Katolišk cerkveni list« Tečaj XIV. V Ljubljani 6. rožnika 1861. Ust 12. Kraljica nebeshiga raja. Marija. Kraljica nebeškima raja, Vesoljniga sveta vsa mila gosp«i! Razvije cvetlica naj vsaka se maja. De tebi Kraljici vsa slava se da. Med rož'ce livad, Vertov zelenjad. Naj v venec vplettn Vsak listek zelen Bo tebi, Marija, v poklon podeljen! Narcisa rudeča. in lilija bela. In maja prelepo vse cvetje dreves; Vertnica dušeča, in ktera cvetela V prijetni pomladi bo rož'ca še vmes , Naj tebi cvete. Se v vence vije; Darilo zemlje, Pomladi lepe, Ti sprejmi, Marija, v premile roke! Cvetlice pa maja le naglo zgubijo Prelepo vse cvetje in 6e posuše; Na svetu ni raja. cvetlice obledijo. Ker so le cvetlice prerevne zemlje: Zvenljivi je cvet Vsili rožic za svet, Od kar ga je bil Strup kačji ohlil. Po kteri premoten je človek grešil. Vse lepši cvetlice ti v raju cvetejo , Ki si presadila v nebesa jih ti! Svetniki, svetnice ti vence pletejo. Cvetlice pa tvoje so rajske sami. Iz belih cvetlic. Je venec devic; Si zvezda svetla, Marija, jim bla; Zdaj žlahtne so rož'ce vse tvoj'ga verta. Cvetlice rudeče in zlatorumene, Kardela mučeneov so in mučenic; Prelepo cveteče vse v venec vpletene, Verste spoznovavcov so verskih resnic: So cerkve bli rast, Nje slava in čast; Lep venec cveteč, Rumeno rudeč, Zdaj tvoj so, Marija, ljubezni goreč. Prečudne še rož'ce na rajske gredice. Marija, vijolice sama sadiš; Spokornikov množ'ce so lepe cvetlice. Prestavljaš premila jih v svoj paradiž. Kdor koli greši, Pa k tebi zbeži; Ga mila sprejmeš, Pogube otmeš, Z ljubljenim pogledam k pokori nagneš. V veseli pomladi mi z rož'cami maja Stegujemo k tebi vsi svoje roke, Prosili bi radi, Kraljica, te raja! Odpiraj, premila, nam svoje sereč! Je usmiljeno vse. Ker materno je; Ljubezni gori Do revnih ljudi. Marija! to sercc nam vernim odpri! Tvoj Jezus. Mesija, na križu viseči, Kjer svoje življenje za nas je dar'val. Jc tebe. Marija, v ljubezni goreči Odrešenim vernim za mater nam dal. Te vzel je v nebo Pred nami zato, Dc sleherni čas Tam prosiš za nas. Ker nase težave in reve poznaš. Marija Kraljica! ker naša si Mati. In v slaii nebeški pri Sinu sediš; Je verna resnica, de hoče ti dati. Karkoli od Njega za nas poželiš. Reči prestrašne Morijo serce ! Te pros'mo tedaj . Zasliši nas zdaj , In prošnjo ponižno tud' Sinu podaj! Na liribce sedmere postavljeno mesto, Središe malikov in grehov je blo ; V sredino pa \erc, v kraljevo nevesto Po milosti Božji preizvoljeno. Vsa Rima jc čast: Duliovska oblast. Edinost, svetost. In vere polnost; Iz Rima jc svetu vsa prava modrost. Iz brezna temnine pa zmagana kača, Razljutcna perha in bljuje svoj strup ; Na cerkve svetline se zlobna obrača, V brezbožne narode postavlja svo up : De padci bo Rim. In cerkev tud' ž njim ! In človek šc spet. Ko nekdaj ho vjet. Serdito namerja rod kačji zaklet. Zaveza zakleta narodov vladarja V verigi jekleni vplcten'ga derži. De svetga Očeta, vse cerkve glavarja. Iz Riina prestola pregnati proti! Zc stresa tiran Zid cerkve močan, De se polasti Cerkvene oblasti. Zvijačno napenja vse svoje moči. 0 ljubljena Mati! iz raja višave Oberni na zemljo zdaj mile oči ! Pomagaj ugnati sovražne zmotnjave Od pekla slepljenih brezbožnih ljudi. Sovražnik zaklet. Glej. dviga se spet; Z deviško močjo Povdari z nogo, Poteri ti kači napuha glavo. Partel Nekoliko zastran cerkvenega petju in tnuzike• (Dalje.) 