kulturno -politično glasilo
svetovnih in
V naših izložbenih oknih kažemo na punč-kah-lutkah nove spomladanske oblekce iz našega blaga, katere za vas v najkrajšem času izdelamo.
jffeffe,	BELJAK
c^tidivig	VILLACH
Sfldu,nitic6 Ha“P"1-21
domačih dogodkov
6. leto - številka 10
V Celovcu, dne 11. marca 1054
■m—m——maM——»ro—ni ihm, q
Cena 1 šiling
RESNE BESEDE V PREMISLEK






Kakor so ..trontovci” pred enim letom pozabili na svoje Slovenstvo, iki ga imajo v zakupu in so se na vso moč gnali za nemško stranko, da bi tako preslepili slovensko ljudstvo, iki je v svojem bistvu ostalo zvesto svoji lastni preteklosti in kljub vsem pretvaram in razočaranjem odklanja vsako povezovanje z odkrito ali prikrito komuno, tako to delajo danes.
Prvotni sklep občnega zbora DF, ki ga je objavil ljubljanski ..Slovenski poročevalec” dne 9. januarja 1954, da bodo sodelovali s socialistično stranko, je ljudstvo odločno odklonilo po vseh svojih dosedanjih izkušnjah. In tako so se zagnali sedaj zopet v boji proti KDS in vsemu, kar je še slivenskega.
Potovali so od vasi do vasi, silili, prigo varjali in celo grozili in zraven še lagali, ko so pripovedovali, da KDS-a ni, da ga nikjer drugod ni kakor prav v občini, v kateri se je dotični ..apostol” naluijal. Naj bi nam raje gospodje povedali, kaj so zvedeli na svojih potovanjih pri svojih lastnih pristaših v Bistrici pri Pliberku, kaj sta slišala g. F. in g. L. v Bistrici v Rožu, potem bo
narod mogel pravilno soditi, kdo je vplival na sestavljanje ol>činskih list, kdo je koga silil, kdo se je povezoval na eno ali drugo stran.
Naj ti, apostoli vprašajo enkrat na Ledin ca h in tam jim bodo domačini, ki trezno presojajo Občinski položaji in vse, kar se je pod socialističnim županom zgodilo, tudi iz svoje lastne izkušnje poznajo, povedali, kaj je skupno listo izsililo.
Da imajo volilci v demokratični državi pravico povezati se po svoji razsodnosti, tega ti ..apostoli” demokracije pač ne morejo doumeti.
Naša zavednost je tako močna in tako spoštujemo voljo na vasi in občini, da smo in 'bomo storili vse, da ibodo volilci šli na volišče tudi tam, kjer se na dejanske razmere pri sestavljanju liste ni oziralo ali premalo oziralo. Dejansko občinskih volitev ne bodo odločile le liste, marveč predvsem volilci. Če danes ..Demokratična fronta delovnega ljudstva” proglaša volilno sa-;l)Otažo v posameznih občinah, tedaj daje pač sebi najmočnejše spričevalo politične nezrelosti.
Mi Jih poznate J
..Apostoli” naprednosti so izredno gibčni, ker se vendar z narodnim vozom prevažajo po deželi. Tudi to dejstvo je tre!ki osvetliti. Dr. Franci Zvvitter in Franjo Ogris sta bila oba leta 1937 bogoslovca in z vso vnemo zavzeta zn svoj poklic, za katerega sta se pripravljala. Znanost pa nas uči. da sc človek vsakih sedem let prenovi. To ]M>t sta dosledno šla tudi omenjena gospoda. Kakor >ta bila leta 1937 kot bogoslovca vneta za vero in krščanstvo, tako sta sedem let ]>o-meje z isto vnemo bila na delu za komuno Vlarksa in Lenina ter Stalina, to je bilo leta 1945 in pozneje. In zopet sedem let nato, leta 1952, sta bila z vsemi tehničnimi sred-'tvi na delu za socialiste in sicer tiste socialiste, katere so preje označevali kot izrodek reakcije in fašizma. Saj smo vse to doživeli leta 1952 in naprej.
Če nisi z
lir sedaj še nekaj posebno značilnega, (i. inž. Muri je že nad dve led kamen spo tike v takozvanem ..naprednem taboru”. Bil je do Božiča Lini v našem uredništvu. V tem času je g. inženirju njegov' bratranec IVistovnik v Kortah predal posestvo. Pri Pristovniku je bila doma mati g. inž. Murija, torej spada g. inž. vsekakor v najožje sorodstvo, ker lastnih otrok ni bilo.
Dokler je za g. inženirjem Murijem letal ttradnik jugoslovanskega konzulata ali po Uličnega urada za veze med FLRJ in Av-vtrijp v Celovcu, g dr. Pavlin in mu prigovarjal, tla naj se vrne v Ljubljano in mu obetal vsako mesto, tako dolgo nismo brali v ..Vestniku” nobenega napada na g. inženirja. Ko pa je gospod inženir jasno pove-'kd, da on po svojem gospodarskem gledanju in svojih gospodarskih izkušnjah ne more sodelovati s komunističnim gosjiodav-
Če človek nekoliko trezno presoja ta razvoj, se mora vprašati, kaj brsta taista dva „tovariša” napravila leta 1959, torej zopet v sedmih letih. To so mlini na veter, ki sc pač obračajo za vsakokratnim vetrom, rožljajo po taktu, ki ga narekuje ta veter.
„Vestnik” pa jc zapisal, da jc bilo to zadržanje v vsakem slučaju pravilno in dosledno.
Čudimo se, da so ti ,,tovariši” v zadnjem ..Vestniku” celo napadli zaslužnega moža x Ledincah, g. Tratnika, ki je po svoji naj-bdjši volji in po svojem poznanju položaja brez vsakega našega vmešavanja, pristal na skupno volilno listo v Ledincah. Včasih so se polaščali volje izseljencev, danes pa jih že napadajo, čc si ti dovolijo misliti z lastnimi možgani.
nami...
skim usmerjanjem, so se pričeli napadi v „Vestniku”. Od tega časa je jiostal Iselogar-dist, izdajalec in vise dingo in danes bi po njihovem pisanju sodeč rajši videli na Pristovnikovemu posestvu Steinacherjevega pristaša. Da je ..Krščanska volilna skupnost” za oličino Bela postavila g. inž. Murija na kandidatno listo za občinske volitve 14. III., je razveseljivo dejstvo in izpričuje zrelost odločnih mož, ki hočejo imeti v občinski hiši gospodarsko razgledane može, ki l»odo s svojo izkušnjo služili občini in vsej občinski skupnosti. Če ti ..napredni in protifašistični bivši —” očitajo imenovani volilni listi, da jc tam tudi grof Thurn, tedaj bi samo dodali, da si je grof Thurn izgra dil pot v demokratične razmere preko Da-diau-a. On je bil ravno tako in celo tlalj časa v Dacbau-vu, kakor marsikateri od DF tako opevani socialist ali celo lastni pristaš.
To je pa čisto proletarsko
V našem listu smo že Seta 1949 pisali o •■odamjem deželnem .svetniku dr. Jobstu. Bi-h' smo v. njim v hudem boju pri' delni izpraznitvi Mohorjeve hiše. On je bil namreč pravni zastopnik strank, :ki so hotele '}x> izpraznitvi po Angležih v hišo.
Pozneje je izstopil k deželne vlade in vodi svojo advokatska pisarno naprej,. Sedaj
vodi veliko tožbo prdti KELAG-u, ki je lastnica koroških elektrarn, za 960.000 tisoč: šilingov kot odškodnino za .sodelovanje pri pogodbah, ]x> katerih so podržavili privatne c-lektrarne v deželi. Seve bodo morali to vsoto iplačevati socialistu dr. Jobstu vsi oni1 reveži, ki potrebujejio električni tok. Tudi za tega socialista se zavzema napredna Demokratična fronta.
Računi
V zadnjem »Vestniku” pišejo o neizmernih dolgovih, ki jih ima „Naš tednik - Kronika” v Mohorjevi tiskarni. Tudi v tem vprašanju jasne številke, ker nimamo nika-kega povoda, da bi kaj zakrili.
Dejstvo je, da ima list v tiskarni za leto
1953	še 24.179,30 šil. dolga. Dejstvo je, da ima list to vsoto krito skoraj s trikratno vsoto še neplačanih računov na inseratih. Poznamo le malo podjetij, ki bi bila v stanu tekoče iztirjati vse, kar je odprtega in tako tudi tekoče plačati vse obveznosti.
Tretje dejstvo pa je tudi, da jc uprava Usta tiskarni že plačala vse stroške za marec
1954	in deloma tudi za april, ker smo ra-
Če bi bile pa še vse res...
Čc bi bilo res, kar mam očitajo, tedaj pa bi celo plavali v denarju; škoda da' temu ni talko.
Tako so šušljali in še šušljajo v , .napredni h vrstah”, da ,,te mračnjake podpira ce-lovški ordinariat,” ki je dal .	100.000 Sil.
Leta 1949 pa je prišla oseba i/ Gur na stanovanje g. dr.
Tiscblerja v Linsengasse in tam stavila vprašanje: »Gospod doktor, kam pa ste dali tistih ........................ 75.000 šil.
ki vam jih je dala OeVP? Dr.
Tischler je odgovoril: »Mama, ko bova dobila prvih deset šilingov, jih bova delila.”
Sedaji namigu je »Vestnik”, da
je črna reakcija dobila (?!) .	.	50.000 šil.
Skupna vsota................ 225.000 šil.
l o so kar lepe vsote, s katerimi mi na žalost ne moremo računati, ker moramo delati z jako skromnimi sredstvi.
Razpisujemo nagrado za tistega, ki nam bo to lepo vsoto od teh naših »ožjih” prijateljev prinesel, 50 odstotno nagrado. To pa. radi tega, ker nočemo biti od nikogar plačani, pa naj bi bil ta ali drugi »ožji” prijatelj.
čnne za leto 1953 ločili od novih obveznosti. Tako lahko z, mimo vestjo in pred vso javnostjo ugotovimo, da je »Naš tednik-Kronika” postavljen na trdna gospodarska tla in da »Vestnikarjem” le ne bo uspelo pomšiti tega, kar jim je trn v peti. To so gospodarske stvari, ki so tiskarni Mohorjc-vc družbe lavno tako jasno znane kakor u-pravi lista. Če pa mislijo gospodje v DF kuhati svojo poUtiko iz tega, da si mi tudi v ožjem krogu povemo odkrito in možato besedo, tedaj pa se zelo motijo. V naših vrstah ni ni kakega stvarnega ali celo osebnega razdora, to kaže tudi jasno vse naše delo.
Kaj sledi iz vsega tega?
Le eno želimo, da bralci trezno presodijo dejstva. Če bodo to storili, bodo tudi dne 14. marca pravilno storili. Oni ne bodo o-stali doma, marveč bodo kot državljani in Slovenci storili svojo dolžnost in šli na volišče. Oddali bodo stoj glas možem na volilnih listah, ki jih v naslednjem navajamo. Tam pa, kjer celotni listi ne moremo dati svojega zaupanja, pa je gotovo ena oseba na listi, kateri lahko izrazimo svoje zaupanje.
Če ostaneš doma, nimaš pravice, da kritiziraš delo občine, ker si sam zakrivil, da je tako, kakor ti ne želiš.
ŠE ENKRAT DOBRO PREMISLI:
KOMU BOŠ DAL SVOJE ZAUPANJE, SVOJ GLAS?
KOGA ŽELIŠ V OBČINSKEM ODBORU?
Domačina, dobrega gospodarja, razsodnega moža, tega želiš in radi tega boš dal svoj glas možem na listah, katere navajamo na tej strani.
Koga bomo volili v nedeljo, dne 14. mana 1954?
V naslednjih občinah so naši kandidati na sledečih listah:
Bela pri Železni Kapli
Bekštanj
Bilčov.s
Bistrica pri Pliberku
Bistrica v Rožu
Blato pri Plilierkii
Dobrla vas
Galicija
Globasnica
Hodiše
Ledincc
Libuče
Loga vas
Medborovnica
Radiše
Rožek
Ruda
Sele
Slovenji Plajberk Svetna vas Škocijan škotiče
Šmarjeta v Rožu št. Jakob v Rožu Zgornja vesta Žitara vas Žvabek
Krščanska volilna skupnost Gospodarsko združenje Zveza kmetov in delavcev Stranka kmetov in delavcev Krščanska stranka Skupna lista kmetov in delavcev Gospodarska lista Krščanska demokratska stranka Krščanska demokratska stranka Gospodarska lista Gospodarski blok
Kmečka in delavska gospodarska zveza Volili Iromo g. Arnolda Černič Skupna slovenska list«
Gospodarska stranka Stranka kmetov in delavcev krščanska demokratska stranka Krščanska demokratska stranka Krščanska demokratska stranka Gospodarski blok Lista Miha Kačnik, pd. Joget Volili bomo Štefana Hafner Krščanska demokratska stranka Krščanska kmečka in delavska lista Zveza kmetov in delavcev Katoliška »Gospodarska lista” Krščanska stranka
Politični teden
Po svetu...
1 udi za' politično žurnalistiko so nastopili nekakšni postni dnevi računanja, premišljevanja in pripravljanja za prihodnje tedne. Pisati je treba še vedno o .posledicah berlinske konference, katere edino živo dete bo konferenca v Ženevi 26. aprila, kot nadaljevanje razgovorov med Vzhodom in Zapadom. V Ženevi bodo govorili o azijskih vprašanjih, ker so z Evropo že v Berlinu ..opravili”. Da politični del časopisja ni bil dolgočasen, so .poskrbeli zadnji prevrati na na bližnjem Vzhodu in okrog vsega tega se bomo tudi danes pomudili.
V Ženevi si bodo spet pogledali v oči sicer šele čez dobra dva meseca, toda di-plomatsko-politične priprave so se že zdaj pričele. Oba tabora zbirata svoje zaveznike, argumente in propagandne kalibre vseh vrst. Preden bodo sedli za mizo, 'bo gotovo mnogo obojestranskih obdolžitev, mnogo strupenega povedanega in tako oboroženi si bodo potem v Švici segli v roke in se pričeli pogajati. Prvi je pričel s takimi „pri-pravami” sovjetski zunanji minister Molotov. Dal je izjavo o berlinski konferenci in govoril ostreje kot v Berlinu. Po njegovem naj bi neuspeha konference bile krive izključno zapadne sile. Da naj bi njegovo poročilo bilo nekak uvod za ženevsko konferenco, je mogoče sklepati iz tega, ker je veliko povedal o Indakini. O tamo-šnji vojni bodo v Ženevi namreč zelo izčrpno govorili in to bo Francoze najbolj, zanimalo. Zato je Molotov skoraj nedvoumno povedal, da je razvoj v Indokini tudi v njegovih rokah, kat naj. bi francosko vlado oplašilo, obenem pa se je Francozom laskal, ko je menil, da je njih pravica in dolžnost preprečiti oborožitev Nemčije, to se pravi, uresničenje Evropske obrambne zveze. Organiziranje slednje v zadnjih mesecih ni moglo posebno napredovati, saj je že čakanje na Berlin bila velika zamuda. Zdaj iz-gleda, da 'bo sledilo čakanje na Ženevo, ker IkkIo vsaj Francozi verjetno spet mislili, da bo tam mogoče doseči sporazum s Sovjetsko zvezo, s katerim bi se potem zmanjšala .potreba oborožiti Nemce v Evropski obrambni zvezi. Skoraj gotovo je, da se bo francoskim nasprotnikom ratifikacije Evropske obrambne pogodbe posrečilo doseči preložitev tega na čas po ženevski konferenci, ker se 'bo tam 'pokazalo, v koliko je Rusija pripravljena v Indokini posredovati v prilog Francije.
