te ruske izjave razpala, — pa nij. Pruski listi so kalmirali, avstrijsko-nemški so pa ravno vsled tega pruskega kalmiranja vsako stalo izgubili, ter še denes ne vedo kako in kam.
Ce pride res do akcije, bi potrebno bilo, da se tudi Andrassv izjavi, da-li ima Avstro-Ogerska simpatije za turško rajo kot Slovane ali kot kristijane. Gotovo bi Andrassv preje odstopil, preden bi rekel, da goji Av-stro-Ogerska simpatije za turško rajo kot Slovane. Rusija je s svojo izjavo daleko pretekla Avstro-Ogersko, katera njej pod sedanjim ministrom zunanjih zadev na tem potu slediti ne more. Naj bi Andrassv tedaj vsaj to izrekel, da goji Avstro-Ogerska simpatije za turško rajo kot kristijane ! S tem bi vsaj v nekoliko paraliziral rusko izjavo. Nekaj bo pa Avstro-Ogerska vendar reči morala, če bo res ona, kakor se čuje, glavni del akcije prevzela. Prusija se neposredno v turško vprašanje nij, in se tudi valjda v prihodnje ne bo vtikala. Ona je dala Rusiji in Avstro-Cgerskej „carta biancau, in zato se gledč rešenja turškega vprašanja na njo skoro niti reflektirati ne more.
Porta je uže dokaj fermanov, hatov in irad izdala, v katerih izreka in zagotavlja enakopravnost vsim narodnostim in vsim veroizpovedanjem svoje države. Vsi ti fer-mani, hati in irade so pa ostali mrtve Črke, eno zato, ker porti samej nij nič na tem ležeče bilo, da se izvede, drugo pa zato, ker niti moralične niti fizične sile nema, te naredbe izvesti, tudi če bi voljo za to imela. Tudi v sedanjej borbi v Hercegovini in Bosni je izdala v svrho pomirenja neko irado, ▼ katerej   vstašem  bog  ve  kake   reforme v
Imanovej hiši
upravi, in kake polajšce v davkib obeta, če orožje polože. Vstaši so na to portino ponudbo odgovorili, da v portina obetanja nobenega zaupanja nemajo, ter da so samo v tem HlnOaji pripravni portino irado sprejeti, če velevlasti poroštvo in kontrolo za njeno točno in popolno izvedbo prevzamejo. Ta odgovor vstašev so konzuli velevlasti}, zbrani bivši v Mostam, svojim vladam naznanili, in na temelji tega vstaškega odgovora se valjda pripravlja sedaj nova diplomatična akcija.
Zveza treh cesarjev bo valjda od porte zahtevala, da se obetane reforme pod njeno kontrolo in pod njenim poroštvom izvedo, ter predložila, naj se v to ime Bosna in Hercegovina po ncutralnej vojski obsedet«, katero nalogo bi, kakor se čaje Avstro-Ogerska, kot najbližnja in neposredna meja-šica prevzeti imela. Ta arangement, če je sploh kaj resničnega na njem, bi bil dobro-dejen odušek za vstajo, in celilo za rane opustošene dežele. Ali se bo Andrassv pri tej situvaciji vzdržati mogel? Magjari vedo, da po padu Andrassvjevem ne bo tako hitro zopet kateri Ma- jar avstro-ogerski premier postal, in zato baje ne bi mnogo proti tema imeli, če bi v vzdržanje samega sebe kaj od svojih prepričanj žrtvoval.
Jugoslovansko bojišče.
J* Spljeta, 14. nov. [Izv. telegram ^Slovenskemu Narodu".] Osem taborov turških vojakov je spremljalo živež iz Gačka v Goransko v sredo. Vstaši, 300 mož pod vod-Btvom Sočiča so jih napali iu po ostrem boji so bili Turki t epe ni. Turkov je palo 300, petdesetim so bile  glave odsekane. Mrtvi
Kupa brinjevca.
(Izvirna povest, spisal Liberius.)
XII.
(Konec.)
Iu grajski najemnik, kaj je bilo z njim V Odkar je zapustil svojo ljubezujivo Ire-nico, spremenil se je mnogo, prav mnogo. Najbolje je čutila to grajska družina, kajti čmerikav in zadiren je bil od.slej Še mnogo bolj, kakor nekdaj. Gorje mu je bilo, kdor je prišel pri njem v zamero. Neusmiljeno, brezsrčne je ravnal z njim, kakor bi se hotel maščevati s tem nad svojo nemilo osodo, ki ga je goljufala tako neizmerno in mu hotela tako razvajeno, zapravljivo Žensko vsiliti za ženo iu mu tako oropati dolgo shranjene, skrbno privarčevane krajcarje. Tudi po drugej strani se je najemnik pre-
drugačil mnogo. Preračunil je namreč in še mnogo potov, in se prepričal v veliko svojo žalost, da ga je nesrečna ljubezen veljala tudi denar, in še precej lepega, svetlega denarja.