1» osla ne c. Gospod oče! ne zamirijo, ali se le še niso naveličali v cerkvi prasne slame mlatiti? Duhovnik. Mi je serčno žal, kaj takiga slišati, pa moja vest mi nič ne očita. I*. Ni li Kristas rekel, de je on dober pastir, in de smo mi njegove ovčice? D. Pervo je resnica, za drugo ne vem. P. Po tem takim pa tudi Kristus naš pastir ni? D. Vam ne morem na to odgovoriti, kervaših sere nevidim. P. Zakaj je pa vender Kristus ljudstvo ovčji čedi primeril? D. Kaj sim vam od tega v pridigi povedal? P. | Nekoliko jecljaje.) Hem! če, če se prav domislim, zato ker no ovce krotke in pa bogljivc živalice. D. Že dobro. Zakaj me pa nekaj vprašate, kar sami veste? P. Naj mi ne vzamejo za zlo. Pa te krotke iu bogljive živalice po obojnim spolu skupaj žive in nobenimu pastirju še na misel ne pride, spola ločiti, kakor oni od nas tirjajo. D. Vi hočete reči, de se ovce in kozli skupaj pasejo, kajne? P. Kaj pa de. D. Ste pa le tudi vi kedaj vidili, kako de pastir z ovcami ravna ? P. Hencajte! kaj pa de, sej sim tudi jest, preden so me v šolo poslali, pastir naših ovac bil. D. Ste pa po tem takim pri čedi namestnik svojiga očeta bili? P. Se znsi, de. D. Niste li tudi vi včasi ovc k sebi klicali in je kar cela čeda na vaše klicanje na tanko poslušala? P. Ilem! sem ter tje je kakšno prederzuo kozle pri kakimu germiču ostalo, iu sim primoran bil psa na-nj nadražiti. D. Ali je kedaj volk vašo čedo napadel? P. Tega nc, pa drugim se jc to pripetilo. D. Postavimo, taka bi sc bila tudi vain pripetila, bi li bili vi ovce zapustili iii bežali? P. Tega gotovo ne. drugač bi me bilimoj oče ojstro kaznovali. D. Prav ste odgovorili, vi bi bili v nevarnosti pri ovcah ostali, ker ste bili pri njih namestnik svojiga očeta, to jc. posestnika ovac. Povejte mi pa zdaj. ali ste slišali ali pa pomislili kdaj v svojim življenji, de bi utegnil tudi jest riga namestnik biti? P. I.jubeznjivi llog vender! to še vsak otrok ve, dc so Kristusov namestnik. D. Dobro; če me pa za Kristusoviga namestnika imate, tudi veste, de moram po vsi svoji moči si prizadeti, njegovo voljo dopolniti. Zakaj ste pa vender rekli, de prazno slamo mlatim, ker vas pa gotovo le njegovo \oljo poznati učim. P. Bog me varuj, nc le kaj takiga reči, temuč tudi le samo mislili! Mi vsi radi in prav radi njihove pridige poslušamo iu njihove svetovanja in opominjanja v časli imamo; — Ic samo zastran njihoviga vedniga dreganja, de bi se spola v cerkvi ločila, sim rekel, de prazno slamo mlatijo. Spoznam, tudi to ni bilo spodobno, pa — D. Zakaj pa nebi vender v tem mojih serčnih želj dopolnili? P. Gospod oče! mi mislimo, ker jc to pri naših nekdanjih tako bilo, de naj bi tudi zdaj pri starim ostalo. D. Vi ste rekli, de ste v šolo hodili? P. Zato sim pa tudi pridavek „Skolan" dobil. Sim štiri latinske šole doveršil, sim pa po očetovi smerti kot edini sin doma ostati mogel. D. Me prav veseli, de torej s ,,študiranim možem" opraviti imam. Prosim, poterpite