Ženevska konferenca je nekakšen nadomestek za1 konferenco petih, kakršno je 'predlagala Sovjetska zveza. V Ženevi pa ho peti — komunistična Kitajska — prisoten kot prizadeti in ne kot od' Zapada priznana peta velesila. Prisotne bodo tudi vse države, ki so bile soudeležene 'pri vojni na Koreji in tudi zastopniki Severne Koreje. Zastopnik Vietnama (francoske kolonije v Indokini) pa je že v Evropi. Francozi so v ostalem za Ženevo pripravili nov osnutek za Vietnam, ki predvideva dalekosežno samostojnost v okviru francoskega imperija.
Boimska vlada je glede Posarja postala popustljivejša.
Rezultat berlinske konference za Nemce ni bil kaj. razveseljiv. Kljub odločnemu nastopu francoskega zunanjega ministra Bi-dauilt-ja, v jzrilog Evropske obrambne pogodbe, se j.e jasno pokazalo, da Amerika in Anglija ne mislita resno z oboroževanjem Zapadne Nemčije, dokler ni francoskega pristanka'. Čeprav je na dlani, da Amerikan-ci nimajo niti trohice tistega strahu pred Nemci kot ga imajlo Francozi, je iz nedavnih izjav Dullesa in drugih točno razvidno, da hočejo rajši .počakati na Francoze, kol voditi neko os Washington-Bonn, o kateri tako 'poudarjeno pišejo nekateri časopisi po Evropi.
Položaj je od -Nemcev .torej zahteval, da store oni prvi korake, ki naj. spravijo Fran coze v boljšo voljo. Kancler Adenauer je n. pr. ponudil Francozom skuptfto državljanstvo. Predlog je gotovo, bolj sičdboličnega kot praktičnega .pomena in utegne med Francozi izzvati zanimive diskusije. .Mnogo večjega pomena pa je dejstvo, da je ta ^'etr-tek Adenauer prišel v Pariz, kjer se bo sk'4'* šal s Francozi sporazumeti glede Posarja. Ureditev tega vprašanja j,e eden izmed pogojev, ki so jih Francozi stavili za ratificiranje pogodbe o Evropski obrambni /ve-
zi. In Adenauer je prišel s predlogi, kako Posarje „evr«peizirati”, to pomeni, da ne gre več za vrnitev k Nemčiji. Kot predpriprava na sestanek Adenauer-Bidanit, pa so bili razgovori' med Schumanom, velikim francoskim zagovornikom Panevrope, zastopnikom pasarske vlade in zastopnikom bonnske vlade.
Kdo bo v arabskem svetu pridobil na vplivu in zaveznikih?
Mislimo pri tem sipet na Zapad in komunistično Sovjetsko zvezo. Vse je še za kulis-jem, ničesar določenega, toda obrisi so dovolj. jasni. Tukaj, je podoba, da j.e Zapadli (Amerikancem in Angležem) hote ali nehote uspelo Obrniti položaj v svoj. prid. Državljanska vojna v Siriji1 je končana in vlado je prevzel El Assaly, nekakšna tretja o-sehnost med dvema glavnima nasprotnikoma. Naj bi 'bilo ozadje kakršnokoli-tega ne vemo — novi predsednik vlade je izjavil, da pozdravlja pakt med Turčijo in Pakistanom. Slednji pa je delo ameriške vojaške diplomacije in zato je upravičeno sklepanje, da so revolucijo v Sirija Amerikanci v glavnem odločili v svoj! prid. Gre med arabskim svetom za dovolj velike stvari. Če utegne tudi Egipet zajadrati v te vode, potem je postavljena nekaka obrambna veriga proti morebitni nevarnosti iz komunističnega severa. Iz egiptovskih dogodkov moremo pa danes toliko zabeležiti, da je tudi tam šlo za spopad med diktatorjem Nagibom, ki je nekako hotel državo zrnodernizirati v vsakem pomenu po vzorcu zapadnih demokracij. in med onimi domačinskimi starokopit-
nimi strujami, ki hočejo politični kapital kovati iz zakladov bogate preteklosti pradedov, pa nimajo možnosti, niti niso v stanju hoditi po njihovih stopin jah, — pa se pri tem poslužujejo nacionalističnih gesel, ki niso med arabskim svetom nič drugega, kot nadaljevanje odmrlega mohamedanskega verskega fanatizma. Ta položaj, bi bil seveda dobrodošlo polje za sovjetsko diplomacijo, če bi se zaostril. Zadnja poročila iz Egipta pa pravijo, da je med Nagibom in Nasserjem prišlo do soglasja, kajti politične izjiave obeli imajo nekaj, skupnega: težnjo, da se preneha s sedanjim stanjem, ko je bila oblast v rokah takozvanega Revolucijskega sveta zarotniških oficirjev. Slednji morajo opustiti svoje častniške položaje kot vojaki', če hočejo biti politiki. Razpisane lxxlo volitve, na katerih 'še ne bo strank, pač pa mora novo izvoljeni parlament razpravljati o ustavnem osnutku, po katerem bo narod mogel v obliki strank sodelovati pri vodstvu države. Razlaga o zadnjih dogodkih v Egiptu bo toreji ta, da sta oba najvplivnejša moža današnjega Egipta napovedala vojno vsem, ki bodo hoteli' preprečevati razvoji v tej smeri. Patriot Nagib je našel v svojem bivšem nasprotniku zaveznika in somišljenika.
... in pri nas v Avstriji
V	avstrijski zunanji politiki je najvažnejša priprava zvezne vlade za intervencijo pri vseli velesilah, da bi zmanjšali število zasedbenih čet. Ta zahteva gre predvsem na račun Rusov in Amerikanoev, ker so ja Francozi in Angleži svoje zasedbene čete že močno zmanjšali.
V	protest nad brezuspešnim .potekom berlinske konference dne 14. aprila, torej
na dan osvoboditve, ne bodo več obesili zastav na javnih poslopjih.
Vsi avstrijski športniki so tekom zadnjega tedna bili v duhu na športnih tekmah v Aare na Švedskem. Prve dni so Avstrijci slabo odrezali, kar je v domovini izzvalo neko razočaranje. Zadnja dva dni so pa avstrijski športniki zaslužili dve zlati kolajni in sicer Trude Klecker in Kristl Pravda. Kot deželno moštvo pa je avstrijsko zastopstvo 'bilo najmočnejše.
Največ zlatili kolajn pa je zaslužil Norvežan Stein Erikson.
V	avstrijski notranja politiki je tudi v minulem tednu stalo v ospredju vprašanje zaposlitve ih vprašanje plač. Delavski sindikati so po vrsti stavili zahteve po povišanju mezd in plač. Vzporedno z njimi ali cel korak pred sindikati pa so korakali fa-•brikanti papirja, ki zahtevajo skoraj 30 odstotno povišanje cen papirju. To povišanje cen papirju seve ni zadeva zase, marveč bi to izzvalo takoj' povišanje drugih cen in plaz bi zgrabil posredno vse avstrijsko gospodarstvo. Lastniki časnikov so na svojem zliorovanju v Salzburgu zavzeli odločno stališče proti vsaki podražitvi papirja, ker bi to moralo imeti za posledico povišanje cen časopisju. Tudi vlada je odločno proti spremembi cene papirju. Do sedaj še ni prišlo do sporazuma. Po vsej verjetnosti pa bo fabrikantom le uspelo izbiti še večje dobičke iz svojih tovarn papirja. Te zahteve so v toliko se bolj nesramne, ker so ravno tovarne papirja iz ERP denarja, torej' iz ameriškega denarja dobile skoraj 900 milijonov šilingov, da modernizirajo in obnovijo svoje Obrate. Sedaj, ko je njihova zmogljivost povečana, sedaj ko služijo lepe denarje z izvozom papirja v inozemstvo, pa hočejo ti kartelirani producenti pritisnili domači trg ob* steno.
Delavski sindikat (Gevverkschaf tsbund) je istotako stavil za razne stroke zahteve po povišanju plač in končno j.e prezidfent sin-dikata dr. Bohm izjavil, da bi' .povišanje plač nadomestilo tudi znižanje cen vsakodnevnim potrebščinam.
Vlada z vso vnemo zastopa stabilnost cen in s tem stabilnost šilinga. Vsaka sprememba v cenah ali mezdah bi seve spravila vse gospodarske načrte iz ravnotežja in tako rodila novo gospodarsko negotovost.
Po vsčj verjetnosti bo vladi vendar uspelo zadržati plaz, ki sedaj grozi avstrijskemu gospodarstvu.
Ta teden se mudijo skoraj vsi ministri na Koroškem. Eni in drugi so prišli, da bi svojim strankam pomagali za volitve dne
11.	marca 1954. Obe vladni stranki 'bosta ta zadnji teden še bombardirali volilce z najhujšimi atomskimi bombami.
Volilci pa se bodo morali odločiti za eno ali drugo stranko ali volilno skupnost.
Socialisti so postavili .po vseh občinah svojo samostojno listo SPOe. Le v šestih koroških občinah je bil. sklenjen sporazum med strankami, tako da tam volitve sploh odpadejo.
V	velikem delu dežele sta se OeVP in VdU povezali in sicer na „Heimatliste” \ 155 občinah. Vidni bivši nacisti so se v razmer,no velikem številu pojavili na teh „Hei-matlistah” in deloma celo na listah SPOe.
Slovenci bomo volili dne 14. marca svoje liste ali pa liste, na. katerih so naši slovenski možje, ki zaslužijo naše priznanje. Demokratična fronta delovnega ljudstva je •.postavila eno samo samostojno listo in sicer tudi to pod firmo ,,Kmečka-delavska volilna zveza” v Beli pri Železni Kapli,
Med Avstrijo in Jugoslavijo so postavili posebno komisijo, ki naj. prouči bodoče izrabljanje vodne sile Drave in tako omogoči redno delo postavljenih obratov.
' Trgovinska zbornica in tudi delavski sin dikat se zavzemata za izgradnjo železniške proge od Pliberka v Labodsko dolino, da bi tako bila dana na avstrijskem ozemlju možnost prometne kratke povezave z industrijo v Labodski dolini. Ta proga bi stala kakih 100 do 150 milijonov šilingov in bi koroškemu gospodarstvu prihranila letno najmanji tri milijone šilingov.
Za časa kmetijskega tedna Kmečke zbornice je govoril tudi g. inž. Liebscher, ki je razlagal spremembe v koroškem prebivalstvu. Na Koroškem je še 33.642 kmečkih obratov. Polovico teh obratov moramo uvrstiti n jed gorske kmete. Na teh gorskih kmetijah živi danes še 135.000 ljudi, to je 23 odstotkov vsega koroškega prebivalstva. Okoli 1900 pa je bilo na teli kmetijah še 62 odstotkov vsega koroškega prebivalstva.
londonski diplomatski dopisnik o ženevski konferenci
„Kot je bilo določeno med štirimi' zunanjimi ministri v Berlinu, je vlada Združenih držav poslala vabila Južni Koreji in trinajstim državam, ki so se z Združenim kraljestvom in Francijo borile na Koreji, da se udeležijo konference za ureditev korejske zadeve. Sovjetska zveza: bo povabila Kitajsko in Severno Korejo.
Razpravljanje o Koreji v Ženevi bo nadomestilo korejsko politično konferenco, o kateri na zavlačevanjih pogajanjih v Pan Mun Jamu ni uspelo priti do sporazuma, pogajanja sama zanjo pa so bila prekinjena.
Dejansko se pogoji za ženevsko konferenco o Koreji, kot so bili določeni v Berlinu, popolnoma skladajo s stališčem Združenih
ZANIMIVOSTI
MEDNARODNI DOGOVOR O TEHNIČNEM SODELOVANJU V AFRIKI
Predstavniki Belgije, Federacije Rodezije in Njasalanda, Francije, Portugalske, južne Afrike in Velike Britanije so nedavno na zasedanju v Londonu podpisali dogovor o uradni ustanovitvi Komisi je za tehnično sodelovanje v Afriki, južno od Sahare (CCTA). Poleg dosedanjega delovanja na področju zdravstva, delavskih vprašanj, poljedelskega gospodarstva, izkoriščanja zemlje in gozdov ter stanovanjskih in vzgojnih vprašanj, se bo komisija odslej bavila tudi z živalskimi' boleznimi, biologijo, sociologijo, klimatologijo ter bo sklicevala tehnične, konference v Afriki. Komisija u-pravlja Medafriški urad, ki se bavi z izmenjavo obvestil o raznih vprašanjih, ter je ustanovila (posvetovalni odbor strokovnjakov za razna krajevna vprašanja, v katerem so predstavniki šestih držav članic. Stalno tajništvo komisije je v Londonu.
ZNANSTVENA ODPRAVA, KI BO OPAZOVALA SONČNI MRK
Približno 160 astronomov bo letošnje poletje odpotovalo z ladjo na švedsko, kjer bodo opazovali popolni sončni mrk, ki bo nastopil 30. j unija; drugih 60 pa bo odpotovalo z dvema letaloma vrste „Vlking May-tlower” in bodo sončni mrk opazovali meti poletom. Obe potovanji organizira Britanska zveza astronomov, ki je razpoložljiva mesta rezervirala za svoje člane ter za nekaj tujih poklicnih in amaterskih astronomov. Glasnik zveze pa je nedavno izjavil, da 'bo nekaj mest na razpolago tudi za občinstvo, x vendar je poudaril, da .predstavljata obe p( ho vanj j pravo ,,znanstveno odpravo”.
narodov o pogojih, katerim ibi morala ustrezati korejska politična konferenca. Zato ženevski sestanek ni morda konferenca petih velesil s Kitajsko o svetovni napetosti, kakršno' je skušal doseči v Berlinu pa pri tem ni uspel, ampak predvsem konferenca o Koreji med državami, ki so se udeležile korejske vojne in Sovjetsko zvezo.
Ženevska konferenca 'bo tudi razpravljala o obnovitvi miru v Indokini. Uradna izjava štirih zunanjih ministrov namreč pravi, da se 'bodo teh razgovorov udeležile Združene države, Francija, Združeno kraljestvo. Sovjetska zveza, Kitajska ljudska republika in druge prizadete države. Katere so te »druge prizadete države’, o tem se bo odločalo šele v Ženevi.”
OBNOVA KOREJE DOBRO NAPREDUJE
Ravnatelj! uprave za pomoč tujini Maroki Stassen, je prepričan, da povojna obnova Koreje dobro napreduje.
