149. Številka. Ljubljana, v torek 5. julija 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI MOR
Izhaja vsak dan svccer« iiimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a v str o • oge ra k e dežele za vse leto 15 gld ., za pol leta 8 pl<l., za Četrt leta 4 gld., za jeden nieaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 10 kr. Za pošiljanje na dom ručana se po 10 kr.
na mesec, po SO kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znala. — Na naročbe, brez istodobne vpnšiljatve naročnine, se ne ozira. Za omenila plačuje se od Itiristopne petitvrste po 6 kr , če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvukrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankovati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredniitvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga St. 12. Opravniltvu naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3*3t.
Za nadsodišče v Ljubljani.
Okrajni zastop celjski je v svoji včerajšnji seji sklenil naslednjo peticijo as ustanovitev nadsodišča ▼ Ljubljani:
Visoko ces. kr. pravosodno m i n i s t e rs t v o !
Dne 23. junija t. 1. pri ces. kr. nadsodiiču v Gradca storjeni sklep, da se sms pri tem sodišču ■amo v nemškem jezika razpravljati, na potuje okrajni nastop celjski po § 52. postave o okrajnih zastopih na Štajerskem nasvetovati visoki c. kr. vladi naredbe, da ae uresniči osnovno zakonito obljubljena ravnopravnost, ker slovensko ljudstvo posebno na Štajerskem prehudo trpi po vednem krčenju zakonitih pravic svojega jezika.
Okrajni zastop se ne more dosti čuditi, kako je c. kr. nadsodišče v Gradca moglo v očigled § 26. novega civilnopravdnega reda, ki določuje, da sme vedno, tudi v tistih primerih, v katerih je zapovedano zastopanje po odvetnikih, tudi stranka osobno prihajati k sodišču in oddajati ustne izjave, skleniti, da hoče izključno nemško razpravljati, torej strankam, zmožnim samo slovenskega jezika, jemati pravice, dane jim z navedenim postavnim določilom. Čuditi moramo se temu sklepu toliko več, ker je O. kr. nadsodišče v Trstu razsodilo ravno nasprotno, t. j. da se mora tudi pred njim za slovenske stranke razpravljati slovensko.
Neumljivi rečeni sklep navaja okrajni zastop celjski na prošnjo, da se c. kr. nadsodišču v Gradcu vzame sodna oblast čez Slovence in za te ustanovi novo nadsodišče v Ljubljani.
Za ta nasvet govoce* tudi sledeči razlogi:
Sedanje nadsodišče v Gradca je ustanovljeno ■a Štajersko, Kranjsko in Koroško deželo, ki imajo po zadnjem ljudskem štetji 2,139.850 prebivalcev.
Dalmacija, ki ima samo 524 107 prebivalcev, ima svoje nadsodišče.
Avstrijansko Primorje ima 695.853 prebivalcev in uživa dobroto svojega nadsodišča.
Tirolska in Predarlska dežela s skupnim prebivalstvom v številu 928 1)20 imata tudi svoje nadsodišče.
LISTEK.
Gabrijela.
Novela. — Spisala Z mag ob lav a Kr.
(Dalje.)
Kaj je neki to, si mislim ter pazno vlečem na ušesa, a pri tem na videz prav zamaknjeno opazujem Živahno gibanje doli v dvorani.
sO kako sem srečna, Milan, da te zopet vidim ! Zakaj ta ni bilo ves teden pri nas ? — Kako pusto in dolgočasno je, Če tebe ne vidim" I —
nKaj meniš, da je meni drugače !M se je oglašal velik, mlad Srb jako lepe rasti ter vzel desnico dame v koketnem koetumn, ki jo slonela na njegovi Strani, mej prste.
»Ivau je bil že kar neznosen ta teden", tožila je ona dalje; „ravno komaj sem se mu zdaj nekoliko odtegnila".
„Li kaj sumi?" vpraševal je hlastno, a ona je zmajala z glavo in s smehom dejala :
■ 0 ne, bodi le brez skrbi 1 Ljubosumen je grozso, a ti mu niti na misel ne prideš! — Kako je dobro, Milan, da si mu bratranec!11
Videla sem ju še nekaj časa spodaj v dvorani, kako sta hodila mej maskami na nasprotno stran dvorane, potem sem ju zgrešila mej druzimi.
Ako se s temi prebivalskimi številkami primerja šfevilo prebivalcev na Kranjskem s 498 390, potem število prebivalcev celjskega in mariborskega okrožnosodnega dela štajerske dežele s 444 301 prebivalcem, in ako se k tem še prišteje koroška dežel? s 360 443 prebivalci, kaže se, da spada sedaj pod c. kr. nadsodišče v Gradcu 1,303.134 prebivalcev tfokib sodniških okrajev, v katerih se sodniške razprave — malo okrajev je izvzetih, — izključno, večinoma ali vsaj deloma vrši v slovenskem jeziku.
Samo kranjska dežela, potem slovenski del Štajerske, t. j. okrožji celjskega in mariborskega okrožnega sodišča štejejo vkup 942.691 prebivalcev, torej več, ko Tirolsko s Predarlskim, jedno tretino več ko Primorje in skoro dvakrat toliko kakor Dalmacija.
Kranjska dežela, potem okrožji spoduještajer-skib dveh sodnih dvorov so tisti kraji, ki dajejo c. kr. nadsodišču v Gradcu večino njegovih poslov.
Statistika tudi kaže, da ima v zadnjih letih graško nadsodišče več opraviti s slovenskimi akti ko z nemškimi.
Te razmere in pogled na maloštevilna prebivalstva dalmatinskega, primorskega in tirolskega nadsoiišča opravičujejo Slovence na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, zahtevati svoje samostalno nadsodišče v Ljubljani.
Ako se odcepijo od graškega  nadsodišča tisti prvostopni sodni dvori, v katerih stanujejo v kom paktnih skupinah Slovenci, ostane še vedno graško in Ljubensko prvostopno sodniško okrožje s prebi valstvom  836.722 duš za  dosedanje nadsodišče v Gradcu.
Za ustanovitev novega nadsodišča v Ljubljani govori tudi to, da je justična palača v Gradcu po izkušnjah zadnjih let premajhna in bode zato vi soka c. kr. vlada morala v kratkem misliti na novo stavbo. Ta nova stavba izvršila bi se naj v Ljubljani namestu v Gradcu.
Okrajni zastop celjski nasvetuje torej z ozirom na potrebe svojega prebivalstva ustanovitev novega nadsodišča v Ljubljani, kateremu se naj prideli tudi okrožje c. kr. okrožnega sodišča v Celji.
Polastila se je še mene neka razposajenost, neko strastno radovanje in živo sem se kretala mej maskami, s smehom vračujoč jim njih opazke in šale ter se ozirala krog sebe, ne bi li kje zopet zapazila onih dveh z galerije, katerih pogovor sem poslušala. A moje oprezovanje je bilo zaman. Bila sem zdaj na jednem, zdaj na druzem koncu dvorane, a onega Srba in njegove spremljevalke vender nisem mogla zaslediti.
Vsa trudna sem bila že, ko je ura vdarila polnoči in so maske jele snemati krinke raz obraze. Hitela sem, da poiščem svojo varuhinjo, gospo Dravčevo. Zdaj mi je ta, zdaj oni zastavil pot, in ko vendar srečno ugledam svitlo-sivo svilnato obleko Dravčeve gospe, bila sem res vsa upehana.