nekoliko. Na to duhoven v drugo kamro gre; našimu Jožetu Školanu ined tem pa neka neznana studnost po herbtu gomazeti začne, ter saiu pri sebi misliti jame: „Kaj ti je bilo potreba sem priti, uisi li mogel doma ostati?" — Zdaj pride duhoven nazaj in petere bukve seboj prinese, odpre ene, ki so bile po nemško napisane: ..Slava Kranjske vojvodine," ter na neko podobo kazaje poslanca vpraša: D. Ali veste kaj ta podoba pomeni? P. Če se popolnama ne motim, bi rekel, de je to podoba naše grajšine. D. Kaj pa vidite ua znožji podobe? P. Nekoliko ijadi? D. Poglejte jih bolj natanko, ali nič posebniga nad njimi ne zapazite? P. (Čez nekoliko časa): Nič ne. D. Pac, pac, le poglejte njih nošo. Moški nosijo opanke, široke hlače, dolge suknje, imajo lase v kite spletene, pod nošam berke i. t. d. — Ste li vi morebiti tudi v tem pri starim ostali? P. Se nekoliko pomuza, ter reče: Gospod oče! moram za šego plavati. D. Tako? Vi morate vtem, kar telo tiče, za šego plavati, ali pa niste še nikdar pomislili, de tudi duša svoje šege ima? P. Na'a! pa sej jih tudi nima. Duhoven vzame druge bukve v roke, jih nekoliko prebira, ter poslancu reče: D. Ker nemško umete, berite te verstice, pa prosim na glas. Poslauec bere sledeče besede sv. Janeza Zlatoustuika (hom. 74. v Mat.): ^Spodobilo bi se, de bi moški z notranjo steno (to je, v sercu) od ženskiga spola ločeni bile. ker pa tega niste hotli, so naši pridedi potrebo spoznali, z leseno steno spola ločiti. Od nekdanjih prednameov nisim slišal, de bi bile take stene imeli. O dobi aposteljnov so moški iu ženske skupaj molili; zakaj ženske so bile pobožne iu moški so ljubili čistost. Kar se je pa ta serčna stena poderla, se je mogla druga, to je vidna — lesena narediti." No, kaj rečete k temu? P. Za Božjo voljo! sej mi nismo tako hudobni, de bi kakih ločituih sten v cerkvi potrebovali. Duhovnik odpre na to dvoje bukve, bili so v njih kersti zapisani, ter pravi: D. Mislim, de bote še tudi latinsko umeli? P. Gospod oče! odkrito povem, de prav malo. D. Jest pa sim dobro prepričan, dc zastran tega, kar vam pokazal boin, prav zadosti. Zdaj mu kaže po zadnjim zvezku kerstuih bukev in vpraša : Ali veste, kaj te „linicett v teh verstah po strankah pomenijo ? P. Ko de bi ga sramota obšla, zakrije z roko oči, ter čez nekoliko časa zdihnivši reče: „0j, de se Bogu smili! kaj samo v zadnjih desetih letih naša fara toliko nezakonskih otrok šteje? Duhovnik mu prekaže na to druge kerstne bukve, iu v dvajsetih letih ni bilo najti „linice,w ter pristavi: D. Veste pa še tudi dobro, de takrat naša fara ni bila v dve razdeljena, kakor pa zdaj. Kaj se vam torej zdi, smo li boljši ali pa slabeji postali? Ktera dušna šega se je za našo faro bolj prilegla, nekdanja ali pa sedanja ? P. To jc za vsakiga pravičuiga kristjana prav tako lahek, kakor tudi zraveu bodeč odgovor. D. Iii vi ste sami poprej rekli, de vi sploh vsi moje pridige in nauke radi poslušate, de moje svetvanje iu opominjanje v časti imate. Čujte! če bi bila to le iskrica resnice, vas vprašam: Od kod pa torej te ^linice" v kerstne bukve prihajajo ? Imam li jest ovce v svoji fari, de bi na moj glas poslušale? Ne, ne! temveč