Po dvodnevnih posvetovanjih z zastopniki Koreje, Združenih narodov in Združenih držav, je Stassen na tiskovni konferenci izjavil, da so Združene države po drugi svetovni vojni pokazale veliko zanimanje za napore svobodnih narodov Azije in Evro-pe, da bi dosegli gospodarske cilje, ki so jih sami postavili, ter so nudile mnogim medi njiimii gospodarsko pomoč.
Obnova se je povsod vršila po istih smernicah. Z investicijami je treba zgraditi industrijo, da bi proizvajala najnu jnejše 'blago. čim to dosežejo, .postanejo neodvisni od zunanje pomoči. Združene države so dobavile naprave, ki jih te dežele same ne bi mogle kupiti z lastn irni sredstvi.Toda na Ko rej i so potrebni tudi veliki izdatki za vojaške namene. Da bi prepričali dvig cen in inflacijo, je potrebno uvoziti velike količine surovin, investicijskega in potrošnega blaga, da bi s tem pospešili obnovo.
Velikega pomena je tudi pomoč kmetom in mali industriji, ki jih Združene države podpirajo s tehničnimi sredstvi in napravami. Združene države bodo tudi nadalje pospešile zdrav o gospodarstvo in svobodo korejske republike.
V Zapudni Nemčiji bodo spremenili postavo o sklepanju zakona in sicej- tako, da ne bo več obvezna sklenitev civilnega zakona pred cerkvenim. Tudi pri nas v Avstriji se že dolgo časa vrši boj. za tako spremembo. Pač pa ostane v Nemčiji civilni zakon tudi vnaprej, veljaven in obvezen.
JM1) l!*) 'i čV :i 1:3 •) - schonstes Weiss!:
S prireditve celovškega učiteljišča
Ne ibi bilo prav, če bi to, tako lejx) uspelo ipriHeditev prezrli. Kaj, si le mislijo dijakinje in dijaki, da jih tako dolgo čisto nič ne pohvalimo!?
Prireditev učiteljskega naraščaja r/a dvojezične šole se je vršila v dvorani Kolpiogo-vega doma v nedeljo, 14. februarja. Kdor pozna veliko ljudi, je mogel opaziti, da je bilo pri igri zbrano občinstvo z vseh strani naše Koroške. Napolnilo je dvorano in zvesto sledilo izvajanju mladine.
Med gosti smo opazili nadzornika za verouk na srednjih šolah in podobnih zavodih, mil. g. kanonika dr. Rudolfa Bliimla, g. prof. dr. Alojza Gruberja, ki je zastopal obolelega ravnatelja dr. Erharda Sehvalda, profesorje slovenščine drugih zavodov in mnogo učiteljstva dvojezičnih šol. Da so starši z zanimanjem opazovali svoje odrske umetnike je jasno. Pa tudi častiti gospodje bogoslovci so prišli na prireditev. Saj bi tudi zunaji na šolah bilo potrebno večje sodelovanje med šolnikom in duhovnikom.
In !kaj nas je tako razveselilo na tej prireditvi? Lepo petje in zelo dobro podana igra ..Nevesta iz Amerike”. Mladi, izvežbani dekliški glasovi so nam prinašali izbrane melodije naših narodnih in umetnih pesmi. Pri dveh pesmih so pomagali tudi fantje.
Igra sama je ubrana na veselo struno. Igralke so prav nenarejeno podajale svoje
vloge. Vživele so se v snov, lepo so izgovarjale in tudi kretale so se dobro. Občinstvo je z močnim ploskanjem nagradilo trud dijaštva.
Program, ki ga je izvajal učiteljski naraščaj. za dvojezične šole, je bil sledeč:
1.	Tam, kjer teče bistra Zrla — priredil
L. Kramolc
2.	Pozdrav
3.	Pojdam v Rute — priredil M. Tomc
4.	Nevesta iz Amerike. Veseloigra v 3 de-
janjih, spisal Janko Mlakar, I. dejanje
5.	Polje, kdo bo tebe ljubil — Narodna
6.	Ko ptičica sem pevala — Narodna
7.	Pastir’c pa pase ovce tri —- Narodna
8.	Tam na vr tni gredi — Narodna
9.	Ptiček prav majhen je — Narodna
10.	Nevesta iz Amerike, II. dejanje
11.	Majolka hod’ pozdravljena — Narodna
12.	Mi se imamo radi — Narodna
13.	Nevesta iz Amerike, III. dejanje
14.	Čej so tiste stezice — L. Kramolc
15.	N’mav čez izaro — priredil L. Adamič
Brezdvomno je doseglo celovško učiteljišče s to prireditvijo namen, katerega je nakazal v pozdravnem nagovoru prof. slovenščine: doprinesti skromen prispevek k veliki ideji zbližan j a narodov' in vedno bolj prodirajočemu duhu enotnosti in miru na krščanskem Zapadu.
Kaj pravite vi?
Te dni sem na svojem potovanju po deželi srečal mladega fanta, s katerim se že leta sem poznava. Ker je pa bil še ravno predpustni čas, sem ga malo podregal: „Ti, kaj. bo s tvojo ženitvijo?” Odgovor je bil tako nepričakovan, da ga pošiljam našemu listu v Objavo. Fant kakih tridesetih let mi pove sledeče: „Veš kaj, godec sem in na plesu vidim toliko nemoralnega, da je to moje opazovanje rodilo trden sklep, da se ne bom ženil, ker sem obupal nad poštenostjo ženske.” Fant poln življenja, fant, ki ima svoj lasten dom, fant, ki bi si lahko danes ali jutri izbral svojo življenjsko družico, obupa nad žensko. Ali ni tu povedana taka sodba in obsodba nad vladajočimi razmerami, da ibi morala zbuditi tako starše kakor tudi vse odgovorne za vzgojo mladine.
Nisem načelno nasprotnik plesa, še manj pa nasprotnik zabave. V plesu gledam visoko harmoni jo med1 muziko in kretnjami. Ge >o stari narodi nekdaj, prirejali plese v čast božanstvom, tako je bilo tedaj brez dvoma v plesu nekaj, vzvišenega. Danes pa so ples potegnili v golo spolnost in ga tako oropali vse njegove prvotne veličine.
Pa še nekaj sem videl na svojem potovanju. Ko sem tako zamišljen korakal skozi podjunski Kamen, sem naenkrat zagledal na vaški Lipi plakat, ki je vabil na zaključ-
no prireditev šivalnega tečaja. Tak tečaj ima seve pri vsej strokovni noti tudi vzgojni značaj: Kar ustavim staro mamico, da bi z njo navezal razgovor o tej napovedani prireditvi. Ta mamica pa mi je pripovedovala, da Obiskujejo tečaj tudi komaj, šoli odrasla dekleta. Na moje veliko začudenje, kako pri takih razmerah že otroke vabijo na ples. ali bolje, že otroci vabijo na ples, je mamica pripomnila, da tudi ona tega „novega” časa ne razume več. čudil sem se sam pri sebi in si tudi stavil vprašanje: Kaj‘ pa dela domači gospod župnik, ali on kot dušni pastir ni pri tečaju sodeloval? Ali tega niso videli starši, ki so za svoje otroke odgovorni?
Kje bo zdravilo? Kaj. pravite?
V tej rubriki bomo prinašali misli o razmerah, katere opazujemo po deželi. Želeli pa bi slišati tudi vaše mnenje.
Bolje je funt pameti kakor cent moči. Botri se dalje ko moreš, ženi se bliže ko moreš.	j
Če bi bilo (pri Bogu) mogoče, bi se Bog kesal treh reči: ker je dal človeku prosto voljo, ker je dopustil vesoljni potop in ker vzame majhnim otrokom mater.
Brez setve ni žetve.
Brez potu ni medu.
J. š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(59. nadaljevanje)
Oglasili so se tudi drugi govorniki, ti. ki -.o še pod Radečkim služili s Cimburo, in ti, ki so s Faksom tam hodili, pa tudi tisti, ki so se borili pod Hradcem.
Kakor preplašena ptica se krči Rozalka in posluša: da Ji kar sapa zastaja. Strah in groza ji stiskata srce in čeprav pečnice v zakurjeni peči dihajo prijetno toploto, jo vendar mrazi po hrbtu, posebno ko pripo-vedujejo zgodbe iz njihovega mlina. Pripoveduje jih oče Rouček, ki hoče pokazati, da tudi. mlinarska obrt ni lahka. Zdaj pripoveduje o velikih povodnjih, ko je treba tvegati življenje in se odločiti, da skočiš k /atvornicam, drugič o tem, kako je tedaj ko plava ,]x> reki led, se lomi ob kozlih, zadelata stiugo in je treba ledu pomagati naprej. Danes pripoveduje posebno grozen dogodek.
,,Za mojih deških let se je zgodila pri nas v elika nesreča, toda pomnim Jo, kot da jc to bilo danes,” začne resno. In mlinarjevega očeta tudi Piksa posluša, ker je Rozalkin oče in ima on njeno roko v oblasti: ter jo bodisi da Piksu ali pa ga zavrne, kar Bog tte daj, si misli Jan in tiho in pozorno posluša kakor šolarček, samo da bi, se očetu 1 triku pil.
..Imeli smo dobrega detiča, v vsem smo se lahko nanj zanesli. V vodi se je prehladil ‘ti zobje so ga boleli. Zobje so mlinarska bolezen, močnati prali jih kvari in razjeda, biče mu je zateklo in imel ga je v ruti po-
vezanega. Sedi pri peči in se greje. — Mlinar mora biti kot muzikant. Z ušesom mora najti napako. Posluša tedaj in se mu zdi, da palčno kolo slabo poje. Teče po stopnicah navzdol k njemu, pregleda gredelj, o-tiplje zagozde, opazuje palce, pa ne more nič opaziti. In vendar sliši, kako mlinski kamni v opažu grdo — kar zlovešče hrumijo. Aha, v sokolesju bo to, mu šine v glavo in se nagne nad koželj. Moral bi mlin ustaviti, toda stokrat je to storil v naglici in se mu ni nič zgodilo — iz navade je samo čepico snel z glave, revež pa se ni spomnil, da ga zobje bolijo, da ima brado z ruto podvezano in da sta se mu oba ogla izvila in stojita pokonci nad glavo kakor zajčji ulili, še bolj se je nagnil — zdajci pa začuti, kako ga nekaj vleče v višino, zakričal je, da se je mlin v temeljih stresel, tor la bilo je prepozno in zaman. Zobovje ga je kakor s kleščami zgrabilo za konec rute in, preden je oče pritekel dol, ga je že kolo navijalo, najbrž ga je prej zadavilo in potem zdrobilo. Ko iz gredlja! odpihnete prah, najdete še sedaj na njem krvave sledove groznega dogodka, ka jti hrastov gredelj in jaz se tega edin a spotni n j ava.”
Beseda da besedo, ta dogodek pokliče v spomin drugega. Zresni se tudi veseli popotnik in kakor v koš sega po zrnje svojih doživljajev -- neštetokrat že premletih, in potlaja poslušalcem iz njih novo pečene. On ve, kje se je v okolici razletel mlinski kamen in v najsMnejšem vrtenju razbil opaž in odbil vajencu obe nogi, kakor bi mu odrezal. — Pripoveduje, kje se je razžarelo železo, da se je v nel les in je pogorel ves mlin do tal.	(Dalje prihodnjič)
VOLILCI!
V nedeljo, 14. marca 1954 bomo volili občinsko zastopstvo! Za našo občino are, za naše skupno gospodarstvo!
Kaj zahtevam od svoje občine ? Koga bomo poslali v občinski odbor? Komu bomo zaupali svojo občino ?
Stovenska lista hoče:
1.	Občino naj vodijo domačini, ki so z nami vsemi povezani po besedi, po duhu in tudi po vseh gospodarskih skrbeh.
2.	Občino naj vodijo ljudje-domačini, ki imajo urejene razmere v družini; domačini, ki so na svojih domovih dobri in varčni gospodarji.
3.	Občino naj oskrbujejo domačini, ki so dobri sosedje na vasi. v fari in občini.
4.	V občini naj svetujejo možje-domačini, ki v resnici, ne samo v l>e-sedi, želijo narodnostnega ipomirjenja v občini, na vasi in v fari.
5.	V občini naj odločajo možje-domačini, ki se v |>olni meti zavedajo, da občino, občinsko upravo in občinska podjet ja vzdržujejo delavci, kmetje in obrtniki s svojim delom in s svojimi davki.
6.	Odgovornost za občino naj nosijo možje, ki sc dobro zavedajo, da je trclxa z javnim denarjem, ki jc last nas vseh. napraviti največ koristnega za vso občinsko skupnost.
Če tudi vi to hočete, Imstc na dan 14. marca, na dan občinskih volitev', oddali svoj glas za
SLOVENSKO LISTO
{Glej stran 13)
in boste tako sami sebi zagotovili to, kar od občinske uprave upravičeno zahtevate.
Vsak je svoje sreče kovač! Sodi tudi Ti na dan volitev v občino na svojem mestu! Stori to svojo, tudi odgovorno dolžnost z volilnim listkom v roki z dobrim preudarkom! Le na ta način si bomo zagotovili predpogoje za pravično in uspešno delovanje na gospodarskem in tudi na kulturnem področju občine.
Krščanska demokratska stranka
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
MESSERSCMITT-ROLLER TUDI NA KOROŠKEM
Nedavno je priredila firma Autosalom M. J. Potuznik v Celovcu časnikarsko konferenco, kjer so prvič na KoroSkem pokazali Messerschm itt-Roller. To je vozilo na treh kolesih s posebno kabino, ki nudi zaščito. Vozilo je jako lepe oblike in zelo u-dobno. Na posebno željo se montira tudi naprava za kurjavo in radio-aparat. Pri konkurenčni vožnji malih vozil v Oberst-dorf-u je Messerschmitt-Roller najiboljše odrezal. Cena vozilu je sedaj po liberalizaciji razmerno nizka in znaša 19.800 šil.
Vozilo tehta 175 kg in porabi na 100 km 2.3 litre bencina. Največja hitrost, katero s tem vozilom lahiko dosežemo, je 85 km.
Vozač mora imeti „Fuhrerschein” IV.
n nas naT&mkem
ŠKOCIJAN
Redni' kvatrni shod bo v nedeljo, 14.111., na kvatrno nedeljo. V soboto bo ob pol 7. uri rožni venec, litanije in blagoslov ter priložnost za spoved.
V	nedeljo od 6. ure dalje spovedna priložnost.
Ob 7. uri maša za farane in ob Vah maša pri križu, ob 9. uri maša za šolsko mladino, ob 10. uri slovesna peta maša.
RUDA
V	naši občini so prvotno poskušali skuhati skupno kandidatno listo vseh v Občini zastopanih strank in bi tako občinske volitve, dne 14. marca 1954 mogle odpasti. Ker take skupne liste ni bilo mogoče postaviti, gremo tudi mi s svojo listo „Krščanska demokratska stranka” na volitve.
Pozivamo vse volilce, ki se ne strašijo praktičnega krščanstva, ki so tudi: voljni braniti pravice svojega domačega ljudstva, da dajo svoj glas kandidatom Krščanske demokratske stranke. Tesne gospodarske razmere nas silijo k veliki varčnosti na naših lastnih domovih in s tem tudi v občini. Urejene razmere po družinah, urejene razmere na domovih in urejene razmere v občini, to je naš program.