Koliko potov je ponudil učitelju tobaka, boteč seznaniti se z njim le zaradi te spri-dene Irene, in tabak je drag, siio drag, in on je sicer varčen ž njim.
Potem, koliko je postavil vina pred učitelja, ko ga je prvič obiskal in na lov povabil. In to vino je bilo žlahuo, pravo ce-kinasto, staro vino. In pozneje, ko je imel btrašne sanje v svoje j ljubezni in se je sel prepričat v njihovej resnici.
Moj potoma je zašel zopet v krčmo iu poklical vina. A kaj bi bilo še to, plačal je posled še za neumne kmete, katerih ne more videti nikdar. In kaj ima zdaj o tem. Po smeliujejo se mu celo, ga pikajo iu obre-kujejo za njegovo dobroto. To je plačilo sveta.
Iu pozneje, ko se je obupen, raznet vračal od učitelja in izvedel svoje gorje, ko je v tretjič prelomil svojo sveto prisego iu stopil v krčmo in pil mnogo, pil do druzega jutra in preganjal z vinom skrbi, sramote oblake. Da, koliko je veljalo vse to. Gotovo lep denar, še sam ne vč, koliko.
A vHe se mora poravnati, vse zboljšati, si misli zdaj vedno, zapravljeno se mora zopet prifitediti, svetili priseg ne več pre-lamljati.
Po teh sklepih in načelih postane najemnik še bolje skop in še huje pritiska družino, dolžuike in vse, kar je v ujogovej oblasti. Mise* na drugo ženitev pa si popolno iz glave izbije, vsaj, ako ga je stala uže kratka ljubezen toliko lepega denarja, kaj je stoprv potem, ko si človek za vse življenje ženo na vrat obesi in z njo polagoma, še kaj manjšega, kar ga sam bog varuj.
Vasčaui in vsi od blizo in dalje, ki so
leže t iredi mej armadama. Sočić drži pot do Granskega zaprt, pričakajo se zato le večji boj, ker maršira Pavlovie s svojo Četo na ono^mesto in je nže blizu.
11 Zadra se nN. W. Tagbl." 13. nov. brzojavlja: Turška regularna vojska prestopila je denes uie tretjič avstrijsko mejo. Na jeduo avstrijsko žandarmerijsko patrolo streljali so Turki, ter je tako bila prisiljena se jim umakniti.
Politični razgled.
9otTttnJ«B aleiele.
V Ljubljani 15. novembra. Uže zadnjič smo povedali, da so v clršavnen* m boru Poljaki z druži mi opozicijonalci skupaj in posebej interpelirali vlado, kaj misli storiti zavoljo propale trgovine. „Vaterland" o tem piše: „Denašnja izjava cele desnice državnega zbora — pravi — ima pomen, kateri bo razteza še črez ozki okvir p.,rlamentarične šablone. Najprvo bode se delalo na to, da se gornje- in Kpoduje-avstrijski, tirolski, vorarlberški, Štajerski, koroški, kranjski in moravski bč poljskimi poslanci tudi for milno vzajemno postopajo. Klub desnice in klub Poljcev sjedinila sta se za interpelacijo do skupne vlade in na tej interpelaciji podpisani bo poslanci zmešano brez ločitve kluba, na čelo z imenom Groholski in Hohenvvart. Zjedinjenje bi bilo pomenljivo, ako bi interpelacija cele desnice tudi ne bila v njenem zapopadku manje važna, kakor je pak v resnici." „W. Tgbl." temu pristavlja: „Skupno imenovanje imen Hohenvvart in Groholski po-menja veliko, in mislimo, da guvernemeu-talno prizadevanje ustavo sovražnih strank Btopa v dosti jasnej obliki v javnost. Ako se bode zjedinjenje Poljakov z pravno stranko raztezalo še po tej gospodarstvenoj zadevi, in ostalo tndi, potem pak je položaj kabineta več ko v jednem oziru £udenu (eigenthtimlich).
V ogfersfccm državnem zbora predložil je minister nka postavo za ljudske šolske nadzornike. V proračunske) debati govoril je najprvo Ferdinand Regalvi in priporočal separatorium skrajne levice. Sigmnnd Borlea odvrača proračun od narodnega stališča. — Klub saksonskih poslancev, kateri se je 6. t. m. konstruiral kot potitični, ne pak kot narodni je tudi sklenil odvreči predlogo proračuna za 187G. Opozicija proti proračuna postala bode zelo močna.