vi prav imate, ker rečete, de prazno slaino mlatim. Če vas pa toliko drezam, de naj bi se spola v cerkvi ločila, mar li nimam vzroka, čez vas potožiti, kakor se je sv. Janez Zlatoustuik čez svoje poslušavce pritožil ? Ali vam morebiti nisim teh besed omenjenima svetnika več pot ponavljal? Ali pa le sami moji poslusavci oči nimajo, de bi sc prepričali, de v naši cerkvi se res nekteri tako obnašajo, kakor kozli, in nektere tako kakor koziice. Kedaj je kdo med vami, ki se za pametne imate, mladost zastran take nespodobnosti posvaril ali pa okregal? Nikdar! prav nikdar ne! Zato siin pa tudi večkrat sam pri sebi mislil, de besede, ki jih je nekdaj prerok Jeremija 5. 21. govoril, namreč: „0 nespametno ljudstvo! ki nimaš serca; ki imate oči, pa ne vidite, in ušesa, pa ne slišite/4 nikogar bolj ne zadenejo, kot moje farane. — Vam, mojim fa-ranam, vpije sv. Peter I. 5. 8. 9.: „Trezni bodite in čuj te! ker vaš sovražnik, hudič, ko rjoveč lev okolj hodi, ter iše, koga de bi po-žerl. Torej pa se mu stanovitni zoperstavi-te v veri/4 Še pa li pravi nespodobno zaderžanje v cerkvi — vero imeti? Gotovo ne. — In to so tisti vrani in vrane, ki se po plesiših vlačijo, starše okradujejo, pijančevajo — in pa v časti vredne kerstne bukve .Vinice" stavijo. P. O gospod oče! pa vender med te ne štejejo tudi mojih otrok? Jest kaj takiga ne v cerkvi ue zunaj ne ter-pim (nekoliko raztogotcn), in ko bi jim imel vale vrat zaviti. D. Potolažite se, ne mislim vaših. Pa naj izgovorim. Ko-likopot sim prosil in opominjal, de bi v cerkvi moški stopili na levo, ženske pa na desno stran, pa vse zastonj. Jest sim, kakor pravite, namestnik Božji ali Kristusov, in ravno zato nič več ue želim, kot de iz čede, ki mi jo je on izročil, nobeden pogubljen nebi bil. Ali prazna želja! Le zmiram več iu pa več kozlov in pa kozlie med njo štejem; povem vam pa, de se bo takim pripetilo, kakor Jezus govori. — Prosim, berite sami, tu imate sv. pismo. P. S trepečimi rokami prime bukve in bere: „Kadar pa pride Sin človekov v svojim veličanstvi in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojiga veličanstva. In zbrali se bodo pred njim vsi uarodi, in jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desuico, kozle pa na levico..... Potlej poreče tistim, kteri bodo ua levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelam. Mat. 15. 31—34, 41. D. No! so vam všeč te besede ? P. Bukve duhovniku nazaj podaje si z ruto čelo in oči obriše, in se na to z dlanjo na čelo lopne, rekoč: O jest butec čez vse butce! Kaj je bilo meni tega potreba, de moram pred njimi kot krivičen razbojuik pred svojim pravičuim sodniku stati? Zakaj sim se dal pregovoriti, de sim k njim šel, kakor bi kaki drugi ue imel jezika. — Spoznam, resnica le resuica ostane, de napuh pride pred padcam. Pa vender to jih ponižuo prosim, gospod oče! naj mi to mojo nadlego odpustijo iu naj od mene slabo ne mislijo. Njim obljubim, nikoli več vzroka ne dati, čez mene in pa čez moje potožiti. D. Položi svojo desno roko poslancu na ramo, ter prijazno reče: Ljubi moj prijatel! če se mi je za kaj mojim fa-ranam zahvaliti, je gotovo to, de so vas v ta namen, ki so ga imeli, k