Njena hči, moja prijateljica, katere mej večerom nisem videla skoro nič, sedela je na njeni strani, zraven nje gospod Dravec, a nasproti — oni Srb z ono damo, na kateri desnici je sedel debelušen starikav gospod v salonski opravi.
Skoro otrdela sem od začudenja, a že me je Dravčeva gospa prijela za roko ter me uvedla mej družbo. —
.Gospa Cvetek, — tu nje soprog, c kr. notar, tu njegov bratranec dr. Cvetek, zdravnik".
Nekoliko v zadregi sedem na svoj prostor. Gcspa se mi je zdela znana, a nisem se mogfa
I) > tedaj pa, da se ustanovi novo nadsodišče v Ljubljani, od katerega pričakujemo izpolnitev po • stavno zagotovljene ravnopravnosti slovenskega jezika, prosimo, da visoko c kr. pravosodno ministarstvo po primernem potu odpravi sklep c. kr. nadsodišča v Gradcu, ki zabranjuje slovenskim strankam in n^h zastopnikom, razpravljati pred tem sodiščem v svojem jeziku.
Admirala Cervere sreča in konec.
Ako se obistinijo včerajšnja poročila o usodi španskega brodovja pod vodstvom admirala Cervere, potem bo špansko ameriška vojna bržčas kmalu pri kraju m bo tudi konec španske kolonijalne posesti.
Admirala Cervero je sreča dolgo časa spremljala. Preplul je atlantiški ocean, ne da bi ga bile našle mnogoštevilne ameriške ladije, katere so ga iskale, prišel je v kubanska vodovja, a dasi so mu bila razna ameriška brodovja vedno za petami, znal se jim je srečno umakniti, znal si je preskrbeti premoga in živil in končno priti v varni pristan pri San ti agu.
Tudi tod ga še ni zapustila sreča. Ameri-kanHko brodovje je bilo prisiljeno, ostati zunaj zaliva. Potopilo je sicer ladjo „Merimac", ali pota iz pristana s tem Cerveri ni zaprlo. C^rvera je mogel v pr,stanu mirno čakati ugodnega trenotka za boj z ameriškim brodovjem.
Zadnje dni minolega tedna pa ga je zapustila sreča. Amerikancem se je posrečilo, izkrcati 17.000 mož pod poveljstvom generala Shafterja in so v družbi s 6000 kubanskimi ustaši dne 1. julija naskočili španske pozicije pred Santiagom. S severa je general Lawton pritisnil proti £1 Ganeyu, cen-trum je naskočil San Juan, levo krilo pa je poskušalo zavzeti Aguadores. Tri dni so trajali boji. Španci so se z občudovanja vredno hrabrostjo in neustradenostjo borili in borili so se uspešno. Amerikanci so sicer nekoliko napredovali, ali njih levo krilo se ni moglo ganiti, povrh pa vse bombardo-vanje španskih trdnjav ni ničesar izdalo.
Boji so bili ljuti in so Španci in Amerikanci izgubili mnogo mož. Amerikanci so že jeli uvidrvati,
spomniti, kje li sem videla te l«pe temne oči, te polne, samosve8too se smehljajoče ustne.
Opazovala sem jo pač malo preostro, ker ona se zdajci obrne proti meni ter mi ljubeznivo pravi:
„Gospića, me sva že stari znanki. — Ste li že popolno pozabili Jerebovo Gabrijelo iz lepih šolskih Časov ?■
Gabrijela! sem se Čudila natihoma, a glasno obširno odgovarjala njenim gostim vprašanjem. Tudi ona je pripovedovala mnogo: da se je pred dvema letoma omožila, da je vesela, zadovoljna in mej to vplela je tu in tam opazke, iz katerih je bilo sklepati, da je njen mož zelo bogat. —
Nisem mogla popolnoma skriti ironičnega na* smeha, ko sem ogledovala njenega srečnega soproga. MaJ, debelušnat, s širocim, rudečkastim obrazom, zalitimi očmi, z redkimi, že malo osivelimi lasmi in revnimi, redkimi brkami.
Ha ha! Kako malo je bil podoben njenemu idealu od — nekdaj!
Za tem se mi je vstavil pogled na dr. Cvetku, Srbu z galerije; ta seveda ni bil prav nič sličen, neokornemu bratrancu. Star kacih 28 let bil je res lep mož. Vitek, gibčen, z iskrečimi očmi, živim kretanjem sploh, imel je v obilni meri vse vrline, koj h bi pri njegovem bratrancu zastonj iskal.
(Dalje p rib.)
da ničesar ne opravijo in tla se jim bo treba umakniti na obrežje, zlasti ker se je bilo bati, da jih prime pod poveljstvom generalov Eacaria in Pareja od Manza cm 1 i bližajoč) ae voj.
Amerikanci so se na to že pripravljali, ko se je admirala C cveri primerila katastrofa. Doslej fle ni natančno dognano, k .ko se je katastrofa zgodila, je-li ameriško brodovjn prišlo v pristan in prijelo Cervtro, ali je Cer vera — kakor poročajo pariški listi — poskusil , zapustiti pristan. Doslej došle • brzojavke poročajo samo, da sa y. ameriškemu bro-dovju posrečilo, uničiti vse Cerver no brodovje, da so, izvzemši jedno špansko ladjo, vse druge j zgorele.
S tem je unčeno najboljše špansko broiovje. Camarino brodovj :,   ki tiči v Suecu, ne pri Je resno v postev.  Jedine dobre ladje španske ja voJil Cer- ; vera.   Ce j« to brodovje  uničeno, če je Cirverin h , ladij konec, potem Špauei   niso  vstanu nadaljevati vojne, tudi os bi se še dlje časa upirali amerikanski i invaziji.   Brez vojnega   brodovja. ne morejo Španci kr«j vse svoj** hrabrosti   ničesar opraviti. Usoda vojne je bila v rokah Cervere,  a Cdrverin»ga brodovja je kouec.
V 1 Jial»l|ttifti* 5. julija.
O načrtih grof* Thuua poročajo — baje iz dobro informiranih parlamentarnih krogov — rszni listi. „ Heichswebr" pišV, da bode grof Thun v jeseni, ko sklice državni zbor nujno apeliral na vse stnnke, da omogočijo nagoJbo Apel grof.i Thuna pa ne bo apel muis^erstva, nego bod« iz hajal z najviš/'^a mesta. Ta apel bode poslediji poskus, spraviti državuozborski voz znova v tek. Ako se niti ta poskus ne posreči, potem sklene vlada nagodbo brez parlamenta. — „Graz^r Tag blatt" javlja, da h iče grof Thun izlan nove jezikovne naredbe, ki pa dobe v<-ljavo zakona. Ta nove naredbe se stiluirajo na podlagi sedanjih pogajanj. — „SIowj Pulskie4 tudi poro':i, da ue v vladnih krogih že resno cazm.šlja, s čim naj se nadooieste jezikovna najsadbei Baje se predloži načrt jezikovnega zakona državnemu zboru takoj, ko se snide. Ia tudi „Polittk" javlja, da se tru 11 Th m, kako bi našel istoveliavnn nadomestdo jezikovnih nar-db, s katerimi bi b li Čehi sada volj ii.