Viia*'iJe^ države.
V CV- i-igratli* prizadeva si minister prava, Midhat paša, preustrojiti vse pravosodne zadeve ; tudi kazensko pravo bode se moderniziralo in uvedlo v akuzatorično obrav-
videli vse to, smejali so se iz vsega grla, pikali najemnika pri pijači, pred cerkvijo, in povsod, ter pristavljali: „Brinjev zaju-trek in cigara ga je obožala, da še sam sebi skoraj življenja ne privošči, pomagajmo mn siromaka !"
Najemnik je cul in izvedel vse to in jezen je bil in hadoval se in klel po tibo. Isti, ki je moral čutiti vedno za take reči, bila je uboga njegova družina. Bog mn grehe odpusti.
Vsaj uij mislil sicer morda tako slabo, le nesrečna ljubezen, zapravljeni, zastonj iz dani novci  bo ga storili neobčutljivega do svojih podložnih in do vsega sveta.   V reB-nici obžalovanja vreden človek!
XIII.
Kakih deset let pozneje je bilo v selu Češnjevku mnogo spremenjenega. Nekdanjega farnega učitelja Glavača je uže pozabila vsa
navanje se državnim pravdništvom. Teško pa bode, vse te reforme iz papirja v istinitost spraviti. Zdravje Mabmnd paše postaja dvomljivo. Nov, prav hud strah veje v Turčiji radi ljudskega razjarjenja v Bulgariji. Turški vladni organi in vojaštvo napravi jaj o tamkej čine, kateri bulgarsko ljudstvo vae-ni i|o vedno bolj do obapuosti in vstanka. Zaradi hercegovinskih simpatij mučijo se najodličnejši Bulgar. Turško ljudstvo v Bulgariji hodi okolu, vedno oboroženo od □og do glave, mej tem, ko se razorožujeio bulgarski prebivalci provincije. Se ve da, delajo Turki najgroznejši čine z neoborože-nimi Bulgari. Skozi potujoča turška vojska dela zopet samovoljno in vsak dan č 'jejo se novi umori in ostudnosti vsake vrste. Radi tega kuha se nekaj strašnega, in ko bi Balgari imeli orožje, nže davnej bi bil vstanek velikansk.
Iz Rima se brzojavlja 13. nov.: V pravdi zarad umora urednika Sonzogno je bila denes sudba razglašena. Luciani, ki je iz političnega sovraštva bil početnik umora, in njegova tovariša, Parina in Morelli, posredovalca, kakor tudi mizar Frezza, ki se je dal najeti, da je nož v roke vzel in umor izvel, obsojeni so na prisilno delo celo življenje. Skalpeti, ki je nož preskrbel in zato tudi tožen bil, oprošten je od porotnikov.
Dopisi
Iz ljuto IJasne 14, novembra. [Izv. dop.j Iz krogov nemčarskih učiteljev v našem mesta sicer ne poročam rad, vendar sem se za denes v to odločil, in sicer zato, ker se „Laibacher Schulzei-tnngu še vedno nekako tako napenja, kakor bi imela za soboj vse kranjsko učiteljstvo; pustiti jej ne smemo, nekaljeno veselje (?) uživati. O zadnjem svojem glavnem zboru poroča ona, da se ga je mnogo učiteljev udeležilo — tako vodi ta nemčurski listič kranjske učitelje za nos. Pravilo se mi je pa, da je razen ljubljanskih učiteljev samo še 9 druzih navzočih bilo, mej temi krški Gašper, ki se je zopet bahal in lagal, da ima ob Savi filijalo ljubljanskega učiteljskega nemčurstva. Sklenilo se pri zadnjem zboru uij ničesar, samo S ima je starejše učitelje in druge značajneže mežnarje psoval. Gari-boldi neče temu društva več predsedovati, čeravno ostane še duša odboru, ker ne zaupa uredovanja lista nezmožnemu Simovcu. V odbor so si volili ti učitelji samo ljubljanske učiteljske kapacitete, za predsednika pa Kočevaria Linharta j zato pa hočejo temu društvu vdvzeti naslov „kranjski" in imeno-
okolica, le stareji ljudje so ga omenjali sem ter tje pri pijači in pritaknili: „kupa brinjevca ga je spravila pod zemljo pred časom, naj mu sveti večna luč, sicer nij bil napačen človek, prav premeten in priljuden je bil".
