Poitni urad Celovec 2 — Verlogspostamt Klagenfurf 2
Izhaja v Celovcu — Erschoinungsorf Klogenlurt
Potamezai izvod 1J0 Sil., oeseino naročnino 5 Šilingov
Letnik !XX.
Celovec, petek, 20. marec 1964
Štev. 12 (1138]
V pripravi je konvencija
o ukinitvi rasne diskriminacije
Komisija Združenih narodov za pravice človeka je sprejela načrt mednarodne konvencije o ukinitvi vseh oblik rasne diskriminacije. Ta načrt naj bi odobrila še ekonomsko socialni svet in generalna skupščina OZN, nato pa bi bila določila, ki bi jih sprejeli ti organi, obvezna za vsako državo, ki bi ratificirala konvencijo.
O pravicah človeka in posebej o rasni diskriminaciji je bilo v Združenih narodih in v drugih mednarodnih forumih že večkrat govora ter so bila sprejeta tudi konkretna določila, zajeta v raznih konvencijah. Posebno Važna je nedvomno deklaracija o pravicah človeka, ki bo leta 1968 slavila že svojo dvajsetletnico in bo zato OZN leto 1968 razglasila za mednarodno leto pravic človeka. Kljub vsem takim deklaracijam in konvencijam pa o doslednem spoštovanju pravic človeka še vedno ne more biti govora: v Južni Afriki in v južnih predelih Amerike je na dnevnem redu rasna diskriminacija, ki se pojavlja v raznih oblikah politike tako imenovanega apartheida; marsikje drugod po svetu pa je še vedno »v modi« ščuvanje naroda proti narodu, se nadaljuje zastopanje teorije o *gosposkih* in *manj vrednih* narodih.
Po načrtu nove konvencije o ukinitvi ras-ne diskriminacije pa bi bile vse države dolž-ne obsoditi vsako propagando in vse organizacije, ki se prizadevajo za idejo ali teorijo 0 superiornosti kake rase ali kake etnične skupine. Dolžne bi bile sprejeti tudi vse ukrepe, po katerih bi bila popolnoma odstranjena r“sna diskriminacija. V tem načrtu ima poseb-no mesto obsodba rasne diskriminacije, ki jo ‘Zvajajo v obliki apartheida. Predvidevajo se Zakonske osnove za intervencijo in ukinitev vseh okoliščin, ki povzročajo ali razplamte-Vajo rasno diskriminacijo. Poleg tega določa načrt tudi zakonske garancije za spoštovanje državljanskih in političnih pravic vsem osekam ne glede na raso, barvo kože ali n a -rodnostno pripadnost.
Vsekakor gre tukaj za dalekosežne ukrepe, ki bi — če bodo enkrat postali uzakonjena nterila — lahko bistveno prispevali k odstranitvi sedanjih prepadov med posameznimi ra-tami ali narodi. Eden bistvenih faktorjev se nam v tej zvezi zdi določilo, po katerem bi bilo kaznivo tudi že samo hujskanje na ras-
oziroma narodnostno mržnjo, kajti ‘Z lastnih izkušenj vemo, da so odnosi med dvema narodoma v glavnem odvisni od Vzdušja, v katerem živita drug poleg druge-%a- Niti ni potrebna očitna diskriminacija ali dejansko zapostavljanje, mnogokrat zadostuje Ze hujskaška gonja, da so pogoji sožitja za-s*rupljeni in ne morejo roditi tistega uspeha, k1 bi si ga želeli na eni in na drugi strani vfi tisti, ki so razsodni dovolj, da vidijo re-ame možnosti mirne koeksistence le v strpati in medsebojni toleranci.
*Biti strpni eden nasproti drugemu in ži-veti v miru med seboj kakor dobri sosedje», Se glasi eno izmed načel, ki jih vsebuje sploš-
deklaracija o človekovih pravicah. To na-Ce'°, porojeno iz bridkih izkušenj zadnje voj-ne> si je v zadnjih letih osvojil že velik del *P.eta in se ga danes upajo teptati — kljub deklaracijam in konvencijam — le še tam, kjer Se še niso popolnoma osvobodili zastarelih naziranj o večvrednosti ene rase oziroma ene-
naroda. Združeni narodi so na tem področij1 nedvomno dosegli lepe uspehe, ki opravi-Cuiejo zaupanje, da bo v doglednem času mo-8°ce napraviti tudi še nadaljnje korake po P°ti, ki vodi k cilju, postavljenem v deklara-Cl)l o pravicah človeka.
Eden izmed teh korakov je omenjena konvencija o ukinitvi rasne diskriminacije. Od načrta do končne odobritve in uzakonitve bo P°t seveda še dolga, toda razvoja ne bo več ntogoče zaustaviti in bo morda ravno dvaj-s,etletnica deklaracije o pravicah človeka naj-jPfa, priložnost, da dosedanja pravna merila 1^1 1° primerno izpopolnitev. Vsekakor je n v OZN sprejet sklep o ustanovitvi poseb-(ega odbora, ki bi proučil možnosti za skli-
*nje mednarodne konference leta 1968 in ie i tern sklepu poudarjeno, da bi takšna kon-iet*nCa'	zasedala za dvajsetletnico spre-
9 jri deklaracije o človekovih pravicah, omo-igl a> da bi ocenili napredek, ki je bil dose-ro*l. v minulih dveh desetletjih na tem pod-Lylu’ bot tudi da bi predlagali nadaljnje u-
ePe za naslednja leta.
Ženeva v središču svetovnega zanimanja:
Zastoj v pogajanjih o razorožitvi
V ponedeljek se začne svetovna konferenca o trgovini in razvoju
Ženeva — klasično konferenčno mesto — slej ko prej vzbuja zanimanje najširše mednarodne javnosti. Razorožitveni pododbor OZN že več tednov nadaljuje s svojim delom, ki ga je lani prekinil zaradi zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, v ponedeljek pa se bo v Ženevi zbralo nad 1500 delegatov iz vseh delov sveta, ki bodo od 23. marca do 15. junija sodelovali na svetovni konferenci OZN o trgovini in razvoju.
Na prvi pogled med obemi konferencami ni videti neposredne zveze, kljub temu pa sta med seboj najtesneje povezani. Kajti gospodarska vprašanja bo mogoče zadovoljivo rešiti le v svetu, v katerem ne bo več grozila nevarnost oboroženih spopadov — vprašanje razorožitve pa bo ostalo nerešeno tako dolgo, dokler ne bodo odstranjeni vzroki medsebojnega nezaupanja, med katere je treba v prvi vrsti prištevati današnjo razdelitev sveta na .bogate* in .revne” dežele.
Razoroiitvena pogajanja so trenutno vsekakor spet v stadiju zastoja. Vzrokov, da so se ponovno znašla v slepi ulici, je nedvomno več in bi gotovo ne bilo pravilno, če bi krivdo skušali valiti Je na eno stran. Dejstvo je, da doslej še ni uspelo v zadovoljivi meri zmanjšati medsebojnega nezaupanja in se zato tako na Zohodu kakor tudi na Vzhodu krčevito držijo svojih stališč, namesto da bi z obojestransko popustljivostjo demonstrirali pripravljenost na iskanje kompromisne rešitve. Tako pa se nadaljuje stara igra: Zahod očita Sovjetski zvezi, da odklanja vsako inšpekcijo in s tem onemogoča sporazum; Sovjetska zveza pa poudarja, da je pripravljena sprejeti vsakršno kontrolo, ki jo zahteva Zahod, če bo hkrati sprejeta njena zahteva o splošni in popolni razorožitvi.
V tem začaranem krogu je pač težko pričakovati, da bi se klobčič razmotal v doglednem času, razen seveda, da bi znova zapihal nov veter, kot je na pramer lani .moskovski duh’ ob sklenitvi sporazuma o
delni prepovedi jedrskih poskusov omogočil hitro rešitev tudi nekaterih drugih vprašanj.
Morda se taka možnost kaže prav v bližnji svetovni konferenci o trgovini in razvoju, v kateri ne vidijo .usodnega pomena" le države v razvoju, marveč splošno prevladuje v svetu mnenje, da je od uspeha ali neuspeha te konference v veliki meri odvisna nadaljnja usoda sveta. Generalni sekretar OZN U Tant je že večkrat poudaril, da največja nevarnost za svetovni mir ni poJitična razdelitev na bloke, marveč gospodarsko nesorazmerje, ko postajajo bogati vedno bolj bogati in revni čedalje revnejši.
Konferenca, ki se bo v ponedeljek začela v Ženevi, ima torej zelo pomembno nalogo: odpreti mora pot o dejanski enakopravnosti narodov in s fem ustvariti pod-iaao, na kateri se bodo potem lahko reševali tako gospodarski kokor tudi politični problemi, ki so v povojnem razdobju zašli v slepo ulico.
Enakopravnost žena tudi v javnem življenju
Naše žene so proslavile mednarodni praznik žena
Kakor vsako leto je Zveza slovenskih žena tudi letos proslavila mednarodni praznik žena ter je prejšnji teden sklicala v celovški Delavski zbornici konferenco, na kateri se je zbralo blizu sto slovenskih žena iz raznih krajev južne Koroške. Na svojem zborovanju so obravnavale razna pereča vprašanja tako v zvezi s svojo organizacijo in njeno dejavnostjo kakor še posebej o nalogah žena v naših skupnih prizadevanjih.
Predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacherjeva je uvodoma nakazala pomen mednarodnega ženskega praznika ter v tej zvezi poudarila, da ta praznik danes ni več tisti borbeni dan, kot je bil nekdaj, kajti žena je danes že v velikem delu sveta enakopraven član človeške družbe. Govorila je o vlogi in položaju žene v današnjem poklicnem in družbenem življenju ter posebej poudarila nalogo, ki jo ima žena-mati kot prva vzgojiteljica otrok. Pri nas na Koroškem je ta naloga še toliko bolj važna, ker mora naša žena in mati poleg vsega drugega skrbeti tudi za utrjevanje narodne zavesti med mladim naraščajem. To ji nalaga dolžnost, da vzgaja v otroku ljubezen do materine besede ter skrbi, da bo otrok tudi v šoli deležen pouka v tem jeziku. Iz tega sledi, da se aktivnost naših žena ne sme izčrpati Te v njihovi lastni organizaciji, marveč morajo biti aktivne in zavestne sodelavke v vsem našem narodnem gibanju.
Posebej o vprašanjih izobrazbe je govorila tajnica Zveze slovenskih žena Ančka Koko t o v a, ki je naglasila, da morajo žene stremeti po enakopravnem upoštevanju tudi na področju znanja. Zato pa je potrebno, da se žene naprej izobražujejo in si osvajajo znanje z raznih področij, kar jim zagotavlja uspešno uveljavljanje v delovnem procesu in v splošnem družbenem življenju. Predvsem se morajo žene zavedati, da njihova vloga v današnjem svetu ni več omejena na gospodinjstvo; kot enakopravni del družbe so poklicane, da sodelujejo in soodločajo tudi na drugih področjih.
Zborovanje naših žena je pozdravil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Z w i 11 e r, ki je prav tako poudaril pomen in vlogo žene v današnji družbi in javnem življenju. Dejal je, da ravno mednarodni praznik žena vsako leto znova vzpodbuja in poziva žene k še večji
aktivnosti, da postanejo vsebolj enakopravne in aktivne v splošnem družbenem dogajanju. Zlasti pa morajo stremeti za čedalje večjim uveljavljanjem in vključevanjem na najrazličnejših področjih javnega življenja.
V živahni diskusiji so žene nato razpravljale o posameznih problemih ter izmenjale izkušnje, ki jih imajo v svojem domačem kraju. Pri tem so dale poseben poudarek splošnim narodnim vprašanjem, izčrpno so obravnavale šolsko problematiko in sploh vzgojo otrok, hkrati pa naglasile ootrebo in važnost izobraževanja potom raznih tečajev in predavanj.
Zborovanja naših žena sta se udeležili tudi Ivanka Vrhovškova in Cita Boletova kot zastopnici Sekretariata za družbeno aktivnost žena Slovenije.
Možnost sestanka
med Johnsonom in Hrušiovom
Odkar sta se leta 1961 sestala na Dunaju takratni ameriški predsednik Ken-nedy in predsednik sovjetske vlade Hru-ščov, prevladuje v mednarodni javnosti prepričanje, da so taka srečanja na najvišji ravni lahko zelo koristna. S sovjetske strani je bila že večkrat izražena pripravljenost na sestanek med Hruščovom in sedanjim ameriškim predsednikom Johnsonom, vendar v ameriških krogih ni naletela na pravi odziv. Šele Johnson sam je te dni znova opozoril na možnost takega srečanja, ko je izjavil, da se je že lani novembra razgovarjal s podpredsednikom sovjetske vlade Mikojanom o morebitnem sestanku s Hruščovom. Oba državnika sta ugotovila, da bi bil tak sestanek zaželen takrat, ko bi se pokazala možnost za rešitev nekaterih problemov, o dokončnem načrtu pa se še niso dogovorili. »Sestanka nismo predlagali, dopustili pa smo možnost, da pride do sestanka,« je Johnson zdaj zelo »previdno« povedal.
Uspeh naprednih sil
pri kantonalnih volitvah v Franclji
Ob izredno slabi volilni udeležbi (znašala je le nekaj nad 50 odstotkovI) so v polovici francoskih kantonov izvolili nove generalne svetnike, in sicer so bile volitve 8. ter 15. marca. Po francoskem volilnem zakonu se namreč volitve v tistem volilnem okrožju, v katerem noben kandidat ni dobil obsolutne večine, ponovijo in se pri drugih volitvah potegujeta za glasove samo še tista dva kandidata, ki sta pri prvih volitvah dobila največ glasov.
Izid volitev pomeni lep uspeh naprednih sil, kajti leve stranke so si priborile 75 novih mandatov in imajo zdaj v teh kantonih skupno 425 sedežev. Največji uspeh je zabeležila francoska KP, ki je dobila 49 novih mandatov, socialisti so povečali število svojih mandatov za 15, ostale leve stranke in struje pa so dobile skupno 11 novih sedežev. Ta okrepitev naprednih sil gre predvsem na račun neodvisnih, ki so zgubili 44 mandatov, in radikalcev, kateri so dobili 39 sedežev manj kot leta 1958; 8 sedežev pa je zgubilo Ljudsko republikansko gibanje, medtem ko je vladna Unija za novo republiko pridobila 33 mandatov. Vse druge stranke so si v glavnem obdržale dosedanje število sedežev.
Neskladnosti v manjšinski politiki Italije
Trenutni proces v Milanu proti južnotirolskim atentatorjem in ie posebno priprave na prve deželnozborske volitve v avtonomni pokrajini Furlanija-Julijska krajina znova postavljajo v ospredje vprašanje politike, ki jo zastopa Italija do posameznih narodnih manjiin. Le-teh je v Italiji več: v dolini Aosta živi francoska manjiina, v pokrajini Trentino-Zgornje Poadižje sta nemška in ladinska manjšina, Slovenci pa so naseljeni na Tržaškem, Goriškem ter v Benečiji, ki spada v Videmsko pokrajino.
Načelno so vsem manjšinam v Italiji priznane enake pravice, zajamčene v republiški ustavi; poleg ustavnih določil pa veljajo za nekatere manjšine še posebna merila. Tako vsebuje ustavni zakon za deželo Dolina Aosta posebno poglavje, ki izključno govori o francoski manjšini, kateri zagotavlja popolno enakopravnost in je francoski jezik v tej deželi izenačen z italijanskim; med pogoji za sprejem v državno upravno službo v tej deželi je znanje francoskega jezika obvezno, na šolah vseh vrst in stopenj pa je zagotovljeno enako število predavanj za francoski in italijanski jezik. V bocenski pokrajini avtonomne dežele Trentino-Zgornje Poadižje so pravice nemške in ladinske narodne manjšine poleg enakopravnosti jezikov razširjene še z zajamčenim političnim predstavništvom; statut te dežele izrecno določa, da se dve leti delovanja deželnega sveta voli njegov predsednik iz vrst svetovalcev, ki pripadajo nemški jezikovni skupini, naslednji dve leti pa iz vrst italijanskh svetovalcev, medtem ko mora btl deželni odbor sestavljen v skladu s številom predstavnikov jezikovnih skupin, ki so v deželnem svetu.
Bistveno drugačen pa je odnos, ki ga ista Italija zastopa do slovenske narodne manjšine, katero je razdelila kar na tri skupine: Slovence na Tržaškem ščitijo še posebej določila londonskega sporazuma, za Slovence na Goriškem ta določila ne veljajo, pač pa jim je bila priznana pravica do lastnega šolstva, medtem ko Slovenci v Videmski pokrajini sploh niso zaščiteni in tudi nimajo svojih šol. Za tako poltiko se gotovo skrivajo posebni nameni, zato je razumljivo, da se Slovenci v Italiji prizadevajo z vsemi silami, da bi vsaj v novi avtonomni deželi doseg« ustrezno zastopstvo in s tem obrambo svojih pravic.
^iAexvr tJus
Letos v Jugoslaviji:
Nad 131 milijard za kmetijstvo
Za pospeševanje kmetijstva je Jugoslavija vložila v zadnjih letih že velika sredstva, vendar bo s to akcijo nadaljevala tudi letos, ko bodo investicije v kmetijstvo znašale nad 131 milijard dinarjev. Kakih 83 milijard bodo dali centralni skladi, ostalo vsoto pa republiški skladi ter skladi kmetijskih organizacij, amortizacija, proračun in drugi viri.