Nemški veleposestniki na Čoskem so sklenili, da se udeleže neobveznih pogajanj na Dunaju, h katerim va')i grof Thun. Ministra B.Vnreitherja mi.sija v Prago torej ni bila brezuspešna, kar seveda nemške naciji naloe, obsrrnkoijoniste sila togoti. Vsi obstrukcijonistični časopisi nemškonacijonalne barve bIju;ejo iveplo in ogenj na „izdajalske" nemške veleposestnike na Češkem, ki so prelomili nemško „Ga-meiilmrgflchafr.". Slabo pa se tudi godi dr. Bii-n-režtherjn,Tbunovemu „mešatarju14. „Grazer Tagbiatt" poživlja vse opozicijo.ialne stranke, naj izključijo veleposestnike ii svoje družbe ter naj ne dovolijo, da se še nadalje udeležujejo konferenc opozicijskih klubovskih načelnikov. ^Grazer Tagblatt" pa tudi ne dvomi, da se pridružijo nemškim veleposestnikom na Češkem še drugi veleposestniki.
Gadi* k o izjemno stanje  in accijalni de mokratje.   Dasi je znano, da je bas pretirano antisemitsko hujskanja   in   nečuveno iz^esivanje gali-škega kmeta, ki je suženj  šlahte, največ krivo sedanjih  revolucijah   razmer   v   zahodnji Galiciji, znala je gališka  arist.okrac;ja obrniti  skoraj vso ostrost izjemnega stanja le proti socijalistom. Troti antisemitskim  društvom  in  antisemitskim časopi-som se poatopa baje z veliko obzirnostjo in priza-nealjivos'jo, doum  občutijo socijalisti vso težo iz jemnih zakoaov.   Dokazano pa je bije da se socijalisti sploh niso udeleževali protižidovskih izgredov, nego so jih  ostro  obsojali,  kar je razumljivo, saj SD socijalisti   v najožji  zvezi  z Židi.   Zato pa ae vrši danes na Dunaju   velik  shod avstrijskih socijalistom,  ki  izreče svojo obsodbo nad m.nolimi izgredi v Galiciji in  hujskajočimi izjavami antisemi-tov, zajedno pa protestira,   da se izrablja izjemno stanja v ta namen, da se   zatre socijalna demokracija ,  ki   dela poljski   žlahti   seveda   največ preglavice.
Naraščanje socijalne demokracije v Nemčiji se je pri zadnjih državnozborskih volitvah pokazalo v mnadejani ogromnosti. Socijalnodemokia-tični kandidatje so dobili okoli 2,125.000 glasov, torej za 3 10000 glasov več kakor pri volitvah 1. 1893. Zlasti velike napredke je žela socijalna demokracija v Vzhodnji Prusiji, v Zgorenji Šleziji, v Po-meranskem io v svobodnih mestih. Bismarckovo
glasilo, „Hamburger Nachrichten" razlaga to naraščanje socijalne demokracije s tem, da nima socialistični izjemni zakon nobene veljave več. Dokler so se smatrali socijalisti šs za drŽavi in dinastiji nevarne anarhista, takrat seveda ni bilo veliko javnih socijalistov, in Bismaick se sentimentalno spominja onih lepih časov, ko so se polnile državne ječe s socijalisti!
Pismo iz Amerike.
New Vork, 16. junija.
Sedem tednov bode skoraj miuolo. kar je napovedana vojna mej Zj d državami in Španijo, a kako malo se je v tem časn storilo! Riznn uspe« hov na Filipinih imajo Zjed države presneto malo uspehov pokazati. Kes je, da so na Kubi na več krajih prerezali prekuioiski kabel in zasačili nekaj par sikov iu jadernic, a to je tudi vse, kar je storilo njihovo s Ki močno brodovje. Zjed. drž »ve niso vojaška država. Stalne armado imajo le nekaj n i l 25 oOO mož, rnilic* in prostovoljce je pa popreje tr- bi v taborih izuriti, predao so za kako rabo Nimajo ne obleke za vojake, ne čevljev, ne pušk, ne nabojev, ue topov, ne izv-žbamh konj, z jeduo besedo: razuti vojnih l^dij niso :mele Zjed. države ob napovedanju vojne prav nič pripravljenega in zato u i doslej ni kakega, napredka v vojni.
V Manilo so odposlali 2e dve ekspediciji, a za Filipine imeuovam ameriški guverner, general Merntt, odpelje te dni zopet 3500 mož tja. Pre-važenje vojakov ua Filipine dela Zjtd. državam v»l;ke preglavica. 1'arobroine družbe ob Tihem oceanu zahtevajo vel kamk-« svote za najemščino parnikov, s katerimi se prevaža armada. Zi vsak parnik so za btevale družbe po 700 do 1000 dolarjev nsjetnšJine na dan, vse druge stroške pa naložile Zj-d državam! Z jedmm paruikom bodo torej zaslužil v jed nem mesecu 30 0)0 dolarjev! To je le v Ameriki mogoče! Glavni sod^lažnik parobrodu.h družb, Perkms, je ob jed nem tudi senator za državo Californio. Mož se.li tudi v proračunskem odseku, da pa ni sam, 89 umeje ; ima dobrega tovariša, Le-w-lla, senatorja za Nevr Jersev državo. Tudi ta je jeden iz matadorjev Red Star črte (jiarobrodne družbi), tudi ta je v proračunskem odseku in deležen velikega dobička. In ti ljudje se še bahajo da so „domoljubi" ! Republikanci in njih kimovci hi polnijo žep* sedaj, da že ni več lepo, vojaki pa nimajo ne dobrih pušk, ne streliva in niti ne predpisane hrane in to na domači zemlji, v taboru. Gospodje špekulantje žanjejo sedaj „vae za djmo vino" in „Old glory!tf Železniške družbe ožemajo, „'-itric Samau kolikor le mogoče. Ksj bi ne, ko je prilika! Vodje železnic so dobri prijatelji s senatorji, zato smejo zahtevati, kar hočejo, ker toliko dobrt, da se ne zamerijo za bodoče vol i ve. Te železnice so dobile od Zjed drža* na stotine milijonov dolarjev vredna zemljišča, razne druge koncesije, in država jamči tudi za plačevanje obresti, zato jo odirajo. Tako postopajo tudi premogarske družbe, katere, ao prevzele dobavo premoga za vojne ladije. Korumpirano je vs^, po :ebno pa so korumpirani veliki kapitalisti.