meni poslali, zakaj daues se je spet pokazala v vsi svoji čistosti resnica latinskiga pregovora, ki pravi: „Kolikor jezikov znaš, človekov toliko veljaš.4* Vi ste besede sv. Janeza Zlatoustuika zastran ločitve spolov v cerkvi po nemško brali; vi ste v latinskih kerstnih bukvah se lahko prepričali, kakošni so bili kdaj in kakošni de so današnje dni ljudje te fare; vi ste iz sloveuskiga sv. pisma čitali strašno dogodbo, ki bo sodnji dan hudobne zadela. To vse sim sicer že večkrat vam, svojim faranam, v pridigah in v uaukih pravil, pa verujte mi, de je dost in dost takih, ki pra- vijo: Ni ne vse tako zapisano, kakor nas duhovuik straši, temveč on le vodo na svoj malen napeljuje. P. Moj Bog! tudi jest sim bil včasi med tistimi, kar s tem nar bolj pričam, de se zdaj tu znajdem. D. Pustiva to. Vi ste se danes z lastnimi očmi prepričali, de sim o tem zmiram le golo resnico govoril in se todi nadjam, de bote mož beseda, jo tudi drugim povedati in poterditi. P. Gospod oče! ne samo tega, temveč, če bo potreba, tudi na sveti evangelij priseči. (Konec nasled.) Vstajenje papeitva• (Po „Araiosii.u) Ob tla je svetna oblast papeževa, mertva, pokopana je! vpijejo parlamenti (zbornice) francoski, angleški in sar-dinski. Le iz hinavšine še rabijo besedo „svetna," zakaj ko bi se njih besede vresničile, bi ne le samo politično papeštvo , ampak tudi cerkev Kristusova mogla zginiti z obličja zemlje. Pa to papeštvo, ktero vi pokopano in mertvo mislite, bote kmalo vidili vstati in veseliti se. Položite na njegovo trugo pečat diplomatičui, obdajte pokopališe njegovo z orožjem iu topovi, in bodite si svesti: tretji dan, če greste obiskat kraj, kamor ste ga položili, bote slišali glas: „ Vstal je, ni ga tukaj.44 Ni samo „Armonia,44 ki vam to očita, ampak slišali ste to tudi v parlamentu turinskim iz ust Joža Ferrari-ta, 27. majnika 1860. Papeštvo, rekel je, ktero vi mertvo štejete, ni za me kaka reč slepiga spoštovanja, mislim, de mi tega nihče ne pripisuje, pa vender vidim, de vsi, ki so ga stiskali iu napadali, so se pozneje zelo kesali.u In 26. sušca I. I. beseduje zopet v sobi poslancov: „Rim, gospodje! jc strašen za kralje, nikar ne ravnajte tako, de bi to mesto za našiga kralja strašno bilo." Papeštvo je bojevavna cerkev in se bojuje vedno zoper svoje sovražuike; včasih si ti sovražniki papeštvo mertvo mislijo in zmagano, kakor so Judje zastran smerti Kristusove mislili, ki so ga na križi umreti vidili. Pa ko od previdnosti odločena ura pride, spremeni nebeška luč obraz zemlje, in papeštvo se vzdigne častito in zmagovavno zoper svoje sovražnike. Papeštvo je bilo po pervih neverskih cesarjih v rakah (katakombah) pokopano; Dioklecijan seje veselil, de je ime kristjansko zaterl. Skala se je odvalila, grob se je odperl in papeštvo zopet častito iz groba vstane. Kjer je imel Nerou zale verte, stoji zdaj veličastni Vatikan, in na stebru, kjer je nekdaj poJoba Trajanov a bila, stoji zdaj podoba sv. Petra. Stopite v katakombe, kjer je bilo papeštvo pokopano, in tu bote vnovič glas začuli: Vstal je, ni ga tukaj." Po rimskih cesarjih so napadali nemški cesarji papeštvo; menili so papeštvo mertvo iu pokopano, ker