DOBRLA VAS
Zima je končana in pomlad bo kmalu tu. Bliža se praznik sv. Jožefa. Ta praznik pa prinese tudi vsakoletna sejem v Dobrlo vas. Tudi letos bo 'ta sejem še posebno zanimiv, ker !bo združen z razstavo raznih kmetijskih strojev", šivalnih strojev, koles, elektro motorjev itd.
Priporočamo vsem, da ne zamudite te izredne (prilike in si vsekakor ogledate la raz-
Pozor
Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca si v Dobrli vasi oglejte razstavo kmetijskih strojev, koles. Moped, šivalnih strojev, ki jih razstavlja
J. iomšefc
št. lipi - Zagorje poSta Dobrla ves
o
o
stavo. Nikomur ne bo žal, ker bo našel tam vse, kar potrebuje za svoje gospodarstvo in za svoje gospodinjstvo.
Kakor vsako leto, bo tudi letos tvrdka Johan Lornšek iz Št. Lipša razstavljala na sejmu v Dobrli vasi. Priporočamo zlasti kmetom in gospodinjam, da si ogledajo razstavo tvrdke Lornšek in, da kupujejo predvsem pri omenjeni tvrdki.
RUDA
V nedeljo, dne 7. marca je bilo pri nas socialistično zborovanje, na katerem je govoril deželni 'poslanec g. Witt.
Naglasil je predvsem, da so na Koroškem sira!isti tekom zadnjih let veliko gradili in tako dajali kruh delavcem. Pozabil pa je povedati, da so bile ite gradn je predvsem možne iz ERP denarja.
Ko se je v debati govorilo o delu domače občine, tedaj, se je oglasil tudi slovenski občinski odbornik g. Marktl k besedil in naglasil, da so bila vsa občinska dela storjena po soglasnih sklepih vsega občinskega odbora in taiko toreji Ob sodelovanju vseh, kar je tudi g. župan ipotrdil. Razgovor je nanesel tudi na razdelitev gotovih paketov. O tej delitvi ni bilo (posvetovanja na občini, pač pa je govornik pojasnil, da so prišli paketi že za določene ljudi od okrajnega glavarstva.
Seve so to priliko porabili tudi, da so udarili po domačemu dušnemu pastirju. Zaradi tega bomo 14. marca prav temeljito (premislili, preden oddamo svoj glas.
Naša lista je ..Krščanska demokratska stranka” in naši kandidati pa Štefan Marktl, Klemenjak Franc, /idej Hubert in Reichmann Wolfgang.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Osem let smo imeli' železničarja za župana in smo mislili, da bomo dobili pod to vlado našo zaželeno postajo v Šmihelu pa smo zastonj, čakali'. Stranka kmetov in delavcev bo izvolila tistega moža za župana, ki bo imel za nas interes in nam pomagal do naše postaje. Na drugih progah proti Beljaku, Podrožčici, št. Vidu na Ciini je vsak trenutek postaja za postajo, pri nas pa od Celovca do Pliberka samo par posuj. Naša proga je ja samo lokalna proga, ne vozi nobeden Au.stria-Express mimo, torej, zakaj bi ne obstal vlak v naše dobro tam, kjer želi velika večina ljudi. Malo upanja že imamo, saj, so že zasuli za peron!
Napeljali smo elektriko, in naše sosedne občine (Globasnica), so dobile subvencijo prii napeljavi, mi pa smo se morali obrisati pod nosom, ker se g. župan niso potrudili za interese svojih občanov! Ne, takih županov ne maramo, ki skrbijo samo /ase, ne pa za občestvo. Saj' so ja g. župan dalj časa dobivali diete, ko so bili v pravici župan, iz naše občinske blagajne, kakor so poročali časopisi.
Seveda se bodo pa sedaj še pristaši SPOe trudili, kako. bi mogli dokazati, da imajo stari ljudjč samo po zaslugah socialistov razne rente, kar seveda ne drži. Ne socialisti in ne kaka druga stranka, ampak država je tista, ki daje in plačuje rente iz državne blagajne. Upamo, da bo Stranka kmetov in delavcev 'poskrbela rento tudi našim dela nezmožnim poljskim delavcem in kmetom, da 'bodo imeli na stara leta svoj zasluženi penzion.
Zato bomo volili 14. 3. v občinski svet naše može! Naši zastopniki so: Podevov oče, nositelji liste, to je garant naše stranke, g. Leo Krall, uradni svetnik, dolgoletni tajnik pri občini, ki se spozna v občini; že vsi ste občutili njegovo delo, kolikim je pomagal z raznimi prošnjami, sedaj ga tudi vi poznajte; Franc Mbrt, uvideven človek, saj, ga je sodnija potrdila za pregledovalca pri’ raznih komisijah; Simonov oče, dober gospodar in značajen človek; Valentin Čebul, eden najboljših zidarjev v naši občini, delavci, to j,e vaš zastopnik; obrtniki, kdo bi ne poznal moža, ki nam dela največje „ru-šte”, mojster Koren-Uhl.
Vsak glais Stranki kmetov in delavcev!
BILČOVS
V sredo, dne 10. II. se je raznesla žalostna vest, da je umrl vrli mož Valentin Martič, bivši Robar v Želučah.
Resnične so besede pesnika: „Umrl je mož, kje tak je 'še med nami?” Bil je umrli vzgled pravega krščanskega moža pa tudi vnetega rodoljuba. Rojen je bil 17. 2. 1891 v Želu-čak pri Brauciju. Bil je pravičen rn veren. Ni čuda, da je bil trn v peti nacističnim priganjačem. Tistega črnega in žalostnega dne 14. aprila 1942 je tudi njega in njegovo 'bolehno ženo zadela izselitev. Njegov lqpi in urejeni dom je postal plen nacističnih priganjačev. Najprej so ga izselili v Schwarzenlberg, potem pa je moral še par-krat menjati svoje bivališče. A tisti up, da pride dan, ko se'bo reklo: ,,Vstani in pojdi
s svojo ženo, v svojo domovino!” je prišel. Vrnil se je s svojo ženo v svojo domovino, a našel je svoj dom izropan in prazen. Ven-dar so se tudi te rane zacelile, da je mogel svoj dom oddati svojemu sorodniku G regijo Reichmanu. On sam pa si je pozidal lepo hišito v Bilčavsu, da bi mogel s svojo ženo lažje in pogosteje priti v cerkev. Pa ga je prijela zavratna lx)lezen na srcu in krvi, ga položila na (bolniško in po kratkih mesecih na mrtvaško posteljo. Vzgledno je stregel svoji ženi, dokler so mu moči dopuščale. Veliko ljudi se je zbralo 12. 2. pri njegovem pogrebu, prihitela sta tudi čč. gg. dr. Zablatnik in naš lanski primicijant Rudi Safran k Celovca. Umrli je bil dolga leta (poslovodja posojilnice, odbornik v občinskem odboru Zgornje vesce in tudi ud cerkvenega sveta. Domači župnik se je poslovil od njega in se mu zahvalil za njegovo vzgledno krščansko življenje. Tudi gospod Janko Ogris se je kot njegov sotrpin in kot zastopnik izseljencev poslovil od njega. Počivaj v božjem miru in naj ti bo domača zemljica lahka!
Dne 18. 2. je umrla stara Žegarca, Ana Bister. Nepričakovano je odšla od nas. Bila j,e rajna blaga mati in globokovema. Posebno je ljubila svoji materni jezik in rada prebirala slovenske liste. Morala je v življenju tudi vzeti nase križ in trpljenje. Po-
Posebna mudba
dokler traja zalog« - Po 1. februarju 1954
Moško kolo, kompletno, s sesalko zvončkom, lučko in torbico z orodjem	šil.	780.—
Žensko kolo, kakor zgoraj, z mrežo in varovalom za verigo	šil.	830.—
šivalni stroj, okrogli čolniček, šiva
naprej in nazaj, pogrezljiv	šil. 2350.—
Johan Lornšek
ŠT. LIPŠ, Post EBERNDORF Zastopnik za Rož: Matevž MIKLAVČIČ, GORINCICE pri St. Jakobu v Rožu
gorel je pred deti njen dom, umrl je pred njo mož prvega in drugega zakona in leta 1947 je bil pagrešen njen sin, ki je gospodaril na Žagarjevem domu. Vse te udarce je potrpežljivo prenašala. Počivaj' v miru!
Letošnji pust je minul brez, da bi imeli tukaj kakšno poroko. Le Kržejeva Nani si je izbrala ženina v osebi Franca Murko, pd. Kajžnika na Brdeh v kotmarski fari. Naj bi jo spremljala na njeni zakonski poti sreča in božji blagoslov!
Zato pa je bilo v minuli jeseni pri nas več porok. Mladi Tinj tik, Tomi Krušic se je podal po svojo nevesto Marijo Bister v Svetno vas in jo pripeljal na svoj dom.
Po Hanjževo Tinco v Velimji: vasi pa je prišel ženin iz vetrinjske fare. Reklo se je pri obedu: „Je žalost, je žalost in veselje, je HanjžoveTince pohlajtovinje!”Tako poje pesem. Jn to je zato res, ker je bila ona vedno pridno, vzorno dekle, globoko verna in tudi vdana svojemu rodnemu narodu. Za nas je torej' žalost, ko smo jo zgubili, za njen novi dom pa je veselje, ker je dobil z njo res pridno, skrbno gospodinjo, ki bo pa tudi mali deklici siroti, ljubeča in skrbna mati. Naji jo spremlja prava sreča v njenem novem domu.
Tudi naša poštarka, Kržejeva Mici se je naveličala samskega stanu, peljal’ jo jie na svoji dom Klinarjev Franci. Bilo srečno!
V	pozni jeseni', malo pred adventom se je oženil mladi Urban v Puigradu. Poročil je vdovo po svojem v ruškem ujetništvu umrlem 'bratu Pavliju, Ano, rojeno Schnei-der iz šentiljske fare.
PLEslVEC - TANZENBERG
Le malokdaj se oglasimo mi, slovenski študentje v „Našem tedniku”. Res je, da se pri nas le malokdaj' zgodi kaji novega in da poje vsak dan ista pesem. Toda, ker je nas Slovencev manj, se tem (bolj zavedamo naše materinščine. V šoli in v vsakdanjem življenju govorimo tuj' jezik, le v prostem čar sii zašepetamo včasih kako slovensko besedo in ponoči v spanju kdo začne fantazirati v slov enskem jeziku.
V	nedeljah pa se zbiramo k skupnim sestankom, kjer se počutimo kakor doma. Na teh sestankih spoznavamo ibolji natančno našo besedo in domovino. V raznih pesmih opevamo našo ožjo domovino: Rož, Podjuno in Ziljo. Žalibog so med nami tudi taki, ki nočejo nič slišati o sestanku, češ: Nimam
časa, saj itak ni ničesar „los”. Lahko bi jih našteval po imenu.
Vsak mesec pa izdaja slovenska dijaška družina študentovski list: „Kres”. Krstili smo ga na počitniškem sestanku v Slovenjem Plajberku. Mnogo veselja nam je že napravil. Ta list razpošiljamo na razne kraje; tudi v inozemstvo. Seveda ne zamerimo nobenemu, če nas podpira v tem oziru z denarjem. Naše najlveoje veselje bi pa bilo, če bi. vsi radi prebirali slovenske liste in časopise in tako širili naš jezik. Na žalost je v mnogih družinah tako, da starši govore še slovensko, otroci pa nemško.
Lipuš Florijan
SUHA
Tudi pri nas radi slišimo na Novega leta dan, kaj' vse se je godilo v starem letu v domačem kraju, ali smo napredovali ali nazadovali.
Sv. krst je sprejelo 31 otrok, 28 zakonskih in 3 nezakonski. Porok smo imeli devet in pogrebov šestnajst.
Pa še drugod, ne le v krstnih listinah in na nagrobnih spomenikih, je marsikaj novega.
Napis z velikimi črkami med vasjo in avtobusno postajo nam obrača pozornost na novo šolsko posl opje, dograjeno v teku minulega leta. Doslej so imeli naši otroci pouk le vsak drugi dan a od jeseni naprej upamo, da bo za vsak razred poseben prostor. Tako bomo tudi pri nas imeli reden pouk vsak dam. Vsa zahvala za ta uspeh gre deželni, okrajni in krajevni šolski oblasti. Veselilo nas 'bo, ako se bo (blestel na novem poslopju poleg nemškega, tudi slovenski napis: »Ljudska šola”. Saj vidimo tudi na drugih dvojlezičnih šolah dvojezične napise. Tudi Slovenci moramo' po svojih močeh prispevati k javnim ustanovam in napra-vam. Medsebojno zaupanje in dobri odnosi med obema narodnostima se bodo utrjevali, ako se slov. dela, kateremu pripadajo tu 'skoro vsi otroci, ne 'bo prezrlo. Majhna drobtinica, ki skoro nič ne stane in bi bila vendar dokaz, da smo na dvojezičnem ozemlju in v demokratični deželi.
Tudi na drugih področjih se je lani pridno. delalo na vasi in v Okolici1. Gradili smo zlasti cesto na suško goro. Le malokdaj se je površina zemlje in njenih potov v našem kraju v enem samem letu tako spremenila, kot vprav lani. Nele Krajcar ,pride sedaj' s svojim motornim konjičem prav do praga svoje hiše. Celo do Stravnika pelje posebno posrečena cesta. Kdor je ke-daj, šel po stari poti k Stravniku na vrh suških planin, ki je bila strma, kot bi lezel po strehi in nevarna ter mučna za žival im človeka, bo pač odkrito pozdravil novo cesto., ker je tu napredek res velik. Nova cesta ni veliko daljša od stare poti.
Za letošnje leto imamo pa spet polno novih načrtov. Saj pridejo 5. maja prevzvišeni nadpastir v našo srečk) in ne smemo držati rok navskriž. že lani se je skazalo, da se da nekaj narediti, ako grejo farani roko v roki s cerkvenimi ključarji. Dobili smo lepe nove cerkvene stole, ki so pravi okras cerkve. Letos bo treba posvetiti središču fare — farni cerkvi, še več pozornosti. Zid okoli .pokopališča potrebuje novo streho. Pokopališče dobi nova vrata, da se ubrani1 vseh nepoklicanih obiskov in gostov. Vsi, celo taki, ki jih ob nedeljah ne vidimo pogosto v božjem hramu, ker grejlo drugam rajši, bodo našli okoli cerkve svoje stanovanje — zadnj i počitek. Zato bomo morali imeti pač vsi brez izjeme odprto srce in odprte roke za skupne (poprave pri cerkvi. Ne bi bilo lepo, ako bi sredi dobro urejenih hiš samevala zanemarjena hiša božja. Zato kliče letošnje leto na nove naloge. Ne pozabimo: V slogi je moč!