Z b'jišča dohajajoče vesti so že dolgočasne postale. Bombardovanje trdnjav ob vhodu v zaliv Santiago d« Kuba je hil dosl«j največj vspeh mornarice, a veljal je tudi 200 00O dolarjev, ker naboj za top z 12 palci v premeru velja 1000 dolarjev. Seveda je to streljanje Špancem prouzročilo obilo škode na utrdbah in tudi več vojakov je bdo ubitih. Amerikanci imajo pri Santiagu 16 najboljših vojnih ladij, kakih 30 milj na okolu pa še 30 ladij. Te dni se je zanesljivo zvedelo, da je v zalivu Sin-tiago vse Cerverovo brodovje zajeto; poročnik Blue je bil tako prpdrzee, da se jo na kopno izkrcal in hodil po gorah prikrit 70 milj daleč ia prišel do višav nad Santiagu in od tam natančno ogledal vse brodovje Cervere. Cerveri m misliti na ubeg iz Santiaga, ker tri milje daleč od vhoda v luko preži na njfgovo brodovje nad 100 velikih topov; v 175 čevljev ozkem prekopu so pa Amerikanci potopili premogarsko ladijo „Merimac" in s tem hoteli .'"'jian.sk •raii brodovj u pot popolnoma zapreti. Ta zvijača se je posrečila 1 častn ku in 6 mornarjem. Na kopnem, na visočinah nad Santiagom paSpanc? nadlegujejo vstaši do 3000 mož močni; v Santiagu in okolici je okolu 20 000 španskih vojakov, a tam že zelo primanjkuje živeža. Santiago je strategično važen kraj, ker veže luko s Havano železnica. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. julija — (Imenovanja) Deželnosodui svetnik v Mariboru g. Fran Tren z je imenovan drž. pravdni kom v Ljubljani. — Predsedstvo finančnega ravnateljstva je imenovalo davčna kontrolorja gg. Jos. Kavčiča in Jos. Oblaka ter davčnega oftcijala g. Fr. R a v n i h a r j a za davkarje, davčne pristave gg. Alojzija Strmo leta, Karola Vilfana in Ivana Vencajza za kontrolorje in računskega podčastnika g. Rudolfa K lačno, narednika gosp. Vinka Nedelj k a ter davčne praktikante gg. Petra
Vovka, Valentina Kompareta, Frana Arha in Frana Čeh ulja za davčne pristave.
— (Slovenščina pri graski viiji sod ni j i ) fiadi bi ga poznali gospoda .dr. J. Ki*, kateri je v današnji „Tagespoiti* razstavil Inč svoje modrosti. V članku »Zar Frage dsr Verhandlaogaspradis beim Oberlsndesgeriohte Graa" poskusa ta skromno svoje čislano ime zatajujoči modrijan oprati znani sklep L'denigovega senata glede slovenskih razprav pri viiji sedniji. Njegovi argumenti so taki, da morajo obuditi občno veselost in mi se le čudimo, da slavni Ledenigov senat v celem Gradca ni mogel dobiti boljšega zagovornika. Brezimni člankar je mnenja, da je Ledenigovega senata sklep opravičen in utemeljen iz treh razlogov: 1. ker je nemsčma pri graški višji sodniji v navadi, 2. ker as morajo obravnave vršiti ustno in 3 ker morajo pri njih odvetniki zastopati stranke. Za prvi avoj razlog pravi člankar, da sploh ni treba navajati dokazov. To je vsekakor precej čudno juristično utemeljevanje, zlasti ako se pomisli, da se s slovenske strani ta trditev odločno prereka. Glede dražega razloga pravi člankar, da obiavnava ni javna, ako se ne razpravlja v jeziku prebivalstva tistega kraja, kjer ima sodišče svoj s» d-'ž, in vpr šuje zmagonosno : ali bi javna obravnava v slovenskem jeziku v nemškem Gradcu imela kaj smisla? Ko bi bil mož pomislil, da se v smislu njegovega nazora pri večini vseh avstrijskih sod šč ne sme obravnati nemški nikjer, kjer *u prebivalstvo nemško, bi pač ne bil napisal gorostasne svoje trditve. Zadnji njegov razlog je, da morajo pri obravnavah pred višjim sodiščem intervenirati odvetniki, ti pa so vsi nemškega jezika zmožni ter morejo laglje nemški pledirati kakor si.-venski, povrh pa morejo laglje doseči uspeh, ker znaj) sodniki bolje nemški kakor slovenski. Če to niso klasični razlogi, potem ne vemo, kateri razlogi naj tako imenovanje zaslužijo. Z »vračali teh izvajanj pač ne bomo še jedenkrat, ker smo jih že v naprej temeljito ovrgli v člankih, katere smo priobčili te dni. Gospod dr. J. K. se nam je z današnjim svojim člankom v „Tagt-spošti" predstav 1 kot plitev jurist, da že ne rečemo kot puhloglavec. Ako hoSe to naše mnenje ovreči, naj stvarno odgovarja na naše čla-ike — ako more.
— (Nemški list v obrambo slovenskih in hrvatskih interesov ) Danes nam je došla prva številka novega lista ,Der S ii d e n", kateri je bil po inicijativi slovenskih in hrvatskih poslancev ustanovljen na Dunaju, da zagovarja politične, kulturne in gospodarske pravice in koristi Slovencev in Hrvatov. Novi list je ličen in spretno uredovan ter zasluži obilno podporo toliko bolj, ker bo svojo važno r.alogo mogel samo tedaj srečno in uspešno izvrševati, ako najde zadostne materijalne zaslombe mej rojaki.
— (Bodoča sezona slovenskega gledališča )
Iz intendančni pisarne „Dramatičnega društva" se nam poroča: Dasi živimo sredi mrtve sez6ie in ni čuti v javnest nobenega glasu o bodoči naši gledališki sezoni, vendar bi bilo povsem krivo misliti, da intendanca sedaj lepo počiva, ter da je odložila svoje poslovanje na poznejši, jesenski čas. Priprave za sezono se vrše že prav intenzivno. lutendanci se je posrečilo popolniti dramsko in operno osobje z nekaterimi izbornimi močmi, s katerimi hode mogoče povzdigniti dramo in opero na višjo umetniško stopnjo in vrha tega uprizoriti tudi par finih francoskih operet, s katerimi bode ustreženo tudi rab »v< željnemu občinstvu. Za opero angaževane so poleg gospice H or v a to ve Še tri nove pevke, izmej kojih bode nova primadona gospica Stropnicka, doslej pri narodnem gledališču v Brnu — sodeč po kritikah ter sodbi ravnatelja Šaberta iz Prage in prof. H ubada — nadkriljevala svojo prednico. Angaževane so dalje kolaturna pevka gdč. Št as t na in druga dramatična pevka in zborovoditeljica gdč. Slavenova. Tudi gospa Bohinec-Polakova je že podpisala pogodbo. Za dramo angaževan je g. Deyl iz Prage za ljubavne uloge, vrbu tega pogaja se intendanca še s tremi hrvatskimi igralci in je vsekakor skrbljeno, da se nadomestita igralca za heroiške in oziroma komiške uloge. Angažirata pa se tudi dve novi moški operetni moči. V ženski zbor sprejelo se je nekaj mladih, lepih močij in tudi z moškim zborom bode moralo priti v kratkem do popolnega s porazu ml jeo jk. Intendanca nakupila je že več zanimivih novitet, izmej oper omenjamo samo Wagnerjevega„Lohengrinaa čajkovakega veliko dramo „Pikova dama" potem Verdijevo ,Aidoa in „Staro pesem" domačega skladatelja Viktorja Parme, ter več modernih dramatičnih del. Sezona prične se že z dnem 20. septembra ter bode v vsakem ozira v s t rezala — kolikor je možno v naših skromnih razmerah — najrazuovrstnejšim zahtevam.
