i mv KURIR NOVO MESTO 1. JULU 1982 Leto XI. *št. 13 časopis kolektiva industrije motornih vozil na beograjskem avtomobilskem sejmu. Gostje so si drugi dan obiska z zanimanjem ogledali Pionirjev servis v Ločni, obiskali so Avto-hišo v Ljubljani in končali obisk z razgovori v Slovenijalesu. Okrogla miza o razvoju: „Predvsem lastna pamet!" V naši organizaciji smo ob aktivni udeležbi predstavnikov ljubljanske fakultete za strojništvo in občinske raziskovalne skupnosti 15. junija pripravili okroglo mizo o razvojnih usmeritvah in o razvojni organiziranosti IM V kot temeljnem elementu dolgoročne sanacije. Odprt dialog, v katerem so se sicer soočali tudi različni pogle di na organizacijske rešitve razvojnih služb, je vodil do enotne ugotovitve: IM V se ne more oslanjati le na tujo pamet! Če želimo premagati stanje, v katerem se nahajamo, in zagotoviti stabilen dolgoročni razvoj, moramo razviti lastno ustvarjalnost, brez katere bomo vedno odvisni od velikih in močnih zunanjih partnerjev. Poseben poudarek je bil dan nujnosti nadalnjega razvoja programa prikolic, dostavnih avtomobilov in servisne opreme, kjer smo se že pred leti uspešno izkazali, a zadnje čase iz različnih razlogov (neupravičeno!? ) stagniramo. Zelo odločno je bila podčrtana nujnost povezo-'anja v slovenskem m jugoslo-tnskem prostoru in to s ciljem . epitve celotne jugoslovanske ekonomske in tehnološke neodvisnosti od tujine. Posebna delovna skupina bo na podlagi zaključkov oblikovala izhodišča za konkretne rešitve razvojne dejavnosti v okviru delovne organizacije. Več o okrogli mizi in o tej problematiki v naslednji številki Kurirja. j**.*-*.*-*.*.**-)«.)***.*-#.*.****-*-*-****-*-**-*-**-***-*-*****-*-*-*-* ZA 4. JULU DAN BORCA VSEM ČLANOM NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA IN VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ********************************************* Obisk Renaultovih predstavnikov v IMV Na uradnem obisku v naši delovni organizaciji so se 9. in 10. junija mudili predstavniki Renaulta. Namen te francoske delegacije, v kateri so bili g. Lamirault, generalni direktor za področje Vzhoda in pacifiške Azije, g. Gsell, direktor zone za Vzhod, g. Ferari, šef za programiranje, g. Faureliere, šef pisarne Renaulta v Ljubljani, je bil seznaniti se z organiziranostjo naše prodajne mreže, servisnih uslug, predvsem pa so si gostje želeli dobiti vtis, po katerem bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju odgovora, ki ga !>. Uresničen izvoz v Francijo Kljub težavam pri oskrbi smo uspeli 8. junija 82 realizirati in preseči plansko obveznost izvoza vozil R 4 TL in R 4 GTL (oba modela 82), saj smo do 8. junija odpremili francoskemu partnerju 9630 od planiranih 8610 vozil. od Renaulta pričakujemo do 15. julija. Prvega dne obiska so si gostje ogledali našo delovno organizacijo in se pogovarjali s člani kolektivnega vodstva IMV. Predsednik začasnega kolektivnega organa Janez Ster je pogovore ocenil kot koristne. Pogovarjali so se o sklenitvi nove pogodbe med IMV in Renaultom, o novem programu, ki naj bi ga začeli vpeljevati, o sovlaganjih, obsegu prodaje na jugoslovanskem trgu, perspektivi proizvodnje R 4. Obenem pa so gostje izrazili pripravljenost Renaulta za sodelovanje pri izdelavi motordoma, katerega nadgradnja naj bi bila izdelana tako, kot je bilo predstavljeno Tesnejše sodelovanje Na pobudo ZKO in vodstev družbenopolitičnih organizacij IMV bodo odslej redni štirinajstdnevni informativni sestanki vodstva DO z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in delegatskih organov v kolektivu in v zunanjih organih DPS in D PO. Temeljni smoter teh sestankov je krepitev informiranosti kot enega od pogojev uspešno- sti družbenopolitične in samoupravne aktivnosti vseh notranjih subjektivnih sil pri uresničevanju sanacije. Posebna prizadevanja so usmerjena k ustvarjanju aktivnega dialoga, ki naj bi okrepil tudi povratno funkcijo informiranja „od spodaj navzgor"; ta je marsikdaj izostala v škodo objektivnosti ocene o splošnem moralnopolitičnem stanju v kolektivu. Ukinitev izmene Na izredni seji delavskega sveta IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj, ki je bila 8. 6. 1982, so delegati na osnovi dejstva, da primanjkuje vezanih plošč, ki so nujno potrebne za nemoten potek proizvodnje, sprejeli sklep, da popoldanska izmena v celotni temeljni organizaciji, vključno z obratom Semič, ne dela 9. 6., 10. 6. in 11. 