Pri pospeševanju kmetijstva polagajo posebno važnost na krepitev kmetijskih zadrug in organizacij. V letošnji investicijski politiki si bo jugoslovanska kmetijska banka prizadevala, da bi kmetijske organizacije odkupile čimveč zemlje. Zato bo pri najnižji odkupni ceni zemlje sodelovala s celotnim zneskom, odplačevanje kredita pa se bo začelo šele po treh letih, ko bo, kakor računajo, kupljena zemlja že dajala sadove. Pričakovati je, da bodo letos odkupili kakih 200.000 hektarov zemlje in se pri tem opirajo na dejstvo, da so kmetijske organizacije že lani v težavnejših kreditnih pogojih odkupile kakih 126.000 hektarov, kar je daleč prekosilo vsa pričakovanja. Za poslovno in kreditno sposobne investitorje letos ne bo nevarnosti, da bi zavrnili njihove prošnje za dodelitev kreditev, pač pa bodo posebej upoštevali prvenstveno financiranje kompletnega opremljanja kmetijskih organizacij, da bi doslej vložena sredstva rodila čimboljše proizvodne sadove.
V okviru letošnje investicijske politike bodo posebno pozornost posvečali pridobivanju mesa, odkupu zemlje, mehanizaciji, živinski krmi, melioracijam, urejanju sadnih plantaž in objektov z osnovno predelavo kmetjskih pridelkov ter skladiščem za njihovo spravljanje.
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina in slovenska skupnost v Italiji
Pod zgornjim naslovom je sprejela Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu, osrednja organizacija Slovencev v Italiji, v zvezi s prvimi deželnimi volitvami v novi avtonomni deželi (volitve bodo 10. maja letos — op. ured.) posebno izjavo, ki jo je poslala vsem italijanskim strankam, ki se sklicujejo na ustavo, ter jih opozorila na bistvena vprašanja, ki zanimajo slovensko skupnost na sploh in ki jih v veliki večini lahko reli bodoča dežela.
V tej izjavi je rečeno:
Z izvolitvijo sveta avtonomne dežele Furlanija-]ulijska krajina bo uresničena ta nova upravno teritorialna enota. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje kulturne, gospodarske in podobne organizacije Slovencev v Italiji, in pripadniki slovenske skupnosti na sploh, ki so del prebivalstva te dežele, vidijo v tem otipljive napore v nadaljnjem uresničevanju republiške ustave, ki določa deželno ureditev republike, v očitnem stremljenju približevanja državljanom vodstvo javnih poslov, gospodarskega in socialnega razvoja .
Upravičeno pričakujemo, da bo v današnjem političnem vzdušju prišlo do integralnega uveljavljanja določb republiške ustave, vključno in posebno členov 3 in 6, ki zagotavljata enakost vseh državljanov in zaščito narodnostnih manjšin.
Poleg dosledno in vsestransko izvedene enakopravnosti pripadnikov slovenske manjšine in njihovega jezika bi predstavljala razširitev zakona za slovensko šolo tudi na videmsko pokrajino, da bodo tam prebivajoči pripadniki slovenske narodnostne skupine deležni pouka v materinem jeziku in razveljavitev tistih še vedno veljavnih fašističnih členov štirih zakonov, ki prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki omogočajo spreminjanje slovenskih priimkov, ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen, in končno tistih, s katerimi so bila poitalijančena slovenska krajevna imena, upoštevanja vredne ukrepe v duhu omenjenih členov ustave.
Opozoriti je treba na dejstvo, da je danes mogoče učinkovito prispevati k uresničenju duha republiške ustave tudi v okviru samoupravne dežele Furlanija-Julijska krajina, saj člen 3 posebnega statuta dežele naravnost nalaga dolžnost, da se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.
Ta člen bo v odnosu do slovenske skupnosti, ki prebiva na ozemlju dežele, izpolnjen v vsem svojem pomenu, ko bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupine, ne glede na to, ali prebivajo na Tržaškem ozemlju, v go-riški ali videmski pokrajini, stvarno uživali vse tiste pravice, ki jih demokratična ureditev priznava narodom in narodnostnim skupinam za osnovne.
Iz teh načelnih ugotovitev izhaja:
1.	Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti ter imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku.
2.	V vseh javnih uradih in ustanovah ter v sodstvu mora biti nameščenih tolikšno število funkcionarjev, uradnikov in sodnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik, da je pravično razmerje do slovenskega prebivalstva in da se omogoči izvajanje pravic slovenskega jezika.
Ko se bodo osnovali deželni uradi in ustanove, bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funkcionarjev, ki obvladajo slovenski jezik. Enake obveznosti veljajo tudi za pokrajinske in občinske urade ter ustanove.
3.	Slovenski etnični skupini je treba zagotoviti pravično zastopstvo v vseh upravnih organih in komisijah, predvsem pa v tistih, ki bodo obravnavale in reševale naslednja vprašanja: davčna, nadzorstva, urejanje in razmejitev občin, podpore, javne služnosti, hranilnice, gospodarsko programiranje, kamnolomi, razlastitve, krajevne in poljske policije, obrtne in strokovne izobrazbe, higiene in zdravstva, zadružništva, ljudska stanovanja, toponomastika, prehrana.
4.	Nanašajoč se na člen 4 je treba podeliti slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ustanovam podpore iz javnih sredstev in jim omogočiti uporabo javnih naprav (zgradb, dvoran, igrišč itd.), tako da bodo v tem pogledu slovenske ustanove izenačene z italijanskimi.
3. Do sedaj pomanjkljivo strokovno šolstvo s slovenskim učnim jezikom v Italiji bo z ukinitvijo nižjih strokovnih šol popolnoma ukinjeno. V doglednem času bo treba to krivico popraviti z osnovanjem strokovnih šol vseh stopenj: od vajenskih tečajev vseh strok preko industrijskih in strokovnih šol do tehniške srednje šole. Kot najnujnejša je ustanovitev vajenskih tečajev najvažnejših strok v Trstu in v Gorici, ustanovitev triletne industrijske šole v Trstu in v Gorici in ustanovitev triletne trgovske strokovne šole v T rstu in v Gorici.
6.	Z uveljavljanjem dopolnilnih norm, kot to predvideva člen 6 deželnega statuta, naj deželna uprava reši pereča vprašanja slovenskih vrtcev, osnovnega, srednjega, klasičnega
Veliko zanimanje za
Pomanjkanje stanovanjskega prostora je tudi v Avstriji še vedno pereč problem, čeprav je bilo v povojnih letih zgrajenih že mnogo več novih stanovanj kot prej skozi dolga desetletja. Seveda ta problem ni le posledica zadnje vojne, med katero je bilo veliko stanovanj porušenih; potrebo po gradnji novih stanovanj narekuje tudi dejstvo, da so mnoge zgradbe
f Dunajski velesejem |
kljub snegu velik uspeh
E Za dunajske razmere precej nena- E E vadno otvoritev je doživel letošnji 79. E E mednarodni spomladanski velesejem: E E močno je snežilo in razstavne pro- | E store je pokrival sneg, ko so se častni Ž E gostje in prvi obiskovalci zbrali na E 1 otvoritveni slavnosti. Vendar je du- S S najski velesejem kljub skrajno ne- E | ugodnemu vremenu že prvi dan ob- E E iskalo daleč nad sto tisoč ljudi.
E V svojem otvoritvenem nagovoru je E E zvezni prezident dr. Schart poudaril E | vlogo Avstrije kot nevtralne države in S E dejal, da smo prav zaradi tega zain- E E teresirani na ukinitvi oboroževalne E E tekme velesil in odstranitvi sedanje E S mednarodne napetosti. Hkrati je pre- E E zident dr. Schart izjavil, da se Avstri- S E ja kot nevtralna država ne more pri- | E ključiti politično-vojaškim organizaci- E E jam, pač pa kot članica OZN lahko E E prispeva k zagotovitvi svetovnega E E miru.
iiiimiiHiiiimiiiiimiminiiiiiinniiiiHiimmiiiiHHmHiimMHntiHiiiiii
m višjega srednjega šolstva. Pri tem pa je treba posvetiti posebno pažnjo, da bodo v slovenskih krajih videmske pokrajine v otroških vrtcih nastavljene vrtnarice z znanjem slovenščine. Zaščitijo naj se zgodovinske zanimivosti, tipičen značaj slovenskih vasi in njih izgled.
7.	Pri izvajanju zakonodajne oblasti dežele glede toponomastike je treba uveljaviti poleg italijanskega tudi slovenski naziv za kraje, kjer prebivajo Slovenci; spremeniti nekatere izumetničene nazive v italijanskem jeziku za kraje, kjer so Slovenci v velikem številu s takim, ki se je v preteklosti uporabljal in u-vesti poleg italijanskih javnih krajevnih napisov pred naselji, kjer prebivajo Slovenci, in na cestah vseh redov tudi napise v slovenskem jeziku.
8.	Ne more se ustanoviti nobena nova občina ali spremeniti obstoječa meja z namenom, da se spremeni (prejudicira) narodnostna sestava občine.
9.	Pri objavljanju deželnih zakonov je treba v Uradnem listu dežele Furlanije-Julijske krajine te zakone objaviti tudi v slovenskem jeziku, prav tako naj bodo javni razglasi v krajih, kjer bivajo Slovenci, tudi v slovenskem jeziku.
Zato, da bo prebivalstvo pravično zastopano v deželnem svetu ne samo po svoji politični usmerjenosti, temveč tudi narodni pripadnosti, pričakuje slovenska skupnost v Italiji, da bodo stranke, ki se sklicujejo na republiško ustavo, vključile med svoje kandidate tudi pripadnike slovenske narodne skupnosti. Po šte ■
gradbeno varčevanje
zastarele in razpadajo, tako da ne nudijo več človeka vrednega bivanja. Ne nazadnje pa igra važno vlogo še naraščanje števila prebivalstva: nastajajo nove družinske celice, ki prav tako potrebujejo stanovanje. In končno je postal današnji človek mnogo bolj zahteven, življenjska raven se je dvignila in temu primerno naraščajo tudi zahteve po stanovanjskem komfortu.
Stanovanjski problem je danes mednarodna bolezen. V mnogih državah ga rešujejo na različne načine in tudi v Avstriji imamo celo vrsto oblik pridobivanja stanovanjskega prostora. Ena izmed teh so tako imenovane gradbene zadruge in hranilnice, pri katerih vplačujejo člani svoje prihranke in jim le-te potem kreditirajo gradnjo hiše ali stanovanja. Za to obliko gradbenega varčevanja je veliko zanimanja med najširšimi plastmi prebivalstva, kakor kaže tudi primer gradbene hranilnice 'NVustenrot, o kateri smo v našem listu že večkrat poročali.
Gradbena hranilnica Wiistenrot odobri vsako leto dvakrat vrsto kreditov, s katerimi njeni člani potem lahko gradijo svoje lastne niše. Letošnja spomladanska dodelitev je dosegla nov rekord: hranilnica je upoštevala 3056 hranilnih pogodb in dodelila gradbene kredite v skupnem znesku 304, 433.000 šilingov. To je za 22,5 % več kot pri lanskoletni jesenski dodelitvi, v primerjavi z lansko spomladansko dodelitvijo pa znaša povišanje 13 odstotkov. Kljub temu pa bo hranilnica Wiisten-rot tudi letos jeseni razdelila še nove kredite.
Da hranilnica to zmore, je seveda odvisno od tega, v kolikor ji uspe pridobiti novih članov. Tudi na tem področju je zabeležila lepe uspehe: v prvih dveh mesecih letos je bilo sklenjenih za blizu 50 odstotkov več novih gradbeno-hranilnih pogodb kot v istem časovnem obdobju lani.
vilčni moči slovenskega prebivalstva v deželi bi bilo pravično, če bi bilo izvoljenih šest svetovalcev slovenske narodnosti in ne bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi večinske stranke imenovale iz svojih vrst vsaj enega odbornika slovenske narodnosti.
V	naporih za uresničevanje demokratičnih načel republiške ustave in deželnega statuta kot tudi v splošnem demokratičnem razvoju vidi slovenska skupnost v Italiji možnost za še tesnejše vključevanje v življenje italijanske države, v kateri prebiva in bi s tem postala še aktivnejši faktor in sodelovalec pri splošnem razvoju.
V	skladu s splošnim demokratičnim razvojem, katerega odsev je tudi pozitivnejše stališče malone vseh strank do pravic narodne manjšine, je slovensko prebivalstvo uverjeno, da ho tudi volilna kampanja potekala v tem duhu in bodo stranke same onemogočile in obsodile vsak poskus šovinističnih izpadov, žalitve pripadnikov slovenske manjšine, odklanjanje pravic slovenske manjšine, očitke izdaje državnih interesov s tem, da se Slovenci imajo za Slovence in podobno.
Slovenska skupnost, ki prebiva v Italiji, je že na zadnjih političnih volitvah ugotovila v tej smeri pomemben napredek in je prepričana, da gre za odraz politične volje vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo, da se ustvari na področju dežele Furlanija-Julijska krajina bratsko sožitje med Italijani in Slovenci. Slovenska skupnost je uverjena, da bo uresničitev dežele Furlanija-Julijska krajina pomenila nov, pomemben korak v tej smeri.
OSI R0KC0) svetu
JOHANNESBURG. — Organizacija afriških držav Je svoječasno sprejela sklep, po katerem je letalom, ki so namenjena v Južno Afriko, prepovedan prelet ozemlja včlanjenih držav. S tem ukrepom so afriške države začele izvajati sankcije proti južnoafrilkemu režimu, ki se noče odpovedati rasni diskriminaciji. V tej zvezi je vsekakor značilna izjava zastopnika zahodnonemške letalske družbe Lufthansa, ki je sporočil, da bodo letala družbe še naprej pristajala v Johannesburgu. S tem je Zahodna Nemčija kot edina evropska država negirala sklep afriških držav in izpričala svojo solidarnost z južnoafriškimi rasisti. Pač v skladu z načelom: svoji k svojimi
RIM. — Amerika in Mednarodni monetarni sklad sta dodelila Italiji visoke kreditne olajiave v vilini 1.225,000.000 dolarjev. V Rimu so prepričani, da bodo s temi krediti lahko sanirali sedanjo neugodno situacijo, do katere je prišlo zaradi pasivne plačilne bilance v letu 1963 in zaradi neskladnosti na notro-njem tržišču med potrošnjo in proizvodnimi možnostmi, kar je povzročilo dviganje cen in inflacijske tendence.
PLANICA. — Na 80-mefrski skakalnici v Planici je bila zadnjo nedeljo mednarodna prireditev smučarskih skokov, katere se je udeležilo 48 tekmovalcev iz desetih držav. Helmut Wegscheider (Nemčija) je dosegel nov rekord 87 metrov, medtem ko je dosedanji rekord skakalnice že od leta 1949 držal Jugoslovan Janez Polda s 86 metri.
RANGUN. — Burmanska vlada je sprejela zakon o ukrepih proti sabotažam v socialistični gospodarski izgradnji države. Uradno sporočilo pravi, da so v državi še elementi, sovražni vladi in njenim načrtom o socialistični izgradnji. Novi zakon predvideva občutne kazni, in sicer od 10 let zapora do smrtne obsodbe, za dejanja zoper državo In družbeno lastnino.
WASHINGTON. — V petih ameriških državah je prišlo v zadnjih dneh do velikih poplav, ko je reka Ohio prestopila bregove. Ameriški Rdeči križ navaja, da je bilo v državah, ki so jih poplave najbolj prizadele, uničenih več kot 21.500 stanovanjskih hiš.
MARIBOR. — Zadnjo nedeljo je bil v Mariboru zaključen IV. sejem gostinske opreme, ki je vzbujal veliko zanimanje ter so razstavljavci sklenili za več kot 3 milijarde pogodb. V okviru sejma je bilo tudi kulinarično tekmovanje, na katerem je bilo predloženih 145 izdelkov. 2irija je podelila 24 zlatih vilic, 42 diplom prve in 79 diplom druge kategorije. Zaradi velikega uspeha bodo sejem ponovili meseca oktobra, od prihodnjega leta dalje pa bo ta prireditev le še oktobra in ji bodo skušali dati širil jugoslovanski ter mednarodni značaj.
DŽAKARTA. — Srednji del otoka Sumatre so zajele katastrofalne poplave. Nekaj sto tisoč ljudi so morali evakuirati. Izlile so se štiri velike reke in več sto hektarov plodne zemlje je poplavljene ter so uničene	velike količine kmetijskih pridelkov.
MEXICO. — Ta teden je na obisku v Mehiki francoski	predsednik de Gaulle, katerega spremlja	tudi
zunanji minister Maurice Couve de Murville. Francoski predsednik bo obiskal tudi druge latinskoameriške države.
WASHINGTON. — Po nedavnem obisku ameriškega obrambnega ministra McNamare v Južnem Vietnamu je predsednik Johnson izjavil, da bo Amerika še naprej podpirala sajgonski režim .v okrepljenem boju proti	komunističnim gverilcem”. Ameriška	vojaška	in
gospodarska pomoč Južnemu Vietnamu v minulih dveh letih je ocenjena na okrog 690 milijonov dolarjev. V Južnem Vietnamu je trenutno kakih 15.50t ameriških .vojaških svetovalcev”. Vendar pa v Was-hingtonu menijo, da bodo v Sajgon poslali še več vojaških oseb, orožja in drugega materiala, s čimer naj bi podprli vojaško operacijo južnovietnamskega režima proti Vietkongu.
HAVANA. — V govoru študentom ob obletnici napada na predsedniško palačo v Havani med kubansko revolucijo leta 1957 je predsednik Fidel Castro dejal, da je napredek, ki ga je v tem času dosegla Kuba, tolikšen, da bo država kmalu zadovoljevala svoje potrebe po strokovnih kadrih. Castro je poudaril, da je treba razvijati industrijo sladkorja in živinoreje, ter pozval študente, naj prispevajo k splošnim naporom v lej smeri.