— (Za prvi splošni zbor slovenskih po-aojilniearjer,) katerega namerava sklicati aCen-
trsi na posojilnica" v Krškem prve dni avgusta v Ljubljano, so ne do zdaj s pri trd t lom oglasile sledeče posojilnice: Velike Lašiče, Podgrad v Istri, Rento pri Gorici, Buzet v Istri, Marija Snežna v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Tioje na Koroškem, Devica Mar ja na Jezeru v Prevaljah na Koroškem, Brežice, Slatina, Gorma Radgona, Šmihel pri P! i brka, Domžale, Radeče Slap pri Vipavi, Moravče, Mokronog, Ribnica (11.), Leakovica na Gorenjskem, Horjul pri Vrhniki, Tol min, Nabrežina. Od slovenskih hranilnic je pritrdila ljubljanska mestna hranilnica. Prosijo se s tem še ostale slovenske posojilnice, da se izjavijo o nameravanem shodu.
— (Prvo ljubljansko uradniško konanmno društvo ) Načelništvo, oziroma nadzorništvn in posamezni odseki I. ljubljanskega uradniškega konsum-nega društva so za tekoče leto sestavljeni, kakor sledi: 1. Načelništvo: načelnik: Svotek Anton, ces. kr. račun ki svetnik, podnatebuk: Breznik Fran, c kr. profesor, tajnik: Tomaž-č Ferdo, c. kr. poštni kontrolor, knjigovodja: Kenk Fran, ces. kr. poštni ofioijal, blngajmk: Palčič Mihael, c. kr poštni asi stent; 2. Odsek za nakupovanje blaga: načelnik: Kobau Josip, ces. kr. cann»ki nad kontrolor, podna-čelnik: Svetek Ivan. ofioijal južne železnic«; 3. Nad-zorništvo: taelmk: VVmster Avguštin, c. kr. prof, podnačelnik: Topolanskv Mavro, c. kr. tajnik tobačne režije. V seji z due 4. t. m. se je tudi akte nilo, pri društvu upeijati prodajo pšen čnega in rže-nega kruha, sprva seveda le za poskus, in se p. n. drtištveniki na to posebno opozarjajo.
— (Nezgoda.) Včeraj popoldne okolu polu 5. prišel jo J. m 11 > Bregar, hlapec pri Čtksu na Ra« deckega cesti št. 16 po Sv. Petra nasipu s praznim vozom, v kateri sta bila vpreženu dva konja Pri hiši št 45 zavil je na dvorišče. Ker i a je pri tej biši prag nekol ko vzdignjen, se je oje pri uvozu dvignilo kviško in konja sta se vsled tega splašila, zavrnila sta voz n»zaj na Sv. Petra nasip in na stopnice pri Ljubljanici. Voz potegnil je konja po stopnicah zh seboj in voz in konja sta padla v Ljubljanico. Na stopnicah prali »-ta takrat služkinji Msrija Zaje in Marija Mirt; prvo potegnil je voz v Ljubljanico tako, da je le a težavo prišla izpod voza m je bila poškodovana, druga se je sicer rešila, da ni padla v vodo, toda vos jej je vrgel posodo s perilom v Ljubljanico, katera jej je pe rilo, vredno okoli 17 gld., odnesla. Konja se nista poškodovala in tudi I lapec je nepoškodovan.
— (Turk najden ) Leopold Čermak, sluga pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, prepeljal se je včeraj popoludue s čolnom pri hiši št. 20 na Trnovskem pristani čez Ljubljanico na Karolinško zemljo. Ko je pričel h kraju, zanazil je v vodi pod grmovjem neko možko osebo. Čolnarji, ki so pripeljali mimo, položili no mrtveca v čoln in ga od peljali na Trnovski pristan, kjer se je agnosciral, da je pogrešani Ivan Turk, bivši dimnikarski mojster v Vodmatu, kateri se je 30. m. m. šel kopat v Ljubljanico in je utrnil. Na sebi imel je le kopalne hlače. Truplo preneslo se je v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kosci so 30. m. m videli Turka se kopati in preplavati Ljnbljanco na Karolinški zemlji. Ko je prišel do brega je še vriskal. Na truplu ni nobenega sledu kake poškodbe in je brezdvomno, da je Turk utonil pri kopanju.
— (Nevihta) Minolo noč je divjala silna nevihta. Grmelo in treskalo je nenavadno močno in skoro nepretrgoma. Strela vdarila je v hiAo Mihaela Zidana v Vodmatu Št. 90. Raznesla je dimnik, del »-trehe, šla v podstrešno sobo in od tod pa v pritlične sobe in v kuhinjo, kjer jo povsod močno razrezala zid. Razbila je 18 Šip. V hiši stanuje 18 oseb, in ni bil nihče drugi poškodovan, kakor čevljarski pomočnik Anton Centrih, kateri je na levo uho oglušil
— (Ulom) Danes ponoči vlomil je neznan tat v loterijsko barako Julije H i n terl ech n e r na Pogačarjevem trgu in vkradel za 1 gld. drobiža. Tat je vlomil okno, vbil šipo in zlezsl v barako, kjer je s sekiro stri tri mizne predale. Na mizi ležeče srečke jubilejske razstave je tat pustil.
— (Tatvina.) Nekemu gostilničarju in zlatarju ukradel je neznan tat 27 minolega meseca iz stanovanja 94 gld. Denar je imel spravljen v zaklenjeni omari in je moral tat odpreti omaro s ponarejenim ključem.
— (Semenj.) Na semenj dne 4. julija je bilo prignanih 1IU6 konj in volov, 366 krav »n 112 telet, tedaj skupaj 1584 glav. Kupčija je bila sploh srednja. Živahneja je bila kupčija z govejo živino, katero so pokupili došli Korošci. Konje so kupovali Lahi in je bila kupčija bolj mrtva.
— (Izgubljene redi.) Tekom meseca junija bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-šene naslednje izgubljene reči: tri denarnice s skupnim zneskom 8 gld. 20 kr., tri sreberne žepne ure z verižico, dva zlata uhana z briljaati, svilen solne mk, blago za moško obleko, črno ogrinjalo, srebrna zapestnica moški telovnik.
— (Najdene reći.) Pri mastnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca junija zgiašene, oziroma oddane naslednje najdene reči: štiri denarnice s skupnim zneskom 48 gld. 55 kr., zlat poročni prstan, tri srebrne žepne ure, zlata prsna igla, dva dežnika, moški klobuk in dva para *okavic.
— (Mestna hranilnica v Radovljioi) V
mesecu juniju 1898. je 115 strank uložilo 27.715 gold. 53 '/i kr., 68 strank vzdignilo 12 284 gold. 44 Vi kr., 30 strankam se je izplačalo posojil 10.490 gld. stanje alog 488 445 gld. 2% kr., denarni promet 84.480 gld. 8 kr.