6. Omenjene dni so delavci popoldanske izmene imeli redni letni dopust. Stare obveznosti kopnijo Vse kaže, da bomo v celoti uresničili obljubo, da bomo do konca prvega polletja izpolnili obveznosti do starih kupcev osebnih vozil (zaostanki iz let 1979, 1980,1981). Naši dolgovi so 18. junija 1982 znašali za: R 4 TLS, 51 kosov (so že v odpremi) R 4, 43 kosov (so že v odpremi) R 4 GTL, 567 kosov (od tega jih je 232 že v odpremi) R 18, 151 kosov (od tega j ih je 109 že v odpremi) Iz letošnje prodaje pa imamo naslednje obveznosti dobave do 15. julija: R 4 527 kosov R 4 GTL 342 kosov Od skupaj 150 prodanih novih vozil R 9 smo 18. junija letos dolgovali le 23 vozil, ki bodo predvidoma dobavljena v nekaj dneh. Od pričetka evidentirana interesentov za nakup vozil R 18 smo izvršili predzaznambo 2.984 potencialnih kupcev. Težave z oskrbo Osnovna karakteristika proizvodne problematike so težave z oskrbo, ki že od začetka leta povzročajo zastoje v proizvodnji in visoko zalogo nedokončanih izdelkov v vseh proizvodnih programih. Nenehno pomanjkanje domačega in uvoženega repromateriala in delov zelo ogroža realizacijo plana izvoza prikolic, medtem ko izvoz avtomobilov dosegamo ob skrajnih naporih in v breme domačega trga. 16. junija zjutraj je samo za vozila R 4 za domači trg manjkalo 28 večjih pozicij, kot so: sedeži, kolesa, vetrobranska stekla, akumulatorji, svetlobna oprema, hladilniki, stranska stekla, prestavne ročice, odbijači, vplinjači itd. Operativni štab za reševanje problemov oskrbe zaseda vsak dan in v neposrednem stiku z vsemi subjekti v oskrbovalni verigi (nabava, uvoz, finance) rešuje nakopičene probleme, katerih najpogostejši vzrok je pomanjkanje finančnih sredstev za pokrivanje starih in tekočih obveznosti do dobaviteljev. Izguba iz leta 1981 pokrita Do 14.junijasmos krediti za pokrivanje izgube, nekaj pa tudi z nepovratnimi sredstvi pokrili in celo nekoliki odpravili skupno nekrito izgubo iz preteklega leta, ki je znašala 1,251.050.297,09 dinarjev. Viri sredstev so naslednji: sklad SR SRS 1,039.400.000,00 din sklad SR Novo mesto 71.045.267,35 din sklad SR Brežice 2.000.000,00 din sklad SR Črnomelj 3.249.800,00 din SIS za zdravstvo Črnomelj 741.000,00 din (nepovratno) Zavod za zaposlovanje Črnomelj 37.848,00 din (nepovratno) sklad SR Metlika 3.000.000,00 din sklad SR Trebnje 6.500.000,00 din Jugobanka 40.362.352,70 din LB TDB 76.437.688,95 din Beogradska banka 8.304.988,05 din člani ZKO na zborih delavcev Sredi meseca so bili v vseh temeljnih organizacijali zbori delavcev in kandidacijske konference za rolitve v samoupravne organe na ravni tozdov, DSSS in DO. Spričo izredno zapletenega položaja, v katerem se nahaja kolektiv, in s ciljem, da bi neposredno obrazložili delavcem koncept kratkoročnih ukrepov in dolgoročne sanacije IMV, so se zborov delavcev udeležili vsi člani začasnega kolektivnega vodstva. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi pozitivno ocenjujejo to prisotnost in ritem kot eno poglavitnih metod za splošno mobiliziranje vseh delavcev. Tudi oni so si zaslužili priznanje 6. PROIZVODNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SLOVENIJE Novo mesto, 12. junija — Ko je sredi popoldneva tudi zadnji od osemnajstih brusilcev, ki so dva dni merili moči, znanje in spretnost v oddelku mehanske obdelave novomeške IMV, zaustavil stroj, je hipoma popustila ves čas trajajoča tekmovalna mrzlica. Tekmovalci so pošteno opravili svojo nalogo in dobre volje zapustili tovarniško halo, v zakulisju prizorišča pa je ostala majhna skupina, ki je še nekaj ur, nekateri pa so tudi pozno v noč opravljali delo, brez katerega si takšnega tekmovanje ni moč predstavljati. To so ljudje iz organizacijskega štaba gostiteljev, spremljevalne komisije, ocenjevalci in član centralne žirije. Poiskali smo jih, da bi nam povedali svoje vtise. Stane Demšič, član centralne komisije, ni mogel prikrivati zadovoljstva: „Vrsto let že sodelujem na podobnih tekmovanjih (tudi do zvezne ravni). Toda to, kar sem te dni videl v Novem mestu in Krškem, me je navdušilo. To posebej velja za tovariše iz IMV, ki so z neizmerno voljo in prizadevanjem naredili več, kot je bilo moč pričakovati. Prepričan sem, da so sposobni brez napake izpeljati kakršnokoli podobno in tudi večje tekmovanje. Zanimanje javnosti za to tekmovanje je bilo zelo veliko, kar je tudi eno največjih priznanj tekmovalcem in organizatorjem. To je najboljši način popularizacije proizvodnih poklicev in prepričan sem, da so bili s tem vsi stroški tekmovanja, ki sicer niso majhni, dodobra poplačani. Če k temu dodamo izmenjavo izkušenj, osebni napredek posameznikov, ne nazadnje tudi materialne pridobitve organizatorjev v obliki orodja, merilne opreme in drugega, brez česar tekmovanja ni moč speljati, je vsako poudarjanje stroškov nesmiselno. Brezhibne zveze Radioamaterji novomeškega Radio kluba so zelo uspešno opravili svojo nalogo. Redno so vzpostavljali zveze s svojimi kolegi v tekmovalnih centrih v Semiču in Črnomlju ter s centrom v Krškem ter tako prispevali k boljši organizaciji in izvajanju tekmovanja. Lep primer sodelovanja s „poklicno konkurenco'1. Ne razum pa domačih proizvajalcev strojev in opreme za kovinsko-predelovalno industri- Predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular