OKVIRNA OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ OBČINE LJUBLJANA CENTER Jasno začrtane smernice Kljub temu da je gospodarstvo v na&i občini tesno pavezano z območjem mesta Ljubljane, dajejo nekatere anačdlnosti poseb-no sliko gospodarskemu razvoju občine Cferuter. ¦• ¦< Delavci, kii združujejo svoje delo in sredstva v temeljmih orga-nizacijah združenega dela na območju naše občitne, realizarajo oferog fiL odstotkov celotnega dohodka in prabližrao polavico do-hodka v Ljufrljani. Glavna posebnost gospodarske strukituTe je, da 84 odstatkov celotnega dohodka odp-ade na trgavino, gosiinistivo in tufrizem. Tega ne smemo pozabiti, ko afializiramo in ocemjujemo gospo-darska gibanja v letu 1974. Ko iščemo slabostd in oce-njujemo uspehe v preteklem" letu na področju gospodarstva, je vsekakor treba upoštevati ¦ procese, ki so vplivali na go-spodarstvo pri nas in mu dali še posebno obeležje. — ustavne spremembe, kd so še bolj utrdile in pbstaie dejanska osnova uveljavlja-nju samoupravljianja v TOZD in OZD; — sarnoupravno sporazumeva-rtje med delavci v temeljjniih ^ organizaciiah združenega de-*la in delovntmi ljudmi z ostalih področij. — integracijski procesi, ki so doživeli vsestransko podpo-ro družbenopolštičnih orga-nizacij in skupnosti; tako da so vidni že nekateri uapehi na področju združevanja. Lansko leto izfcazuje gospo-darstvo naše občdine visoko rast, in sicer v razmerah, na katere je vptlivala visoka stop-nja Inflacije. če priimerjamo gospodarske dasežke, nduno, da je stopnja gospodarske ra-sti povezana s poveoanjem za-poslenosti. Drugi kazalci roam fcažejo, da so sredstva za osebne dohod-ke naraščala počasneje od do-hodka in vzporedno z n.O(tninal-no rastjo produktdvnosti. Kljub nekaterirri praz>adeva-njem v preteklem letu, pa še vedno nizka reproduktivina sposobnctit gospodairstva ne omogooa bistvenih povečanj vlaganja v obnorvo osmovmnlh in obratnih sredstev. Tsžave, ki nastajajo zatradi povečanja cen suxwin in re- produkcijskega materiiala, go: 'spodarske organizacije ne bo-do miogle večno reševata z ne-nehnam dvigovanjeim cem svo-jim proizvodom. Vsekafcor se bo potrebno bolij kot doslej opreti na lasfcne vire. Da bi b»lj plastifeo prikaza-li lani dosežesne reaultate v gospodarstvu v primerjavi z letom 1973, novaijamo še nekaj kaaalcev — indeks družbsnega praizvo-da je v primerjavii z letom - 1973 znašal 137; — dohodek gOiSipodarstoiii ot-gaindKacij: indekB 135; — zaposlenost se je povečala: indeks 105; — osebni dohodki: iindeks 128; — pogodbene obv-ezoasiti: in-deks 128; — prispevki, davki in druge da-jatve: indeiks 318. V posebni izdaoi Dogavoro.v je izšel osnutek smennic druž-benoekortomskega raavoja ob-čine L«jubljana Center za leto 1975. V delegatsfkiih raapravah so se oblikava.le nekatere pri-pombe. Ena takih btstvenih in napogostejšdh pripomb je, da so smernice presplaane oea.ro-ma premalo konkretne na po-samionih podroojdh. Na goispodarske smemice je potrebno gledati kot na saner-nice, ki se konkretizirajo vgo-spodarsikem planiu. Pri usme- ritvi gospodarskega razvoija naše občine je potrebno upo-Števati stalen vpMv gospodar-skih gitoanj, pri čeimer pa mo-ramo vseskozi mislibi na vlogo in poveizanost celotnega jugo-slovanskega gospodanskega prcutora. Jasno se je fcreba za-vedati, da se todi mi ne bomo moigli ogmita negatiAmdm gospo-darskiim težnjam v svetu, kd se bodo tudi pri nas O'dirazile v družbanem iin ekonomskem razvoju. Pereč problem je tudl to, da energefcika in infrastriuik-tuira pri roas še vedno močno zaostajata za poitrebami. Več bo potrebno nareditd tudi na podrbdju družbenega dogovar-janja in samoupravnega spo-razumevanja za usklajeno gii-bano'e tržišča in cen. To so vse faktorji, ki bodo še kako vpli-vali na naše letošnje gospodar-stvo. Priaadevati