Gotovo mejhen spomin te besede možu, ki je žrtvoval pol svojega življenja nevkret-nim farnim buticam in se trudil s šibo in umom za blagor soseske.
A kako nij bilo drugače. Živeči ima pravico, mrtvi pa mir, pravi pregovor. In pri fari je podučeval zdaj nov mlad učitelj in užival več spoštevanja in česti posebno od žensaega spola, kakor njegov prednik. In ti o ljubi bog, to je jako naravno, to je večni zakon narave. Mlado perje izpodriva rumeno listje, mladost koplje starosti grob, pozabljivost zsdnjega spomina.
In v bistriškem gradu spremenilo se je tudi nekaj od zadnjih dogodeb. Nekdanji najemnik  sicer nij  prelomil od zadnje svoje
vati ga po njegovih reprezentatih „nemško-kočevarsko" in „nemčursko-ljubljanskoa učiteljsko društvo. Dober tek! Sicer je pa od mene tako neumno, da Vam poročam o tem društvo, ki se še nikoli s svojim računom v javnost pokazalo nij, ki je zdaj vsled tega in vsled svojega glasila popolnem ničevo in neupljivno, kakor je bilo nespametno od vsakega kranjskega učitelja, da se je s svojim pristopom pri tem društvu bil blami-miral. — Torej kljubu vladne podpore je obstanek društva in lista postal problematičen.
Iz Motranjakega 13. nov. [Izv. dop. j Da no bi uže poznana bila svojat ljubljanskih nemčurjev po vsej Sloveniji kot najbolj lažnjiva, mogoče, da ujela bi še koga na limance svojega umazanega „turškega Tagblatta" s poročili, katere podaja svojim ubogim na duhu. Znano je čitateljem domačih listov, da v enej predzadnjih sednic državnega zbora, dobila je takozvana „Ver-fasBUog8partei" teško in ostro zaušnico od poslanca gorenjskih kmetijskih občin grofa Hohenvvarta, in to jih še zdaj tako skli ter ne vedo, kako maščevali bi se za take nezgode. — Toda lis t ljubljanskih „ Turkov" mislil je, kot navadno vse enake reči, s lažjo vse ničevo storiti, za to je, izposodivši si nek dopii iz dunajske „PresBe" v uvodnem članka pretočene sobote prav po svoji navadi nad Hohenvvarta udrihati začel, dodavši onemu dopisu prav mnogo originalnih laži.
Jezi se, ker Hohenvvart predrznil se jo očitati nva ro vate 1 j e m" konstitucijonal-nega vladanja o prelomu ustave opominjati jih k apoštevanji zakonov in tožiti, da v Avstriji zakoni vedno menj in menj se spoštujejo.
Nijso Be nadejali, slišati od opozicije tacih očitanj, a čuli so jih, in ker je vse gola istina, zato jih močno jezi.
Te tožbe posebno teško letijo na ljubljanske nemčurje, kajti dobro vedo, kako so spoštovali postave ob priliki volitve zastopnikov v sedanjo kupčijsko zbornico; dobro vedo, da takrat bil je njim vb peh svetejši nego postava. To tndi „turski list" dobro ve i nij dolgo še tega ko prepričalo ga je porotno sodišče v Itu-dolfovem o istinosti famozno vrlo slabo čuvanih postav, zato se tudi ne čudimo, da obravnave proti zatoženemu narodnjaka g.
prisege nikdar več svetih sklepov, temuč Živel vedno bolj samotarsko in varčno. To mu je pomagalo menda, da je postal pred enim letom graščak. Kupil si je namreč posestvo, katero jo imel prej toliko let v najemu. Če ga je ta prelep, cesten naslov mnogo veselil ne vemo, trdili bi skoro naBprotno, kajti ravno odslej se je še vedno bolje zapiral pred svetom, bil čmeren bolje od nekdaj in je živel pravo samotarsko življenje.
Kdo ve, ako mu nij oživela ravno zdaj nekdanja prelepa, zapeljiva misel, da Človek nij ustvarjen samemu sebi, daje navezan na tujo podporo, da je družina njegova najlepša zabava in sladilo na svetu. A v svojo žalost se je prepričal, da on nema, kar obdaja največjega siromaka, da je osamljen, zapuščen, akoravno bogat, da niti upanja spremembe nema več, kajti glava se mu je jela beliti, in prejšnje moči zapuščati njegovo truplo.
Stanoniku, kakor droge vse, nij priobčil v svojem listo, kajti tepel bi se bil sam ž njo.
A zbog tega, da Hohenvvart same istinite levite bral je neštovateljem zakonov, da kričeča spričala imamo to na Kranjskem doma, vendar naš „turski list" je tako predrzen imenovati govor Hoheovvartov : prazne hi navšči n o!