je ob zaključku tekmovalnega dne 6. proizvodnega tekmovanja kovinarjev Slovenije priredil sprejem za tekmovalce in organizatorje in se v imenu organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij novomeške občine prisrčno zahvalil za izkazano prizadevanje. Poudaril je družbeni pomen proizvod-no-tekmovalnih prireditev, med katerimi s svojo širino in tradicijo izstopa prav tek- jo, ki se tako indolentno obnašajo do takšnih tekmovanj. S častno izjemo uljanika iz Pule se ni nihče potrudil, da bi se predstavil in izrabil enkratno priložnost za reklamiranje svojih izdelkov pred najboljšimi poznavalci. Takšen odnos je vreden najostrejše kritike." Mitja Koman, predsednik komisije za ocenjevanje, je imel še kopico dela, vendar je rad spregovoril: „Komisija je imela relativno lahko delo, za kar gre zahvala predvsem uigranosti celotne ocenjevalne skupine in strokovni službi IMV, ki je so- movanje kovinarjev Jugoslavije. Menil je, da to tekmovanje razvija temeljne kvalitete človeka, oblikuje njegov odnos do dela, krepi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter izgrajuje socialistični samoupravni duh v mladem človeku. V kratkem in zgoščenem izvajanju je prestavil občino Novo mesto, katero je večji del tekmovalcev prvič obiskal in se vsaj bežno seznanil z življenjem in delom ljudi tega kraja Dolenjske. delovala pri kontroliranju izdelkov. Kot član tega kolektiva sem vesel, da naša finomerilnica razpolaga z najkvalitetnejšo opremo, katere zmogljivosti bomo lahko docela izkoriščali, ko bomo imeli še bolje usposobljene kadre. Posebna kvaliteta takšnega tekmovanja je v objektivnih možnostih neposredne izmenjave izkušenj mladih strokovnjakov, kar nedvomno veliko prispeva k širje-^ nju njihovih strokovnih obzorjih. Sicer pa obžalujem, da IMV ni imela svojih predstavnikov med brusilci pa tudi ne med avtomehaniki, saj so ti eden od osnovnih poklicev v avtoindu-striji." Kosta Lažetič, predsednik spremljevalne komisije, je bil eden tistih, ki so ves čas tiho in nevsiljivo sodelovali s tekmovalci in jim omogočali kar najboljše delovne razmere: „Vesel sem, da smo se uspeli dokazati kot dobri organizatorji in gostitelji, za kar so zaslužni prav vsi, ki so imeli kakršnokoli zadolžitev v zvezi s tekmovanjem. Tudi sam obžalujem, da ni bilo več tekmovalcev iz našega kolektiva, vendar sem prepričan, da bo na naslednjem tekmovanju povsem drugače. Mnogi naši delavci, ki so si tekmovanje ogledali, že danes obžalujejo, da se niso priglasili. Tudi med številnimi osnovnošolci in srednješolci, ki so si ogledali tekmovanje, jih prav gotovo ni malo, ki jim je danes zatrepetala ,žilica' bodočega kovinarja. Tudi to je eden temeljnih smotrov tega tekmovanja." Tone Kordiš, član pripravljalnega odbora v IMV, tozd Tovarna avtomobilov, tako kot njegovi sodelavci že več mesecev živi s tekmovanjem. Energično zatrjuje: „Takšna tekmovanja moramo podpirati in razvijati. To je eden od temeljnih načinov preverjanja stopnje naše razvitosti na tem področju, kjer ne smemo niti za las zaostajati za svetovno tehnologijo. Naša pamet mora biti sposobna kosati se s tujo tisto iz najrazvitejšega sveta. To, kar se je dogajalo na tem tekmovanju, pogojuje organsko rast kvalitete našega dela v celoti." In tako so govorili tudi drugi, katerih imen nismo zapisali in jih ne boste videli na tekmovalnih seznamih ne na podelitvi nagrad. Ostajajo skorajda anonimni, čeprav so vložili veliko truda - nekateri med njimi celo vrsto let vztrajnega dela — da bi ustvarili vse pogoje za razvoj novih rodov kovinarjev, jedra naše včerajšnje, današnje in jutrišnje revolucije. [m m Sprejem za tekmovalce Proizvodnja II in uresničevanje novih programov Večini zaposlenih v našem kolektivu je znano, da v Proizvodnji II že vrsto let nazaj izdelujemo mehanske dele za podvozja prikolic in dostavnih vozil. To so vrtalni deli, od katerih točnosti in kvalitete izdelave so odvisna življenja vseh, ki so udeleženi v prometu. Zato je bilo pri snovanju investicijskega programa za 1978 kot osnovni pogoj zastavljeno, da je nujno zagotoviti stabilnost obstoječe proizvodnje in novih programov za osebna vozila. Začnimo s prihodom materiala. Tehnične službe, konstrukcija, tehnologija, vhodna kontrola, laboratoriji za metalurške in kemijske meritve ter precizna merilnica morajo najprej proučiti in napisati vse zahteve in jih oddati v sektor nabave, da na osnovi le-teh ta poišče domačega proizvajalca odkovkov, odlitkov, palic, cevi in profilov. Prevzemni pogoji morajo biti točno določeni in zagotovljena mora biti kontrola kvalitete pri proizvajalcu „surovca“ kot tudi pri nas. To pomeni, da „surov-ci” ne smejo priti v proizvodnjo, preden vhodna kontrola ne izvrši predpisanih meritev. Poleg meritev v vhodni kontroli se po potrebi opravljajo meritve v metalurškem in kemijskem laboratoriju