so bili nektere papeže pregnali, zaperli ali vječili, jih mučili in u-morili; pa papeštva niso mogli umoriti, vstalo je zopet veličastno , in dnevi njegoviga ponižanja so se mu spremenili v dneve zmage in slave. Cesarstvo nemško, ki je hotlo papeštvu jamo skopati, je samo v njo padlo. Vprašajte mesta, ječe in terdnjave, kjer so papeži kakor jetniki živeli, slišali bote tudi tu: „Vstal je, ni ga tukaj.44 Po nemških cesarjih in krivoverstvu je hotla prekncija francoska papeštvo zatreti. Mislila je, de je že svoj namen dosegla, in že je skoraj zmagovavne pesmi prepevala; 10. kim. 1793 ukaže (dekretira) zbirališč pariško, de naj se katoliška vera odpravi, in papež Pij VI. cerkveno deržavo na svoje stroške zapustiti mora. Pij VI. je v Valeucii umeri, pa papeštvo ž njim ni nmerlo. Stopite v sobo, kjer je bil papež kakor jetnik za-pert in pokopan, preišite njegovo pokopališe, našli bote prazno in slišali glas: „Vstal je, ni ga tukaj.44 Papeštvo prečudno spet oživi v osebi Pija VIL, in pre- * kucija ga na nov« napade. Vprašajte sobi ..savonsko" in ,,fontenblosko" < Fontaineblcau), kteritna bi bilo grob pa-peštvu biti. odgovorile vam bote: „Vstal je, ga ni tukaj.*4 Grof Kavur (Cavour) je govoril 25. sušca od nove prekurbc za razdjanje papeštva. \eke dni po storjenim miru 1914, jc rekel, vidimo v cerkveni deržavi slavniga vojskovodja, kteri je razglasil neki oklic do prebivavcov italskih. in prebivavci teh krajev se vzdignejo in se potegujejo za pravice njegove. Grof kavur je kazal s tem na početje Muratovo, ki jc v tistim trenutki, ko je bil Napoleon z otoka ..Klbe" ušel. Kim napadel h svojo roparsko derhaljo. Takrat je bil bezal Pij VII. v Genovo: in če je Kavur poznal ravno tako na tanko slavne djauja knezjiga dvora savojskiga. kakor ger-dohije prekucijske. naj bi bil saj še oireuil, kako se jc kralj sardinski Viktor Kmanvel I. obnašal do papeža o begu njegovim iz Kima v Genovo. Ako Kavur nc ve slavnih djanj Viktor K man vela I., ga hočemo mi nekoliko podučili. ko se je slikalo leta I M."i od nove vojske, je že kralj sardinski po svojim poročniku v Kimu. Marku žl. Saint-Satiirniti-u, sv. Očetu prebivališe v svoji deržavi ponudil. In leta 1M5 pridejo papež, spremljani od kardinala Paka (Pacca) iu na»iga poslanca, v Genovo. V jutro I. mal. trav.. pi»e omenjeni kardinal, se napotimo tez Viareggio in M as-a v >arcnio. iu pridemo ondi pred solucnim zaho-dam. Pred me-tain nas je čakal z uešteviluo množico Marka žl. Saint-Saturniu. takrat sardinski poslanec na papeževim dvoiu, skušen derzavnik (diplomat) in pobožen katoličan, slaven plemenitnik. Vozu približavši se in sv. Očeta ponižno »zdiavivšj. >e oberne proti množici iu besede te-le govori: .. \ a š kralj in gospod so mi ukazali, v a m o z n a-niti. »le morate temu gospodu i na sv. Očeta kazajc ) p •• k o r u i biti. kteri so poglavar vsih p o g 1 a v a r-j c v i u g I a v u i k a m en sv. t' c I k v e." Slišite kavur! vi podpirate prekucne v deržavi sv. Dreta, in ViMor Kmanvel 1. je branil sv. Očeta zoper pre-kuche. Vi hočete sv. Očeta me-ta Kima oropati, iu Viktor Kmanvel I. mu je da! svoje mcst » Genovo. \"i .