Ker je bilo to slobodno tiskano, toraj odobravano, nam nij teško nganiti, kako i na dalje ljubljanski nemčurji zakonom nasproti vesti se bodo smeli i se smejo.
Da postave na Kranjskem letos nijso bile dobro čuvane, postavno izpeljevane temu dokaz zgoraj omenjeno porotno sodišče ; da pa očitauja takim nepostavnostim nasproti sme se imenovati nbodenlose Heu-chelei" ergo ono, kar nasprotno je očitanjem, sama pravična dela, toraj sleparske volitve tudi nam je nov dokaz, da goljufati, protizakonito delati sme in bode smela v Ljubljani in na Kranjskem nemčurska stranka in to pod ščitom čuvajev zakonovih.
Blažena konstitucija z njo pa presrečna Avstrija, da, ponosna smeš biti vrlih tvojih čuvajev!
Od Stare 25. okt. [Izv. dop.] More ponemčurjen slovensk učitelj ki hoče, da bi šole bile tuje in otrokom ne razumljive, dušne mučilnice namesto nčilnice, divjaški berlogi namesto sadniki čednosti našo slovensko mladino uzrejati in iz nje ljudi samostojne, da bi pozneje ko odraste v vseh okoliščinah svojega živenja delala in ravnala s preudarkom in umno razsodnostjo? Zasluži tedaj tak Zimovec kateri našo slovensko mladino trpinči s tujim jezikom, da nij zmožna potem niti slovenskega niti nemškega jazika ime učitelj ? — Prav z lehkim srcem dali bi takemu Zimovcu namesto imena r učitelj" ime „mučitelj" — in mi le obžalujemo kraj kjer učitelj Zimovec kraljuje, na drugej strani nas pa zopet veseli, da nij uže mnogo gnezdičcv teh ptičev.
Torej dragi mi slovenski učitelji ne vdajmo Bel Bodimo vsi enih misel in delajmo skupno za naš mili slovenski narod. Kajti v skupščini je moč. Kaj bodomo mej soboj kolegi, naj si nže bo nadučitelj, ali pa tudi podučitelj, ter ne menimo, da je pod učitelj, kakor se Še žalibog na tri razrednoj ljudski šoli na h po d nem Štajerskem godi pri šolstvu ravno toliko kot peto kolo pri vozu,   kajti  tudi   on je ravno toliko študij
i
Vdal se je sicer grašČak svojej osodi, a še osorno si zunanjost nij mogel skrivati, torej se ga je ogibala družina in vsak, kdor se je mogel, še bolj kakor poprej.
To je najbolj vedela in čutila zopet grajska družina, kajti z njo je bil nespremenljivo vedno isti zadiren, oster za-povcdnik.
Sa nekaj se je spremenilo v zadnjem času v Češnjcvskej okolici, in to je bila na-šej povesti jako važna sprememba.
Nekdanja učiteljeva lra, naša znanka vrnila se je pred enim letom zopet iz tujega, kamor je bila izginila pred desetimi leti
In kako je predrugačeoa. Naj stareji ljudje prejšnji njeni znanci so jo teško spoznali, zmajevali z glavami, šdpetali skrivaj, meneč ; glejte jo grajsko nevesto !
In v resnici to nij bila več nekdanja Irena.
Euo desetletje jo je postaialo popolno,
dovršil in še več, kot gosp. součitelj, ako jih smem tako imenovati.
Iz I rama pri Mariboru 12. nov. [Izv. dop.] Hočemo li, đa bi odgoja naše mladine dober vspeh imela, skrbeti moramo, da vlada mej šolo in šolskih zastopih pravo in trezno sporazumljenje, mora se mej obema prava meja postaviti in skrb za odgojo tem razmeram primerno razdeljena biti. Šola in šolski zastopi morajo se mej soboj dopolnjevati, kajti hoče-li šola otroke izobraževati, in jih za pozneje življenje sposobne storiti, morajo jej pri tej svojej vzvišenej nalogi vsi šolski zastopi, osobito pa krajni šolski svet v vsakem obziru na pripomoč biti, ter kolikor mogoče v zajemnosti z učiteljstvom, vedno večjih in boljših VBpehov v šoli omogočiti. Če je krajni, (oziroma okrajni) šolski svet malomaren za svoj prevažen posel, gre tudi šolstvo v ovem kraji bolj ali menj rakov pot. Smelo trdim, da Šola je termo meter šolskih zastopov in se vzdi-guje in pada z atmosfero življenja v ovih zaB top ih.