in v precizni merilnici geometrije. Nabavljena oprema za te laboratorije je postavljena in že deluje, strokovni kadri pa so usposobljeni za zanesljivo in točno izvajanje potrebnih meritev. To je vse tisto, kar se ne nahaja v „kleti“, je pa sestavni del Proizvodnje II, in brez vseh teh naprav in instrumentov kot tudi sposobnega kadra je nemogoče dobiti homologacijo od RNUR, oziroma od nacionalnih inštitucij pri prodaji prikolic na Zahodu ali od naših inštitucij za dostavna vozila. Prejšnje leto (meseca maja) smo začeli s postavljenm strojev za realizacijo programa za proizvodnjo delov prem in zavorne instalacije ter strojev za ostrenje orodij. Za to so bili angažirani sektor kapitalne izgradnje, tehnološki oddelek TA, tozd Tehno-servis, kontrola kvalitete in Proizvodnja II. Predtem je bilo potrebno v tehnološkem oddelku izdelati vso potrebno tehnološko dokumentacijo in osnovna navodila o mazanju strojev ter izvršiti izbor sredstev za hlajenje, pranje in rezilnega orodja pri domačih proizvajalcih, pa čeprav smo to dokumentacijo dobili od RNUR, oziroma od proizvajalcev opreme. Šele ko je Pred leti, točneje 1978, so bili zastavjjeni programi za modernizacijo proizvodnje in za osvajanje delov osebnega vozila R4. Kako poteka realizacija programa v Proizvodnji II in kje se trenutno nahajamo, o tem bomo spregovorili v tem članku. Ob tekmovanju kovinarjev je bil za srednješolce organiziran tudi ogled prostorov proizvodnje II. bilo to narejeno, se je začelo tisto „pravo“ delo za tehnologe, strokovne delavce v proizvodnji, delavce za stroji, kontrolo, vzdrževalce rezilnega orodja in strojev in za precizno merilnico. Kot na tekmovanju je bilo potrebno pokazati, kaj že znamo in kaj se je še treba naučiti. Skratka, popolnoma je potrebno obvladati tehnologijo in tehniko dela na vsakem delovnem mestu. Strokovno pomoč neposredno v proizvodnji smo imeli za tri linije od tehnikov RNUR, zagon vseh drugih linij in strojev pa je izvršen, oziroma je pri kraju pod vodstvom naših strokovnih služb. Poudariti želim, da je zelo pomembno imeti možnosti, da se vsak izdelan element izmeri v precizni merilnici, ker se s tem prepričamo, da je to, kar je izdelano, preverjeno in merjeno na strojih in resnično dobro narejeno. Omeniti moram, da smo določene aparate za merjenje dobili s carine šele aprila, postavljanje in prevzem pa smo izvršili v začetku tega meseca. Šele zdaj imamo možnost, da dnevno dokažemo, da je oprema, s katero izdelujemo zavorne bobne in druge življenjsko važne dele vozila, v redu nastavljena in da so kontrolna in merilna orodja v proizvodnji brezhibna. To za nas, ki delamo na realizaciji teh programov, pomeni ogromno, a lahko rečem, da je to za IMV izredno važen dogodek in potrditev dolgoletnih želja. Poleg tega ni več težav glede ostrenja rezilnih orodij, a o tem je v Kurirju že pisalo. Pri osvajanju proizvodnje delov prem smo prišli do spoznanj, da mora priti do ožje delitve dela. Na eni proizvodni liniji mora sodelovati cela vrsta različnih specialistov, ki strokovno rešujejo zastavljene naloge. Zato smo se odločili, da poleg obstoječega kadra angažiramo mlajše strokovnjake, ki so šolani v Novem mestu. Tako pri nas že delajo štirje strojni tehniki, vendar jih nameravamo še zaposliti, kar pa je trenutno odvisno od plana proizvodnje. Poleg tega pride čez tri leta prva večja skupina diplomiranih strojnih inženirjev, ki nadaljujejo redni študij po končani tehniški šoli v Novem mestu. To so pogoji za realna in dolgoročna načrtovanja, ker je rešitev trenutnega stanja prav gotovo v znanju. Priznati moram, da smo pri uvajanju zastavljene proizvodnje prišli do vrste spoznanj pri izboljšavah na obstoječi opremi, določeni deli za novo vozilo pa bomo izdelovali na obstoječi opremi. To pomeni, da se delo ne končuje, ampak nadaljuje, kar je povsem normalno, saj to diktira nenehen razvoj sredstev za proizvodnjo in konkurenca. Naj še omenim, da so poleg programov v Proizvodnji II v dveh zadnjih letih realizirani še programi postavljanja velikih preš v Proizvodnji I, modernizacije lakirnice, mehanske obdelave v tozdu Mirna (odpreški, sestava, varjenje), lakiranje in montažo prem za R4, modernizacije karosernice za R4, za varjenje in montažo R18. Zaradi ustavljene gradnje objektov program proizvodnje krmilnega mehanizma ni realiziran, zato je izdelana analiza, da se v obstoječih objektih postavijo stroji in začne s proizvodnjo. In za konec naj dodam le to, da moramo sami sebi zaupati, vsi skupaj se moramo truditi doseči zastavljene cilje. KOSTA LAŽETlC TOZD TA i mv Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Spomin na lanskoletno akcijo Požarno varstvo in akcija NNNP1982 V potek letošnje akcije NNNP vključujemo kot eno prioritetnih nalog tudi preverjanje izvajanja in učinkovitosti požarnega varstva. Vključitev požarne varnosti v program