— (Zaknp mitnic) S i. januvarjem 1899 I. se bode v zakup dalo pobiranje mitniue pri tude-želn h eraričnih mitnicah v Jezici, Zgornjih Domžalah, Krašnji, Trojani, Drenovi gorici, na Vrhniki, v Kalcih, Postojni, Razdrtem, Senožečah, Cola, Št. Petru. Bi tinjah, Bistrici, Med odi h, Kranji, Pristavi, pri sv. Ani pod Ljubelom, v Zgornji Kttkri, na Otoku, v Javorniku, v Delci pri Dovji, v Podkorenu, Ško-felci, na Grosupljem, v Višnji gori, v Velikem Gabru, v Trebnjem, v Jablani, v Smolenji vasi, Poganicah, v Št. Jerneju, Kostanjevici, Krški vasi. Jesenicah, Ribnici, Jugorji in Kr ženski vasi pri Metliki. Za te mitnice se razpise v kratkem zakupna obravnava. Ce bi pa ta ue imela povoljnega uspeha, odredi se o 11. januvarja 189 9. leta naprej pobiranje irotoine v lastni režiji c kr. erarja. Da si za slednji slučaj zagotovi fte naprej v pravem času potrebnih inoOij, katere bi pobirale mitnine na državni račun, razpisalo je c. kr finančno ravnateljstvo ob jednem natečaj v tukajšnjem uradaem listu.
— (Okrajni zastop celjski) je v svoji včerajšnji seji dovolil kredita 500 gold. za prireditev sadjarske razstave v Celju.
— (Infaterijska kadet na šola v Strašan na štajerskem) Začetkom šolskega leta 1898/99 (16 septembra) spiejetih bo v prvi tečaj prov. kadetne šole v Strassu 30 do 5 0 učencev gimnazij in realk. Sprejunne pfgoje je dobiti v kndgarni L W. S^idl & sm (Dunaj, Graben) po 20 kr., a tuli zapovedmštvo reč>-uega vojaškeg-t vzgojevalnega in izobraževalnega zavola je pripravljeno dajati v urad nih urah vsakošna pojasnila.
— (Kaj   vse  poćno naši „heilovci" !) Iz
Celovca nam poročajo z dne 3. t. m.: V znamenju plavio prebiti smo morali današnji dan. Na vse zg> daj krotila je po mesta vest, da Be vrši danes testna dirka Zgornji Spodnji Dravograd. Okoli 11. ure dopoludne so imeli priti v Celovec prvi dirkači. Nemška „Gt-meinbtirgscbaft" s^ je tudi tu v pravi luči pikazala, kajti dunajski kolesarji so s Korošci konkurirali, in vsled te^a je prišlo do osebnostij, češ, po kaj neki hodijo Dunajoaoje semkaj. Nekemu kolesarju, ki je ležal ves pobit ob cestnem jarku s kolesom vred, zaklical je mimovozeči dirkač „heil". „Kaj „heilu. pomagaj mi zopet na kolo, saj vidiš kako je z menoj." — Še bolj privlačna za nemške nacijonalce pa j^ bila popoludaoska slavnost v najbližji okolici Celovca. Noben koncert, nobena godba in neben BK'rchtag" ne vleče tako kakor „Siid-marekove" \eselice. Da kaj novejšega vpeljejo, izmislili so si Nemci, katerim se mora priznati žilava delavnost, novo reklamo za svoje namene. Dva jezdeca v fr.ku in klaku sta jezdila na b-iih konjih po mestu, irnajoča v jedni roki zastave v podobi veternic z na slavuost vabečimi lepaki v pru s« niskih barvah, v drugi pa držeč vajeti in velik šopek plavic. Tudi oilin Ira in konja sta bila vsa polna tega plevela. Rs, da je imela ta novost po polen uspeh, kajti zbral se je v bližnjem Št Ru-pertu malone ve3 Celovec. Da c. kr. uradnikov in posebno Številne inuož;ce dijakov ni pri t- m manj kalo, je ob sebi umevno Tu si lahko videl, kaj se pravi „heilanje". Glavna zasluga gre pa tudi nežnemu spolu, kateri pomaga vstrajno, a še drznejše drugi polovici izpolnjevati to sovražno nalogo. Da, v resnici, dame so postale že toli drzne, da ss upajo javno provocirati in izzivati!
— (Umirovljenje) Tržaški finančni ravnatelj, dvorni  svetnik  dr. M. pl.   S c h u s t e r je  šel v pokoj. Začasno vodstvo finančnega ravnateljstva je prevzel dvorni svetnik F a b r i z i.
* (Elizabetin red) Ob priliki jubilejno svečanosti ustanovi naš cesar Franc Jožef I. red, ki se bode dajal samo zasluženim ženam ter se bode nazival po avstrijski cnsarici Klizabettn red.
* (Vpliv vremena  na  nervozne ljudi.)
Obče znano je, da slabo vreme kvarno vpliva na bolne ljudi, a da lepo, suho vreme prija bolnikom. Nervoznežem pa je lepo vreme zoperno in vpliva nepovoljno na astmo. Vzrok temu je neznan. „Obzor" meni, da se tolmači ta pojav s tem, da so pri jasnem nebu solnčni žarki jačji, toplejši, nervoznežem pa je baš gorkota zoperna in kvarna.
* (»Šnops* ni za — svinje) Jeden voditeljev belgijskih socijalistov, poslanec Vandervelde, ki je hud nasprotnik žganja, kateri napravlja veliko kvara tudi mej belgijskimi delavci, je govoril na nekem shodu. Vedel je, da ima mej poslušalci mnogo prijateljev žganja, za o je menil, da se mora poslužiti v svojem govoru posebno krepkih razlogov. Omenil je mej drugim, da je neki prešič popil cel sod žganja ter \ iled tega poginil. Uspeh teh besed je bil nepričakovan. Neki poslušalec v ozadju ni mogel krotiti svoje jeze, da se je povžilo po nepotrebnem toliko žganja, ter je zaklical: »Prav se mu je zgodilo, saj žganje ni za svinje!"
* (Morski psi.) Iz Auverseja javljajo, da je v luki Numea navalilo veliko morskih psov na belgijski brod, ki se je prekucnil. Psi so požrli 14 mornarjev.
* (Največji kolodvor na svetu) je v Bom-baju ter se zove Viktorij in kolnd'or. Ta kolodvor so zidali 10 let ter je veljal nad 50 milijonov kroi*. Stavba je iz granita in marmona ter je zidana v staroindijsk-m slogu v obliki podkve. Pročelje ima več stolpov, kupolo in mnogo krasnih kipov.
—
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Fr. Lav ti žar,  učitelj v Kamnigorici na Gorenjskem.  2 kroni (mesečna doneska julij, avgust).
— Nekaj di|akov ob priliki godu slov. blagovest-nikov 4 krone 4 1 vin. z geslom: „Da lipa zares je slovanska, — Naj priča podpora vsestranska!'' — Skupaj 6 kron 4 1 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gg. mestni uradniki v Ljubljani na izletu mej seboj nabrali 11 kron. — G. Anton Koder, c. kr  višji poštni oskrbmk v Bregencu, 10 krou«
— G Anton Kos, viečmk kr. sud. stola v Požegi, 4 krone. — Gg. Zvonimir Bernik in Dragotin Val v Ilirski B strici, vsak po 2 kroni. — Skupaj 2 9 kron. — Živeli darovalci in uph nasledniki!