MADRID. — Na madridski univerzi je prišlo do velikih demostracij, ker so univerzitetne oblasti prepovedale predavati nekaterim profesorjem, ki imajo kritičen odnos do Francovega režima. Več profesorjev je izjavilo, da na španskih univerzah ni akademskih svoboščin in zahtevalo liberalizacijo prosvetne politike v Španiji.
MOSKVA. — CK KP Sovjetske zveze in sovjetska vlada sta sprejela vrsto sklepov, ki naj bi pripomogli, da bodo rezultate znanstveno raziskovalnega dela hitreje in učinkoviteje uporabili v industriji la kmetijstvu ter na drugih področjih sovjetskega gospodarstva.
RIO DE JANEIRO. — Predsednik Brazilije Goularl je na velikem ljudskem zborovanju povedal, da je podpisal dekret o nacionalizaciji vseh privatnih petrolejskih rafinerij in zemljišč v širini 10 kilometrov ob vseh cestah, železnicah in plovnih rekah v državi. To je le začetek velikih reform, s katerimi hoče predsednik Gaulart doseči mir v Braziliji.
DALLAS. — Porotno sodišče v Dallasu je spoznalo Jacka Rubyja za krivega uboja Leeja Osvralda. Po soglasnem sklepu porote bo Jack Ruby poslan no električni stol. Vendar je njegov zagovornik vložil priziv in napoveduje, da ga bo gotovo rešil pred električnim stolom. Medtem pa se v Ameriki čedalje bolj uveljavlja mnenje, da Osvrald ni bil morilec predsednika Kennedy]a.
PARIZ. — Alžirski predsednik Ben Bela se je no povratku s svojega obiska v Jugoslaviji nepričakovano sestal s francoskim predsednikom de Ganilo«* in z njim razgovarjal poldrugo uro. O teh razgovorih — šlo je za prvi osebni stik med obema predsednikoma — niso objavili podrobnejših poročil.
v-exvt/rL/G*?
V Ljubljani napovedujejo:
»Likovni album Slovenije«
ki bo največja akcija slovenske umetnostne zgodovine
Založniška dejavnost v Sloveniji je po drugi svetovni vojni doživela prej nesluten razmah. V teh letih je prišlo na knjižni trg nešteto najrazličnejših knjižnih izdaj, ki niso našle velikega odziva le med bralci, marveč so vzbudile pozornost tudi v strokovnih krogih. To velja zlasti za grafično opremo knjig kakor tudi za velike znanstvene Izdaje, ki so presenetile široko javnost, domačo in prav tako tudi mednarodno. Mali slovenski narod se je na tem področju uspešno uvrstil med velike kulturne narode sveta. Uresničitev načrta, za katerega je dalo pobudo Umetnostno zgodovinsko društvo Slovenije, pa bo tozadevno prekosila vse dosedanje dosežkel
Tisoč besed v minuti
Tudi naglega branja se lahko naučimo
Živimo v času, ko je celotno življenje zgrajeno na hitrici. »Čas je denar* — in denarja očitno nikdar nimamo dovolj; vedno več ga hočemo imeti, da bi si z njim nabavali nove stvari, ki nam jih nudi sodobna tehnika. Po cestah drvijo avtomobili in v zraku švigajo letala z nadzvočno brzino. Vse služi le enemu cilju: hitro iz enega kraja v drugi, da ne bomo zamudili »časa*, ki je »denar*.
V tem času postajajo čedalje redkejše idile, ko se je tudi delovni in poslovni človek lahko Vsedel in v miru bral časopis ali knjigo. Danes preletimo le še naslove in se nekoliko dalje zaustavimo le pri vesteh, ki vzbujajo naše posebno zanimanje. Da pa bi tudi v našem »hitrem* času omogočili seznanjanje s časopisnimi vestmi in vsebino knjig, so se nekateri začeli baviti z »znanostjo* naglega branja.
»Ali berete naglo? Koliko besed v minuti? Vselej premalo, bo dejal, kdor mora po službeni dolžnosti in potrebi dan za dnem prebrati kvadratne metre potiskanega papirja ali kdor ima zaradi množice opravkov le malo časa za prebiranje časopisov in knjig. Poskusite brati kar se da naglo, videli boste, da zmorete kakih 250 besed v minuti. Malo, če pomislite, da preletijo nekateri v istem času kup vrstic s skoraj tisoč besedami. Če bi radi brali hitreje, pridite na naš tečaj, ki se začne.. .*
Tako opisuje neka londonska izobraževalna ustanova svojo dejavnost in vabi k udeležbi. Kakšen je tečaj, ki uči slušatelje brati zelo naglo, vendar tako, da tudi dojemajo vsebino?
Najprej je tečajnikom treba povečati zorni kot: na platnu se kažejo skupine črk, spočetka so majhne, vrstijo se razmeroma počasi, postopno se večajo skupine in seve tudi hitrost, tečajniki pa jih skušajo vsaj nekaj ujeti na papir. Polagoma prilagajajo oči, ki jih izprva pokrijejo veke po trikrat, preden človek prebere vrstico z dvajsetimi besedami, in sicer zato, ker njegov pogled ne drsi enakomerno, marveč se sunkovito, v skokih giblje od začetka vrstice na levi do konca na desni strani. Tečajnik zaznamuje prvi dosežek, ko mu uspe prebrati vrstico z dvajsetimi besedami v dveh obrokih, se pravi, da vmes enkrat trene z očmi. Če je vrstica kratka, kakor na primer v časopisnem stolpcu, lahko zajame en sam pogled vse besede v njej. Tečajniki se z vajo tako izpopolnijo, da z očmi ne sledijo več besedam od leve proti desni, marveč gledajo v sredino časopisnega stolpca in berejo cele vrstice hkrati, pogled pa jim drsi po sredini vrstic navzdol v skladu z dojemanjem vsebine besed.
Seveda se je pri tem treba zbrati — po glavi ne smejo rojiti drugi miselni utrinki — in pozabiti na zven besed, skratka preiti od grafične podobe na njihov pomen, pravijo organizatorji londonskega tečaja za naglo branje. To ne utruja oči, ki imajo veliko zaznavno sposobnost, naporno pa je za možgane, ki morajo delati silno naglo, če se hočejo vsaj približati zmogljivosti zdravih oči.
Gre za izdajo prvega likovnega albuma Slovenije, kateri predstavlja največjo akcijo slovenske umetnostne zgodovine. Izšel bo pri ljubljanski založbi »Mladinska knjiga' ter so predstavniki imenovanega društva in založbe že določili osnovne črte velike izdaje, ki naj bi po eni strani zajela popoln pregled in obdelavo umetnostnih spomenikov na Slovenskem, po drugi strani pa bi pomenila preskusni kamen slovenskega založništva.
»Likovni album Slovenije" bo združil mnoge vidnejše strokovnjake slovenske arheologije in umetnostne zgodovine ob delu, ki naj bi predstavilo vse umetnostno pomembnejše gradivo slovenske dežele od najstarejših časov do danes, torej od prazgodovine do poslednjih uspehov slovenske srednje in mlade generacije likovnikov doma in v tujini.
Izdaja je zasnovana res sodobno. Gradivo je za zdaj predvsem orientacijsko razdeljeno na obdobja takole: prazgodovina, antika, zgodnji srednji vek, romantika, gotika, renesansa, manierizem in zgodnji barok, barok, 19. stoletje, fin de sicle (»Moderna"), obdobje med obema vojnama in sodobna umetnost. Pri tem naj bi bilo vsako umetnostnozgodovinsko obdobje obdelano v več knjigah, ki bi bile posvečene
predvsem osnovnim panogam, to je arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu. Se kot posebni knjigi sodita v ta okvir obdelavi ljudske umetnosti in umetne obrti, ki se prav danes razvija v splošno pomembno smer industrijskega oblikovanja. Vseh zvezkov bi bilo okoli 30 ali morda še dva do štirje več, kakor bi se pač sproti pokazalo ob obdelavi gradiva.
Izdaja naj bi bila lepa, na sodobni ravni, reprezentativna. Obseg posameznega zvezka naj bi bil od 30 do 50 tiskanih strani z dodatkom ene pole kataloga k slikam. Vsak zvezek naj bi imel 100 celostranskih reprodukcij, med njimi precej barvnih. V celoti gre seveda za ožji izbor najbolj značilnih stvari, ki lahko tudi v tujini predstavljajo slovensko umetnost in to izdajo; še posebej zato, ker ima založba v načrtu tudi kompletno tujejezično izdajo.
Seveda pri taki veliki, široki akciji ni mogoče izdajati zvezkov po strogem časovnem razporedju. Zvezki naj bi izhajali po vnaprej določenem načrtu; vsi zvezki naj bi izšli v šestih ali največ osmih letih. Sedem poglavij oziroma sedem zvezkov bo morda že letos pripravljenih za tisk.
Torej res veliki načrti, katerih uresničitev bo pomenila doslej največjo akcijo slovenske umetnostne zgodovine.
^iniiiiinmiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiitttiimmmiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimj;
I Slovar slovenskega knjižnega jezika I
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je sklenila izdati slovar	I
=	slovenskega sodobnega knjižnega jezika, kakor jih imajo že vsi slovanski narodi ali	S
Š so jih vsaj začeli izdajati.	i
Pripravljalna dela za slovar segajo v leta pred vojno, zbiranje slovarskega gra-	=
E	diva pa se je začelo po letu 1945. Do zdaj je zbranih nekako tri milijone listkov,	i
E	vendar jih je milijon uporabnih samo za zgodovinski slovar, nekaj nad dva milijona	=
§	pa za sestavljanje načrtovanega slovarja. Uredniški odbor (Anton Bajec, Mile Klop-	i
5	čič in France Tomšič ob sodelovanju Lina Legiše, Staneta Suhadolnika in Ivana To-	S
E	minca) je že pripravil okvirni načrt za slovar ter pred nedavnim razposlal poseben	§
|	poskusni	snopič, ki obsega uvod, seznam kvalifikatorjev in kratic ter dvajset dvo-	5
E	stolpnih	strani slovarskega teksta. S poskusnim snopičem hoče uredniški odbor za-	|
| interesirati javnost, da bi dobil čim več pripomb in mnenj ter tako omogočiti sodelo- E | vanje vseh zainteresiranih pri dokončni obdelavi slovarskega gradiva.
Slovar naj bi izšel tekom desetih let, in sicer v štirih zvezkih po kakih tisoč	E
|	strani v leksikonskem formatu. V njem bo pod 120.000 gesli in podgesli obdelano	|
E	besedišče sodobnega knjižnega jezika z vso splošno rabljeno terminologijo. Ilustra-	E
|	tivno gradivo bo zajeto iz leposlovja, poljudnoznanstvenih del, revij in dnevnega	=
S	tiska od	Cankarja do danes, sprejete pa bodo tudi besede in zveze iz leposlovja od	E
|	Prešerna	do Cankarja, če so v skladu z današnjo rabo ali če so značilne za dobo	|
E	oziroma	pomembnega avtorja. Slovar bo namenjen praktični rabi in podoben drugim	S
= sodobnim slovanskim slovarjem srednjega obsega.
.................................................................................................iiiimimiiiiiinč
„Dan staršev"
NA SLOVENSKI GIMNAZIJI V CELOVCU
Ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu nas je naprosilo za naslednjo objavo:
Ob zaključku drugega tromesečja tekočega šolskega leta bo na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu, Lerchenfeldgasse 22, dne 21. marca v času od 13. do 16. ure »Dan staršev”.
Ravnateljstvo
Kitajska iilmska proizvodnja
O kitajski filmski proizvodnji še do nedavnega pravzaprav nič nismo vedeli. Prevladovalo je mnenje, da država s 600 milijoni prebivalcev sploh nima svoje samostojne proizvodnje filmov; zato so bili v svetu precej presenečeni, ko so se pred leti pojavili v raznih državah tudi kitajski filmi.
Kitajska ima več filmskih proizvodnih podjetij, med katerimi je največje podjetje, ki se imenuje »Ljudska republika Kitajska« in ima svoja središča v Pekingu in Šanghaju. V tem podjetju izdelajo na leto približno 20 celovečernih igranih filmov in celo množico kratkih dokumentarnih, lutkovih ter risanih filmov. Podjetje ima v obeh središčih velikanske ateljeje z najmodernejšimi aparati za snemanje slik in tona, moderne laboratorije za črnobeli ja barvni film, posebej pa še najmodernejše ateljeje za snemanje risanih in lutkovnih filmov, s katerimi so se proslavili po vsem svetu.
Kitajska je dežela s tisočletno kulturo. Zato mnogi kitajski filmi pripovedujejo o starodavnih dogodkih. Pa tudi bližnja preteklost z zadnjo vojno, v kateri so Kitajci obračunali z Japonci in se osvobodili izpod cesarskega jarma, je zapustila globoke sledove. Tudi novi čas je prinesel nove zgodbe in novo smer za filme.
0 Državna knjižnica v Gorici je vključila v leloinji seznam lilerarnih novosti tudi 40 pred kratkim Izdanih slovenskih knjig. Ravnatelj knjižnice je obvestil ustanove« da bodo javno knjižnico redno oskrbovali tudi s slovenskimi novitetami, kar naj bi .pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju odnosov med obema narodnima skupinama aa GoriSkem v skupnem naporu za kotturni napredek vseh državljanov'.
• Konec maja bo v Rumi glasbeni festival Vojvodine, ki ga nameravajo prirediti vsako loto. LetoSnji festival bo posvečen 50. obletnici smrti skladatelja Stevana Mo-kranjca. Pravico do udeležbe na festivalu bodo imele vse glasbene in folklorne skupine iz Vojvodine, ki so v svojem delu dosegle zadovoljive kvalitetne rezultate; Izmed teh bo posebna komisija izbrala Sest zborov, osem orkestrov in deset folklornih skupin.
Blaž Singer:	5
Tjuj izm h mi JCo+o ik&m
in razvoj zakonitih osnov za njegovo pospeševanje
Koroški fond za pospeševanje turizma
Turizma brez potrebnih denarnih sredstev ni mogoče pospeševati. Ne občine in tudi ne dežela oz. njena Koroška turistična zveza niso v stanju, da bi izpolnjevale zakonito določene naloge brez denarja. Zato je koroški deželni zbor istočasno, ko je sklenil zakon o turizmu 1964, z nadaljnjim zakonom ustanovil tudi »Koroški fond za pospeševanje turizma«. Tudi ta fond je juridična oseba. Svoj sedež ima v Celovcu. Njegovo premoženje je mogoče uporabljati zgolj za pospeševanje turizma, z njim pa razpolaga koroška deželna vlada. Svoje premoženje jjstvarja fond iz prispevkov * vseh fizičnih in juridičnih oseb in personalnih družb, ki se na Koroškem v smislu § 2, 3. odstavek štev. 1—3 zakona o dohodninskem davku bavijo s samostojno pridobitno dejavnostjo, pri čemer sodi že vzdrževanje enega samega obratovališča na Koroškem med ^ samostojno pridobitno dejavnost; ki jih ne glede na gornje določilo Plačujejo osebe, ki obrtniško ali Privatno v okviru hišne stranske f-aposlitve proti plačilu prenočuje-J° tuje osebe;
■ oseb, ki kot lastniki prenočujejo tujce v kampingib.
V fond za pospeševanje turizma morajo torej plačevati svoje prispevke vse osebe in osebne družbe, ki morajo plačevati dohodninski davek. To pa so kmetijski in gozdni posestniki, obrtniki in samostojni poklici. Višina prispevka se ravna po njihovem dobičku. Poleg teh morajo v ta fond prispevati tudi vsi, ki odajajo turistične sobe in postelje proti plačilu in vsi posestniki kampingov. Prispevka je oproščena le država oz. njena podjetja, nadalje osebe, ki se v samostojnem poklicu bavijo z oskrbo in nego bolnikov, če nimajo v izvajanju poklica drugih uslužbencev, nadalje babice, samostojni učitelji in vzgojitelji, umetniki, glasbeniki in artisti, če je to njihov glavni poklic in če nimajo pri njegovem izvajanju zaposlenih drugih uslužbencev. Plačevanja prispevka v fond za pospeševanje turizma so oproščeni tudi oni samostojni poklici, ki so oproščeni plačevanja davka (plošno koristne ustanove, bolnišnice, starostni in bolniški zavarovalni zavodi).
Višina prispevka v fond za pospeševanje turizma znaša pri kmetijskih in zemljiških posestnikih 10°/o zneska za odmero zemljiškega
davka, najmanj pa 10 šilingov letno. Od zneska za odmero zemljiškega davka je treba pred odmero prispevka za ta fond odšteti 200 šilingov kot prispevka prosti znesek.
Obrtniki plačajo ta prispevek v višini 20 % od zneska za odmero obrtnega davka. Če imajo na Koroškem samo poslovalnico ali obrato-vališče, plačajo prispevek le od onega dela zneska za odmero obrtnega davka, ki odpade na to poslovalnico ali obratovališče. Obrtniki, ki se bavijo z izvozom, dosežejo lahko popust prispevka, če s predpisom davka na blagovni promet dokažejo svojo izvozno dejavnost in njen obseg.
Zasebni poklici plačujejo ta prispevek v višini 0,5 °/o svojih dohodkov, v kolikor so ti višji od 18.000 šilingov. Prispevek oseb, ki obrtniško ali privatno oddajajo turistične sobe ali postelje in posestniki kampingov plačujejo prispevek v ta fond v višini ene tretjine Itasirane krajevne takse.