si bomo mo-rali na treh podrodjih; uveiljav-ljanju in razvijamju samoiup-rawiih odnosov im vseh pod-rodjih, povečatd dtoamifino go-spodarsko aktiirnosit, ka mora temeljiti na bolj ekonomičnern poslovanju in potrebno bo na-peti vse sile za poveoaraje re-produiktivne spoisobnosti go-spodarstva. V naši občinl se največjido-hodek ustvarja v trgovinskih, gostinskih iin turistitoih dejav-nostih, saj na ta del odpade kar 84 odstotka celotnega do-hodka. Gtede na to gospodairsko po-sebnost naše tibčine bo v t&m in naslednjem letu potrebrra posvetiti vso pozornost pove- zovamju praizvodnje s trgovi-no. Na podlagi sporazuimievanja in dogovairjanja bo poitreibno združevati delo in sredsbvia. Po-isikati je treba tudi stoupne družbene interese v vključeva-nju v mednarodno delitev de-la z osnovno nalogo — poveda-tj izvoz in poistopno zmianjše-vati uvoz tistih suravin in re-prodiukcijskega materiala, kd jih ttomo lahiko nadomeistili z domačimi viiri. Organizacije združenega de-iba s področja gosbmotva m. tu-rizma, ki dajejo še posebno obeležje gospodarski sfcrukturi naše občine, bodo morale skr-beta za realdzacijo večjega ne-blagovnega ' deviznega priliva, kar bo mogoče doseči le s tes-nejSim povezovanjetn in bolj-šim izkoriiščanjem obstoječiih zmoglji-vosti in z encifcnejšo go-stinskoturistično poniudbo v fcujini. Reiprodukcajska sposoib-niost ^ obrtnih dejavnostih še vedno močno zaostaijia za raz-vojem ostalih gospodanskih pa-nog. Na področju zaposloivanja je potrebno preiti od eksten-zivmega k intenžiwiemu zapo-slovanju delavcev in jih ust-rezno izobraaiti, k©r le tako lahko izboljšamo kadrovisko strukturo v skladiu s sprejetim dOigovoiroin o kadrovskd poiliti-ki v Ljubljani. Letošnje leto bo pomenilole-to bistvenih premifcov na po-dročjih družbenih dejavnosti. Delavci v organizaciijah adru-ženega dela bodo prvič nepo-sredno raizpmvljadi o sredrnje-ročnih programih saimoupraiv-nih interesnih skupnosta ter tako neposredno odločali o prograrairani porabi sredstev, ki jiih ustvarjajo. Konec lanskega in prve me-sece letošnjega leta- so bile v občiini Canter ustanoivljeine sa-moupravne interesne skupnosfci za vzgojo in izo'braževianje, ot- roško varstvo, raziskovanije, kulturo, telesno kulturo, zdrav-stveno in socdalno Bikrbstvo. Na področju vzgoije. in jbo-braževanja* bo potrebno veli-ko narediti. Postaviti bo po-trebno temelje za uapešen pre-hod na cetodnevno aoto. Zato bodo zadeli gradiiti prizidlke na dveh osnovnah šalah v naši olb-čini. Letos pa bodo prideli gma-dita. nov vzigiojnovarst-vend za-vod v KS Stara I/jubltjama za 150 otrok. Kuiltura in telesina kultura sta potneimibna dejavnilka, kjer bo treba potskrbeta za večjo mno-žiičnoist, saj je blla do sedaj alasti kultura v vBebinskem po-gledu dostopna le deluljudi. Tudii na teh dveh podiročjih bo potrebno vlagati nove investl-cije v gradnjo kuiturnih bb-jektov ter športnorekreacijisikiih centrov (KS Poiljane in Tivo-M). Februarja letos se je komstii-tudnaLa v naši občini raziako-valna sikupnost, katere samo-upravni sporazum je poidpisar lo že več kot 35.000 delovnnjh ljudri, ki združujejo svoje delo v delo^vnih. organizacdjah otoči-ne Center. To \uekakor kažena veliko zantoanje poirafbniilkiov za raavaj te čedalje boJJ po-merabne družbene dejavnosti pri nas. Upajmo, da bo pro-gram tn njegoivo dosiedno is-vajanje upravičil priičaikoviainja delovnih ljudi. Nekatere naloge na področ-ju zdravstvenega varstva tnso-cdatoega skrbstva smo že za-čeli uresničevati (fliourograf-ska akcija, sociataa služba). Nalog v letošnjem letu je torej veliko na podiročju go-spodarskih in družbesrnih dejav-neosti. Mebode in rešitve za izvedbo bo potrebno akcijsko opredeliti ni se resno lotiti na-log, ki smo si jih sami zadali in jih zavestno sprejela.