LETINA - SUHA
Stravnikov Hieronim iz Gradišč se je naveličal samskega stanu in je tako dolgo hodil v »mihelsko faro, da je dobil Kordeževn Štefko za ženo. V nedeljo, 21. februarja sta imela svoj; veliki dan! Poroka je bila napovedana ob 1412. uri. Sušani pa Hieronima niso hoteli pustiti iz fare, ker je ,,1'ejst fant” in so hoteli radi tega zanj visoko odkupnino. Celi dve uri so »glihali” zanji tam doli na Suhi' in prišli šele okrog .pol ene opoldne v Šmihel k poroki. Nevestina zvestoba je bila postavljena na resno preizkušnjo. Marsikateri ise je iponudil za ženina. „Saj ga itak ne bo, ko jih tako dolgo ni.” Nevarnost kake nesreče ni bila izključena, saj, je cesta zelo zelo gladka.
Tem večje veselje je bilo, ko je pripeljal poštni omnibus natrpano polno svatov s soškimi muzikanti, katerih član je Hiero-(Nadaljevanje na 5. strani)
#
na i na DCa raškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
nim bil sam dolga leta in se vežfbal v godbi pod spretnim vodstvom preč. g. Holmarja.
Poroko s poročno mašo so imeli domači gospod župnik Picej. Ženinu in nevesti so položili na srce tri božje čednosti, ki jih naj spremljata skozi zakonski stan tja v srečno večnost. Ženin in nevesta sta sprejela poročni blagoslov med sv. mašo in upamo, da se bo uresničilo, kar so župnik molili, da bosta videla otroke otrok v tretji in četrti člen in bosta mogla tako obhajati zlato in diamantno poroko v svojo srečo in veselje ter v veselje svojih otrok otrokov. Pri maši je prepeval cerkveni mešani pevski zbor pod spetnim vodstvom našega vrlega organista in pevovodje Mihe Sadjaka. Prav mogočno so peli, kakor je to vedno pri takih in sličnih cerkvenih slovesnostih!
Vesela svatba se je obhajala pri Likebu. Muzikanti, ki so že v cerkvi zaigrali pri obhodu svatov okoli oltarja pesem „0 nebeški ohceti” so pa igrali v zadovoljnost vseh tudi na svatbi. Vesela svatiba je bila, tatje pa niso prišli na svoji račun. Zjutraj' ob sedmih so se Sušani žalostno vračali domov brez Hieronima, Letina in Kordežev dom pa sta z veseljem sprejela novega gospodarja in soseda.
Obilo sreče in blagoslova mlademu zakonskemu paru!
BISTRICA V PODJUNI
Andrej Rossler je prišel iz lepe Štajerske — iz Fohnsdorfa sem k nam po nevesto Marijo Merva. V nedeljo popoldne smo imeli poroko v šmihelski farni cerkvi, poročali so domači gospod župnik.
Cerkveni zbor je zapel par lepih Marijinih pesmi in blagoslovno. Gostom iz Štajerske je prav všeč tukaj pri nas. Ohcet pa so imeli doma pri Šuštarju na Bistrici, kjer so bili vsi dobre volje. Obilo smeha in lepega petja je bilo med gosti. Cimpaserjev Rudi pa je poskrbel tudi za hitre in lahke
Steyr-traktorji z vsemi dodatnimi stroji
Poslužujte sc Steyr-posojil!
NIEMliZ & SSEEPL
popravljalnica in nadomestni deli
VELIKOVEC - V0LKERMARKT
noge, da so se mogli svatje tudi malo zavrteti. Taka ohcet je veliko lepša, kot pa tisti veliki „holadro” tam na plesišču v gostilni, ko gre kakor na semnju v Pliberku.
Naša nevesta bi pa svojo tovarišico Štefko rada videla, kako ji gre na ohceti in kakšna je, k temu pa so pomagali „tatje”, ki so jo odpeljali za kako uro z avtom v Šmihel.
Nato pa so se vrnili zopet nazaji, da je bilo prav luštno in veselo do ranega jutra pri Šuštarju na Bistrici. Gotca ta „šruka” pa je skrbela za kratek čas in dobro voljo. G. Helena Kraut pa se nam kar smili, dvakrat v pustu za „ta šruiko” in vendar je bila vedno dobre volje ter vesela ves čas.
V ponedeljek pa je cerkveni zbor, katerega član je ženin, pozdravil mladi par v Fohnsdorfu. Micka pa pride nazaj!, drugače bi bilo Šuštarjevim staršem preveč dolgčas, ker jim j,e Micka tako zelo prirastki k srcu. Bolj; hudo bo, ko bo šla za zmiraj naprej. Pa kaji pomaga: „Radi tega bo zapustil človek očeta in mater in se 'bo pridružil svoji ženi in ne bosta več dva, ampak eno.” Obilo sreče in blagoslova v novem stanu!
GORIČE PRI PODRAVLJAH
Dne 27. februarja je v Gospodu zaspala Lucija Ivančič, previdena s sv. zakramenti. Rajna je bila enajst let na bolniški postelji. Zdaj jo je zadela kap. Težko bolezen je vdano prenašala in se pripravljala z rožnim vencem in mašno knjižico na smrt.
Pred 45 leti sta s svojim pridnim možem kupila malo posestvo. Vzgojila sta v lepem krščanskem in narodnem duhu štiri otroke. Mlajši kmeti teh otrok je padel leta 1945 na Ruskem.
Pogrdb rajne Lucije Ivančič se je vršil, dne 1. marca in je bil kljub slabemu vremenu jako dobro obiskan. Vsi domačini so trpinki radi izkazali zadnjo čast.
Rajna je nam bila vsem v zgled in nam je pokazala dovolj jasno, da smo kljub neugodnim prilikam in razmeram lahko zvesti veri in domovini.
Vsdm njenim otrokom in sorodnikom naše iskreno sožalje, rajni pa botli slovenja zemlja, ki jo je tako ljubila, na skoči-dolskem pokopališču lahka.
GLOBAŠANI, dobro premislite!
Ker stojimo tik pred Občinskimi volitvami, jie ,postalo na političnem polju tudi pri nas precej živahno. Le dva dni nas še ločita od 14. marca, ko bomo z glasovnico v roki soodločevali o bodočem razvoju v naši globaški občini. Zato hočemo našim občanom dati ndkatere nasvete, da jih ne bi mogoče različne neresnične vesti vznemirjale.
Najprej, hočemo povedati javnosti', da pust ni šel preko nas brez pustnega uspeha. Vršila se je — seveda čisto na tihem v navzočnosti samo gotovih oseb — poroka, ki pa ni čisto navadna, temveč je politično zgodovinskega pomena. Poročili sta se namreč dve stranki in sicer OeVP ih VDU, in so si za masko dali ime „Wirtschaftsliste”, da bi ljudstvo preslepili.
Dragi občani, razsodite sami, kaj se pod to masko skriva. OeVP pač ni bila več v stanu, da bi sama uspešno kandidirala. Naravnost se čudimo, da se je globaška OeVP tako daleč spozabila in začela barantati s VdU-jevci, pri katerih nam ni treba izgubljati besedi, ker jih iz „Das 1000-jahrige Reich” že predobro poznamo, čudimo se OeVP-ju radi tega, ker je vendar še nekaj poštenih ljudi med njimi.
Marsikaji bi vas lahko vprašali, toda najbolj bi občane zanimalo to, zakaj sedanji župan ne kandidira več? Spomnimo se na zgodovino in spoznali lx)mo, kako se je v preteklih letih godilo ...
štiriletna izkušnja nam dovolj jasno izpričuje, da je treba v občinsko upravo mož, ki so voljni, zmožni in lahko zastopajo interese domačinov, interese vseh kmetov in delavcev.
Tudi SPOe je OeVP-ju pomagala na „stolček”. Za zahvalo pa so jih jako slabo plačevali.
Za „Wirtschaftslisto” se torej, skriva VDU, ki sicer vedno trdi, da je „heimattreu”. Vsi pa vemo, kako so bili ti pred leti „heimat-treu” in da še danes gledajo v veliki rajh. Trobijo samo v svoj nacionalni rog, naše gospodarstvo pa jim je deseta briga. Ali torej hočete, dragi občani, voliti to listo, za katero so skriti najhujši sovražniki poštenih, krščanskih in narodnih občanov? Ali hočete, da vam bodo spet nabijali na vaša vrata hitlerjansko filozofijo ,,Karntner sprich deutsch” in sanjali o svojem tisočletnem „Reich-u”. Ti ljudje so namreč že tako zaslepljeni, da ne pridejo do spoznanja, da je leto 1939 enkrat za vedno minilo in se ne povrne več. Skrajni čas bi bil, da bi prišli naši VDU-jevski narodni šovinisti do spoznanja, da je treba sleči svoje maske
in se prilagoditi času, kakršen je pač v resnici.
Se li spominjate, da je rekel deželni glavar Wedenig na volilnem zborovanju v Globasnici, da ne moremo tajiti, da so naši kraji slovenski, ker nam že o tem pričajo razna imena in da je že čas za medsebojno razumevanje in medsebojno ljubezen. VDU pa se zaganja proti dvojezični šoli, temu in drugemu, zbira šoviniste in nestrpneže okbli sebe, gre ji samo za svojo čast in svoj. dobrobit. Zato jim ne moremo zaupati, da bi ti upravljali našo občino.
Volili' bomo v nedeljo vsi skupaj, stranko, proti kateri nobeden politični govornik, ne prezident Gruber in ne deželni glavar We-denig, nista imela žal besede, in ta je »Krščanska demokratska stranka”. Nobeden govornik se ni zaletaval proti njej in tudi ne proti našim možem, ki nosijo to listo. Tu jasno vidite, da so čisti, in jim lahko zaupate svoj glas in upravo globaške občine.
S tem bomo potrdili to, kar bo v korist vsej občini in nas samih.
Možje in žene, kmetje in delavci! Naj govori: k občinskim volitvam zdrava pamet, široko se ognimo vsem, ki jim gre samo za strankarske in nacionalne interese, dobrobit našega kmeta in delavca pa jim je deseta briga. Naša pot bodi pomagati vsem v občini, medsebojna ljubezen, medsebojno upoštevanje in domoljubje. Tako narekuje zdrava pamet. Naši možje vodijo lastno gospodarstvo umno in preudarno. Ti so edini garanti urejenega in dobrega občinskega gospodarstva. Kjerkoli1 upravljajo občino možje, zvesti, svojemu verskemu prepričali ju in svojemu gruntu, tam so občine v dobrih in vestnih rokah. Ti mo/jje zastavljajo svojo značajnost in .poštenje v službo in čast občine, katero upravljajo.
Volilci i/. Globasnice, Podjune, štebna, Male vasi. Večne vasi, Podroja, Čepič, Pod-gore in Rut! V zadnjih dneh pred volitvami bo hud pritisk od vseh strani. Ne pustite se strašiti! Vsi na volišče, kajti naša sveta, narodna in verska dolžnost je, da gremo v nedeljo, dne 14. marca vsi na volišče, in sicer bomo vsi enotno podprli našo domačo »KRŠČANSKO DEMOKRATSKO STRANKO”, ki je edini garant, tla !x> občina v dobrih in skrbnih rokah, kajti naš pivi kandidat je vreden našega polnega zaupanja. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe”, nam bo zvezda vodnica in globoko smo uverjeni, da bomo po tej poti našli od človeka do človeka, od Slovenca do Nemca, od Nemca do Slovenca in od kmeta do delavca.
Občina Blato
Finančni odbor občine je minuli teden sestavil občinski proračun za leto 1954. Davki ostanejo isti kot lansko leto, 300% davčnega merila. Ker je zaradi izboljšanja gospodarstva občina dobila od države za dobro četrtino več prejemkov, se je mogel lanski preostanek letos porabiti za kritje domačih potreb. Za občinske poti se je namenilo 20.000 šilingov. Naš zastopnik črčej. je predlagal, da bi se letos od tega zneska ena četrtina porabila za preložitev in popravo občinske poti na Komelj,; za subvencijo k nakupu plemenskih bikov 7.400 šil.; za požarno varnost 25.000 šil. Od tega se bo nabavila v Dobu alarmna sirena, v Vogrčah subvencioniralo zgradbo vodnih rezervar-jev ter v Brunovi in Vogljah. Za Replje se kupi nova motorna 'brizgalna, ki bo potem
najibližja za vasi Rinkole in Blato.
Županu se odškodnina zviša na 360.— šil. mesečno.
Za uničevanje poljskih škodljivcev se nabavi poljska škropilnica »Berggeist”. Občina prispeva 1.600 šil. Preostala vsota se krije s subvencijo im cenenim posojilom. Ta škropilnica ‘bo uporabna tudi za zatiranje plevela z Dikopurjem.
Proračun bo imel za potrditi novi obč. odbor. Hočemo, da bi prišli vanj zopet naši uvidevni možje in da bi se njih število še povečalo. Da bi bilo zopet, tako kot včasih, ko smo imeli župana od Koroške slovenske stranke, Fr. Dobrovnika p. d. Krevca.
To bomo dosegli lahko, ker bomo volili vsi »Skupno listo kmetov in delavcev.”'
Št. Jakob v Rožu
Malokje na Koroškem imajo poleg drugih tako strogo nacistično listo kot pri nas. Gotovo hočejo dvigniti St. Jakob v »Kreis Rosen tal”, da bo nacistični župan k slavnih časov Hitlerja postal zopet župan, če že ne Kreisleiter in da ho specialist v komisiji za izseljevanje Slovencev, nosilec Karntner-treue liste, zopet prišel do svojega elementa. Polno znanih nacijev je na listi. Kje je med vojsko poučeval oz. utrjeval nemštvo podgorski učitelj g. Zeichen, vsakdo ve. Na listi Karntnertreu je tudi zdravnik dr. Chrobock, ki je od daleč, daleč tam od severovzhoda nekje prišel semkaj, da je lahko postal »karntnertreu”. Čudimo se, da ima še toliko časa, da se zanima za občinske zadeve ...
Zanimivo: »heimattreu” hočejo biti, oz. mislijo, da imajo monopol na to, tisti, ki so Vvstrijo prodali Hitlerju, ki so torej najbolj »untreu”. Toda domačini jih predobro poznajo, ker so trpeli pod nacistično dikta-
turo in vedo, kdo so in kaj; hočejo in kaj se skriva za lepimi ibesedami. Za Slovence ne pozna jo drugega imena kot psovke: „Win-discli”. Če so res tako »karntnertreu”, naj ubogajo vsaji koroško; deželno vlado, ki je v šoli prepovedala rabiti žalilno besedo »vvindisch”. Ti »umtreue” nas hočejo učiti »Heimattreu”! Ljudje, ki jih žene samo sovraštvo do vsega slovenskega, pišejo v programu o »Toleranz und Versolmung, Schutz und Hilfe ...” Menda je treba njihove besede tako razumeti kot »ljudsko demokracijo” v komunističnih diktaturah.
Žalostno je, da so se tej druščini pridružili tudi OeVP-jevci. Lahko si mislimo ka j jih je prignalo v to bratovščino. Brez dvoma. pa so zelo slabo plačani za svoj' „An-scbluss” k. VDU: nekaj zadnjih mest so dobili na listi. Naji si kar tablete zoper glavobol pripravijo!