Vse kreposti, koje bi kline na lestvi k humaniteti imenovati mogli, bo šola le tedaj in tam izgojiti mogla, kjer dobi vsestransko podporo, in „kjer se", — da se besed Pestalocijevih poslužim — „delo in ljubezen slušanje in trud, zahvala in marljivost vspojita in po njih mejsobojnom vpljivu se tudi oba blagonosno utrdita." Srečni so ovi kraji ali okraji, kjer na čelu šolskega zastopa stoji mož, ki je navdušen za omiko, napredek in blagor ljudstva, svest si besed Salzmanovih : „kdor močvire izsuševa in velike ceste gradi, stori veliko ; kdor pa za odgojo Človeštva skrbi, ta stori še več". Mej tako srečne kraje sme se tudi naš „tihi, rajski" Frani prištevati. Ne le, da se naš okrajni šolski svet ovih načel drži, dobili smo tudi za načelnika krajnega šolskega sveta moža za narodovo omiko in napredek navdušenega, veterana v ljubezni do slovenske domovine g. Franc Divjaka.
Imenovani bil je dolgo let framski župan, ter si je kot tak po vsej moči prizadeval pravičnim željam in tirjatvam občanov vstreči. Bil je on tudi, ki je pred nekoliko leti z našim šol i prijaznim župnikom skrbel za nakup lastnega šolskega poslopja, koje se pod dosedanjim načelnikom g. C. v krasno poslopje spremenilo. Tukajšnjo ljudstvo  je   g. Divjaku  svojo  vdanost io
skrivila poprej ponosno hojo, zamenilo gospodsko obleko, v eno na pol zanoseno opravo.
Da in njeno govorjenje, vsa njena dela so pričevalo, da uij trpela v minulosti samo njena zunajnost, temuč tudi um, kajti lazila je zdaj pol blazua od biše do hiše okrog strašila otroke iu se jim pačila, pripovedovala gospodinjami čudne povest: iz svojega življenja iu prerokovala sem tretja tudi kadar je bila dob/e volje prihodnje reči na kvaite, katere je noaila mej drugo starino vednu v svojem košku.
Plačila nij tirjala za take, reči, a pila je iu še mnogo, ako jej je kdo dal iu se putem potu mnogokrat upijauila in kričala in se jezila potem uad soboj iu u »; vsem, kar je bilo v ujeuem O bližja. Ljudje so se je privadili polagoma iu jej radi delili darove kar je potrebovala za življenje. Zapazili so tudi, da se Bistriškega gradu vedno  ogiblje in je veduo slabe volje kedar
zaupanje s tem skazalo, da ga je včeraj enoglasno za načelnika kraj. šol. sveta izvolilo. Slava volilcem! Svesti smo si, da bo on kot neodvisen mož, povsodi neustrašeno se potegoval za napredek šolstva, dobro vedoč, da v deželah, kjer z šolstvom slabo stoji, je ogniŠče in tal revolucijam". Skrbel bo pred vsem, da se do sedanjem nerednem obiskovanju kolikor mogoče v okom pride, da ne bo v razrednicah („crux de eruce") da se potrebna učila omislijo itd. Pa vsaj ga nam nij treba izpodbujati, vsaj poznamo njegovo nevtraduo delavnost. 6. Divjak nij jeden tistih, ki si le zmirom žele in upajo boljših časov, brez da bi sami kaj storili, ne vedoči, da si vek lekko boljšega naredimo, ako se sami ganemo. Ako tudi naš trud ne prinese naenkrat željenoga sadu, vendar moramo na začetem poti napredovati, da „nam zašije svitlejša zarja". Bodimo nevtruduo delavni osobito na polju šolstva, spominjajoč se besed slavnega pedagoga Diestervvega : „Vo lk sb il d u g ist Volks-befreiung im \veitesten Sinne des Wortes".
Domače stvarf.
— (H u bmajor) jo aže v soboto zopet zapustil Ljubljano in se vrnil na bojišče proti staremu sovražniku vseh Jugoslovanov. — „N. Pr. Pr.,w znani organ nemških Turkov na Dunaji, policijo kliče v nedeljskem uvodnem članka na vse one nas ljubljanske Slovence, kateri smo se upali mej soboj za svoje denarje in v svojem lokalu Hubmajerjn večerjo napraviti. Ta članek je živ dokaz, kako so Nemci v Avstriji „liberalni." — Vendar bodi „N. Fr. Pr." rečeno, ker govori v „ o ffentliche Ehren," ki smo jih izkazovali bojevniku za svobodo naših bratov, da naš banket nij bil javen, ker kak sodelavec ali somišljenik „N. Fr. Pr." bi se ga ne bil mogel udeležiti.