Prispevke predpisuje župan z odlokom, plačevati pa jih je treba polletno in sicer za obdobje oktober— april in za obdobje maj—september v teku treh tednov po dostavitvi odloka. Po dostavitvi odloka o višini prispevka za Koroški fond za pospeševanje turizma ima obdavčenec pravico, da tekom 14 dni vloži proti njemu priziv, nakar mora občina tekom nadaljnjih 14 dni pričeti s postopkom za ugotovitev dejanske vi-1;
šine prispevka. Če v tem času s postopkom ne prične, izgubi odlok svojo veljavnost.
Prvič bodo odloki za prispevke v Koroški fond za pospeševanje turizma izstavljeni za mesec maj — september 1964 in sicer na podlagi odmer za dohodninski in obrtni davek za leto 1962. Kmetijski in gozdni posestniki bodo dobili prispevek odmerjen na podlagi zneska za odmero zemljiškega davka za leto 1964.
Zakon o krajevnih taksah
Zakon daje občinam polnomočje in jih obvezuje, da od bivanja turistov v svojem območju pobirajo krajevne takse. V občiniah z zdravilišči v smislu tozadevnega zakona (LGBL. Nr. 157/1962) se te takse imenujejo zdraviliške takse (Kurtaxe). Doslej so krajevno takso pobirale le občine, ki so uradno nosile naziv »turistične občine«, odslej pa jo m o-rajo pobirati vse koroške občine. Krajevna taksa je izrecna občinska dajatev, njen donos pripada občini. Donos občine iz krajevnih taks mora služiti krajevnemu pospeševanju turizma. V nasprotnem primeru nadzorna oblast občino k temu lahko prisili.
Krajevno takso morajo plačevati vse osebe, ki v občini nimajo bivališča in ki tam prebivajo začasno proti plačilu v gostinsko obrtnih prenočiščih, v privatnih prenočiščih in v kampingib. Plačevanje krajevne kse odpade po neprekinjenem tri-
mesečnem bivanju v občini. Plačevanja krajevne takse so oproščene
■	osebe, ki imajo izkaznico trgovskih potnikov in ki v občini ne nočujejo več kot trikrat zaporedoma;
■	osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu, ki ima svoj sedež v občini ali sosedni občini;
■	bolniki v bolnišnicah in v zdraviliščih;
■	mladina do izpolnjenega 18. leta starosti;
■	osebe, ki nočujejo v kočah planinskih društev.
Turistično takso plača torej gost, ki nočuje ali kampira proti plačilu v občini. Kdor nočuje brezplačno pri sorodnikih ali znancih, temu krajevne takse ni treba plačati. Krajevno takso pa mora tudi plačati, kdor v občini kampira, ne glede na to, za koliko ljudi je kampirni prostor določen, se pravi tudi v kampin-gih, na katerih je manj kot 10 oseb.
Višino krajevne takse določi občinski svet z odredbo. Na osebo in nočitev lahko znaša 1 do 8 šilingov, pri čemer je njena višina po eni strani odvisna od izdatkov občine za pospeševanje turizma, po drugi pa od kakovosti ustanov, ki so za turizem na razpolago. Višina krajevne takse se po letnem času in po območjih občine lahko razlikuje. Občina mora odredbo o krajevnih taksah nabiti na občinski deski.
(Nadaljevanje prihodnjič)
SPZNAZ

Vabilo
Slovensko prosvetno društvo .Radiše* vljudno vabi vse od blizu in daleč na lepo igro
2*očeni prstan
ki bo na cvetno nedeljo dne 22. marca s pričetkom ob treh popoldne v dvorani pri cerkvi.
Igra z resno vsebino nas seznanja z zakonskim življenjem drugič poročene žene, ki živi nekaj časa vsa srečna s svojim drugim možem, pozneje pa jo hudobna ženska — mati njenega prvega moža — spravi v nepopisno nesrečo.
Pridite na cvetno nedeljo v obilnem številu na Radiše, da boste spet imeli nekaj ur poštenega užitka.
K obilni udeležbi vabijo igralcil
Dob pri Pliberku
Pred nedavnim je umrl Luka Oman, kmet p. d. Svetec v Dobu pri Pliberku. Doma je bil iz Škofje Loke na Kranjskem. Njegovi starši so kupili Svetčevo kmetijo ter se preselili na novi dom in jim je postala Koroška tudi nova domovina. Luka se je leta 1919 poročil in z ženo sta v vzorni skupnosti storila vse, da se je domačija ohranila in napredovala tudi v časih najhujše gospodarske stiske. Rodilo se jima je šest otrok, od katerih živijo tri hčerke in en sin, drugega sina pa je pobrala nacistična vojna.
Pokojni Luka je bil kmetovalec z dušo in telesom. Odlikovale so ga vse vrline pristnega slovenskega kmeta na Koroškem, zvest in u-dan je bil svojemu ljudstvu, iz katerega je izšel. V domačem kraju v Dobu in okolici se je vživel z vsem svojim bistvom in so ga sosedje zaradi njegovega lepega in mirnega značaja spoštovali in radi imeli vsi, ki so imeli opravka z njim. Sredi marljivega dela ga je zajela mučna bolezen, za katero je trpel dolgih šest let. Svojo bolezen in trpljenje je prenašal z občudovanja vredno potrpežljivostjo, priznanje pa velja tudi njegovim svojcem, ki so za bolnega gospodarja in očeta iz ljubezni storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da so mu lajšali bol.
Pogrebnih svečanosti na pokopališču v Nonči vasi se je udeležilo zelo veliko prijateljev, sosedov in znancev pokojnika in mu s tem izkazalo svojo ljubezen in spoštovanje. Domači pevci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke, domači župnik pa je spregovoril globoko občutene poslovilne in tolažilne besede.
Pokojni sosed Luka naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje!
Uradni dnevi Pokojninske zavarovalnice za delavce
Meseca aprila bo Pokojninska zavarovalnica za delavce, deželni urad Graz — podružnica Celovec — imela naslednje uradne dneve na Koroškem: 8. 4. v Šmohoru, Haupt-strafie 172; 15. 4. v Št. Vidu ob Glini, Frie-sacher Stralše 1; 16. 4. v Spittalu ob Dravi, Lurherstrafie 4; 22. 4. v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 in 23. 4. v Wolfsbergu, Wayerplatz. Uradni čas vsakokrat od 8. do 12. ure.
Slovenji Plajberk
Občinske volitve so za nami in za dobo 6 let ostane tako, kakor se je volilo. Nastopili smo tudi s posebno listo pod naslovom .Občinska volilna skupnost”, kakor smo to storili že pri prejšnjih volitvah. Pri volitvah leta 1958 smo imeli lep uspeh, dobili smo tri mandate v občinski odbor, to pomeni, da je bila iz te liste tretjina občinskih odbornikov. Pri letošnjih volitvah pa smo zgubili enega odbornika in tako tudi podžupana ter zastopnika v finančnem odboru.
Uspeh predzadnjih volitev pripisujejo zlasti temu, da je na drugem mestu kandidiral zaslužni Feliks Wieser, p. d. Šošl, ki je postal tudi namestnik župana. Do letošnjega nazadovanja pa je prišlo zaradi tega, ker so bili nekateri nepoznavalci položaja mnenja, da Feliks ne sme kandidirati na prvih treh mestih, čeprav je 15 let odločno zastopal koristi vseh občanov v občinskem odboru. Prepričani smo, da bi bil s Feliksom na čelu liste uspeh gotovo bolj zadovoljiv. Upamo, da se bodo odgovorni ljudje spametovali vsaj zdaj, ko smo utrpeli občutno zgubo.
Pri volitvi župana je bil ponovno izvoljen socialist Šimen Waldhauser, ki je že vsa leta po vojni na tem položaju.
Težavne volitve župana v Pliberku
Vzdušje okoli letošnjih občinskih volitev morda v nobeni drugi občini ni tako napeto kot ravno v novi veliki občini Pliberk, v katero sta bli vključeni prej samostojni občili! Blato in Libuče. S tem je postala nekdanja meščanska .trdnjava' mešana u-pravna enota, ki bo morala mnogo bolj kot doslej zastopati tudi interese kmečkega in delavskega sloja, hkrati pa upoštevati tudi občane slovenske narodnosti, ki prav tako upravičeno zahtevajo enakopraven delež ne le dolžnosti marveč tudi pravic.
Vse pa kaže, da bi hoteli .purgarji’ še naprej po svoje krojiti usodo vseh občanov, kakor so bili to vajeni doslej. Prvi poskus volitev župana je vsekakor pokazal, da je gotovim krogom dobrodošlo vsako sredstvo. Novoizvoljeni občinski odbor se je v torek ob izredno živahnem zanimanju široke javnosti sestal na svoji prvi seji, k volitvi župana, katero pa so onemogočili mandatarji CiVP, ki so demonstrativno zapustili sejo, ker so ostali s svojo zahtevo po volitvi v celici (takega načina volitve zakon ne predvideva) v manjšini: pri glasovanju je OVP-jevsko zahtevo podprlo le sedem odbornkov, ostalih deset pa jih je glasovalo proti. Torej povsem jasna odločitev, vendar se mandatarji OVP niso uklonili demokratičnemu sklepu večine.
Ta korak GVP-jevskih odbornikov je razumljivo povzročil živahno reakcijo. Ljudje se zdaj upravičeno sprašujejo, kaj se skriva v ozadju, kakšne namene je zasledovala OVP s tem, da je na vsak način hotela izsiliti volitve v celici.
Tokrat je OVP vsekakor uspelo preprečiti izvolitev župana In se mora zdaj občinski odbor tekom enega tedna sestati k novi seji. Do takrat pa se bo nadaljevalo snubljenje za podporo treh mandatarjev, izvoljenih na listi Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov, kajti od njih je odvisno, kdo bo župan v Pliberku. Le-ti pa se morajo zavedati, da je GVP v volilni kampanji med drugim naglašala, da le krepitev njenih vrst zagotavlja .ohranitev nemškega značaja' Pliberka.
■■■■■■MUS
V
A
B
I
Zveza
koroških partizanov ----- Glavni odbor
na redni občni zbor Zveze koroških partizanov, ki bo v nedeljo, dne 22. marca 1964, ob 9. uri v Delavski zbornici dvorana I/I. v Celovcu.
K številni udeležbi vabi odbor
■
■
■
■■■■■■■■I■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
Mladi kmetje sledijo Slovenski kmečki zvezi
Mladi slovenski kmetje zelo zrelo presojajo položaj naših kmečkih gospodarstev in z veliko vnemo iščejo pota za sodobnejše kmetijstvo, ki bo bolj kot doslej odgovarjalo pogojem na trgu s kmetijskimi pridelki. Na tei poti se vedno bolj oklepajo Slovenske kmečke zveze, ki jih združuje na tej poti.
Do takih ugotovitev prihajamo po zadnjih sejah, sestankih in tečajih Slovenske kmečke zveze. Po uspelih tečajih v Grabalji vasi in v Zmotičah, ter po ustanovnem občnem zboru kmečke delovne skupnosti v Lobniku sta špecialna prašičerejska tečaja v Pliberku in Pod Jerberkom kljub slabemu vremenu združila nad vse razveseljivo število mladih kmetovalcev k skupnemu posvetovanju, kateremu bo — po poteku tečajev sodeč — sledilo tudi skupno delo na poti poenostavitve in špecializacije kmetovanja.
Na teh dveh tečajih je šlo predvsem za vprašanja, ki jih v zvezi s poenostavitvijo kmetovanja pred kmete in soseščine postavlja prehod na povečano rejo prašičev in proizvodnjo prašičjega mesa, kakor ga zahteva trg. S tem v zvezi je na tečajih najprej ing. N a c h b a r razčlenil nujnost in probleme gospodarske preusmeritve naših kmetij in vasi ter načel vrsto aktualnih vprašanj, ki izvirajo iz sedanje stopnje naše prašičereje. Na vrsti lokalnih primerov je obrazložil gospodarske hibe po vaseh in raztolmačil, kako bi bilo mogoče te hibe čim prej odpraviti, s tem zboljšati kvantiteto in kvaliteto pridelkov, olajšati delo in ga napraviti izplačljivejšega.
Za njim je spregovoril direktor farme Ihan dr. P e n t e k in nanizal pred udeleženci spoznanja svojih bogatih izkušenj pri vzreji in krmljenju prašičev. Njegov precizni opis izkušenj pri vzreji prašičev in njegovi neposredni recepti za različne pogoje pitanja prašičev so v Pliberku zadeli v živo. Le na redko katerem kmetijskem tečaju ali predavanju so udeleženci s tako vnemo beležili njegova izvajanja, kakor so jih beležili pliberški tečajniki.
Za zaključek je govoril tajnik SKZ Blaž Singer in opozoril na dalekosežne spremembe, ki se kažejo na evropskem trgu s kmetijskimi pridelki, ko pričenja takorekoč po vseh deželah naraščati proizvodnja žita, ponudba mesa, mleka in mlečnih izdelkov pa popuščati. Po svoječasnih »gorah« prašičev in masla in po »poplavah« z mlekom pričenja
KOLEDAR
Petek, 20. marec: Feliks Sobota, 21. marec: Benedikt Nedelja, 22. marec: Cvetna nedelja
Ponedeljek, 23. marec: Oton, Feliks Torek, 24. marec: Gabriel Sreda, 25. marec: Mor. ozn.
Četrtek, 26. marec: Vel. četrtek
Evropa iskati meso in maslo po prekooceanskih deželah. V očigled temu razvoju je podrobno govoril o pogojih in možnostih zboljšanja in povečanja proizvodnje prašičjega mesa ter zboljšanja njegove kvalitete potom sodelovanja kmetov, kakor ga prakticirajo na Štajerskem, Nižjem Avstrijskem in Bavarskem ter po Sloveniji. Ob koncu se je še dotaknil vprašanja potrebe zboljšanja organizacije vnovčenja pujskov in klavnih prašičev.
Po predavanjih so se zlasti udeleženci tečaja v Pliberku takoj odločili za nekatere konkretne ukrepe na poti zboljšanja reje prašičev. To odločitev lahko imenujemo temeljni kamen za nova pota v vzreji prašičev in proizvodnji mesa v pliberški okolici.
Bekštanj
(Občinski odbornik ne more glasovati proti naročilu volivcev)
Občinske volilve so za nami. Z njimi je socialisiična stranka dosegla 1720 glasov, OVP 886, Delovna skupnost kmetov in delavcev 256, FP 124 in komunisti 96 glasov. Minuli petek pa se je sestal novi občinski svet, sestavljen iz 11 socialistov, 5 OVP-jevcev in 1 zastopnika Delovne skupnosti kmetov in delavcev, da izvoli župana in da se konstituira. Za Župana je bil izvoljen dosedanji dolgoletni župan Fritz Schmidt in sicer s socialističnimi glasovi.
Pred volitvami župana so se tudi kandidati Delovne skupnosti kmetov in delavcev posvetovali o zadržanju svojega izvoljenega zastopnika pri volitvi župana. Pri tem so prišli z večino 9 od 11 kandidatov do pravilnega in pametnega zaključka, da mora izvoljeni zastopnik, to je Anton Ga-lob, p. d. Pavlin v Goričah, oddati svoj glas za socialističnega župana, kar je tudi obljubil. Te obljube vendar očitno ni držal. Pri volitvah župana se je — po razmerju oddanih glasov sodeč — pridružil s svojim glasom pri nas zelo zloglasni OVP in s tem zavrgel naročilo predstavnikov skupnosti, ki je omogočila njegovo izvolitev v občinski svet. Svoj odnos do skupnosti pa je docela pokazal, ko se je po volitvah odpeljal s predstavniki OVP, namesto da bi se po dogovoru sestal s svojimi sokandidati.
Pavlinovo zadržanje vzbuja v občini, predvsem pa med njegovimi volivci, upravičeno ogorčenje. Volivci menimo, da je s svojim zadržanjem zavrgel načela skupnosti in s tem zaigral pravico, da bi nas zastopal v občini. Po tem dejanju je po svoji vesti dolžan, da odstopi odborniško mesto v občini svojemu nasledniku.
Rožek
Občinske volitve so dale našemu občinskemu zastopstvu novo podobo. Ker je bil naši 6bčini pridružen del bivše občine Lipa, ni le naraslo število volivcev, marveč se je tudi močno spremenil sestav občinskega zastopstva. V novem občinskem zastopstvu je OVP zgubila večino in so jo prevzeli socialisti, ki so dobili 5 mandatov, medtem ko je od FPO in OVP podprta .Gemeinde-liste" dobila le 4 zastopnike, 2 zastopnika pa je dobila lista Gospodarske skupnosti. S socialističnimi glasovi in glasovi Gospodarske skupnosti smo dobili v Rožeku socialističnega župana, mesto podžupana pa je zasedel Maks K a n z i a n kot prvi mandatar Gospodarske skupnosti.
Sodelovanje obeh strank ne bo le koristno za vso občino, marveč je tudi zasluženi odgovor gospodom okoli .Gemeinde-liste”, katerih edini cilj je — kakor so znova pokazali — razdor, protislovenska gonja in zapostavljanje ljudi, ki niso njihovega mišljenja.
ČESTITAMO!
Na univerzi v Ljubljani je naš rojak Nace T r e c h t a r, p.d. Bavhnarjev Nac v Dobu, z uspehom napravil diplomski izpit in s tem postal diplomirani filozof. Dolga in naporna je bila pot slovenskega koroškega študenta do tega cilja. Vztrajnost in odpornost je končno vodila do lepega in zaželje-nega uspeha. Nacu Trechtarju čestitamo k diplomi!
Celovec v letalskem prometu
S 1. aprilom bo začel veljati poletni vozni red avstrlj-sfce letalske družbe AUA, ki pomeni Izbolflanja z kasti v notranjem letalskem prometu. Na novo je bil v omrežje vključen Linz, medtem ko bodo Imela mesta Graz, Celovec, Salzburg in Innsbruck zdaj na dan po dve medsebojni zvezi ter prav tako tudi po dve zvezi z Dunajem. S tem bo Celovec !e bistveno pridobil na pomenu tako v notranjeavstrijskem kot v mednarodnem letalskem prometu.