Vemo kako agitirajo in hočejo ljudi pripravki v strah, da ne bi vel jali za »untreu”.
Toda Sentjakobčani imamo listo, za katero bo vsak domačin, vsak kristjan, vsak, komur je za gospodarski uspeh občine, za mir, sožitje in enakopravnost, za zvestobo zemlji, na kateri predniki in oni živijo, delajo in trpijo že tisoč let, za: »KRŠČANSKO KMEČKO IN DELAVSKO LISTO”!
BELA PRI ŽELEZNI KAPLI
Za občinske volitve je sedaj, kar veliko zanimanja. Do sedaj smo imeli pri nas župana socialista g. Koštruna, katerega smo vsi visoko cenili zaradi njegovega nepristranskega dela na občini. Njegovo delo je bilo tudi, da je dobila Bela ijmsebno občinsko knjižnico in g. župan pri tem tudi ni pozabil, da je v slovenski občini in je skrbel tudi za slovenske knjige, kar smo ravno kmetje zelo pozdravili. Med temi slovenskimi knjigami je kar nekaj, lepe strokovne literature, iz katere se gospodarsko izobražujemo. Seve to nepristransko delo župana Koštruna nacionalni liniji1 v socialistični stranki ni ugajalo ih tako so spravili Koštruna iz liste. Vzorni nepristranski mož torej na socialistični listi ni imel prostora, bil je menda preveč Slovenec in kristjan.
Na drugi strani imamo jako močno zastopstvo v »Krščanski volilni skupnosti”, katere nosilec je naš znani občinski odbornik ,pd. Ižep. Za Belo je tudi Demokratična fronta vložila svojo listo, da bo tako lažje podprla socialiste, ker si pač sedaj pred volitvami ni upala kandidirati na socialistični listi, kakor so napravili v Selah, kjer so DF kandidati pristopili kot člani k socialistični stranki.	j
Mi Slovenci pa bomo vsi volili »Krščansko volilno skupnost”, ker bomo tako poslali v občinsko upravo može, katerim bo skrb za občino pri srcu, na katere se bomo tudi lahko v vseh potrebah obračali.
Z OPISOVANJEM ROMANJA V LURD BOMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI NADALJEVALI
IZ BEKŠTAJNA
Zimske mesece smo kar pridno porabili za vožnjo lesa za naše lesne trgovce in deloma tudi zase. Smo pri tem nekaj zaslužili, ker pač denar potrebujemo za vsakodnevne potrebe.
Sedaj pa se pripravljamo na valitve. V nedeljo; dne 14. marca bomo šli tudi mi vsi na volišče in oddali svoj glas možem domačinom, da nas bodo v občini zastopali in tudi skrbeli za to, da bo občinsko gospodarstvo varčno, ker dela z našim davčnim denarjem, ki ga plačujejo obrtniki, kmetje in delavci1. Mi vsi vzdržujemo občino in občinsko gospodarstvo, zaradi tega smo tudi vsi na Občini zainteresirani.
ŠT. VID V PODJUNI
V soboto, dne 20. februarja smo spremili na farno pokopališče štepernikovo materna Pr oboju, ki je dosegla lepo starost — 80 let. Teden navrh je bil pogreb Žmahar-jevega očeta v Nagelčah, Urha Rupica. Rajni je dosegel starost 86 let. Bil je plemenit narodni značaj, in nenavadno načkan. Ra jni oče je bil zvest naročnik naših listov in Mohorjevih knjig, katere je pozorno prebiral. Celo »Dom in svet” in druge časopise je prebiral s pravim užitkom. Rajnima večni mir, zaostalim sorodnikom pa naše sožalje.
Ugledalo j,e, da bo ostal letošnji pust v naši fari vdovec. Da ni prišlo tako daleč, je zasluga Franceja Moharja, mladega Loparja v št. Vidu, ki se je poročil s Katrco Zec, Zečevo v Goričah. Poroka je bila po običaju v nevestini fari in sicer v Žitari vasi, svatba pa pri Jariču, ki j,e ženinov stric. Avto podjetnik Štefan Sienčnik i/. Dobrič vasi je s svojimi avtobusi prevažal svate k poroki, na svaitbo in domov. Mlademu paru želimo obilo sreče na novi življenjski poti!
Sporočiti moramo, da so v daljno Kanado namenjeni Kovačev Folt, Ravčev Fridl in Pice jev Foltej. Podjunčani se doslej na splošno niso preveč selili preko velike luže. Upamo, da so tudi ti trije izseljene i tako navezani na Svojo rojstno grudo, da ostanejo še v daljni tujini v tesni zvezi z očetovo hišico. Ali pa jih bo morda še kaj zadržalo doma...
iiiiiiiiiiuiittiitiikiiniiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiitiiitiituittiiiiiiniiHiiimHiiHitu
Vsem zaupnikom KDS!
Vse občinske zaupnike prosimo, da nam takoj javijo izid občinskih volitev in sicer po telefonu na številko 43-58 ali pa pismeno, da bomo volilne rezultate objavili v prihodnji številki »Našega tednika”.
Vzgajaj sam, sama sebe!
Fant in dekle, ali '.sploh vesta kaj je to vzgajanje? Vzgajanje je navajanje volje, da se v vsakem položaju hitro in veselo odloči za dobro.
Vzemimo dva primera iz življenja.
V farnem domu je fantovski sestanek. Istočasno se predvaja v krajevni kinodvorani film. Navadno mlade fante bolj. vleče v kino, kot pa k sestanku. Pepi premišlja. Vendar se prav kmalu odloči, da gre k sestanku. Ve, da ilx> ta njemu koristil, film pa morda celo škodoval njegovi duši. Biti hoče značajen. Odločati se hoče vedno za dobro, čeprav mora trenutno premagati sam sdbe in se odpovedati užitku filma.
Po večerji sedi domača hčerka Marica za mizo in bere lepo knjigo. Kar ne more se ločiti od nje. Vendar ji vest prigovarja, kako prav bi bilo, da 'bi pomagala pospraviti mami, ki je ž.e tako utrujena od celodnevnega dela. Čeprav težko, vendar Marica zbere vso voljo, hitro vstane in z veseljem pomaga mami pri pospravljanju. Odloči se za dobro — vzgojiti hoče samo sebe, svojo voljo, da se bo vedno odločala za dobro.
Vzgajati sam sebe pomeni uresničiti v sebi tako podobo duše, kakršno si je zamislil Bog. To je težka, a vzvišena naloga vzgoje. Vsak pa mora sam vršiti to nalogo. Nihče se ne more vzgajati za drugega. Drugi more samo svetovati in pokazati pravo pot samovzgoje. Ti sam, si moraš prizadevati, da boš plemenit, čistega srca. Ti moraš vedeti kaj tvoji duši škoduje, kaj ti koristi. Dobro pa si zapomni, da do uspeha — do značaja boš prišel samo po poti samoodpo-vedi in samopremagovanja. Kolikokrat se je treba odpovedati temu, kar človeku prija, kolikokrat napraviti to, kar ni prijetno.
Vadi svojo voljo, da bo skladna z božjo voljo. Daj, da boš vedno lahko iskreno rekel: „Oče, ne moja, ampak tvoja volja na j se zgodi!” Ni boljše samovzgoje, če se po vsaki misli, besedi ali delu vprašamo: »Gospod, ali je bila to tudi tvoja volja, kar sem naredil, kar sem rekel? Ali si hotel tako?”
S samot zgojo začni zgodaj, v mladosti. Ko dorasteš je treba, da si že izklesan značaj. Le tako l>oš sam srečen, te bodo spoštovali in upoštevali drugi ter Iroš kos nalogam, ki jih od tebe pričakujeta Bog in narod.
DOBROTA IN HVALEŽNOST
Dobrota in hvaležnost sta se po dolgem času sešli in začeli druga drugi tožiti o svoji usodi.
»Kako redko se snideva medve,” reče Dobrota. »Če sem jaz pri svojem gospodarju, se ti le redkokdaj približaš v njegovo hišo. Razjasni mi prijateljica, kaj je vzrok temu!”
»Tega nisem kriva jaz”, reče Hvaležnost. »Moj. gospodar je trd in me ne pusti pod krov, kjer prebivaš ti. Dogodi se včasih, da dobim 'boljšega, ki me ]x>šlje k tebi, a to je le redek slučaj.”
Žalostno sta se prijateljici zopet poslovili in odšli vsaka na svojo stran, ne da bi vedeli, kdaj se zopet snideta . . .
ZA NAŠI. OTROKE:
Jamica i/ tiču
Rodilo se je dete na svet. Bilo je tako majhno in ljubko, tla bi ga lahko spravil v žep in potoval z njim ir. kraja v kraj. A nihče ni bil tako krut, tla bi tlcval otroka v žepno temo; vsak mn je privoščil dobrote svežega zraka. Po njem so trepetali k zemlji jasni sončni žarki, ki so hodili pozdravljat ljubega otročička.
Priplaval je do njegove zibelke nebeški angelček. Videla ga je temna noč, kako se je nagnil krilatec nad otrokovo glavico. Noč, tlasi črna slepa, je lahko videla božjega poslanca, saj sc je širila preti njun čudovita luč, lepša od zvezd, jasnejša od sonca.
in tako se je zgodilo, tla je videla noč, kako se je angel pripognil nad otrokovo glavico in kako je začel gladiti njegova ličeca. O, ta mehka, bela ličeca!
Angel je gladil z zlatim prstom po otrokovih ličecih. Detetu je prijalo božanje angelove ročice, da se je smejalo prav od srca. Dolbel in dolbel je angel po otrokovih ličecih in izdolbel je na vsako stran po eno lepo, okroglo jamico. Jn dete se je smejalo prav od srca.
In št: dandanes, kadar se zasmeje dete, se mu izdolbeta v ličilih lepi, okrogli jamici v tlokaz, da čujc nad njim roka božjega kriiatca.	E.
Činček pobalinček
Cinček res še majhen je, a on v šolo hodi že.
Zgodaj vstaja dan na dan, v šolti pride še zaspan.
Eden, osem, sedem, dva! On tako pač šteti zna.
Tam na svoje prste šteje, Kadar čita, pa zaspi, tla se mu vsa šola smeje, ker pozabil je se „i”.
Valentin Polanšek
epjKT.	ttals mladina 0$^
IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Farna mladina iz
Kot nalašč času primerno, je izbrala šentjakobska farna mladina zadnjo pustno nedeljo, da se predstavi loškim faranom in sosedom zopet z novo igro, tokrat s tragikomedijo »Dr. Faust” v 5. dejanjih.
Kalkor vedno ko pridejo med nas igralci farne družine iz St. Jakoba, je tudi na pustno nedeljo prihitelo od blizu in daleč gledat napovedano igro, o kateri smo slišali že na zadnji prireditvi tega igralskega ansambla v Ločah, mnogo gledalcev.
Igra »Dr. Faust” je precej težka, globoka in sposobna nuditi resnemu in treznemu gledalcu marsikaj pozitivnega; otroci in samo smehaželjni pa tudi pridejo na svoj; račun. Reči moramo, da igralci tega igral-
Št. Jakoba v Ločah
skega ansambla kar vidno napredujejo, če upoštevamo skromne razmere odra in dvorane, potem lahko trdimo, da je bilo podajanje vlog res prav dobro. Tudi vloge so bile dobro razdeljene in prav vsi igralci so se tudi potrudili biti kos svojini več ali manj težkim vlogam. Faust je bil v svoji posrečeni maski in figuri v začetku odličen, proti koncu pa je spričo resnega in obupnega položaja vidno pešal. Prav posebno dobra sta bila Pavliha in Mefisto. Zviti in navihani Pavliha je povzročal salve smeha; spretni Mefisto pa pritegnil nase vso -pozornost dvorane. Igra je bila vsekakor v spretnih režiserskih rokah, kar je prišlo do izraztt posebno pri brezhibnem podajanju vlog hudičev in angela.	F.
Na sliki vidite loške tečajnice, ki so sc tudi vadile kuharskih umetnosti. S svojo spretnostjo in iznajd-Ijivosljo so ustvarile iz »sladkega” celo košček pravljičnega sveta, kar nam dokazuje slika z njihove
razstave.
Puvbta pcicediiev v Selak
Nič se nismo oglasili v listu, pa smo jo vendar imeli, dvakrat celo, namreč pustno prireditev. Naše katoliško prosvetno društvo je na pustno nedeljo uprizorilo šaloigro »Pri belem konjičku”. Dejanje se godi na Bledu, se močno zapleta in končno se trije pari sparijo drugače, kot je bilo mišljeno. Osebe so večinoma i/ krogov gospode, pa so naši igralci vloge rešili prav dobro. Igra je spravila vse občinstvo v dobro voljo. Prt tej prireditvi je nastopilo tudi pevsko društvo z nekaj umetnimi pesmimi in sicer mešani in moški /bor. Mešani je moškega nadkriljevai. Nato .so se društveniki v svojem krogu in v prijetni družabnosti veselo zabavali. Prizori brez besed, menda jih imenujemo »pantomime” — kot »Začarana metla”, »Najmodernejši brivec”, »Požrešna slika”, so vzbujali salve smeha, nič manj kot burka »Usodna zamenjava”. Igra s šaljivimi prizori se je ponovila na pustni torek zvečer. Hvaležni smo društvu za to prire-ditev in si jih želimo še več.
CUiiek Ui Jlelcc
Naš preljubi pobalinček, mali, bister činček pa ima na vodo mlinček.
A sosedov Peter, ga ima na veter.
Kadar voda močno teče, činček k Petru steče in ves srečen njemu reče:
»To je zdaj veselje, mlinček moj že melje!”
Kadar veter močno piha,
Peter prisopiha in skakajo kliče, hiba:
»Mlinček moj ropoče, da kolesce stoče!”
Kadar dež j>a s curki lije in pa burja brije, vsak izza zapečka vpije:
»Činček pobalinček, kje imaš svoj mlinček?” —
»Ali ne bo veter
vzel tvoj mlinček, Peter?” —
Valentin Polanšek
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 14. 3.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.0") S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 15.3.: 14.30 Poročila, objave. Okno v svet. — Torek, 16. 3.: 14.30 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Uspehi medicine v preteklem letu. 14.45 Slike iz zgodovine: O šolah, znanosti in umetnosti v srednjem veku. 18.30 Venček narodnih. — Sreda, 17. 3.: 14.30 Poročila, objave. Kmetijska oddaja. — Četrtek, 18. 3.: 14.30 Poročila, objave. Za naše male poslušalce. 18.30 Tam pod Peco zeleno... Poje šmihelski zbor poti vodstvom M. Sadjaka. — Petek, 19. 3.: 14.30 Poročila, objave. Jožefom v veselje. — 9.30 športni obzornik. — Nedelja, 21. 3.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pe smijo pozdravljamo in voščimo.
KULTURNI RAZQLED PO SVETU
V Trstu . . .
Na pustno nedeljo se je Bazoviška dvorana zopet napolnila. Bazoviški Oder se ni že dolgo časa predstavil občinstvu s tako pestrim in bogatim .sporedom, kot se je na pustno nedeljo. Dve uri je pošteno zabaval gledalce, ki so se do solz nasmejali.