akcije ni slučajna, saj smo vsakodnevno priče požarom, ki povzročajo izredno veliko materialno škodo in ogrožajo življenja ljudi. Število požarov nenehno raste, raste pa tudi zaradi njih nastala škoda. Leta 1979 je bilo v SR Sloveniji skupaj 1221 požarov, v katerih je nastala materialna škoda v višini 104,213.165 din. Leta 1980 je bilo 1391 požarov (kar 14 odst. več kot leta 1980). Pretežna večina požarov je nastala zaradi malomarnosti, neodgovornosti in nespoštovanja varnostnih ukrepov in normativov s strani požarnega varstva. Cilj akcije NNNP ni samo, da se pripravimo na zaključno vajo, ki bo trajala en dan, temveč mora akcija potekati celo leto. Kot osnovvni cilj akcije smo si zastavili zlasti naslednje: 1. preveriti našo sposobnost gašenja evcntuelnega požara; 2. preveriti, stalno spremljati in izpopolnjevati izvajanje po-žarno-varnostnih ukrepov in normativov; 3. zaposlene usposabljati za ravnanje s sredstvi za gašenje začetnih požarov; 4. pripraviti tak sistem požarne varnosti, ki bo zagotavljal ustrezno stopnjo varstva pred požarom. Naša DO pri izvajanju osnovnih proizvodnih potreb uporablja tudi večje ali manjše količine gorljivih snovi, s tem pa nastaja požarna ogroženost. Zavedati se moramo, da je ta v nekaterih tozdih in oddelkih izredno velika. Zavedajoč se problema požarne varnosti v naši DO, smo v zadnjem letu izredno intenzivno delali na teh področjih. V ta namen smo organizirali indu- strijsko gasilsko društvo ter nabavili veliko količino gasilske opreme. Poleg navedenega smo v sistemu izobraževanja vnesli tudi zahteve glede požarnega varstva. Kljub pozitivnim premikom na področju požarnega varstva pa še vedno ugotavljamo nezadostno razumevanje za izvajanje potrebnih ukrepov s strani požarnega varstva. Vsakodnevno smo priče dogodkom, ki imajo izredno veliko stopnjo požarne ogroženosti. Pri izvajanju varstva pred požarom ugotavljamo, da so naloge na tem področju velikokrat breme posameznika, drugi pa se obnašajo do teh problemov, kot da nas to sploh ne zanima. Če želimo požarno varnost vnesti v vsako naše opravilo, moramo brez dvoma doseči tudi ustrezno miselnost naših delavcev. V sistemu podružblja-nja požarne varnosti pa morajo svojo nalogo izvršiti tudi sindikalna organizacija in organi samoupravljanja. Glede na izhodišča akcije naj bi bil nosilec nalog sindikat, strokovne službe in ostali pa se vključujejo samo v pripravo posameznih opravil akcije. Pri izvajanju akcije planiramo v nadaljevanju naslednje naloge in opravila: 1. Izdelati je treba analizo stanja požarne varnosti in požarne ogroženosti. Analizo naj obravnavajo organi upravljanja in sindikalna organizacija, ki morajo oblikovati konkretne programe za vse nosilce požarnovarnostne aktivnosti (komiteji za SLO in DS, civilna zaščita, narodna zaščita in drugi). 2. V sodelovanju z vodstvom tozdov, komiteji za SLO -n ds in s strokovnimi službami v tozdu je treba pregledati in dopolniti načrt varstva pred požarom. 3. S strani službe požarne varnosti in vodstvom tozdov ter s pooblaščenimi osebami v tozdih je treba organizirati pouk o uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov ter načine in postopke v primeru požara. 4. V okviru poklicne gasilske enote (v sodelovanju z operativno enoto IGD) je treba organizirati več vaj gašenja požarov na različnih mestih (z različnimi sredstvi). 5. Pripraviti je treba skupno vajo poklicnih enot IGD in prostovoljnih enot v Novem mestu in v naši DO. 6. Izvajati je treba dopolnjevanje članstva IGD, zlasti v tozdu TA, in vanj vključiti vse člane CZ. 7. Izdelati je treba skupni program izobraževanja in dela enot IGD in CZ. 8. V okviru internega obveščanja je treba v vsaki številki glasila ..Kurir11 objaviti tudi izvajanje zastavljenih akcij in po potrebi izdajati posebne številke Informatorja. 9. Organizirati je treba delo križka „mladi gasilec11 na osnovni šoli Grm in ga vključiti v delovanje IGD. 10. V okviru propagandne dejavnosti je nujno pripraviti priložnostno razstavo o požarnem varstvu, ki bo potovala po tozdih. Razstava likovnikov v Krškem Med kovinarji so tudi takšni Tekmovanja kovinarjev se vrstijo že od meseca maja dalje po vsej Sloveniji; tako so bila po številnih občinah organizirana občinska tekmovanja in 13. junija se je tekmovanje z razglasitvijo rezultatov zaključilo v Krškem. Tudi v tej številki Kurirja pišemo o tekmovanju, v tem prispevku pa želimo opozoriti na nekaj drugega. Med kovinarji se najdejo tudi takšni, ki v svojem prostem času radi posežejo po platnu in nanj izlijejo svoja zapažanja, razmišljanja. In ker je teh ustvarjalcev med kovinarji kar precej, so 4. junija v počastitev šestega proizvodnega tekmovanja slovenskih kovinarjev v krški galeriji odprli obsežno razstavo likovnih del kovinarjev, ki je naletela na velik odziv; dela so razstavljena v krški galeriji in v Delavskem domu