V	notranjeavstrijskem letalskem prometu bo imel Celovec v letolnjem poletju naslednje zveze:
CELOVEC—DUNAJ IN DUNAJ—CELOVEC Vsak dan odhod iz Celovca ob 13.15 uri, vmesni pristanek v Grazu ob 13.55 url In odhod Iz Graza ob 14.10 uri, pristanek na Dunaju ob 15. url; obratno z Dunaja ob 10.30 uri z vmesnim pristankom v Grazu ob 11.25 url in odhodom iz Graza ob 11.40 url ter prihodom v Celovec ob 12.20 uri.
V	času od 9. 5. do 28. 9. vsak ponedeljek odhod iz Celovca ob 16.40 uri In pristanek na Dunaju ob 17.40 uri ter obratno z Dunaja ob 6.40 url In pristanek v Celovcu ob 7.40 url. Vsako soboto pa odhod iz Celovca ob 19. uri in pristanek na Dunaju ob 20. uri ter obratno vsako nedeljo odhod z Dunaja ob 9.50 url in pristanek v Celovcu ob 10.50 uri.
CELOVEC—GRAZ IN GRAZ—CELOVEC Vsak dan odhod iz Celovca ob 13.15 url in pristanek v Grazu ob 13.55 uri, obratno pa odhod iz Graza ob 11.40 uri in pristanek v Celovcu ob 12.20 uri.
CELOVEC—INNSBRUCK IN INNSBRUCK—CELOVEC
V	času od 9. 5. do 28. 9. vsak ponedeljek, petek in nedeljo odhod iz Celovca ob 16.30 url In pristanek v Innsbrucku ob 17.25 uri; obratno vsak ponedeljek, petek in soboto odhod v Innsbrucku ob 12.55 uri in pristanek v Celovcu ob 13.45 uri.
V	mednarodnem letalskem prometu pa bo imel Celovec naslednje zveze:
CELOVEC—FRANKFURT (Zah. Nemčija)
V	času od 9. 5. do 28. 9. vsak ponedeljek odhod Iz Celovca ob 8. uri in pristanek v Frankfurtu ob 8.30 uri; obratno odhod iz Frankfurta ob 14.30 url In pristanek v Celovcu ob 16. uri. Vsako soboto iz Celovca ob 14.40 url s prihodom v Frankfurt ob 16.10 uri ter odhod iz Frankfurta ob 17. uri s pristankom v Celovcu ob 18.30 url. Vsako nedeljo odhod Iz Celovca ob 11.20 uri, pristanek v Frankfurtu ob 12.50 uri; obratno iz Frankfurta ob 14.38 uri in pristanek v Celovcu ob 16. url.
CELOVEC—LONDON (Anglija)
V	času od 9. 5. do 28. 9. vsak ponedeljek, petek In nedeljo odhod Iz Celovca ob 16.30 url, vmesni pristanek v Innsbrucku ob 17.25 uri ter prihod v London ob 20.38 uri; obratno pa vsak ponedeljek, petek in soboto odhod Is Londona ob 10.15 url, vmesni pristanek v Innsbrucku ob
12.35	uri in odhod iz Innsbrucka ob 12.55 uri, pristanek v Celovcu ob 13.45 url.
S temi direktnimi zvezami pa bo dobil Celovec posredno zvezo tudi s splolnim mednarodnim letalskim prometom, ki ga vzdržuje avstrijska letalska družba AUA c mnogimi evropskimi in Izvenevropskimi državami.
Pošasti morskih globin
Malo ljudi je videlo ta čudna bitja, lastnike vgrajenih ribiških vab, prilagodljivih žarometov in velikanskih ust, ki pogoltnejo plen, večji od sebe. V globinah pa taki predstavniki niso nič nenavadnega. Razen njih živijo v večni temi tudi bitja, ki se branijo pred sovražnikom podobno kot sipe. Namreč, ta gla-vonožec v sili brizgne sepija barvilo in pobegne, njen globokomorski sorodnik, pa bleščečo tekočino, ki zasledovalca zmede.
Čuden in neobičajen svet nam razkrije že primerjava med velehobotnico, ki ima tudi do 15 m dolge lovke, in sorodnikom iz morskih globin, ki je z 20 centimetri pravi pritlikavec. Na telesih teh pritlikavih hobotnic, ki jih je več vrst, so številna mesta, ki jih lahko po volji prižge ali ugasne.
Razen hobotnic imajo vsetilne organe še nekatere ribe. Pri nekaterih so te lučke razvrščene kot osvetljene kabine na ladji, |?ri drugih pa v fantastičnih vzorcih, ki so značilni za določeno vrsto.
Na čudne oblike in navade takih nestvorov je nedvomno vplivalo okolje. V globini 600 metrov ni sončnih žarkov, voda je mrzla in skoraj negibna. Tudi s hrano so precejšnje težave, ker je ni toliko kot v bolj plitvem morju. Pošastne oblike globokomorskih bitij jo neredko posledica raztegljivih želodcev, ki se morajo prilagoditi vsem oblikam hrane in jo zaužiti, brž ko jo srečajo.
Posebno poglavje je vgrajena razsvetljava. V svetu brez luči vgrajena svetilna mesta prestrašijo sovražnike, vabijo bodoče žrtve in privlačijo nasprotni spol. Hkrati so ti organi edini vir vizualnih informacij.
Svetilni organi se razlikujejo po razvojni stopnji. Najpreprostejši so navadno vdolbine ali žepom podobne tvorbe. Bolj zapleteni so podobni žarometom, saj imajo reflektorje in leče. Svetilno snov včasih izločajo določene žleze. Opazili pa so, da so te žleze pri posameznih primerkih varno zavetje, kjer prebivajo svetilne bakterije.
Čudni zastopniki živalskega sveta potrebujejo za »proizvodnjo« svetlobe kisik, ki ga dobijo iz krvnega obtoka. Potrebno količino kisika in s tem večjo ali manjšo svetilnost u-cavnavajo živci. Taka riba lahko svoje luči po volji prižge ali ugasne.
Obstajajo pa še druge prav tako neobičajne načice. Svetlobne organe lahko premikajo tudi posebne mišice in jih usmerjajo kot žaromete. Tudi ne smemo prezreti tistih svetlobnih organov z mišično prepono, ki luč zveča ali zmanjša.
Najpopolnejši primer uporabe luči v napadalne namene je riba-trnek. Njena prebrisana in zahrbtna vaba je taka, da ji tudi najboljši ribič lahko zavida. Vaba je takoj za zgornjo ustnico in je podobna cvetlici s povešenim cvetom. Pri telesu odebeljeni konec se postopno zožuje in zaključi s pravim trnkom. Neposredno pod trnkom so svetilni organi različne velikosti.
Taki ribi daje pošastni videz predvsem izredno velika glava in širok gobec z velikimi zobmi. Riba se skozi temo le počasi premika in to zaradi slabih mišic. Ta počasnost pa hkrati omogoči radovednim predstavnikom drugih morskih živali, da si svetlečo vabo ugledajo in se ji približajo. Tisti, ki so pre-
več hrabri, drugič nimajo možnosti, da to dole redko zgreši.
kažejo, ker riba bliskovito hlastne in pri tem Vsi bližnji in daljni sorodniki ribe-trnka so groteskno oblikovani, toda to ne pomeni, da so si podobni. Pri neki zvrsti je ta vaba pri-rodna ribiška palica, nekajkrat daljša od lastnika, zelo tenka in se sveti po vsej dolžini. Podobna zvrst, ki živi okrog 2500 metrov globoko, ima na zadnjem koncu pahljači podobno tvorbo, ki je neprimerno večja od same ribe. Vabe so oblikovane še kot drevesa, brade, gumbi in izrastki. Za vse pa je značilno, da svetijo, vabijo, strašijo in so skoraj vedno daljši od same ribe.
00000<x^0<x><><><><x><>0<><>00<><><>00<><>0
Klub mladih astronavtov
V Leningradu imajo klub mladih astronavtov, ki je prvi te vrste na svetu. Otroci so ga ustanovili 12. aprila 1961, na dan, ko so poslali v vesolje Jurija Gagarina. Klub je imel sprva 300 članov — dijakov med 15 in 17 leti, sedaj so njihovo število zmanjšali na 100. Razen medicinske selekcije klub zahteva še brezkompromisno disciplino, odličen uspeh pri učenju in stalni fizični trening.
Deset najboljših članov je že letelo z reaktivnimi letali, skakalo s padali in treniralo na raznih napravah ter bivalo v pogojih vesoljskega poleta. Razen tega obvladajo radiotehniko in se spoznavajo z astronomijo, vesoljsko medicino in astronavtiko.
<XX>0<X>0<>iX><X><><XXX><><X><><>0<>0<><>00<>
Neizmerne globine in razmeroma redko življenje so odločilno vplivali na obnašanje in navade teh rib. Verjetnost, da se bosta v tem, skoraj brezkončnem breznu srečala odrasla samica in samec, je zelo majhna. Ta možnost pa je še manjša pri ribah, ki ne živijo v jatah.
Prvi »zbiralci« teh rib niso mogli pojasniti dejstva, da so vedno ujeli le samice. Šele pozneje so odkrili, da se samci po velikosti močno ločijo od samic. Bilo je pravo presenečenje, ko so odkrili, da so bile drobne, na telo prisesane živalce, dejansko zreli samci iste vrste.
Samec se prisesa na telo samice takrat, ko jo prvič sreča. Čeljusti in jezik se vrasteta v samičino tkivo, krvna obtoka se združita. Prebavni organi včasih degenerirajo in se samec postopno preobrazi v parazitskega pritlikavca z edino nalogo, da oplaja jajca.
Prebivalci globin različno rešujejo nevšečnosti svojega življenja. Tako so ribe-svetilke opremljene z dvojno vrsto luči na trebušni strani in še z dodatnimi lučmi na glavi in ob straneh. Tudi te ribe imajo razmeroma velike oči.
Ponoči se take ribe dvignejo proti površini, podnevi pa spet spustijo. Zakaj, znanost še ni odgovorila, čeravno domneva, da je prav ta pojav kriv napačnih globinskih meritev. Namreč, čas, potreben za vrnitev odmeva, se spreminja, kar dopušča možnost, da je oddani zvok zadel enkrat ob jato rib, ki so se dvignile, in drugič ob jato, ki se je spustila.
Velike svetilne organe ima tudi riba-sekira, ki se od rib-svetilk razlikuje po smešno splo-ščeni profilni obliki in srebrnomaVričnem telesu. Kljub neprivlačnemu videzu so le redke posamezne daljše od desetih centimetrov.
Na splošno imajo globokomorske ribe prilagodljiva usta, ki jih lahko iztegnejo in z njimi objamejo plen. Izraziti predstavniki so vitke
zmajske ribe dolgih teles in dolgih zob. Pri lovu spodnja čeljust bliskovito švigne naprej in z naglim potegom spravi vase slastni grižljaj.
Med vsemi temi bitji so nedvomno najprila-godljivejše velikanske jegulje. Včasih so dolge tudi poldrugi meter, čeprav je večji del tenak rep. Presenečajo nesorazmerna velika usta. Šele srečanje z mnogo večjo žrtvijo nam pojasni njihovo nalogo. Usta se raztegnejo in plen počasi izgine vanje, četudi ga je možno videti skozi tedaj prozorne stene.
Čeprav je v globinah malo življenja, ima tisto, ki obstaja, po navadi nenavadne lastnosti. Zato ni čudno, če so v globinah ribe s spodnjo plavutjo, ki je daljša od vsega telesa. ribe brez oči in tudi ribe z več pari oči, nameščenimi na teleskopom podobnih nastavkih. Pristaviti moramo, da imajo pri nekaterih zvrsteh take oči le ribe, ki dorasčajo in da pozneje zakrnijo. Seveda, to ni pravilo, ker se pri drugih cevasti nastavki z očmi ohranijo vse življenje.
Dno globokega morja je pravi paradiž za biologe. Tod se sprehajajo živali, ki so neverjetno podobne velikanskim sivim cvetlicam, pa majhni raki, ki se branijo z izbrizga-vanjem slepilne svetleče snovi.
Takih in podobnih čudnih ter nenavadnih primerkov, ki navdušujejo znanstvenike ter izpopolnjujejo številne vrzeli neznanja, je še mnogo.
Pol milijona besed v tridesetinki sekunde
Ameriška družba IBM je skonstruirala elektronsko napravo, ki samostojno prepisuje s strojem sprejeti stenogram s hitrostjo 200 besed v minuti. Ta postopek je velikega pomena pri pisanju protokolov ob sodnih procesih in pomembnih konferencah.
S stenogramskim strojem se ravna kot z običajnim. Ima 23 tipk in odtisne na 7,3 cm širok trak papirja fonetične znake, ki pomenijo zloge in besede. Tehnično je možnih več kot osem milijonov kombinacij, tako da praktično lahko sprejme vse običajne jezikovne fraze angleškega jezika. Doslej je morala stenograme prepisovati za ta namen izšolana oseba, ki je za eno uro trajajoč tekst potrebovala štiri ure dela.
Pri novem sistemu pa teče skozi stenogramski stroj še en papirni trak, ki gre obenem tudi skozi stroj za prepisovanje. Ta naprava prenaša stenografske simbole z ustreznimi ločili, velikimi začetnicami in odstavki v čistopis. Ker je stenografski ključ fonetičen, se uporablja isti znak za enako zveneče besede različnega pomena, ki pa jih stenotipistka razbere iz smisla teksta.
Elektronski stroj si pri tem delu pomaga s »ploščo s spominom«. To je plošča iz stekla ali plastike, ki ima 70 milijonov zelo majčkenih izmenično črnih in prozornih pravokotnikov. Vsaka črna in svetla ploščica vsebuje samoznak in ustrezni zlog ali besedo v angleščini. Na ta način je mogoče zbrati pol milijona besed in jih po potrebi poiskati v tridesetinki sekunde. Kakor hitro se srečata znak na traku, ki teče iz stenogramskega stroja, in enak simbol na plošči, udari pisalni stroj ustrezni znak v navadni pisavi. Spomin stroja vsebuje tudi lastna imena, ki so splošno v rabi. V zapisu se pojavi fonetično zaporedje črk, ki pa ga je lahko razbrati. Razen za angleščino so naredili take stroje tudi za nekaj drugih jezikov.
Znanost je že stara
Že davno pred grškim zdravnikom Hipokratom so ob Nilu in Evfratu, ob Gangesu in Janceg|angu, pod mehiškimi vulkani in na vznožju perujskih Kordiljerov živeli pomembni zdravniki — bojevali so se proti enakim bolečinam In težavam, kot mučijo človeštvo še danes.
0 Že pred 4000 leti so znali Babilonci operirati sivo mreno: v oko so zabodli bronasto iglo in tako Iz očesa iztisnili motno lečo.
0 Že v tretjem stoletju pred našim štetjem so egiptovski zdravniki u-ravnavali zlomljene kosti — namesto današnje mavčeve obveze so uporabljali platnene povoje, ki so jih bili namočili v lepljive gumijeve smole.
0 Še pred začetkom nove ere — tako vsaj domnevamo — so kitajski dvorni zdravniki že poznali imunizacijo proti črnim kozam. Kozje kraste le laže obolelih pacientov so vprašili in .cepivo" potem tlačili zdravim ljudem v nos — gre za prvo umetno imunizacijo.
0 Zdi se, da so že v drugem tisočletju pred našim štetjem indijski zdravniki amputirali obolele ude in jih nadomestili s protezami.
^ Že v prvem tisočletju pred našim štetjem so indijanski zdravniki poznali cesarski rez.
, i
<>
i»
(»
(»■
i»
oooooooooooooooooooboooooooooooooooobooooooooboooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooobooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Z letnimi časi pokrajina spreminja barve. Zaenkrat je po monsumih še toliko vlage, da poljane zelenijo. Pašniki se spletajo s svetlo zelenimi in rumenimi riževimi polji. Riž pravkar dozoreva. Med potji so drevesa s ploščatimi krošnjami, palme, hiše, naselja, pusta strnila in mlake. Te bodo kmalu presahnile: sonce bo izžgalo prst in vsa krajina bo rumenkasto rjava. Tedaj !udi ne bo več meglic na obzorju. Od vode bo ostal le
iravadi.
Vzpenjanje po nadkritih stopnicah me je peljalo mimo mnogih kapelic, templjev in stojnic. Prodajalke v njih Ponujajo sveče, cvetje in osvežilne pijače. Na večji terasi, ^6kje na sredi romarske poti, stoji kapela, katere stene ‘0 poslikane s prizori iz Budovega življenja. Budistična Jmetnost je potem, kar sem videl doslej, izpričala več v plastiki in arhitekturi kot v slikarstvu. To potrjuje *Uch ta slikarija. Podobe so slabokrvne, nedomiselne, kompozicijsko neurejene in v izbiri barv grobe.
, Ob nekoliko više stoječi kapeli sem naletel na sku-?lr*o obarvanih mavčnih kipov. Sestavljali so jo mati, k' doji otroka in pri tem razkriva dojko, dva starca, ki 'u *ppir*čLjo storčevske nadloge in bolezni, ter moški, ki ^6rn°š®n leži na tleh in na katerem si krokarji tešijo
glad. Telo je zebrasto izmarogano z ranami, iz brezkrvnih ust mu visi jezik, oči pa so že postale plen lačnih ptic. Da bi bil videz bolj prepričljiv, so na mavčno podlogo nalepili prave lase: na lobanjo seveda. Prizor bi bil ostuden, če bi mu diletantska nespretnost ne bila vdihnila naivne prikupnosti. Tako je skupina bolj dobrohotna kot grozljiva. Nad hotenim naturalizmom je srečno prevladal ornament.