Ker pravijo ljudje: »Če ni petja pri igri, ni pravega užitka. Petje poživi in obogati vso prireditev”. Zato je poleg šaljivih odrskih nastopov zapel tudi dekliški zbor dovršeno in ubrano več narodnih pesmi. Vmes pa se je vršil še srečelov.
. , . in v Gorici
Na pustno nedeljo in na pustni torek je Goričane razveselil goriški dekliški dijaški krožek z lepo pustno prireditvijo. Na sporedu je bila šaloigra v treh dejanjih »Gospa brez moža”. Med odmori so dijakinje prodajale srečke in dobitkov je bilo toliko, tla je skoraj vsak svojega dobil. Kulturna prireditev se je vršila v dvorani Marijinega doma na Placuti.
Na pustno nedeljo se je zbralo tudi v župnijski dvorani v Podgori precej; Goričanov. Tam se je namreč vršila prireditev Mladinskega krožka. Dekleta so nastopila v narod-n ih An osah m /a raj a1 le »Sem slovenska deklica”. Sledila je veseloigra »Kaznovana neoi-murnost”. Nastopile so tudi tri solistke in /apele z velikim občutkom Vodopivčevo »Svarjenje”. Za dekleti je nastopil še fantovski krožek / burko »Čarodejna brivnica". Veselo pustno prireditev pa je zaključil kuplet »Ančka moja draga”. Tudi tu jc med odmori deloval srečolov. — Na pustni torek sta dekliški in fantovski krožek prireditev ponovila / istimi uspehi.
MLADINA PIŠE:
Tebi, ki si miada
Kako blestiš! Tvoja mlada brsteča svežina vedri tvoje okolje in opaja tvoje lastno življenje. Kot večno napeta tetiva jc tvoja mladost, ki v preobilju sil išče sproščenja, dejanja in hoče zmag. Kot neprestano vrteče sc kolo je tvoja mladost, ki vsa predana trenutku nikjer ne obstane, nikogar ne počaka, nikamor ne prisluhne. Ves svet je dobil tvoje meje, ali bolje — je v tvoji brezbrežnosti izgubil svoje meje, in vsa ogromnost življenja, ki valovi okrog tebe, se je skrčila in stisnila v eno samo napetost in pričakovanje: doživetje ljubezni.
Vem, da tvoj sen ni brez trpkosti in razočaranj, pa vendar se ti zdi, da je ljubezen čudovit sad, ki se sam utrga in pade v tvoje naročje ob prvem srečanju, in ko si ga sprejela, jc tvoj in meniš, da je že dozorel za tvoje veliko osrečujoče sprejemanje. In vendar ni tako. Nič dokončnega, nič trdnega in natančno dognanega ne sme biti v ljubezni. Ljubezen je rast, dejanje, gibanje, združevanje in oddaljevanje, najtesnejša povezanost pa najsmelejša svoboda,, najprožnejša zgovornost pa najgloblja molčečnost; v svojem zadnjem jedru pa je ljubezen služba, naj-tistejša; najradostnejša služba človekova — človeku, najopreznejša, pa najbolj drzna, najmanj vidna in večno pripravljena. Ali me boš prav razumela?
Naloga, ki ni nikdar rešena.
Stremljenje, ki ni nikdar uresničeno.
Cilj, ki nikdar ni dosežen.
Ta neizprosni »nikdar” je gibalo tvojega vedno novega napora, pričakovanja in stremljenja in odrešilnega dela, ki nikoli ne more počivati.
Ali te je kdaj prešinila slutnja o tisti zadnji, rev nični podobi človeka, ki si ga zazrla v njegovi enkratni edinstveni vrednosti in enostranski določenosti in smiselnosti; morda preko teh vidnih, včasih tako nejasnih znamenj prodrla do njegovega bistva: morda te je vsa prevzela njegova notranja »noč, morda te je vso ganila njegova otroška nebogljenost, morda je zažarela vate njegova jasna, nepredpisana dobrota, ali pa te je pritegnila nase trdna urejenost in neizprosna premočrtnost njegovega koraka. Pa najsi bo že tako ali drugače, čim si pristala na njegovo bistvo, si priznala upravičenost, da, nujnost takega in ne drugačnega njegovega življenja, si nadela sebi nalogo, da tega bistva ne boš okrnje-vala, ne boš ožila, utesnjevala, vezala, hromila in slepila. Osebnostni razvoj človeka hoče tudi prostora, daljine, samote, molka — življenje v dveh je pač velika skrivnost, ki se malokomu do dna razodene ...
Morda sem ti od daleč nakazala tisto tvojo veliko nalogo, katere zavestno uresničevanje bo hranilo, svežih), očiščevalo iti stopnjevalo tvojo osrednjo življenjsko — ljubezensko resničnost.
Hkrati bi te pa hotela prepričati, da je omejevanje tvoje ljubezni in skrbi in prizadevanja na to edino življenjsko resničnost hromeče in utesnjujoče zate samo. Kakor da si oslepela ob svojem lastnem blesku! Kako malokdaj se skloniš s spoštljivim občudovanjem v življenje drugega človeka! Kako malokdo te »zanima”, tako redko se sproži v tebi vprašanje po njegovem izkustvu in njegovih uspehih in načrtih. Kako malokdaj si bila tako topla in neposredna, da si dala priznanje njegovemu uspehu, da si sc iskreno in z občudovanjem začudila njegovemu notranjemu vzponu. Kolikokrat si sc v pobožni hvaležnosti sklonila pred veličino, ubranostjo, močjo in žrtvijo njegovega življenja? Kako nestrpna in nepocakana si v svojih srečanjih, kako brezkončno in glasno in bahavo pa jc tvoje pripovedovanje o lastnih uspehih in družabnih pridobitvah! Kako raztresena in nepotrpežljiva si, kadar bi kdo tvoji mladosti rad zaupal svojo bolečino in ob tebi dobil zatrdilo svoje moči in sposobnosti.
l’a tvoja beseda! Ali si vztrepetala kdaj v strahu pred lastno nemočjo, ko si iskala v sebi odrešilno besedo tuji Imlečini, tuji stiski in tegobi? Kako si skopa v svojih vprašanjih! Saj poznaš tisto globoko pomembnost legende o Rarcifalu, ki bi z enim samim vprašanjem mogel ozdraviti na smrt bolnega kralja Amfortasa in bi tako postal njegov naslednik. Pa ni vprašal in je zaigral svojo srečo. Ali se zavedaš odrešibte moči iskrenega resničnega vprašanja? Ne iz zvedavosti, temveč iz zavesti neke tesne, odgovornosti polne povezanosti človeka s človekom, iz želje pomagati, olajšati, osrečevati.
Pa tvoj odnos do tvoje materinske sestre, do tvoje starejše vrstnice! Ali zveni v tebi le njen utrujeni korak, njena trpka zagrenjenost in ne vidiš v njej nič drugega kot usihajoče življeje, odigrano vlogo, zastarele, ozkosrčne nazore? Ali nisi doživela še nikdar lepote zrelega življenja, sočnosti sadu, v katerem se je v najopojuejši ubranosti strnila moč to-plote? Ali se nisi še nikdar okrepčala z njegovim krepkim sokom? Zakaj sc nikdar ne ustaviš pred njenimi v izkustvu dozorelimi spoznanji in dogajanji, ki bi ti mogla toliko razodeti! Zakaj prav nikdat ne prisluhneš v njeno domotožje, v njeno rahlo bolečino ob tvojem cvetenju, in s svojo vedro resnobo in hvaležno spoštljivostjo ne razodeneš, kako se zavedaš vrednosti njenega zrelega pogleda, njenega preizkušenega nasveta, njene jasnovidne dobrote. Ali ji res ne moreš odpustiti njene trudnosti, dvomljivosti, strogosti? Ali ne slutiš, kako velika bolečina se morda skrita pod to majhno vsakdanjostjo, kako težka odpoved morda še vedno skeli pod to navidez zaceljeno rano? Ali ne veš, kako zelo boš nekoč še želela, tla bi tutli tebe razumeli tisti, ki prihajajo za teboj?
Da bi \ tvoji mladosti dozorelo čim več spoznanj, da bi zablestelo v njej čim več razumevajoče dobrote, da bi se sprožilo v njej čim več prodorne moči, v vsakem človeku poiskati človeka, to ti želim z materinsko skrbjo in vdanostjo.
ZA DOBRO VOLJO
Sreča v nesreči. Pri nekem slovesnem kosilu je strežaj .po nesreči radii jiuho po imeti iuii obleki neke gospe. Nastane splošno ogorčenje in razburjanje. Strežaj pa pravi z nasmeškom: »Gospa, prosim, nikar se ne razburjajte. V kuhinji je še juhe dovolj”!
*
Dva razloga. Uslužbenec: »Gospod ravnatelj, ponižno bi vas prosil za povišanje plače. Za to prošn jo imam dva razloga.” Ravnatelj: »Katera dva pa?”
Uslužbenec: »Dobil sem dvojčke, gospod ravnatelj!”
trnova celovškega bogoslovja
že v prvi številki letošnjega letnika ^Našega tednika” smo objavili poročilo o preselitvi koroškega bogoslovja iz Krke v Celovec. Bogoslovje je dobilo streho v Ma-rijanišču, katero je zidal pokojni krški škof Kahn za malo semenišče.
To Marijanišče je za časa obeh svetovnih vojn bilo zasedeno kot vojaška bolnica in za časa nacizma porabljeno v druge politične in upravne namene. Ob koncu vojne so tudi bombe poslopje močno poškodovale.
Po vojni pa so v razvalinah Marijanišča nastanili gimnazijo in realko ter vrsto ljudskih in glavnih šol. Brez oken, deloma brez vrat je bila hiša, ko je v pozni jeseni mladina sedla v hiši zopet na šolske klopi.
Popravljanje hiše se je pričelo in tekom leta 1952 se je gimnazija preselila v svoje ]x>slopje, katero so vsaj deloma izpraznili Angleži, leta 1953 so dobile tudi ljudske in glavne šole drugo streho. Tako je na-
stala možnost, da z dozidavo tretjega nadstropja in prezidavo drugega, dobi bogoslovje nove, moderno in potrebam primerno urejene prostore.
Vse na predelavi poslopja udeležene firme so opravile svoje delo v polno zadovoljstvo. Mestni stavbeni mojster julij S i e g m e t h je izvedel vsa zidarska in stavbena dela.
Podjeije za stavbeno mizarstvo H. Hattenher-gers Wtw. je izvršilo vsa mizarska dela. Lift ali dvigalo je dobavila dunajska firma Frcissler.
Moderne pode je delalo celovško podjetje S t o i-s e r u. W o ! s c h n c r ; vse električne naprave pa je v prvovrstni izdelavi izvedla iirma N c t c k v Ce-
lovcu. Firma Mayer und Sohn v VVolfs-b e r g u je inštalirala vse naprave za kurjavo s toplo vodo.
Oprema podov je strokovno delo firme O r a s c h’ E r b c n v Celovcu.
Vsa kleparska dela je izvedlo strokovno podjetje L a d 1 n s e r v Celovcu.
Nove prostore je s steklom opremila firma A. S p r a n g e r in C o., Celovec.
Stavbeno in umetno ključavničarstvo Prosen, preje Loukota, je dokazalo, da je sloves, ki ga podjetje uživa, res upravičen. Isto velja tudi za firmo K a 11 na , ki je opravila del kleparskih del.
Pleskarska in slikarska dela pa so izvršile znane firme Franz VVester, Franz Kleinpichler, komercialni svetnik H o f e r in firma Alois Romali i n s W t w. Vse firme so se potrudile pri svojem delu.
Telefonske naprave pa je izvedla firma za avtomatične telefone Ing. Czcrvvcnka. Toplotne izolacije vseh cevi in aparatov je izvedlo Specialno podjetje I) i pl.-Ing. G. Vogel v Celovcu.
Z obnovo poslopja so pričeli tudi popravljati vse plotove, ki obdajajo ves kompleks. To delo je bilo poverjeno firmi Jergitsch’ Sohne, Celovec.
Slikarska lieia je v veliko zadovoljstvo izvršila tvrdka Friedrich Pfeifer iz Celovca, St,-Veiter Ring 51.
Nujno potrebno je bilo popravili streho, kar je izvrstno napravil krovski mojster Adolf Kul le iz Celovca, Backcrgasse 15.
O Trgovina za inštalacije O sanitarne naprave O centrahie kurjave O >n plinske inštalacije
ALOIS
LADINSER
Celovec - Villach, Viliacher Strahe 33 / Telefon 24-60
Matthaus Kutsche
TESARSKI MOJSTER CELOVEC / BLASENDORF N R. 7
«■ priporoča za vsa lesarska dela po najnižjih dnevnih cenah
STAVBENO PODJETJE ZA VRHTALNE
TALNE IN ŽELEZOBETONSKE ZGRADBE
J UL I US SIEQMETH
ARHITEKT IX MESINI STAVBENIK
(T LOVEOKLAC>ENFL7RT, Kv&ssnigstrasse I.-I, telefon 29-18
?A#seH
p r e j A. L ou k o t a
STAVBENO IN t METNO KLJUČ AVNIČARSTVO
CELOVEC-KLAGENFURT. S.-Mai-Strasse 12, telefon !!)-22
citeuer A tO&hekmt
C FAO V EC '• KEA<; EN EL! RT, Bahnhofsti asse 87, telefon 25-43
BETONSKA DELA GRADBENI MATERIAL STENSKE IN TALNE OBLOGE
A. Sftcatig-ec & Ca.
Stavbeno steklarstvo — izdelava zrcal — brnsilnira za stek!« — škropljenje stekli s peskom
Strokovna trgovina za steklo — porcelan — keramiko
C E L O V E C K L A G E N F U R T, telefon 15 47
DIPL.-INQ. Q. VOQEL
Izolacije toplote, mraza in zvoka (.ELO i EC-KLAGENFURT, telefon 45-51
SLIKAR IN PLESKAR
ALOIS ROMANIN* WTW.
CELOVEC - KLAGENFURT / L1DM ANSKVG ASSE 25 Telefon 27-81, 27-94
Načrtovanje in izvedba sesalnih naprav za kurjavo s toplo votlo
PO FIRMI
F. Maier & Sohn ohg
INSTALACIJSKO PODJETJE W O L F S B E R G / KOROŠKA
GESELLSCHAFT liir automafische Telephonie Insfallationsbiiro G. m. b. H.
Wien, III.,
Ksicrhaz.ygas.se — Telefon U 16-5-60
Moderne avtomatične telefonske naprave naprave za šibek tok
naprave za ure, -najem, -nakup, -postrežba instalacija svetlobnih in motornih naprav.
CELOVEC - KLAGENFURT (C/.ERAVENKA (OSEK) Sterneckstvasse 13/1 — Telefon 26-34
Ustanovljeno 1887
FRIEDRICH GIMMIS NASLEDNIK
Franz Wesfer
I) F. I. \ V N I C E ZA S 1. I K A R S T V O T i . s K \ R S T V O in LAKIRAN | F.
