Pred temeljitejšim pregledom gospodarjenja
Koi
spet c? je kar <-slej /. klopcl
::a se bodo delegati vseh treh zborov 3jah občinske skupščine. Nabralo se gradtvo, ki ga bodo morali pretehtati; -> imelo prvo besedo v skupščinskih arstvo in njegovi polletni uspehi.
Da bi 1. Li!: cm natančneje pojasnili, kako smo gospoda-rili v prvem polletju, smo se obrnili na sekretariat skupšči-ne, ki nam je postregel z de-lom dnevnega reda, in ki ga v povzetku objavljamo.
Zaostreni pogoji, pod kate-rimi je delovalo (in še deluje) gospodarstvo naše občine v prvem polletju, nedvoumno odsevajo tudi v rezultatih. Sploh niso takšni, kot smo to pričakovali.
Največja težava, ki ni nova, je kronično pomanjkanje re-prcxiukcijskih materialov. Drug problem, s katerim se je srečalo gospodarstvo (pa ne samo gospodarstvo), je pove-čanje cen. Prerasle so resolu-cijske okvire, saj so v primer-javi z lanskim istim obdobjem narasle za 15,4, v primerjavi s poprečjem lanskega leta pa celo za 28 odstotkov.
Pri proizvajalcih so cene in-dustrijskih izdelkov v primer-javi z lanskim letom narasle celo za 31,3 odstotka. Značil-no je, da je vseskozi upadalo
tudi število zaposlenih in jih je bilo ob polletju za 0,7 od-stotka manj kot v istem lan-skem obdobju. Gospodarstvo občine je, spet v primerjavi z lanskim polletjem, ustvarilo za 28 odstotkov večji celotni prihodek in s tem preseglo plan za 6 odstotkov, toda to je le navidezna rast, kajti če upo-števamo skok cen, smo ob le-tošnjem polletju na istem ali celo na slabšem kot konec lanskega junija. Ce smo na-tančnejši, prihodek se je po-večal le nominalno, reaLno pa je stagniral. Pa še en neugo-den podatek: za ustvarjeni ce-lotniprihodek je gospodarstvo občine                      porabilo
66.092.296.000 dinarjev, kar je 29 odstotkov več kot lani. Na višjo rast porabljenih sred-stev je največ vplival porast amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah - 58 od-stotkov, pa povečana nabav-na vrednost blaga, ki pred-stavlja kar 81 odstotkov vseh porabljenih sredstev. K temu je treba prišteti še povečane izdatke za energijo in drugo. Rentabilnost    porabe    po-
slovnih sredstev v gospodar-stvu občine se že nekaj časa slabša. Večja stopnja rasti po-prečno uporabljenih poslov-nih sredstev ob nižji rasti do-hodka je vplivala na padec rentabilnosti poslovanja. Za skupno porabo je pbčinsko gospodarstvo namenilo 26 od-stotkov, za splošno porabo 45 in za druge namene 41 odstot-kov več sredstev, kot v prvem polletju lani. Zgodilo se je, kar se je moralo: sredstva za splošno porabo in druge na-mene so narasla za 27 odstot-kov bolj kot rast razporejene-ga dohodka.
Če že govorimo o gospodar-jenju v prvem polletju, ne mo-remo mimo blagovne menja-ve s tujino. V šestih mesecih smo iz naše občine izvozili blago   '        v          vrednosti
1.092.665.000 dinarjev ali 120 odstotkov več kot lani. Hkrati smo uvozili za 3.123.573.000 dinarjev ali za 22 odstotkov več kot v lanskih prvih šestih mesecih.
Seveda smo ob polletju lah-ko zabeležili tudi izgube. Iz-kazale so se pri desetih orga-nizacijah združenega dela v skupni višini 64.848.000 dinar-jev. Skrb vzbuja, da je letoš-nja polletna izguba dvainpol-krat večja kot lanska. ..
Tadej Bratok