Ograjo, ki obroblja oltar vrhnje kapelice, 'krasijo kite ženskih las: dolge, črne in goste. Morda so si jih porezala dekleta, ki so šla med redovnice, morda so dar preprostosti, ki si je hotela podrediti nečimrnost. Nihče mi ni znal pojasniti uganke in mi odgovoriti na vprašanje: tu angleščina ne zaleže dosti. S črnimi kitami se poigrava veter in jih razpleta. Z njimi so se pod kipci belili, modrili in rdečili lokvanji in veneli ob prasketajočih svečah. V tišini so zveneli gongi, ki spremljajo monologe verske gorečnosti.
V Burmo ne prihaja dosti tujcev. Med tistimi, ki pridejo, jih malo pride v Mandalay. Zvezda Mindonovega veličastja drsi v temo. Obiskujejo ga budisti in menihi, in ti niso turisti. Vendar je tudi turizem pridal svoj delež zidovom na Mandalayskem hribu. Ob svetih rekih so na stenah načečkane razne psevdoduhovitosti in opolzkosti. Zadnji napis, ki sem ga prebral, je bil še najbolj dostojen:
»Choose the right girl!"
Spomnil sem se domačega pregovora: Kjer se svinja valja, dlako pusti. Nihče se ne zmeni za te neokusnosti. Buda in njegovi verniki so strpni. To sem spoznal že ob pseh in krokarjih. Sicer pa sodi samopremagovanje med temeljne kreposti te vere.
Še en napis sem zasledil. V bližini vrha, kjer je nekaj zelo strmih stopnic, je v podporni zid vzidana plošča,
ki slavi 12. marec 1945, ko so po dvodnevnih zagrizenih bojih z Japonci zavzeli Mandalayski hrib vojaki kraljevega bergshirskega polka.
Ob mnogih plastikah Bud, ki se na Mandalayskem hribu nasmihajo od podnožja do vrha, sem odkril še precej drugih verskih simbolov: predvsem živali. Velikemu učitelju stojijo ob strani sloni, petelini, golobi, krokodili, leogrifi, in druge kreature. Na neki terasi jih je cela četa. V njih so verjetno upodobljeni demoni. Kipi tu nimajo patine odbežaiih stoletij, s katero sem se srečal ob nekaterih plastikah v Šve Dagon. Ozadja na oltarjih največ krasijo v ornamentalne mozaike zloženi koščki stekla. Tudi ta krasilna tehnika je mlajšega datuma. Po tem, kar sem videl v Rangunu ali razbral iz raznih revij in časopisov, se mi zdi, da je moč likovnega izraza v Burmi v zadnjih stoletjih nekoliko padla: preveč posnemanja je bilo in premalo razvoja. K temu je v zadnjih stopetdesetih letih gotovo prispeval svoj delež kolonializem. Med plastikami je najbolj impresivna soha stoječega Bude s stegnjeno roko, ki meri na mesto. Visoka je gotovo 8 m in seveda vsa pozlačena. Njej ob strani kleči druga velika plastika, ki verjetno predstavlja Anando. Ko sem šel mimo njiju, je pred Budo stalo ljubko in smehljajoče dekle in poziralo mladeniču, ki jo je lovil v objektiv fotoaparata. Bila sta Kitajca.
V zvenenje gongov, prasketanje sveč in mrmranje molitev se je na romanju po hribu oglašalo še petje ptic. Ptice v Burmi le pojo. Pesnik s kitaro se je torej zmotil. Svojo melanholijo 'je samoljubno razpeklil s krokarji.
Manda!ayski hrib še zdaleč ni enak Šmarni gori: nižji je in nekom bolj razpotegnjen. Zato je lahko tudi tako pozidan. Zidovi pagod in svetišč so videti od daleč kot
Evropski kmetijski ministri priporočajo:
Pospeševanje nadaljnjega odseljevanja iz kmetijstva
Koncem februarja so se v Parizu sestali kmetijski ministri držav, ki so članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi ali OECD, kakor tej organizaciji že pravimo. Na tem zasedanju se je diskusija vrtela predvsem okoli vprašanja, kako bi bilo mogoče v Evropi zvišati prenizki dohodek ljudi v kmetijstvu. To vprašanje je iz leta v leto bolj aktualno In se mora z njim baviti takorekoč ves svet. Zaslužki pri delu v kmetijstvu v industrijski družbi vedno bolj zaostajajo za zaslužki ljudi, ki delajo na drugih več ali manj tehnizironih in avtomatiziranih področjih družbene dejavnosti.
Kakor je poročal šef kmetijskega oddelka OECD, dosegajo dohodki v kmetijstvu komaj dve tretjini dohodkov v drugih poklicih, v marsikaterih deželah pa komaj polovico. Zato tudi čedalje bolj narašča število ljudi, ki obračajo hrbet kmetijstvu in iščejo zaposlitve v drugih poklicih, kjer je treba manuelno manj delati in kjer so zaslužki boljši. Ta razvoj ni prizanesel nobeni evropski deželi in nobeni agrarni politiki, tako na evropskem zahodu kot na njenem vzhodu se vsak dan v tisoče vrstijo primeri, ko ljudje zapuščajo kmetijsko delo in tudi kmetijo. Najpogostejši pa so ti primeri v Združenih državah Amerike in v Kanadi. V takih okoliščinah tudi ni čudno, da se kakor pri nas tudi v svetu kmečka mladina briga za vso drugo poklicno in strokovno izobrazbo bolj kot za kmetijsko.
V	diskusiji, kako bi bilo mogoče izenačiti razliko med dohodki ljudi v kmetijstvu in ljudmi v drugih poklicih, je bila večina kmetijskih ministrov mnenja, da za izenačenje razlik med dohodki ni druge poti, kot pa nadaljnje pospeševanje odseljevanja ljudi iz kmetijstva. Število v kmetijstvu zaposlenih je še preveliko, treba ga je še naprej skrčiti, ker je le po tej poti najlažje mogoče zvišati zaslužek po osebi v kmetijstvu na raven zaslužkov v drugih poklicih, je menila večina kmetijskih ministrov na svoji nedavni konferenci v Parizu?
V	tem sklopu so na zasedanju OECD v Parizu govorili tudi o težavah, ki nastanejo z odseljevanjem ljudi iz kmetijstva v druge poklice. Izhod iz te dileme so videli v primernem pospeševanju
spremembe sedanje strukture evropskega kmetijstva
ali bolje rečeno zahodnoevropskega kmetijstva. To pospeševanje naj bi obstojalo v zboljšanju pogojev za dosego ugodnih kreditov za tiste, ki še hočejo ostati kmetje. Ti krediti naj bi služili tako pridobivanju zemlje opuščenih kmetij kot pa preusmeritvi in špecializaciji kmetijske proizvodnje. Po drugi strani naj bi države tudi omogočile boljše poklicno in strokovno šolanje ljudi, ki hočejo iz kmetijstva v druge poklice in onih, ki hočejo v kmetijstvu ostati.
V	taisti diskusiji so evropski kmetijski ministri zavrgli tezo, da je mogoče ljudem v kmetijstvu pomagati do boljših dohodkov zgolj z nadaljnjim pospeševanjem večanja
kmetijske proizvodnje. Po mnenju večine bi tako pospeševanje privedlo do viškov kmetijskih pridelkov, ki jih ne bi bilo mogoče komercialno vnovčiti. Ljudem v kmetijstvu bi s tem naložili le še večje breme dela, njihov dohodek pa se s tem ne bi povečal. Iz tega gledišča so evropski kmetijski ministri tudi poudarili, da nadaljnje
neposredno subvencioniranje cen za kmetijske pridelke ne more vež prinesti prednosti
narodnemu gospodarstvu, niti ne kmetovalcu, ki je v razvoju zaostal in katerega gospodarski pogoji so taki, da ob njih ne more priti do zaslužka, ki bi odgovarjal ravni zaslužka v drugih poklicih. Subvencioniranje cen pridelkov bi bilo v takih primerih razsipanje denarja brez vsakega učinka tako v pogledu na zagotovitev ljudske prehrane kot v smeri zboljšanja življenjskih pogojev ljudi v kmetijstvu.
•
Če te bistvene zaključke konference kmetijskih ministrov držav, ki so članice OECD — med njimi je tudi Avstrija —, nekoliko podrobneje ocenimo in osvetlimo, potem spoznamo, da se v evropski agrarni politiki
konservativnost zadnje čase zelo naglo
umika realnostim Industrijske družbe,
katere utripi prodirajo v sleherno gorsko vas, v sleherno narodno življenje in v sleherno državo sveta. Evropska agrarna politika kaže vedno manj razumevanja za kmeta, ki naj za vsako ceno ostane .na svoji zemlji svoj gospod". V evropskih agrarnih krogih prodira mnenje, da sedanji ustroj kmetijstva ob vseh privilegijih, ki jih tu in tam hočejo zanj izbiti nacionalne agrarne politike, ne more nuditi kmečkim ljudem zaslužka, kot ga nudijo drugi poklici.
Kmečko vprašanje v Evropi postaja vprašanje ekonomike In industrijske družbe.
Ta ekonomika je dokazala, da napravi n. pr. čevljar v tovarni lahko 10 parov čevljev na dan in da tam lahko zasluži desetkrat toliko, kolikor bi zaslužil, če bi napravil z roko v istem času le par čevljev. Kakor tu, so tudi v kmečki proizvodnji produktivnost človeka in izkoriščenost strojev in naprav edini realni pogoji za višino zaslužka.
' Na dosedanji poti prilagajanja pogojem industrijske družbe je kmečki človek napravil vidne korake naprej. Kdor je le hotel, je lahko povečal produktivnost svojega dela in s tem tudi zaslužek za svoje delo. Ta bo tudi v evropskih okvirnih merilih kmalu našel svoje mesto in se uveljavil. Težje bo za tistega, ki še vedno ne dojema toka časa, ki je v kmetijstvu bodisi naše ali katerekoli evropske dežele že na poti. Ta čas ima zelo jasno alternativo: kdor se ne bo odločil za organizirano Specializacijo in sodelovanje pri požlahtnjeva-nju in predelavi kmetijskih pridelkov, bo moral kot kmet nehati, ker mu bo šel zadnji sin s kmetije, sam pa dela ne bo zmogel, niti z njim ne bo več prislužil, kar danes še prisluži. Zato ne jemljimo sedanjega razvoja na lahke rame, zaverovanost v nekdanjo kmečko romantiko, iz katere smo izšli, je ravno tako nevarna, kot pa otopelost za vsak poziv k napredku in k večji dinamiki na vasi.
Več pozornosti mehanizaciji spraTila krme in hlevskega dela
S pomočjo pocenjenih agrarnih investicijskih kreditov je bilo lani v Avstriji s stroji moderno opremljenih 4714 kmetij. Za potrebne stroje je bilo skupno izdanih 218 milijonov šilingov, od tega je skupna višina agrarnih investicijskih kreditov znašala 125,4 milijona šilingov.
Med stroji stojijo na prvem mestu traktorji. Teh je bilo lani s pomočjo AIK nabavljenih 2400. Število raznih priključkov na traktorje, ki so bili nabavljeni tudi z AIK, je znašalo 2800. Temu nasproti je število motornih kosilnic, ki so bile nabavljene na isti način, znašalo le 210, število motornih kombiniranih obračalnikov in zgrabljalnikov pa 624.
Tudi drugih za dosego boljše kvalitete krme in za olajšanje dela izredno pomembnih strojev in naprav je bilo s pomočjo AIK kupljenih zelo malo. Travniških kombajnov (Feldhachsler) je bilo kupljenih le 54, molznih strojev 123, mehaničnih naprav za spravilo gnoja iz hleva 38, naprav za prevetranje sena na skednju pa komaj 14.
Te številke so v primerjavi s 400.000 avstrijskimi kmetijami zelo nizke. Sicer gornje število ne kale resničnega števila omenjenih strojev, ki so bili lani kupljeni, vsekakor pa je zelo karakteristično. Kakor druge statistike kaže tudi ta primerjava, da v prizadevanju za večjo produktivnost kmečkih ljudi v alpskem svetu in za večjo intenzivnost v živalski proizvodnji še vse premalo cenimo kvaliteto krme in da premalo upoštevamo potrebo po olajšanju dela na kmetiji. Naša poenostavitev in Specializacija more iti samo v smeri živinoreje. Tu pa sta dobra in enostavno spravljena krma in poenostavljeno hlevsko delo »a« in »o« vsakega gospodarskega uspeha.
Zeleni oves je boljši od ovsa v zrnju
Zeleni oves je kot pokrovna rastlina nad posevki trav, detelj in drugih leguminoz že od nekdaj priljubljena njivska krmna rastlina. Rezultati najnovejših poizkusov pa postavljajo zeleni oves med njivskimi krmnimi rastlinami še bolj v ospredje. Rezultati teh poizkusov namreč kažejo, da daje zeleni oves daleč višje pridelke beljakovin in škrobnih vrednosti, kot jih dajeta njegovo zrnje in njegova slama, ko je dozorel.
Zeleni oves je odlična beljakovinska krma za molznice in mlade pitovne bike. Medtem ko daje oves pri pridelku 25 q zrnja in 30 q slame po hektarju skupno 355 kg surovih beljakovin in 1930 kg škrobnih vrednosti, pridelamo z zelenim ovsem, če ga nakosimo 60 q po hektarju, 660 kg surovih beljakovin in 2280 kg škrobnih vrednosti, če pa ga nakosimo 80 q po hektarju — kar se lahko zgodi pri košnji po latanju — potem nam bo dal 680 kg surovih beljakovin in 3360 kg škrobnih vrednosti.
Ta visoki pridelek beljakovin in škrobnih vrednosti v zelenem ovsu govori zase. V krajšem času pridelamo z zelenim ovsem 100 °U surovih beljakovin in do 75 °lo škrobnih vrednosti več kot pa z ovsem za zrnje. Da je spravilo zelenega ovsa enostavnejše kot spravilo ovsa za zrnje in da sodi poleg tega oves med rastline, ki pustijo v zemlji največ korenin in z njimi tudi organskih snovi, bodi tukaj samo ob robu dodano. Razumljivo je — in docela jasno mora biti vsakomur — da bomo z zelenim ovsem gornje donose dosegli le z izdatnim dušičnim gnojenjem ob običajnem kalifosfatnem gnojenju.
Zeleni oves nikakor ni več le krovna rastlina za razne podsevke detelj, deteljnotrav-nih in travnih mešanic. Oves je njivska krmna rastlina, ki tudi v čisti setvi dobro uspe in ki da molznicam in mladi pitovni živini odgovarjajočo zeleno krmo, ki jo lahko uspešno siliramo. Julija pokošeni zeleni oves omogoča na isti njivi setev leguminoznih mešanic (bob, grah in grašca) s sončnicami ali koruzo za jesensko krmo in siliranje.
S tem pa zeleni oves nikakor ni zgubil svo; pomen kot krovna rastlina pri posevkih detelj, deteljnotravnih in travnih mešanic. Tu je še vedno boljši od drugih vrst jarega žita. Sicer mora biti v tem primeru setev ovsa redkejša, njegov prvi odkos pa zelo zgoden, da ne zaduši podsevka. Kdor pa bo po odkosu ovsa dal podsevku nekaj nitramoncala, temu bosta podsevek in oves močno odgnala in dala visok in gost prvi odkos detelje, deteljnotrav-ne in travne mešanice ter obilen drugi odkos zelenega ovsa.
<XVX*><><><><><><><><><><><X><><><><><>C><><X>0<X><><><X><><X><><><><><><><><X^
trdnjava. Kljub temu, da je vzpetina bolj razvlečena kot strma, so me potem, po sem se začel spuščati po raskavih stopnicah, zaskeleli podplati. Saj ni čudno: do vrha sem predrsal 2334 stopnic.
Pri skupini z doječo materjo, starcema in moškim s krokarji me je ustavil menih. Po nekaj besedoh sem spoznal, da je njegova angleščina precej boljša od moje. Zanimal ga je moj fotoaparat: tehnika torej prodira tudi v nespremenljivi svet večnih metafizičnih resnic. Aparat, ki mi je visel čez ramo, sem mu podržal pred očmi ter mu razložil leče, številke, oznake in vzvode, razen tega pa sem mu pojasnil še delovanje svetlomera. Ko sva z aparatom opravila, mi je povedal, da se je pravkar vrnil s študijskega potovanja po Indiji in Cejlonu. Drug z drugim sva se želela pogovarjati, pa ni bilo razen fotoaparata ničesar,, kar bi lahko zbližalo najine besede.
Za menihom sem naletel na postarano ženico, ki sta jo podpirali dve mladenki. Ženica se je mučila s stopnicami, leti in naduho. Mladenki sta morali ob nji večkrat postati: starka je lovila sapo in si polagala dlani na želodec, kot da jo zbada. Tudi obraz ji je orala bolečina. K bogu na hrib je šla po zdravje in tolažbo.
Trem ženskam so sledili trije moški. Na glavah so imeli zvite turbane iz velikih kosov blaga: Bili so večji od glav. Oblečeni so bili v črno. Namesto londžijev so nosili ohlapne hlače. Prihajali so verjetno iz Sana: izza hribov v megleni dalji.
Z ene izmed stavb na podnožju so mi prihajali naproti otroški glasovi: ubrani v isti ritem in melodijo. Podobna je bila zlogovanju otrok v naših šolah. Noge so se spuščale po odmerjenih zlogih: stopnica za stopnico, korak za korakom. Vse bliže sem jim prihajal, in bili so enako vedri kot prepevanje ptic.