Specialno lakiranje z zamahi ali s škropljenjem / prepojitev parketnih lal proti lesnim škodljivcem z inunsan-parkelitom
Celovec — Klagenfurt, Benediktinci pl. 10
telefon 46-80
ANTON
KALINA
Kleparstvo
za zgradbe, galanterijo pleskanje proti rji naprava sti-elovodot dela na cetkvenih stolpih vsa tozadevna popravila in nova dela
brezplačna p reti hod n a pojasnila
CELOVEC KLAGENFURT, Sl.-Vciter Strasse 18, telefon 10-27
V
cSpeeiaLtu/
tn/oiufiu
Parketna ila gumijasta tla
talne obloge z gumijem, plastikom thelon-oin. donauleum, linolejem vlačilci za tla stedstva za čiščenje tal
OR ASCH’ E R B E N
CELOVEC-KI. AGENFURT, S.-Mai-Strasse 5, telefon 16-38
Franz Kleinbicbler pi^karstvo'
CELOVEC, Benediktinec Platz 10, 1. nadstropje / Tel. 15-68
O STAVBNO in POHIŠTVENO MIZARSTVO O IZDELAVA HLADILNIH OMAR
Hans Hattenbergen Wtw.
CELOVEC — KLAGENFURT
Ebentaler StraBe 1, 3 / Telefon 32-05
Ferdinand Jergitsch’ Siihne
D R A H T Z E U G F A B R I K C ELO V EC-KLAGENFURT
dobavlja vse vrste plotov, k temu železna vrata in vratca, ograjo stopnišč, mreže za okna, žitne mreže za kurja letališča, za sadne in zelenjavne vrtove iid.
SLIKAR IN PLESKAR
FRIEDRICH PFEIFER
CELOVEC — KLAGENFURT, ST. VI 1 ! ER RING 51 Izvedba kompaktnih stenskih oblog
ELEKTRO N E T E K
SVETLOBNE in MOTORNE NAPRAVE RADIO
CELOVEC - KLAGENFURT, VVULFENGASSF. NR. 13 - 16
Telefon 19*12
ADOLF KULLE
K R O V S K I M O J S T E R vsa k r o v s k a dela
CELOVEC - KLAGENFURT, BX<IKERGASSE 15
ST. JAKOB V ROŽU
Le eno črko smo pri,pustu’ spremenili in že smo v postu. Saj je bil 'že skrajni čas, še Pavliha se je v igri „Faust” naveličal hudičev, mi pa norenja, rajanja, pijančevanja, zapravljanja, šem. Hočemo pač hiti 'bolj „noibel”, mestni, zato morajo biti vsaki sobotni večer plesi, kjer ni nobenega denarja škoda in ne zdravja. Farna mladina pa nam je za pust pripravila z igro „Faust” toliko poštenega veselja, da se ljudje že dolgo niso tako nasmejali in je imela zato igra rekordno število gledalcev.
Brez ohceti seveda predpusta ni. Najimenitnejša je bila ta, ko sta si Jozej Krištof, ipd. Jakobčov in pa Mici Schiittelkopf, pd. Pokova, pred podružničnim patronom sv. Antonom v Veliki' vasi podala roki, da ju je ženinov brat Franc Krištof, naš lanski no-vomašnik in sedaj, dobrovski .kaplan, zvezal s štolo v zakramentu sv. zakona. Poročni nagovor je imel domači g. župnik. Hvalevredno je, da je bila po dolgem času zopet enkrat poroka z mašo kot je bila včasih na kmetih navada in je gotovo najilepše. Veselo ohcet so potem imeli pri Tomelju. Ja-kdbčeva mama in atej' sta že bolj opešala in ju vedno kaka bolezen ./mendra”, zato je bilo res potrebno, da si Jozej; dobi, gospodinjo in moremo ugledni Jakobčevi hiši le čestitati, da je dobila tako pridno in dobro gospodinjo. Hiša pa mora tudi imeti naraščaj, ko sita se Franci in Mihej; odpovedala in hočeta biti le duhovna očeta vernikom.
In še ena vašanka je vzela slovo od samskega stanu: Ana Fantur, pd. Mežnarjeva. Ženina pa je izbrala bolj od daleč, iz Ledine, Ferdinanda Mikula. Pa se je splačalo tudi daleč iti ponj, kajti Ferdi je fant od fare, da smo prepričani, da bo to res srečen, blagoslovljen zakon. Ančka je cerkvena pevka in zato ji je pri 'poročni maši s župni kapelici cerkveni zbor prepeval. Želimo, da bi svoj glas še uporabljala v božjo čast in da ga zapusti tudi 'bodočemu potomstvu. Vso srečo novim zakoncem!
Zelo kruto pa je udarila smrt v Voričevo hišo v Gorinčičah. V nedeljo, 7. marca ob
pol treh ponoči je zadela srčna kap Voričevo mater, Ano Miklavčič in ni bilo nobene pomoči več. Stara je bila šele 56 let, toda srce ji je že dolgo nagajalo. Mama je bila iz ugledne Fuggerjeve družine, sestra preti letom umrlega Hanzeja Lapuschitza. Bila j,e res vzorna gospodinja* in mati, ki je poznala le dom in cerkev in krščansko vzgajala otrOke. Zato je vse domače tem bolj hudo zadel strašni udarec: nenadna smrt. Zvečer je bila še povsem zdrava, kuhala in radio poslušala, ponoči pa je prenehalo biti njeno dobro srce. V torek jo je domači g. župnik (pokopal ob ogromni udeležbi. Od 'blizu iin daleč so se zbrali ljudje in pokazali, kako cenijo Voričevo družino in zlasti srce te družine — mater. Družini izrekamo iskreno sožalje, materi pa mir ih plačilo pri Bogu!
SELE
Ob cesti, ki vodi od velikega ovinka proti Bajtišam so po končani vojni postavili leseno barako za nemške vojne ujetnike, ki so bili tu z delom zaposleni. Pozneje so del barake odpeljali, ostali del pa je še nadalje služil za stanovanje. Zadnja leta sta prebivala v baraki bivši nemški ujetnik Dem--kv in Jožefa Bergmann roj. Klavora iz Baj-tiš. Na pustno nedeljo je i)ems'ky odšel na Bajtiše na maškeradno zabavo, proti večeru se je tja podala tudi Bergmann, oblečena kot .požarni brambovec. Okoli 11. ure ponoči pa je začelo v baraki goreti in kmalu so plameni zajleli vso leseno stavbo. Prvi je zapazil ogenj sosed Andrej Hribernik, ki se je vračal domov. Mogel je rešiti edino le kozo iz. hleva, Vse drugo je požar uničil, tudi (petero skrbno negovanih — ne o-trok, ampak — psičkov je doletela grozna smrt v plamenih. Požarni hrambi iz Bajdi« in Sel sta prihiteli in posrečilo se jima je Obvarovati pred ognjem 'sosednjo leseno hišo „Hubertushof”, le nekaj; korakov oddaljeno od goreče barake. Selška požarna bramba je motorno brizgalno pripeljala na ročnih saneh z veliko naglico po ledeni cesti. Pri tem si je Simon Travnik nalomi! 'ključnica.Ko sta se stanovalca vrnila prestra-
šena iz Ba jtiiš, sta le še videla, kako jima je ogenj; uničil vse, razen obleke na sebi. Baraka se je najbrže vnela, ker je žena pred odhodom naložila mokra drva na štedilnik, v katerem je še gorel ogenj. Morda je tudi veter zapihal in vrgel živo oglje iz ognjišča.
GONOVECE
Božičev Hanza iz Dvora se je vrnil iz vojske kot invalid. Jetika ga je mučila leta in leta. Tako je videl, da je obsojen kljub svoji naj lepši moški dobi prej ali slej na smrt. Poročil se je z vdovo Manijo Liptajnik in si pozidal pra v lepo stanovanjsko hišo v Go-novecah. Zadnja leta pa ga je bolezen vedno bolj, mučila in tako je iskal tudi pomoči tam, kjer je bila zanj usodepolna — v pijači, zarekla so se tudi ledvice in jetra in tako
je zadnje mesece rajni zelo veliko trpel. Srce je bilo močno, zato je bila tudi huda smrt. Lepo pripravljen s svetimi zakramenti je zaspal v Gospodu 2. sušca v svoji hiši v Gonovecah, 4. marca pa smo ga spremljali k zadnjemu počitku. Pevci so peli pri maši zadušnici in olh odprtem grobu, fantje so po vojaško dali vojaku trpinu, ko se je pogrezala krsta v črno gomilo, zadnje tri častne strele. Gospod župnik so se v lepem go voru najpreji obrnili, kakor Jezus v mestu Naim, k materi vdovi, ki je pokopala že petega sina, in ji izrazili naše sočutje, ravno tako k ženi vdovi. — Poslovili so se od vojaka trpina in ijorosili v imenu rajnega vse, če je koga razžalil, odpuščanja, številni venci so zakrili črno gomilo. Domača zemlja naj tli 'bo lahka! Duša naj, pa raji uživa! Ženi-vdovi in Božičevim pa naše iskreno sožalje.
muuiiuiiiuiuiuiiiiiiiiiinamiiimiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiuiKiiiHiiKuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuim
\ 8.80
IVVurfe!
'TUVv 'IvičAji 8.so
kosie! die 20-dkg-Haushallsiolle Melanda. Auch dei Melanda-VVurfel wurde vor kurzer Zeit im Preis gesenki und kosie! jelzl nur mehr 65 Groschen. Von ieinem Ge-schmack und gehallvoll in seinem Aroma ist er emeb billig im Verbrauch, der
KAFFBEMITTFL MIT 3?{-% BOHNEUKAFFEZ
Slabe volje-žena draga? fe^Pri peki Kdnig Ti pomaga! ^

BACKPUIVER
nnrBnnara
tSi&etoi&zeffJeH.
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
(M 12. do 18. III.: „Lili”, barvni film.
JTADTTHEATER
Oti 12. do 15. IH.: ,4>er Lobu der Angst” (ni za mladino)
Od 16. do 18. IH.: „Vater werden ist uicht sdhwer”. družinska komedija.
DOBRLA VES
13. HI. o!r 20. uri in 14. III. ob
16.	uri: „Tanzende Sterne” (za mladino strogo prepovedano).
17.	III. ob 20. uri: „Enrico Caruso” neapolkanska legenda), za mladino.
KINCERWAGEN
m
Xu(,tej*ej' VIL L AC H
Športni in ležalni otroški vozički, posebno poceni idealni
Kombi "W.agen
fOr i 29*19
PRO W0CHE IMS
EiGENTUM
BUROMASCHINENHAUS
OSKAR MIKUIA VILLACH
Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagenfurt
Krmilna korita, betonska okna, premog in drva! Stefan BERGER (Biiistcnberger) Klagenfurt, Waag-gaese 14 in Rosentaler Strasse 40.
VODNE ČRPALKE na točni, električni ali bencinski pogon, vodovodne cevi, polno avtomatične naprave po tovarniških cenah. Strokovne nasvete brezplačno. Hubert Hofer, orodje, stroji, Celovcc-Kla-genfurt, Getreidegasse 7/8. Gumijaste škornje, gumijasti: čevlje in galoše kupite že sedaj NEUNER, Celovec — Klagenfurt.
Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, S.-Mai-Strassc 11.
Samo še kratek čas posebni rabat pri grabljah, obračalnikih za seno, mlatilnicah in motornih kosilnicah. Prodajalnica Berg-Icr-mlatilnic z dvojnim čiščenjem ter nemškim Holder-dizcl traktorjev za male in srednje obrate. Trgovina s stroji
W E R N I G Celovec-KlaBenfurt, PuulitscliBassc
Šivalne
stroje
vseh znamk
Kolesa
vseh znamk in vrsl
pri firmi FRITZ BJtAR
Celovei-Kiagenfurt. 10. OktoberstraBe 7
Plašči iz balonske svile dežni in za motoriste najceneje v strokovni tigovini V. TaRMAN, Celovec — Klagenfurt, Volker-markter Strasse 16.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Iščem slovensko samostojno trgovsko moč s koncesijo za trgovino z mešanim blagom. Podlaga oskrbljena. Zaželeno nekaj kapitala. Ponudbe poslati na Upravo ..Našega tednika” pod značko ..Trgovina v Španovi ji”.
Slovenski fant, star 42 let, želi spoznati slovensko dekle v starosti 25 do -10 let. Važnost hi tudi na to polagal, da bi se hotela izseliti v Canado. Ponudbe in pisma prosim na naslov Janez Skuca 285 Canada.
Mauniiig Are, Toronto Ontario,
Pletenine >n vezenine
kupile ugodno pri
N. Kopeinig
Villach - Beljak, Autobahnhof
Iizdelavarno tudi jio meri
Edinstvene cene
v blagu, perilu, puloverjih pri
L. MAURER
CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Platz 35
ŠVICA
išče v dobrih privatnih hišalt, restavracijah, hotelih itd. izkušene kuharice, kuhinjske pomočnice, uradnice, strežnice in gospodinjske-pomočnicc. — Ponudbam priložite znamke za odgovor! — LIDO Internationale Stcllcnvcrmitlung, Zurich 27.
FRANZ PUSCHNIG
Celovec - Klagenlurt, St. Peter, Lcutschacher Strasse št. 17 mestni tesarski, mojster izdelovanje stanovanjskih pomožnih hiš in stopnišč, polno-jermenikov in oblanje desk, izdelava ladijskih podov, izdelovanje strešnih stolov, stolov za zvonove in se priporoča za poteg zvonov v stolpe. Sodno zapriseženi cenilec. Pojasnila brezplačno, točna in solidna postrežba.
Godbeni instrumenti
na pihala (Zupf) in godala (Streich) vsake vr ste najccnejše kakor tudi popravila v mojstrski delavnici
Anton Haupl!
Celovec, Volkennarkter Pl. (Hotel Steircrhof)
Keuschnigg-semena
žc od 1879
priljubi jena	preizkušena
CELOVEC - KLAGENFURT
Auto-, Elektro-, Diesel materialije
DELI SESALK IN VENTILI BOSCH IN FERA-IZDELKI
PRI
GLATZ & THIEL
BELJAK - VILLACH
VViDMANNGASSE 88, TEL. 50-62
Oglašuj v našem listu !
30 tet ='•
izdelujemo cementno stresno opeko
: || U/uki
ji GLUHILES, i>ošta St. Veit im Jauntal
LODRON
Strokovna trgovina za vaš dom Iteljak-Villach, Lcdercrgassc 12
Prešite odeje (kovtri) — modroci — posteljno perje — inlcti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. — Kvalitetno in poceni.
FOTO ▼ FILM
Sila rf)ctvifkieuuek:
BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3
Poročne slike in slike za legitimacije
A IZDELAVA A
EWALD MUNCH
Kupuje smrekov, stavbni les in hlode, tudi stoječ les. Prodaja premoga. Celovec-Klagf., Bcncdiklinerpl. 8, tel. 28-75
Radio aparati
Truppe&Ermann
BELJAK - VILLACH VVidmanngasse 41, vogal Kirchenplatz
plačila na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Viktringei Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za eo mesec naprej. — lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. — Odgovomt urednik Albert Sad jak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringcr Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.