Edvarda Kardelja. Z veseljem smo ugotovili, da so na razstavi v Krškem sodelovali tudi trije delavci Industrije motornih vozil. To so trije ustvarjalci, katerih dela tudi trije delavci Industrije motornih vozil. To so trije ustvarjalci, katerih dela so naši delavci že imeli priložnost spoznati na razstavi v tovarni avto- mobilov (v težki presernici), ki je bila pripravljena v počastitev dneva republike. Franc Urbančič, Ljubo Skupek in Nace Turk so amaterji, ki se predajajo slikanju z veliko ljubeznijo in neizčrpno voljo. Tudi njim gre zahvala, da bo v našem kolektivu delo amaterskih likovnih ustvarjalcev morda le zaživelo v organizirani obliki v okviru likovne sekcije kulturno-umetniškega društva IMV. In če bodo njihova prizadevanja naletela na zanimanje in razumevanje, se bomo morda v prihodnosti lahko pohvalili z močno likovno sekcijo in vrsto zanimivih del ustvarjalcev — kovinarjev. f KURIR Dopisujte v naše skupno j | glasilo - to je boljše od jeze, \ % češ da O vaši TOZD nič ne£ i berete! | <&) kurir ^>>X^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX\1 Vojaki kasarne „Milan Majcen“ so obiskali našo delovno organizacijo. V njihovo izobrazbo sodi tudi spoznavanje z raznimi delovnimi organizacijami in kako deluje samoupravljanje v njih. Vojaki so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces v tozdu Tovarna avtomobilov, nato pa jim je tov. Simo Gogič spregovoril o samoupravljanju v naši delovni organizaciji. Volilna konferenca koordinacijskega sveta ZSM TA V sredo, 9. junija 1982, je bila volilna konferenca koordinacijskega sveta ZSM TOZD TA. Na konferenci šo bili prisotni predsedniki 00, člani predsedstva ter delegati. Po temeljiti razpravi o možnih kandidatih za funkcijo predsednika in podpredsednika KS so bili predlagani: predsednika Lobe Janez in Martin Sokolović, za podpredsednika pa Irena Verbič in Boris Pado-van. Največ glasov sta dobila: predsednik Janez Lobe in podpredsednik Irena Verbič. Predloge so mladinci na volilni konferenci potrdili z dvigom rok. IRENA VERBIČ TOZD TA -proizvodnja IV Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete! GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH SUHA KRAJINA 82 Jože Derganc, član predsedstva KS ZSMS DO IM V, je za tri mesece zamenjal to funkcijo in postal namestnik komandanta naselja v zvezni mladinski delovni akciji „SUHA KRAJINA 82“. Evidentirala ga je OK ZSMS Novo mesto za vodstvo MDA. nakar je prišel v širši izbor pri RK ZSMS, kjer so izoblikovali vodstva vseh desetih akcij, ki so letos v Sloveniji. Akcija je že v teku in zato smo Jožetu postavili nekaj vprašanj. Kdaj se je začela tvoja brigadirska aktivnost? „Prvič na akciji na Plačkovi-ca leta 1977, ki je bila pri Štipu v Makedoniji. Naslednja je bila akcija Deliblatska peščara 1978 v Vojvodini. Potem sem bil eno leto v vojski in leta 1980 na Reki, kjer je naša brigada Marjana Kozine sodelovala pri končnih delih na Krku — Titov most. 1981 sem bil na Partizanskom putu na Fruški gori in letos v Suhi Krajini.“ Kakšne so bile tvoje naloge v brigadi? „Trikrat sem bil traser brigade. To je zanimivo in kreativno delo, ki sem ga rad opravljal. Skrbeti sem moral, da smo dejansko dosegali rezultate, ki smo si jih zastavili. Kajti vedno je med brigadami, ki so na akciji, tekmovalni duh. Hočemo narediti čim več in čim bolj kvalitetno. In vedno smo se trudili biti dosledni in dobri, kvalitetni delavci. Ni pomembno le narediti, doseči cilj za vsako ceno in pozabiti na kvaliteto izvršenih del. Mislim, da bi bolj morali stremeti za kvaliteto. Težave so s pripravo del. Največkrat težave povzročijo zunanji sodelavci, ki za delo brigadirjev premalo dosledno pripravijo traso.“ In kako je na akciji v Suhi krajini? „Akcija je kot šola. Lepo je, ko je akcija uspešno zaključena, prej pa je veliko obveznosti in odgovornosti. Vse kar doživiš na akciji te bogato poplača za ves trud, ki ga vlagaš v to, da bi vse potekalo po pričakovanju. Delo na akciji dejansko traja 24 ur. Ves čas moraš biti aktiven. Biti moraš ob pravem času, na pravem delu. Moje delo zahteva poznavanje naselja. Vse mora brezhibno delovati, da ni nepotrebne slabe volje med brigadirji. Ne sme zatajiti vodovod in elektrika, prava katastrofa bi bila, če bi zmanjkalo hrane, higiena v naselju mora biti brezhibna. Zdravstveno stanje brigadirjev, disciplina v naselju, red in čistoča — vse to je moja skrb. Vsa ta dela ne morem opravljati sam. Koordinirati moram dela kuhinje, sanitetne službe, servisne službe, kjer nam je v veliko pomoč vojska, ki nam je SUHA KRAJINA omogočila in zagotovila nepogrešljiv kader, saj nam vojak Franci dejansko včasih rešuje gordijske vozle, prav tako pa je tudi kuharska ekipa okrepljena z vojaki — kuharji.