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon"  Vsebina 7. zvezka:
1. A.  Aškerc:   Pavlih-   na  Jutrovem.   XI.—XIII.
2. Radoslav Murnik: Napoleonov samovar. (Jedno-dejanjka.) 3. Zor: Moja maksima. 4 Dr. F. Zoašnik: Spomini na Janka Kersnika. 5 Z.: Drobne pesmi. 6 Kvgen Štefanič: Fata morgaua. (Roman) 7. Borut: Brez miru 8. Fr. Sverič: W. E. Gladstone. 9. Srpoš: Ulomki. 10. Premec: Kotanjska elita. (Novela) 11. Listek: Prvi slovanski časnikarski shod. — Slavje stoletnice rojstva Frančšta Palac« kega. — Knjižna mznanila. — V Petrograd — Ottuv olovnik Naučn^. — „Prosvjeta". — Mislim pokoinicama hrvatskim pedagozima i učiteljima. — Listnica uredništva. — Na platnicah: Resolucije prvega slovanskega časnikarskega shoda.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 5 julMa. Cesar ni sankcij niral v deželnem zboru nižjpavstrjskem soglasno sprejetega predloga dr. Koiska, po katerem mora na vseh nižjeavstrijsk h ljudskih in meščanskih šolah biti nemščina izključni učni jezik.
Dunaj 5 julija. Današnji večerni listi se silno togot*, ker cesar ni sankcijoniral predloga dr. Koliska. Vsi listi pravijo, da je to nov udarec za Nemce in dokaz, kako se vlada izogiba vsemu, kar bi moglo Čehe jzlo-voljiti ter da v to svrho celo prezira soglasno storjene sklepe.
Dunaj 5 julija. Tukajšnji listi reproduciralo poročilo „Miinch. Al Ig. Zeitung", da je bi meseca dectnibra, ko je bdo omajano stališče češkega namestnika grofa Cou-deuhova, podmaršal Schonaicli. dolgoletni glavni pomočnik nadvojvode Alb redita, doloien namestnikom na Češkem.
Budimpešta 5. julija. Vlada je posl. S t o j a 1 o \v s k ep a iztirala iz Czacza.
WaShington 5. julija. Cerveriuo brodovje je samo zapustilo pristan Santiago in odjadralo v morje. Držalo se je tik bregov. Ob polu 10 uri dopoldne so začele ameriške ladje bombardirati špansko brodovje. Španci so se hrabro branili, a žanr i. Tri španske ladje so se razletele in so zgorele, druge 80 Amerikanci razdejali ali zajeli. Ob 2. uri popoldne je bilo špansko brodovje uničeno. Amerikanci so ujeli  1300  španskih pomorščakov.
Wasllington 5. julija. Admiral Cer-vera je ranjen na roki in se nahaja kot ujetnik na amerikanski ladji „Gloucester".
Wasliington 5. julija. Vlada je odposlala več baterij in 6000 vojakov na pomoč generalu Shafterju.
London 5. julija. Iz Honkonga se poroča, da bedo Amerikanci danes na kopnem in z morja naskočili Manilo.
Narodno-gospodarske stvari.
— Razpis dobave- C. kr. domobransko ministarstvo namerava potom zasebne industrije is bombaža in platna izdelane oblačilne in opravne predmete od leta 1899 naprej za pet let pri združbah (konsorcijih) zagotoviti. Dotične ponudbe se imajo najdalj do 30. julija 1898 do 12. ure opolu-dne vposlati predsedstvu imenovanega ministerstva« Zadnja leta se je omenjenih stvarij na leto povprečno potrebovalo za 120.000 do 150.000 goldinarjev. Natančni razglas in pogodbeni predpis as lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Izborao deluje
S^Tanno-Chinin tinktura za lase ^5
okrepčuie in ohrsnjaie lasiSče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rahiluim navodom SO kr.
Jedina valcer«. (386—18)
lekarna M. Leiistck, IJubljana
Resljeva cesta St. 1, era ven mesarskega mosta. Telefon »tov. O**.
Umrli so v BUJubljanI:
Dne 23. junija: Oton Sapan, c. in kr. pešec, 23 let, Pr.d vojašnico St 4, se je ustrelil.
Dne 1. julija: Frnn Oregori, župnik, 48 let, Vodmat it 74, rak.
Dne 4. juliji: Simon Brate, delavec, 68 let, Krakovske nlice St. 17, srčna hiba.
V deželni bolnici:
Dne 29. junija: Ivan Sajovic, goslač, 62 let, vnetje sapnik*.
V v o j m fi k i bolnici:
Dne 24. junija: Jožef Ciglar, c. in kr. brambovec, 92 let, vsled rane po strela.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*9 m.
Julij	čas opa« sovanja	Stanje barometra v mm.	SL* s S « 3	Vetrovi	Nebo	1-1
4.	9. zvečer	733 5	182	brezvetr.	oblačno	
5.	7. sjntraj	7S4 4	14 7	al. sever	dež	36 0
■	2. popol.	736 7	13 0	si. szah.	dež	
Srednja včerajšnja temperatura 17 7%   ia 1 normalnu). Proti dvema po noći močna nevihta.
3Dulxis0s1£sl borza
do« 5 julija 1898
Skupni državni dolg v »otah..... 101 gld
Skupni državni dolg v srebra    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 m
Avstrijska kronska renta 4°/,..... loO .
Ogerska tista renta 4° „....... 120 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... »05 ,
Kreditne delnice......... 360 .
London v ihta......... .114
80 60 10 »0 75 10
Dečka
(1030—2)
kateri ima veselje do trgovine, 14 do 15 let star, ia kateri js dovrlil vsaj  ljudsko Šolo, zdrav in iz poštene hiše, — sprejme takoj v trgovino z me lan i m blagom
Anton de Schlava
lr(jov«M- v Cerknici fjrl ItiiUolcu.
Razpis učiteljske šli
Na naši itlrlra7.rodni delkl ljudski ioll s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljeva služba s
700 gld. letne plati*, s pravico do 6 petletnic po 40 gld. in s Vi doneskom k pokojnii.skemu zavarovanja. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti: prosilci brez te skušnje bodo dobivali 600 gld. letne plaće.
Postavno opremljene prošnje  nuj ue do 16 avgusta t. 1. doposiljajo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 28. junija 18-8.
Ml D*
S AN TAL od MIDT Zatre Copala, kubebe, vzbrlzganja.
Ozdravi iztok v 4* urah — Posebno učiukujoč prt mehurskih bolezuih
in puvzroči ščiščenje r.ajholj s~ v I kalne vode    Kot jamstvo I .
ima vsak tobolćeo ime      V, _J
Zaloga, 8. rue Vivienne, Paril
in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
Nemški drž. bankovci za 100 nwk
58
90 mark............11
90 frankov Italijanski bankovci C. kr. cekini .  . .
Dne 4. julija 1897. 4°,0 državne srećke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srećke iz I. 1H64 po 100 gld. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    . . Zemlj. obć. avstr. 4'/*°/, zloti last. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . ,
Ljubljanske srečke.........
Rudolfove srećke po 10 gld......
Kreditne srećke po 100 gld.   .   .   . . Tramway-drust. velj. 17u gld. a. v.  .   . . Papirnati rubelj..........
9 44
5
163 gld.
193 ,
128 ,
98 ,
157 „
^ .
88 ,
201 -
617 ,
1 .
85 , 80 , 73 . 51", ■ 37V, . 63 .