— (t Dr. Janez F r. Kiler) prej koncipijont v Ljubljani, potem adjankt v Za tičini in Novem mesta je umrl po dolzem trpljenji na pljnčnej bolezni.
— (Iz Maribora) se nam piše, da je bil šolski list „Slovenski učitelj" od 5. nov. od neke vladne roke na pošti vstavljen, a na ukaz okrajnega glavarja zopet izpuščen. Tudi pri nas hočejo torej dlake v jajcu iskati.
jej kdo spomni nekdanjega ženina, grajskega najemnika.
Tako životari Glavačeva lra, kakor jo kliče nevedno ljudstvo de dan denes in lazi ob palici po česnjevskom selu. To je vsakemu navadna, znana podoba.
Le kedar se upijani, kar jo več potov navada, tedaj imajo vaški bosopoti paglovci naj večje veselje ž njo, kajti vlečejo jo za obleko, skačejo skrog nje nagajajo in dražijo jo pa naj bolje kriče: „Briujeva lra" bnujevo lra, ali hočeš kupo brinjevca?" — O posledujem namreč ne sme Čuti uikedar, kajti vselej kolne se jezi in žuga kazuje koščene pebti, ako čuje poslednje besede. V takoiu slučaji pravi marsikateri stareji vašČaa memo gmde sani pri sebi: „Keva je kaj jej pomaga, če je imela gospodskega očeta iu je bila učena, ko ceaaisk dobtar ali kuli, pa jo je končala iu jej stemnila možgane: „„kupa brinjevca!""
— (Iz Gradca) se nam piše: Štajerski Šolski svet mora v istini nepoatavnost uganjati, zlasti pri imenovanji učiteljev, ko ■e celo graško me,*to v tej zadevi pritožuje, kajti v seji mestnega svctovals tva 10. nov. oglasil se je nek dr. Grtt fcnstein in predlog stavil, naj se naprosi državni poslanec, ki bi nauOacb-a ministra intrrpeliral, kako da dež. šolski svet postavo prezira pri imenovanji učiteljev.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Reifalesciere k Barry
V EdOMtlOMtš.
-S let uie je nij bolezni, ki bi jo ne bila oadra-
\ ila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, ncspanjc, slabosti, zlate žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diahet, trganje, BhujSanje, bledičico in pro-hlajenje; poBebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri« eevala proiesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandn. Dr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Caatle-atuart, Markize de Brehan u mnogo druzih imenitnih oaob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj, kratki izkaz iz $0.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VTurzerj a,
Bonn. 10. jul. 1862.
KevaleBciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■talni cevi, zaprtji, pri bolelinem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. - Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem ae sam glede vašega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam.
James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barrj neatransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange lstein, tajni san it. svetovalec.
M on t on a, Istra.
Učinki Bevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausbergor, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 187'2.
Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za Btraš-niioi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burk a rt, ranocelnik. St. 80.416.   Gosp. F. V. Beneko, pravi proieaui medicino ua vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v
JBerllner KliniHche vVoohentonrl it" od
8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bevaleuta Ara-bica" (Bevalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več
in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vaa zdravila aijao bila v stanu odpraviti; toda Bevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Duaaeldorf, na dolgoletnem bolelmnji glavu in davljenji.
Št. 64. S10. Markize de Brehan, bolehaj e sedeiu let, na nest ..nji, treslici na vseh udih, ahujšanji i; hipohoudriji.
St. 65.715. Gospodični du Montlouis na nepro bavljenji, m .spanji in hujšanji.
St. 75.S77. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. OBkrb rika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehauji dušnika, omotici i tišČanji v prsih.
Št. 75.1)28. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogali i L d.
Bevalesciere je 4 krat tečnoj a, nego meso, ter te pri odrasčeuih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrane.