“ Kaj pa samo življenje v vašem naselju? „Ko brigadirji ob 14*1 pridejo s trase, kjer dosegajo kar lepe rezultate, je najprej na vrsti umivanje, kosilo, v popoldanskem času pa si sami brigadirji pripravljajo razne aktivnosti. Imamo vrsto tečajev, ki so solidno vodeni. Tečajev je precej: avto-moto tečaj, tečaj za radioamaterje, foto tečaj, plesni tečaj, tečaj slovenskega jezika in tečaj v katerem spoznavamo padalski šport. Organiziramo izlete, prikazujemo filme, razne kulturne umetniške skupine kot na primer folklorna skupina Tone Rožanc, obiščejo brigadirje v naselju. Ne manjka tudi brigadirskih skečev, petja in plesa. Ne pozabljamo na politično usposabljanje. Težko je v nekaj stavkih do podrobnosti predstaviti vsakdanji utrip življenja v naselju. Sedaj je velik del prostega časa izpolnil „mundial“, ki ga vsi spremljamo z velikim zanimanjem. Sploh je šport pomembna aktivnost brigadirjev.“ Ali brigadirsko naselje vpliva na sam kraj - Žužemberk? „Seveda vpliva. Kraj v teh mesecih močneje zaživi. Brigadirje je Žužemberk sprejel z odprtimi rokami, saj mu dajejo posebno dinamiko in pestrost. Krajevna skupnost nam nudi veliko pomoč in se vključuje v naše aktivnosti. Brigadirsko naselje je vključeno v kraj. Čutiti je močno povezanost in naselje je tako del homogene celote Žužemberka. Leta 1981 so bile v rekordnem času postavljene tri montažne hiše, v katerih je prostora za 250 brigadirjev. Naselje je v centru Žužemberka, in vsakdo, ki ga pot popelje skozi ta kraj ob cesti, vidi utrip naselja. Naselje je še vedno v fazi izgradnje. Pomožni objekti so v stavbi ljudske tehnike in osnovne šole. Letos so bile s pomočjo pripadnikov JNA dokončane sanitarije. Naselje bo treba še ustrezno urbanistično urediti, da bo nekoč dejansko lep objekt širšega družbenega pomena.“ Naj ob koncu vodstvu akcije in brigadirjem zaželimo veliko delovnih uspehov in da bi iz Suhe krajine odšli polni novih izkušenj in bogatejši za številna prijateljstva. Horuk! Podvozje je treba dvigniti KURIRJEV OBJEKTIV Delavci v Brežicah se pogosto pritožujejo, da vsa leta, odkar imajo tozd, ni bilo bistvenih tehnoloških izboljšav pri montaži prikolic. Največ pripomb pa imajo zaradi obračanja podvozja. Delo je težko, pa tudi nevarno. Naprava za obračanje pa že nekaj let visi v oblakih obljub ERNEST SEČEN TOZD TAP fr ogledalo TOZD_____________________________________________št, prisp. [ TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 6 Proizvodnja 1 5 Proizvodnja II - Proizvodnja lil 1 Proizvodnja IV 2 Proizvodnja V 2 Obrat Suhor 3 Kov. obrat Brežice 2 TOZD TOVARNA PRIKOLIC 7 TOZD TEHNOSERVIS 9 TOZD COMMERCE 14 DSSS 30 TOZD TAP Brežice I2 TOZD TO OKEN IN KOV G Šmarjeta I TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj 4 TOZD TOVARNA OPREME Mirna 2 TOZD ZIF Ljubljana 3 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir 6 V V 11/12 št. Kuriija nam jo je pri rubriki . ogledalo’ zagodel tiskarski škrat. Napačno število objavljenih prispevkov je bilo objavljeno za TOZD Commerce, DSSS in TOZD TAP Brežice. Točne številke so objavljene v ogledalu v tej številki' ter ga počasi spustiti na tla. . . . ga prijeti z druge strani . RAZPIS ZA POSOJILA PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI NOVO MESTO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je v Dolenjskem listu dne 17. 6. 1982 objavila RAZPIS za zbiranje zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu. Razpisujejo se: 1. Posojila za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje do skupne vsote 3,000.000 din. 2. Posojila za gradnjo zasebnih individualnih hiš do skupne vsote 27,000.000 din. Do posojila so upravičeni tudi vsi delavci DO IMV ne glede na območje SFRJ, kjer so zaposleni. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Do posojila so upravičeni le tisti delavci, ki so že ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Za namensko varčevanje šteje: — če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše ali — če je prosilec ali član njegove družine vsaj eno leto pred objavo tega razpisa namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. oredračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše. Fovršina standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše znaša za štiričlansko družino 70 m2, za vsakega nadaljnjega družinskega člana se poveča za 15 m2, vendar največ do 90 m2 stanovanjske površine. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja poprečno očiščena vrednost m2 stanovanjske površine stanovanj, zgrajenih v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v letu 1981 v višini 21.033,00 din. Za člane družine po tem razpisu štejejo: zakonca, otroci in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu. 2. Do posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci, ki še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo, in če izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, — da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno—tehnično dokumentacijo, — da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31. 