75 60 50
50 75
26«/4
št. go v Ribnici na Kranjskem
jednonadstropn«, z opeko krita, proda ae s pri isti nahaja joči m se hlevom za živino pod prsv ugodnimi |»oKofi. Hiša stoji sredi trga ter ja pripravna za vsako trgovino. S hišo ali pa posebej proda se tudi 88 ar. 24 □"J njiv, 56 ar. ftOfJ1 travnikov, 3 ha , 21 ar. 7 Qi pašnikov in 60 ar. 46 na gozda. (1039—1) Već se izve pri  lastniku Ivanu Modic-U tam.
Trgovski pomočnik
dosedaj trgovec, 27 let star, izurjen v trgovini mešanega blaga ter vešč slovenskega in nemškega jezika v govora ia pisavi, teli takoj službo nastopiti bodisi v pisarni ali
v trgovini.
Ponadbe naj se pošljejo pod: F. P. h. it. IO poste reatante Mirna. (1041 — 1)
d Osojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da srni fcw
1 zaprićel              ^  ■pj.gf.j           (637-10) £
< trgovino za komisijonalno >
4 in špedicijsko poslovanje. ►
4 Naročila, in sicer mala v posiljatvuh po f> k-<j po ^
^ p- šti in od 30 kg naprej po železnici, izvrševal bom
^ točno in ceno. ^
* Razpošiljal bom rnzen U<>.|<iuijnJii»»K * bi« g« V ^ tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: aaiclje, k> a iele i)mvii, rilif i. dr. Pi-čul ae bom s rai|»ro- p. ™ tlisvMufeiii domači U pridelkov« • prijetna- * ^ n|**m I)Ih^« v ivo a »klarildcu. iImJ»I ns i»t»% l>
* naplMcilis  i u  puMreduvisI   dollcuo   prodaj«* \
* um korim laatulfci*. * 4y Trgoval bom tudi s v lin. m v m debelo. ks
Npre|ineui kmm topni va trdnih — za kontu-
* renco sposobnih — tvrdk ia polagam zh to kavcijo. W ^ Nadejaj e bb, da se me sorojaki domislijo, ostajam k>
^ z odličnim spoštovanjem udani ^
i Ernest Pegan. v ulici S. Francesco it. 6. ►
VI2I5fKICE
priporoča
NArodna Tiskarna.
ir
(3
d ubilejska trgovina.
S tem si usojam slavnemu občinstvu tutjuljudneje naznaniti, da trm jj« tukajšnjem tryu obstoječo
trgovino 3 delik;atesami
čisto novo opremil ter s prikhpljenjem z vsem potrebnim blagom najbolje oskrbljene
špecerijske trgovine m*
razširil. — TVc pradajalnice nahaja se z vso opravo opremljena
mjaterhovalna soba.
S skrbno postrežbo, dobrim blagom in nizkimi cenami nadejam se zadovoljiti srojc cenjene odjemalce v vsakem oziru in prosim za mnogobrojno obiskovanje.
Z velespoŠtovanjem
S. S. JPraanseiss.
Ces. kr avstrijske      državne železnica
Izvod iz voznega reda
▼ •ljavsn od da* 1. Junija lt»t. lota. Odkod Ia LJubljane jut. kol. Prs«a *e« Trbls
Ob 19. ari 5 m. po noei osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfetite, Ljubno; ćos Selzthal v Ausss, Solnograd; če» Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Araststten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabnl, Beljak, Celovec, Frsnsensfeste, Ljubno. Dunaj; ces Selzthsl v Solnr grad • ces Klein-Ueitliiig v Line, Rudejevice, Plzeoj, Marijine vare* Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettsn na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoladne osobni vlak » Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popoludne oso ti ni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selzthal v Solnograd, Lear - Gastein* Zeli ob jeseru, Imunost, Bregenc, Čarih, Gensvo Pariš -čes Klein-Reining v Stevr, Line, Rudejevice, PlzenJ Marijin© vare, Heb, Praacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstettea. - Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Po'i-g toga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po poludne v Lesce Bled. — 1'roga v Nofo ns«s4o Is v Ko« eovje. Mešani vlati: Ob 6, uri 15 m. zjutraj, ob 19. ari 55 m. popoludne, ob 6. uri 30 u. i večer — Frlbo«! v L|nblJftuo j. k. 1'roH* Ia Trblia. Ob 5. ari 46 m. sjntraj oaobni vlak s Dunaj? via Amstettea, is Lipskegs Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno<rada, Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Bedaka. Fran tensfeste. — Ob 7. ari 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 m. dopoladne osobai vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plzaja, Budejevic, »olaograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Hregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oastema Ljabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobai vlak s Dunaja, Ljuboa, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipska„ Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ha, Marijiuih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla^ Poleg tega vsako nedeljo in praznik oh 9. uri 55 m. vlak i« Leac-Bleda. — Prog** Ia Novega uiesla lu Ia Koeev|a. Mefiaui vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 9. ari 39 m, popoludne ia ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Ia ■.|ub> Ijaue d. k. t Hauiulh. 01 i. ari 93 m. zjutraj, ob 9. ari 5 m. popoladne, oh 6. uri 5*> m in ob 10. ari 95 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah ia praznikih. — Prihod v l,|ubl|»uo d. k. Is Hauinlka. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, oh 11 uri 8 m. dopoladoe, ob 6. ar 1<) m. in ob y. ari 63 min. zvečer., pogleduj i vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17 — 141» v
Krepak učenec
kateri je dovršil 9—3 realke ali gimnazije, vzprejme se v trgovino s papirjem, knjigami ia galanterijskim blagom.
Kje? pove iz prijaznosti Jealp Nekula, FrisuelŠ-kssske ulle« it. 6. (1004—3)
Trgovski pomočnik
98 let star, slovenskega in uemškega jezika popolnoma zmožen, vt-šč knjigovodstva ia korespondence v obeh jezikih, teli vstopiti v kako večjo trgjovino kot knjigovodja ali poslovod a ali pa kot prvi pomočnik. — Ponudbe vzprejema upravništvo .rilov. Naroda*4. (1098—9)
20—25 polovnjakov
dobrega belega vina
in 2—3 hektolitre      (io*o—1>
stare slivovke
se proda pri g Žepic-u v Konjicah.
Razglas.
9featnn hmnlliilea lJiilslJnnNkn razpisuje s tem
z letno plačo v zneekn 500 gtd.
Prosilci za to s'ažbo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega ir* nemškega jezika v govoru in pisavi, da so d vršili ali celo gimnazijo, oziroma Celo realko, ali pa spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko solo.
Prnfi' je s spričevali in o dosedanjem poslovanju vložiti je do vite* tega 24. i* m. pri podpisanem ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 4. julija 1898.
(1038-ij Mestna hranilnica ljubljanska.
py   Vsaka deseta srečka dotil. jgj
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300000 srečk. I>utan.| 1HON.        30.000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju gotovo dn6 12. julija 1898.
Glavni dobitki kron
20000,10000,8000,6000
i. t. d. vr.
Srečke po SO kr.,  10 srečk po S gld., poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (861—17) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji sneska
loterijska pisarna zadruge tvarjajočiti umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunetlerhaus, I., Iiothringerstr. 9.
--Kuponi In pisemske znamke se viprejemajo v plačilo.
Na 10 srečk z zaporednimi številkami pripade don.tPk
I
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli.
Leitnina in tisk .Narodne 'iiskarne*.