V pit ha*tih pniionh po pol funta 1 gold. 50 kr, [ mat 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fur tov it goni., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 golu., — Bev*ieaci\.t*.e-Biacuiton v pnšicah 4 2 gold. 50 kr itt 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prabt ta v ploioicuh za 12 taa 1 gold. DO kr., 24 taa 2 gold 50 Vj., i8 ta* 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., xa 288 Ua 20 gold., — za 576 taa 86 gold - Prodaje: Barry du Barry <* Comp. na Du-.   •«, fVallJlnohtfaiiae št.  5,  v  LJubljani E<: JSuhr, J. Svoboda,   lekar   pri   „ zlatem orlu", v  MraU«l brati?  Oberansmeyr,   v lun .-.>.•• .:!«<;     i       t! V Frank, v     .-'.,»«. i-1 P. Birn o k:: h tir, v Luiuil Ludvig hluiler, v aiarlhoru K,  Koru,      .'TieriMiU J.  3   Stockhsiuaou, v /i-.:;rciiii v Ickarnici usmiljenih sester, v Cvt novicah pri N. Snirku, v Otteku pri .Jul. Davidu,  lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-aieyr, v TpuieNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C M. Jahnerju,  lekarju, v Varai-■Sinu pri lekarju dr. A. II al ter ju, aakor v vseh i.oatiii pri  dobrih logarjih in  • poeorijstih trgovcih .udi raapoittja dunajaka i.i ..s na vaa kraja po po ' -o«. c..ik,:..'- Lie.K.ii ili povzetjih. (263)
DrmdjBfca borza 15. novembra.
(Izvirno telegrafično porodilo.) Lnotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 20 Enotni dri. dolg v srebru 18e0 drl posojilo       . . Akcije narodne banke Kreditno akcijo
London ..... .
Napol. .....
C. k. cekini.....
Srebro
kr
. 73	, 35	•
110	. 75	
925	•	m
192	. 70	
	. 70	a
9	. 14	m
5	. 39	
. 105	- 10	
Išče se
za viiiolof- lasi Bega] pridelka pripravni prostor na zelo ljudnein kraji z 2 ali 3 sobami in malim kletom. — Več o teui pove administracija „Slov. Naroda". (396—2)82
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
praftek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, /.oper gnjilobo in majanje zob, zoper diltoiitis ali v notico grla in h koritu t, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mn bode gotovo prednost, vziie vsiiu enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
de ParlH, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda Hacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
llacon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker, Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in o/iti. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
iu skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba jc najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice I navodom, kako se rabi 10 kr.
Glycerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
LancaLter-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani ko/a krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, iepolitjeiu in lepotičnim sredstroni, katera so često Škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—139)
NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
K S
H
H
er pr c
p o •t rt
' B
- r w
• r I o
CD o
NI
CD
NI M
CD
3
CD
65 ar -
PT B a,
m <
« 5 o
2 B o
c °
- —.
(K 'jo' 1 a« 7? u, -i » O < O <
C   g   W CJD
B
Uiai I si ^ e m 2
. * a> a 3 i"
s -
p
t 5
CTT3
a £. pr v
W ra O Q.
<
•     V. ^
rt- Ct>
1 fj
"Z' N 5' <
13 B
s i
ta
S" m < o o .
CD
CD
11
Si
0^
a4 c5
»4^
i »tj
O
rjo
ti
ti
—m _ C/l
5^ ti
o<
I I S'
O
3
»9
M
rt »
o B
?' s si
r = i
—T       rt m
^ 1S 5- rt.
c »
PT o
•< rt s>
o
C.
Šivalni stroji
za k I*       <!<> 6>>
ravno tako avila zu stroj«-. «-vii'ii, ilvaulce in
priprave dobivaju so vodno v velikej izbiri iu po nizkej ceni lo pri
(882-8) Franjo Detter-ju
v Ljubljani, judovska ulica 228,
V gostilni t; i
„pri mestu Ljubljana"
v novo zidanej hiši,
v iioi«»«j \ oi^hfj ulici itev. 115«
dobiva so
Graška (Marzen) piva
izvrstno kakovosti,   1 liler lil ki-..
neponarejena stara in nova viua po 3^, M in 4u kr. liter, tudi dobre jedila po ni'/.k"j crni. K.ivno tamkej so oskrbujejo naročila na debelo za Salon-. 'Sa 1/«11- in i ■ \ j<<> < t -j>j * a i/. |iivarno gosp. Franjo Schreinerja v Gradoi in sicer po originalnoj ceni. i:i!l7—2)
v Ljubljani
so priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po luijui^.ji ocoi. posebno:
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih KKM) vrč.....
lotK) voznih listov za železgice s Brmo in ieleš-
niakim kolekom        T n 2000    - „ n n 18 „
1000 za brzovoznino s firmo in aelezniikim kolekom 9 2000 „ „ n 16 „
100'.) zavitkov (Couverts) v kvart s Brmo 1000 g v oktav      „ 8 r
Izdatelj in urednik Josip JurčiC.
B gld, — kr, B   -   20 „
50 fiO 80
za e. kr. sodiiijp, oluinsko urade, okmine zastope, ^»ile, cerkve in cerkveno urade,  advokate in  notarje, pobotnice /a luoscčno p lučo i. t. >l.
1
Lastnina in tisk „Karodue tiskaiue".