12. 1985, — da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. Upravičencem do posojil po tem razpisu pripada posojilo, odvisno od višine dohodkov vseh družinskih članov v letu 1981. Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki: — so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, — nimajo stanovanja ali prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanj u, — bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80 % predračunske oz. končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše oz. stanovanja ne sme presegati 60 % vrednosti standardnega stanovanja. Upravičenec do posojila in njegov družinski član lahko pridobita pri Samoupravni stanovanjski skupnosti samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istega stanovanja ali stanovanjske hiše. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov in ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera za posojila je 4 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje dvanajst mesecev po podpisu posojilne pogodbe. Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB, TDB Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Vloge z vsemi potrebnimi dokazili je treba vložiti pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6/11, soba št. 60, kjer interesenti za posojila prejmejo enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila. VLOGE SE SPREJEMAJO DO 15. JULIJA 1982. Potrebne informacije lahko dobite tudi v Oddelku za družbeni standard pri tovarišici Štangelj — int. telefon 85. V hribe tudi letos Spet je tu čas planinarjenja. V Kurirju se oglašamo z objavo našega plana tur, ki naj bi jih izvedli, in upamo, da vas majhna zakasnitev ne bo ovirala pri odločitvi, da se nam vsaj na enem od izletov pridružite. Tudi tokrat nam je pri načrtovanju pomagal naš zvesti dolgoletni planinec Tone Dolinšek. Oprostite nam, ker vam tokrat posameznih tur ne bomo tako podrobno opisali, seznanili pa se boste z okvirnimi odhodnimi mesti, s postajališči, vse podrobnejše podatke, ki bi vas utegnili zanimati, pa boste našli v vodniku po Kamniških in Savinjskih Alpah in v vodniku po Julijskih Alpah. Ta dva vodnika priporočamo vsem planincem. Načrt je takšen: Prva tura: 3. julija 1982 Radoha (2062 m, Savinjske Alpe, enodnevna tura). Začetek poti pri gostilni Rogovilec na Solčavi in do vrha Radohe (3 ure hoda). S kratkimi postanki nazaj po drugi poti do Rogovil-ca. Druga tura: 17. julija 1982 (31. julija — Grintavce (2568 m, Kamniške Alpe, enodnevna tura). Na Grontavec bomo odšli iz Kamniške Bistrice, dalje do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (3,30 ure hoda), od tam na vrh (2,30 ure hoda). Nazaj po isti poti. Tretja tura: 14. avgusta 1982 - Triglav (2864 m, dvodnevna tura). Iz Vrat (Aljaževega doma) čez prag do Staničeve koče, od tu na Kredarico in na vrh. Spust na Dolič (lahko preko Planine ali naravnost), kjer bo v Tržaški koči prenočitev. Priprave brežiških komunistov na 3. sejo konference ZKS Brežice V temeljni organizaciji Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice so komunisti pričeli s pripravami na 3. sejo konference ZKS Brežice. Po široki razpravi so sprejeli sklep, da morajo biti seznanjeni s težavami in nakazanimi rešitvami. Obenem so sprejeli tudi sklep, da se morajo v izrednih primerih vključiti v proizvodno delo tudi režijski delavci. Na istem sestanku so potrdili tudi evidentirane člane za 120-urno občinsko politično šolo. Kandidati so: Ivan Blazine, Ciril Veble. Tatjana Kovačič in Jožica Lipar, ki bo obiskovala 3-mesečno politično šolo teorije in prakse. Naslednji dan prek Komne in Sedmerih jezer v dolino. Četrta tura: 28. avgusta 1982 — Stenar (2501 m, Razor 2601 m, Vršič). Spet krenemo iz Vrat (Aljaževega doma) na vrh Stenarja, od tam do Pogačnikovega doma, kjer bo prenočitev. Naslednji dan na Razor in spust na Vršič (7 ur hoda). Upam, da ste z izbranimi turami zadovoljni. Seveda je za vse ture potrebna določena fizična pripravljenost in v nahrbtniku samo tisto, kar je najpotrebnejše, da o ustrezni obutvi ne govorimo. Pričakujemo, da nam bo tudi letos sindikat omogočil ustrezen prevoz in da bo za vse ture zadostno število prijavljenih, tako da bomo lahko naš načrt v celoti uresničili. Vse dodatne informacije lahko dobite pri Spasenki Laza-rov (tel. 18) ali pri Ivanu Retlju (vzdrževanje preme R 4). Planinski pozdrav Za planinsko sekcijo SPASENKA LAZAROV tozd TA ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage mame se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Commerce ter prijateljem iz drugih TOZD in DSSS IM V za darovano cvetje in izraženo sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VIDA KERIN IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.