Na poslednji stopnici sem si s slino podrgnil podplate: drugega mazila ni bilo.
Pred mesecem je Mandalay slavil svojo stoletnico. Čeprav se ne more bahati s več stoletno tradicijo in davnimi zgodovinskimi letnicami, velja med vsemi burmanskimi mesti za najbolj burmansko. Rangun je že takoj po prvi angleško burmanski vojni (1824—26) postal mesto kompromisa: med Burmo in ostalim svetom.
Z Mandalayem ni bilo tako. V njem je še vedno živ odblesk nekdanjega veličastja. Tu pravzaprav umira stara Burma. Tu je kolonializem natrgal nit zgodovine naroda, ki si je bil na bregovih Iravadija izoblikoval lastno državo in ustvaril svojsko kulturo. Mandalay ije poslednja postaja burmanske kraljevske zgodovine. Tu se je tudi v najčistejši obliki ohranila melodika burmanskega jezika in pesmi. In najboljše plesne šole in rezbarske delavnice. In spomini: kot za primero — maketa kraljeve palače. Kres na predvečer vsobode je nanesel Burman-cem nepopravljivo škodo. Govorice, da so padale granate na Mandalay, ko v njem že ni bilo nobenega japonskega vojaka več, so danes brezkoristne. Žrtve so dale svoja življenja, palača pa je zgorela: s čipkasto narezljanostjo streh, bogatimi rezbarijami, obarvanimi stekli, igrivimi stol-pički, pozlato in mnogimi edinstvenimi dragocenostmi.
Na prostrani površini, ki jo oklepa obzidje in zaliva jarek z vodnimi hiacintami, je vojaško naselje in obelisk, ki poveličuje težko priborjeno svobodo. Poleg revnih sledov, ki so ostali po pogoreli palači, govori o preteklosti razen obzidja še nekaj topov muzejske vrednosti in Mindonova grobnica.
Granate so pustošile tudi po mestu. Vojne rane si je
težko izlizalo. Nekateri ljudje celo trdijo, da staregc Mandalaya ni več. Zrasle so nove hiše: po večini iz tika in bambusa. Nekatere med njimi pa so zidane in govorijo o prodiranju velikega sveta v njem tako dolgo odmaknjeni Mandalay.
Tako kot v Rangunu, so tudi ulice ravne in pravokotno izpeljane druga na drugo. Ceste pokriva debela plast prahu. Ce potegne veter, se mesto zagrne v rumenkaste oblake. Glavne ulice so asfaltirane, toda ta asfalt je na mnogih krajih načet. Povsod kaže zemlja svoja izsušena rebra.
Rikšam pravijo tu „gari". To vozilo prevladuje nad drugimi. Poleg teh so še miniaturne kočije, ki skušajo ob skromnih dimenzijah vzbuditi čimbolj monumentalen vtis. Obarvane so z mnogimi barvami in nerodno okrašene z grbom podobnimi emblemi. Ob njih bi si na ritem konjskih kopit prav lahko zažvižgal dunajski valček. Po prvem srečanju z njimi sem v duhu premeril ogromno razdaljo, skozi katero je do sem odjeknil duh aristokratske Evrope iz druge polovice minulega stoletja. Fin du siecle: kako nenavadno delujejo modni rekviziti njegove atmosfere na teh zaprašenih potehI Kočijaži na kozlih se držijo, v svesti si svojega dostojanstva, kot ka-| pitani na ladijskih mostičkih. Ob garijih in kočijah so še avtomobili. Vendar je motornih vozil zelo malo.
Med potikanjem po mestu so mi najbolj zvesto služile noge. Belec odkriva Azijo največ izza avtomobilskega krmila. Pri tem ima vse preračunano na čas, Hitrost, milje in kilometre. Ta merila pa so nesprejemljiva za svet, čigar površina je na zunaj negibna ali lena in katerega vernejša podoba je zakopana v globine prikritih strasti in protislovij.
(Se nadaljuje)

Kadar se spominjamo tistih časov, bi se morda radi spomnili tudi česa dobrega in prijetnega, toda temne slike se vrstijo druga za drugo in zatirajo pogled na sonce, ki je gotovo tudi sijalo. Tako se mi zdi, da je bila edina svetla stvar žarek upanja na prihodnost, ki je stalno sijal in ki se ga še zdaj spominjam z vso hvaležnostjo srca, in edina toplota, ob kateri smo se lahko greli, toplota človeških odnosov med nami, tudi tedaj, kadar smo ječali na dnu obupa, toplota, ob kateri se še zdaj lahko pogrejemo.
Ko govorimo o žarku, se spominjamo, kako je nekoč cel snop žarkov padal skozi neko zamreženo okno — bila je mesečina.
Sijala je v ječo, v tesno celico, kjer se je tisto noč sede, leže, kleče stiskalo kakih dvajset žensk. Noč za nočjo so jih vlačili tja gestapovski agenti, jih zasliševali, mučili in pošiljali s transporti v Nemčijo, da se potem morda niso vrnile nikoli več. Bile so strašne noči in morda ni bilo nobene med njimi, ki bi bila verjela, da bo lahko vsaj za trenutek zatisnila oči, potem pa so vendar druga za drugo od izmučenosti zaspale in vsaj za nekaj ur pozabile na gorje.
Med njimi je bila trinajstletna deklica, tako drobna, da je bila videti veliko mlajša.
Še pred kratkim je bilo njeno življenje vsaj na videz zavarovano in mirno. Mesečin a ji ni sijala v ječo, temveč v prijazno sobico na belo posteljo, in zanjo je skrbela ffiati. Potem so ji neke noči mater odpeljali. Ko je hotela deklica zajokati, jo je mati objela in ji rekla z negibnim obrazom: »Ostani mirna, jutri se vrnem!" Toda ni se vrnila 'n deklica je ostala sama v praznem stanovanju. V šolo ni več šla, vse se je pretrgalo. Ure in ure je sedela pri oknu in gledala ven, ali se ne bo na koncu ulice prikazala mati. Toda dnevi so minevali in minevale noči brez spanja, ki so ji zožile ob-Taz in pod oči zarisale višnjeve sence, dokler niso slednjič prišli še ponjo. Ni se jih
cscčinss
ustrašila, kar oddahnila se je. Zdaj bosta z materjo slednjič spet skupaj, do konca vojne, ko se bo vrnil tudi oče, o katerem mati iz nekakšne čudne previdnosti noče več govoriti, odkar je izginil neke noči. Ali je odšel sam? Ati so odpeljali tudi njega? Tega ni mogla izvedeti od matere, ki je samo zmajevala z glavo na vsa njena vprašanja; morda bo to izvedela tam, kamor jo peljeta agenta, ki sta ji dejala, naj vzame s seboj odejo in tudi nekaj živeža. Toda v stanovanju ni bilo ničesar več; že teden dni ji je iz usmiljenja dajala jesti neka soseda.
Toda policijska agenta je nista odpeljala k materi, temveč v tesno celico med tuje ženske. Ena teh jo je prepoznala — poznala je tudi njeno mamo. To ji je povedala, ni pa ji izdala, kar je prišepetala drugim. Kmalu je vedela vsa celica, razen deklice, ki se je prestrašeno stiskala k zidu: materi te deklice so najprej zaprli moža zaradi iste stvari, zaradi katere so bile tukaj vse zaprte. Mučili so ga, da bi jim povedal imena svojih tovarišev, pa ni hotel ničesar izdati, nato so prijeli še ženo in jo mučili vpričo moža, dokler ni od groze povedala, kolikor je ona vedela o tistem, kar je mož tajil. Toda najbrž ni povedala vsega, in zato so sedaj pripeljali v ječo še otroka in kdo ve kaj si bodo še domislili v svoji peklenski domišljiji, da bi do kraja zlomili nesrečne starše.
„Ali je katera izmed vas videla mojo mamo?" je plaho in vendar željno vprašala deklica in tedaj jim je vsem od groze in sočutja zastalo srce. Niso si upale pomisliti, kaj lahko deklici prinese jutrišnji dan, toda preden so od onemoglosti zaspale, so ji po-
Zakasnel povratek z gora
»Poglej, poglej, kako je začelo snežiti, naš Peter pa je v gorah,« je dejala žena — mati petih otrok svojemu možu, ki se je ravnokar vrnil iz službe. »Pričakovala sem, da se bo vr-ail s prvim popoldanskim vlakom, ker je ta-io vreme.«
»Ali je rekel, da se vrne danes?« jo je vpra->al mož.
»Da, tako mi je dejal pred odhodom.«
»Potem se ibo gotovo vrnil z drugim vlakom ob pol šestih zvečer.«
Ves popoldan je vztrajno nasipalo droben !n gost sneg in kazalo je, da ga ne bo veliko Upadlo.
, »Nocoj bom napravila boljšo večerjo in polj zgodaj, ker bo Peter gotovo prišel lačen,« !e dejala mati.
Stenska ura je kazala šest. Vsa družina je mislila na Petra in pričakovala, da se vsak hip odprejo vežna vrata in bodo zacepetali čev-')>> ko si bo otresel sneg.
»Zdaj bi pa že lahko bil doma, vlak je Jotovo že prišel,« je rekla nekoliko v skrbeh ^ati.
»Morda ima vlak zamudo,« jo je potolažil
oče.
Kazalec na uri se je pomaknil že na pol iedem, a sina ni bilo od nikoder.
»Mene pošteno skrbi, če se mu ni kaj pripetilo, da ga ni domov, ko tako sneži,« je že Vsa zaskrbljena spet začela mati.
, »Saj je v gorah po svoje lepo tudi takrat, Ko sneži. Fant je tako zagnan v planine in se najbrž ne mudi domov. Verjetno bo pr:-z zadnjim vlakom ob desetih zvečer,« je skušal miriti oče, čeprav se je tudi v njem oglašala skrb.
. Starejša sestra in trije mlajši Petrovi brat-'e>. prej živahni in glasni, so postajali tihi; ^'rno so obsedeli, ko so videli zaskrbljenost »taršev. Kot mora je legla težka skrb na vso 5hužino_ Nikomur ni prav teknila večerja. \kdzmerno materinsko ljubezen pa je objela 'dna bolečina.
»Oče, pojdi javit gorskim reševalcem, po-'letUkse z njlm* *n jih prosi, da bi ga šli skat še nocoj,« je želela mati.
.»Počakajmo še, morda se le vrne z zadnjim akom,« je menil oče.
; * *Ce ga je zasul plaz, ga morda še rešijo, če do hitro na mestu,« je ugovarjala mati.
. Oster veter je bril in snežinke so se mu za-if a'rale v obraz, ko se je napotil oče ves po-* načelniku gorske reševalne službe.
p žalostno novico prihajam,« je začel. »Sin » je odšel pred dvema dnevoma v
'!e ^ se 'poral danes vrniti. Ker pa ga ni s Prvim ne z drugim vlakom in ko tako
gore
bilo
silno sneži, smo postali nemirni. Bojimo se, da se mu je zgodilo kaj hudega. Prosim te prav lepo, organiziraj reševalce, da bi šli fanta še nocoj iskat!«
»Moj dragi, saj v temi ne moremo reševati in še ob takem vremenu povrhu; počakajmo, morda se le vrne ob desetih. Če ne, gremo zjutraj s prvim vlakom.«
»Prosim te, reši nas težke skrbi in pojdite nocoj vsaj do planinske koče, da boste zjutraj lahko zgodaj začeli z iskanjem,« je ponovno prosil oče.
»Ciril se je danes vrnil s planin in mi je povedal, da je od daleč videl Petra, kako je gazil sneg proti Široki peči. Fant res ni dobro preudaril, da je rinil v tako slabem vremenu tja pod prepadne stene, kjer se lahko utrgajo plazovi,« je povedal načelnik reševalcev.
Ta novica je očeta še bolj potrla in ni odnehal prej, da mu je načelnik obljubil, da se odpelje s še enim reševalcem nocoj ob pol enajstih z vlakom, če se Peter ne bi vrnil ob deseti uri. Res so se ob desetih dobili na postaji oče in oba reševalca. Petra ni bilo in reševalca sta se odpeljala.
Družina se je nekoliko potolažila, ko sta reševalca odšla, a pomiriti je tudi to ni moglo. Otroci so se vsi potrti spravili k počitku in dolgo niso mogli zaspati. Starša pa sta še dolgo bdela v kuhinji. Le redko kdaj sta spregovorila. Nobeden ni hotel glasno izpovedati svojih slutenj. Obema je bilo za Petrom posebno težko, ker je bil najstarejši sin ter priden študent, ki jima je delal veselje; toliko sta se brigala zanj in ga spremljala skozi vseh osem gimnazijskih let, zdaj je bil že visokošo-lec.
Pozno sta se spravila k počitku, a spanec ni hotel priti. Čudne misli so jima rojile po glavi. Videla sta v duhu sina, zasutega v globokem snežnem plazu pod steno Široke peči. Prihajale so tudi svetlejše misli da se je morda zakasnil in zamudil vlak. A že naslednja misel, ki je bila vsa temna in strašna, je ovrgla prvo. Vstajala sta in gledala skozi okno. Silen snežni metež je divjal neprenehoma in jima ustvarjal še hujše privide. Preživljala sta težko noč hudega duševnega trpljenja. Možgani so delovali z vso bujno fantazijo. Če ju je spanec posilil za kratek čas, sta se že spet prebudila iz težkih sanj.
Peter je prvo noč prespal v planinskem zavetišču. Naslednjo jutro pa je kljub temu, da je veter cefral snežne megle, odrinil proti Široki peči. Bil je že sredi pota, ko je začelo snežiti, gazil je naprej in tudi prispel na vrh mogočne gore. Ko pa se je vračal, so se že sproščali sneženi plazovi. Previdno in v stra-
stlale v kolu na najboljšem prostoru, kolikor so mogle mehko in udobno, da bi si vsaj odpočila. Mislile so, da je olrok zaspal. Morda je tudi res. Toda ko je posijala mesečina v celico, se je tiho vzdignila in pokleknila na svoj prostor. Iztegnila je drobne roke proti srebrni reki, ki je lila nanje.
Ženske v celici so se prebudile druga za drugo, toda nobena ni spregovorila. Molče, izpod priprtih oči so gledale deklico, dokler ni slednjič najstarejša ženska v celici, ki je poznala njeno mater, pokleknila poleg nje in jo nalahno objela.
,Se igraš?" je zašepetala. Kaj bi mogel delati otrok drugega s prstki, ki jih je pregibal, kakor bi spletal pramene mesečine v kito?
»Da, igram se," je rekla deklica tiho. »Igram se, da spletem vrv, po kateri pridemo vse ven skozi tole okno. In potem bom vrgla vrv še drugim, ki so kje zaprti in vsi se bodo rešili, tudi moja mama. To se mi je sanjalo," je rekla deklica z drobnim glasom, ki se je na koncu pretrgal, kakor da se je pretrgala njena vrv iz mesečine.
Žena, ki je klečala poleg nje, jo je nežno prižela k sebi in deklica se je stiskala k nji in tiho zajokala. Toda tople ženine roke so jo stiskale k sebi in zdelo se ji je,
hu je prestopal, da ne bi sprožil plaz in ga sneženi tok ne bi vrgel s prepadnih sten. Lezel je počasi po policah, ki so bile že vse zasnežene in se je s tem zelo zamujal. Čakal ga je še zadnji nabolj nevarni del poti po ozki razpoki preko dvajsetmetrske prepadne stene, katero je zaključevala široka greda, ki je vodila poševno navzdol. Pod to polico je padala spet petdesetmetrska stena, pod njo pa se je razgrinjalo ravno snežišče. Strmo pobočje, ki se je poganjalo nad stenama, je bilo globoko zasneženo.
Tukaj se radi sproščajo plazovi, je Peter dobro vedel. Zato je zabil klin, vtaknil v vponko vrv ter se spuščal po njej navzdol. Mislil je, da bo tako še najbolj varno prišel preko stene. Nenadoma pa je močno zašumelo nad njegovo glavo. Plaz! — mu je šlo skozi možgane; z vso silo se je oprijel vrvi in že je drvel težak, moker sneg po njem. Dokler je bila snežena gmota še tanjša, je vzdržal, ko pa je padala debelejša plast in so bili udarci na rame presilni, se ni mogel več obdržati in plaz ga je odplaknil preko obeh sten. Ker ga je na srečo zbil s stene šele zadnji, končni del plazu, ga je zasulo le do vratu. Ostal je pri zavesti in se začel hitro reševati iz snega; kmalu je imel prosti obe roki. Zavedal se je, da se nahaja na zelo nevarnem mestu, kamor lahko vsak čas pribuči nov plaz.
Po velikem trudu se mu je posrečilo, da se je rešil sneženega objema, nato se je hitro po-dričal po visokem sneženem kupu navzdol. Zagazil je v sneg in bežal z nesrečnega mesta. Ko se je oddaljil kakih dvajset metrov od ne-
*	še
še
»Sedaj sem imel pa več sreče kot pameti,« je dejal ves prestrašen sam sebi. Šele zdaj, ko je bil na varnem, je začutil, da ga boli vse telo, posebno še ramena in prsni koš, da je le težko dihal in bljuval kri. Tudi noge niso bile več tako prožne kot sicer. Kot senca se je počasi premikal naprej in pogosto počival. S težavo in veliko zamudo se je provlekel do planinske koče. Zadnji vlak pa je že davno odpeljal proti domu.
Vlegel se je na pograd, toda zaspati ni mogel; preveč je doživel ta dan. Spomnil se je staršev in bratov. Kaj si bodo mislili, ko me nocoj ne bo domov! Gotovo jih bo zelo skrbelo. V tem pa je močno potrkalo na vrata koče.
»Kdo je?« je vprašal.
»Reševalci, odpri!«
Zlezel je s pograda in odklenil vrata. Vstopila sta reševalca; začudeno in jezno sta uprla oči v Petra in osorno vprašala:
»Zakaj se nisi vrnil nocoj domov? Strašno skrb si napravil staršem in celo noč ne bosta zatisnila oči.«
»Plaz me je zasul in sem ves polomljen. Zelo težko sem hodil ter zamudil zadnji vlak,« je odgovoril Peter.
Reševalcem je zginila jeza z obrazov in sočutno sta ga spraševala o nesreči. Povedal jima je vso zgodbo, nato pa so šli k počitku. Toda Petra se spanec ni hotel prijeti; predobro je poznal svojo mater in vedel, kako se boji zanj, zavedal se je, kako trpi nocoj in da bo v velikih skrbeh prebdela noč. Smilila se mu je. Šel bi peš domov, če bi mogel in ne bi bilo tako daleč. Vest mu je očitala, da muči starše s svojim početjem. Zakaj sem rekel, da se vrnem že danes, drugič bom rajši podaljšal za en dan. Ker ni mogel spati, je vstal
da sloni ob materi. Tudi druge roke v celici so se iztegnile in se počasi, tako rahlo kot sama mesečina dotaknile suhega dekličinega hrbta in ramen, ki so poihteva-la. Vse jetnice v celici je prevzela materinska milina.
»Ne joči, neumnica mala! Saj pridemo kmalu vse ven. Tudi ti in tvoja mama, kmalu, še prej, še lepše kakor v tovjih sanjah!"
Deklica se je smejala med solzami. Tako prepričljivo so zveneli topli glasovi, toliko radosti je bilo v njih — kdo jim ne bi verjel?
»Ali res?" je vprašala, ampak bolj zato, da bi ji še enkrat pritrdile.
»Res! Kmalu, kmalu!"
In tako svetlo je sijala mesečina, kakor je stalno sijal tisti svetli žarek upanja, ki se ga še zdaj spominjam z vso hvaležnostjo srca.
Mira Mihelič
■■■■■»■■■■■■»■■»■■■■■■s
Izreki
O Narava nam je dala dvoje ušes, pa ena sama usta.
(Disrael!)
O Upanje je dober zajtrk, vendar slaba večerja.
(Bacon)
O Upanje ne pusti nesrečnega nikogar, ki ga išče.
(Beaumont)
O Deljeno veselje je dvojno veselje. Deljena bolečina je polovična bolečina.
(Tiedge)
O Veselje podaljšuje življenje in u-trjuje zdravje.
(Udall)
O Smejte se In svet se bo smejal z vami; jokajte In jokali boste sami.
(WllcOl)
° Vsak človek sl želi dolgo živeti, nihče pa noče biti star.
(Swlfl|
O Dandanes so stari ljudje, ki sploh niso stari.
(Zerilla)
O Samo ozko srce ne raste, široko pa se širi; prvega leta ožijo, drugega širijo.
(Richter)
O Nič ne postara bolj kot neprestana misel, da se staramo.
(Richtenberg)
O Redki ljudje se znajo starati.
(Rochefoulcauld)
in odšel sam na železniško postajo. Bil je prezgodaj tam in je hodil ves nemiren gor in dol ter nestrpno pričakoval vlak.
O
Strašni noči se je bližal konec; ura je kazala pet.
»Pojdiva ven na zrak, jaz ne vzdržim več. Greva pogledat na kolodvor, morda se Peter le vrne. Če pa ne, se odpeljeva z vlakom iskat fanta v gore,« je dejala mati.
Še vedno je rahlo snežilo in veter jima je nosil snežinke v obraz ter zastiral pogled, ko sta šla proti železniški postaji. Kot privid se je izluščila iz polmraka pred njima postava in se jima bližala. Bil je človek s cepinom v roki, po postavi in hoji podoben Petru, a nista mogla verjeti očem. Srečali so se in Peter je res stal ziv pred svojima roditeljema, ki sta obstala kot okamenela, prepričana, da je to le privid.
»Peter, zakaj si nam to storil?« je končno izbruhnila v joku mati in ga objela.
»Lepo vaju prosim odpuščanja,« je še spravil Peter iz sebe. Nadaljnje besede so mu obtičale v grlu; posilila ga je ginjenost.
Anton Blažej
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro melono — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55
Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Sobota, 21. 3.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Osoj-ski menih — 16.15 Dunajske pesmi — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 20.15 Orkestrski koncert.
Nedelja, 22. 3.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Pisan šopek melodij — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.45 Gledališko ogledalo —
13.00	Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.45 Zabavna oddaja — 20.10 Kdo je storilec? kriminalna uganka
—	21.10 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 23. 3.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Zborovski koncert — 21.25 Koroška domovinska kronika.
Torek,	24.	3.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav —	8.1S
Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.25 Ce mene vprašate ... — 20.15 Kriminalna komedija — 21.35 Orkester Ferdo Pomy.
Sreda,	25.	3.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav —	8.1S
Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Pomladanske viže — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje —
20.15	Koncert dunajskih filharmonikov.
Četrtek, 26. 3.: 8.15 Glasba mojstrov — 11.20 Orkestrski koncert — 14.55 Francoska baročna glasba — 16.00 Instrumentalni koncert — 17.00 Popoldanski koncert — 17.45 Ljudske pesmi — 20.15 Zborovski orkestrski koncert
Petek, 27. 3.: 8.00 Orkestrski koncert — 7.00 Veliki orkester radia Dunaj — 8.00 Zborovska glasba — 13.00 Komorna glasba — 17.10 ,Ecce homo* — 20.15 Seine-Donava — 21.30 Slušna igra.
II. PROGRAM
Poročil«: 6.00, 7.00, 8.00,	13.00,	17.00 19.00, 22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave —
17.10	Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 18.55 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport
—	22.10 Pogled v svet —- 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 21. 3.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00
Zabavna glasba — 11.00 Ljudske pesmi — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Pariški ABC — 15.15 Znani umetniki — 16.00 Za delovno ženo
—	16.30 Melodije in ritmi — 18.00 Zabavna oddoja —
19.10	Oddaja zveznega kanclerja — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 21.45 Šport.
Nedeljo, 22. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Glasbeni sprehod — 5.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasbo ne pozna meja — 18.00 Glasba ob mraku — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.25 .Parsifal* — 21.25 Strup v zraku, slušna igra.
Ponedeljek, 23. 3.: 8.10 Glasba na tekočem traku —-
10.00	Velika noč v Evropi — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 otopiš iz Švedske — 15.30 Glasba za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.25 Citali smo za vas — 17.40 Oddaja za žene
—	18.00 Popevke — 19.30 .Parsifal', II. in III. dej. Torek, 24. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Svet
iz marcipana — 9.30 Orkestrski koncert — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 15.30 Pomladanska parada — 16.30 življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse —» 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 25. 3.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Novosti na knjižni polici — 9.30 Komorni koncert — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij —
14.15	Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Oddaja za žene — 15.30 Orkester radia Dunaj — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Halol Tenagerjil
—	20.15 Vseh deveti
četrtek, 26. 3.: 8.10 Gospa Musiča vas vabi — 10.00 Za ljubitelja resne glasbe — 11.00 Ljudska glasba —
13.10	Komorni koncert — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Godba na godala — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popoldanski koncert — 19.20 Glasba Franza Liszta — 21.55 Šport.
Petek, 27. 3.: 6.45 Klavirska glasba — 7.30 Glasba za gambo in čembalo — 8.10 Orkestrski koncert — 12.10 Glasba Josepha Haydna — 17.10 Glasba za veliki petek
—	19.40 Pasijonska glasba.
Tvche
Osfirn
k
Sfickerei-Blusen,
weif}, NON-IRON	48.—
Modlsche Blusen, weifj, kurze, ein-gesefzte Armel, Perlon poros Popeline .CžUlKOTON’
Flotte Terylene-Schossen, einfarbig und dessiniert 250.— 146.— Aparte Kleider, ein- und zweiteilig, aus Woll- und Terylenesfoffen
430.— 399.—
Damen-Mfintel, Terylene-, Diolen-und Ballonsfoffe in vielen Mode-farben	555.— 498.—
42.-
78.-
114.-
109.-
275.-
315.-
Mtidchen- und Knabenbekleidung in reicher Auswahl
Modlsche Anziige, erstklassige _ _ _ Pafjform 1.090.— 990.— 898— 680.“ Sport-Sakkos und Freizeit-Jacken
elegant in Form und SchniH
598,— 480— 398— 298.“
Hosen, mit und ohne Stulpen
390— 350— 298— 198— 149.” Herren-Mantel, Terylene-, Trevira-oder Ballonsfoffe
698— 598— 478— 398.” Perlon-Unterkleider, effektvoller
Spifzenbesatz, viele Farben 42.— 34.®® gemustert, hubsche Perlonspitze
75— 56.”
Perlon-Strtlmpfe, nahtlos, I. Wahl Modefatfben	16.50	12.50	9.80
Datnen-Westen, reine Wolle, viele
Modefarben	119.“
Grofje Auswahl in Domen-, Herren-und Kinderschuhen!
AUF VVUNSCH GUNSTIGE TEILZAHLUNG DURCH GARA-KUNDENKREDIT!
KAUFHAUS
KLAGENFURT, B a h n h ot s t ra ss o 37
Mode-Hemden, weifj, la NON-IRON-Popeline, im Karfon 93.— Perlon- und Syntetic-porbs-Henvden, leicht waschbar und bugelfrei,
weifj 139.— farbig dessiniert .aUIKOTON”-Heinden, vveifj, bugelfrei und kochfest, im Karton
85“
98“
109“
149.-
RADIO LJUBLJANA
Poročilo: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetij* ski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Soboto, 21. 3.: 8.05 Vedre melodije za konec tedna
—	9.45 Latinsko-ameriŠki ritmi — 10.15 Po domače . . .
—	10.35 Pesmi raznih narodov — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje ženski zbor iz Nove Gorice — 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Novo v znanosti
—	20.00 Predstavljamo vam novosti iz repertoarja ansambla Jožeta Kampiča — 21.00 Sobotni ples.
RADIO PROGRAM
SLOVENSKE ODDAJE
Soboto, 21. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca —• 18.25 Na dom obuja! mi spomin ... S prof. dr. Metodom Turnškom se bomo ustavili v Mariji na Zilji.
Nedelja, 22. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voičimo.
Ponedeljek, 23. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Žena in dom. 10 minut za Športnike — 18.00 Športni obzornik.
Torek, 24. 3.: 14.15 Poročila, objave. Melodije starih mojstrov.
Sreda, 25. 3.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo.
četrtek, 26. 3.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo . . . Razgovor o velikonočnih običajih na Koroškem.
Petek, 27. 3.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po nafih krajih in pri naiih ljudeh.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi noj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, PosMach 124.
Nedelja, 22. 3.: 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Orkester Alfred Scholz — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.05 Po potih ruske glasbe — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Valčki Johanna Straussa	— 17.15	Radijska	igra — 18.05 Glasba	iz znamenitih	oper —	20.00 Izberite svojo melodijo	— 21.00
Njihovi rokopisi.
Ponedeljek, 23. 3.: 8.05 Koroške narodne poje Koroški oktet — 8.55 Za mlade radovedneže — 12.05 Zabavna glasba — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna	glasba	— 15.45	S knjižnega trga —	17.05 Iz
opernega albuma — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
—	18.10 češka, poljska in sovjetska zabavna glasba —
20.00	Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana.
Torek, 24. 3.: 8.05 Godala in zabavni zbori — 8.35 Domače pesmi in napevi — 9.25 Plesni orkestri tega tedna — 9.45 Cveti, cveti rožica . . .	10.15 V ritmu počasnega	valčka	— 12.25	Domače viže za opoldne —
13.30 V pričakovanju pomladi — 15.15 Zabavna glasba
—	15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah po-
slušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 češkoslovaške popevke —	18.25 Plesni orkester RTV
Ljubljana — 18.25 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Poje komorni zbor radia Sorajevo — 20.20 Radijska igra
—	21.25 Pomladna serenado.
Sredo, 25. 3.: 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Pesmi in plesi iz češkoslovaške — 10.45 človek in zdravje — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Iz dežele v deželo — 14.35 Popevke iz Sovjetske zveze — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Pesmi slovenskih skladateljev — 17.05 Ciklus Chopinovih skladb — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —
18.10	Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament
—	20.30 Večer skladb Slavka Osterca — 21.30 Lepe melodije.
četrtek, 26. 3.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola — 9.25 Spored zabavne glasbe — 10.15 Plesna glasba — 12.25 Operetne uverture in koncertni valčki — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 17.15 Turistična oddaja — 18.45 V skupščinskih odborih — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Orkester Slovenske filharmonije.
Petek, 27. 3.: 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika —
8.05	Lahka in operetna glasba — 8.30 Nekaj domačih — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Z rapsodijami in plesi po domovini — 10.15 Odlomki iz opere .Zrinski” — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.25 Z domačimi ansambli
—	13.30 Pri Franzu Schubertu — 14.05 Radijska šola —
14.35	Pri madžarskih skladateljih zabavne glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Koncertna zabavna glasba — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 21.00 Po strunah in tipkah —
21.15	O morju in pomorščakih — 22.10 Plesni zvoki.
televizija
Sobota, 21. 3.: 15.00 .Nevidna vila’, za otroke — 16.00 Za družino — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki — 20.10 Kabaretistična oddaja — 21.30 čas v sliki
—	22.00 Grand Prix Eurovision — 23.30 .Molji v kožuhu”, kriminalni film.
Nedelja, 22. 3.: 17.00 Za otroke — 17.25 Svet mladine
—	17.55 Vilma in King — 18.20 Za filateliste — 18.50 Sedem dni dogodkov — 19.30 Oddaja direktorja televizije — 20.00 Poročila in športni komentar — 20.15 .Ujetnik veleposlaništva”, film — 21.25 Poročila.
Ponedeljek, 23. 3.: 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport — 19.30 čas v sliki —
20.10	.Odločitev", film — 21.15 Športno omizje — 22.15 čas v sliki.
Torek, 24. 3.: 18.30 Poročila — 18.33 Tečaj angleščine
—	19.00 Umetnost kitajskih izdelovalcev lutk — 19.30 čas v sliki — 20.10 .Prebudite se in pojte” — 21.35 Zgodovina avstrijske iznajdbe — 22.30 čas v sliki.
Sredo, 25. 3.: 11.00 .Prebudite se in pojte" — 17.00 Za otroke: Pavliha — 17.45 Velemestna noč — 18.05 Za družino — 18.30 Poročilo — 18.33 Tečaj francoščine —
Gesucht per sofort oder nach Oberein-kunft kinderliebende
TOCHTER
zur Mithilfe in modem einger. Haus-halt. Anfangerin wird auch angelernt. Kochkenntnisse nicht erforderlich. Gute Entlohnung, ger. Freizeit und nette Be-handlung. Eigenes nettes Zimmer. Offerten sind erbeten an:
Frau G. Mosbacher, Rieterstr. 24, ZB* rich 2 (Schweiz).
19.00	Slike ii Avstrije — 19.30 Cos v sliki — 30.10 .Ir angel je spregovoril" — 20.35 Pasionska igra — 22.05 Čas v sliki.
četrtek, 26. 3.: 18.30 čas v sliki — 19.00 .Henrik IV', ob svetovnem dnevu gledališča — 22.30 Čas v sliki.
Petek, 27. 3.: 11.00 .Port Royal* — 18.30 Velikonočna oddaja — 19.45 čas v sliki — 20.00 »Port Royal*.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 11. J.: 17.50 Poročila — 18.05 Gledališče —
19.00	Obzornik— 19.20 Poljudno znanstveni film — 20.06' Dnevnik — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — 22.0C Pesem Evrovizije 1964 — 22.45 Serijski film — 23.15 Poročila.
Nedelja, 22. 3.: 11.00 Kmetijsko oddaja — 11.30 Dis-neyev film — 18.00 Denis Pokora — 18.30 Čehov: Ko-meleon — 19.00 Športna poročila — 19.10 Mladinsk klub — 20.00 Dnevnik — 20.45 Luigi Candoni: Shakespeare, drama — 21.45 Jazz na ekranu — 22.15 Poročilo-
Ponedeljek, 23. 3.: 10.40 Šolska oddaja — 17.30 Tečaj angleščine — 18.00 TV v šoli — 18.30 Poročila —
18.35	Kljukčev polet, lutke — 19.00 Obzornik — 19.30 Športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 Poročila.
Sreda, 25. 3.: 17.30 Tečaj ruščine — 18.00 Poročila
18.05	Tone Seliškar: Dimko, slikanica — 18.20 Pionirski studio — 19.00 Obzornik, kulturna tribuna — 19.30 Spre* hod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.45 Na kraju same«*-zabavno-glasbena oddaja — 21.45 Dr. Kildare — 22.3^ Poročila.
četrtek. 26. 3.: 10.00 Šolska oddaja — 17.30 Tečaj angleščine — 18.00 Poročila — 18.05 Slike sveta, ofrolk' filmski žurnal — 18.30 Britanska enciklopedija — 19.0^ Obzornik — 19.30 Pereniča, romunski folklorni ansamb*
—	20.00 Dnevnik — 20.30 Prenos — 22.00 Poročila.
Petek, 27. 3.: 17.30 Tečaj ruščine — 18.00 Poročilo "
18.05	Srečno vožnjo — 18.30 Poljudno znanstvena oddojc
—	18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 Obzornik — 19.30 K°r' cert Radmile Bakočevič — 20.00 Dnevnik — 20.45 ?°l' treti Jaroslava Marvana, češki film — 21.40 Snežno potica, filmska reportaža — 22.00 Poročila.