-i hočete >v. Oreta s\i»ji«a p»dložnika. in Viktor Kmanvel I. ga je »•klical poglavarja v.-ih poglavarjev. Vi vžiratc ogenj : rekuc-bv v dei/avi papeževi. iu Viktor Kmanvel I. je ukazal ljudstvu v svoji lastni dti/av i. de mu morajo pokorni i> i t i! kako ste si tipali, gospod grof! kako ste si upali v parlamentarci /b<»ini!i ro\ govorila od miirenja p.tjM-siva. N*- vemo še za gua. ki ga diplo-mat Judež pape^tvu kopit*. Nekteri ^a hoeejo pokopati ua Špansko. eni v Mona-kovo na 1'ar-k'in. kialievie Napoleon ua desni kiaj reke Tibere v Kimu. Pa zakopaite ga, kamor vam je drago, vidili ga bote tri t i »lan vstati, iu slišali bote zmagovito alelujo peti. .Mart. Zamik. 10yleil po Slovenskim in tlopisi. Iz Ljubljane. Milostljivi knez škof prečastitljivi gospod Jernej Vidmar bodo ta mesec v naslednjih krajih ob prijavljenim dnevu birmali: l s. rožnika v Post o nji; r» v k o s a n i; 20. v T e r u u v i; 21. v P r c m u: 22. v Knežaku; 23. v Slavi ni; 24. v Vremu; 26. v Senožečah. — Procesijo sv. K e š n j i g a Telesa šen-klavško so vodili mil. knez škof, prečastitljivi gospod Jernej Vidmar; uaslednjo nedeljo pa frančiškansko vis.ikočast. gospod stoljni prošt Anton Kos, in s e n t-jakopsko prošt, svetnik iu ogleda latinskih šol, prečast. gospod dr. Anton Jarc. — Smarnice, od kterih bi se dalo veliko lepiga pisati, so bile po vsih cerkvah vpričo velike množice ljudstva iz vsih stanov slovesno z zahvalno pesmijo doveršene; v stoljni cerkvi so imeli stoljni prošt poslednji ogovor in litaiiije. Pri toliki gorečnosti, s kakor-šno so verniki to priserčno Marijno opravilo obiskovali, se mora od njega veliko duhovniga prida pričakovati. Iz Ljubljane. Kazširjavcam bratovšine ss. Cirila in Metoda naznanimo, de so podobice za bratvovšino pošle, kakor smo iz Celja zvcdili, in se bodo mogle vnovič dati natisniti, lici ž ko jih dobomo, bomo povedali. Ker pa natis enacih reči denara potrebuje, bi bilo dobro, de bi tisti gospodje. ki so kaj za nje dobili, ali vredništvu Zg. Danice ali pa naravnost do v. č. gosp. Jak. Horvata, prednika pri sv. Jožefu, v Celje poslali. De se tudi brez po-dobic med tem bratovšina lahko zmirej razširja, je slehcr-uimu očitno. Ljubljana ima svojiga inestniga župana izvoljeniga. poterjeuiga in vstanovljeniga. blagorodniga gospoda Mihaela A m b r o ž a. Ko je mesto cesarsko poterjenje zvedilo. je hitelo svoje veselje novimu gosp. županu ska-zati. ki ga je 25. u. m. razodevalo z veliko haklado 150 luč. z vojaško glasbo iu petjem po filharmoniški družbi pred .stanovanjem Ijubljeniga donioroduiga gospod župana. Veči kakor vse to pa je bilo veselje, ko je novi gospod župan po nemškim nagovoru začel slovensko govoriti. Gromovita ,.slava" je spremljala njegov govor od nove svobode in sicčuiši prihodnosti, zlasti ko je omenil, dc imamo vender enkrat doiuaciga cesarskiga de/.cluiga namestnika, žl. gosp. dr. Clepiča. in domačiga deželniga glavarja, barona Kodelija, in ho vladanje na>e drage domovine domačim s i no vam zročeno. — 2S. u. ui. dopoldne ob I 1 je bil novi župan pred deželnim cesarskim predsiojuikam žl. gosp. dr. Lh -pičeiu vpričo mestnika odbora in množice druzih Ljubljančanov /. očitno prisego slovesno vstaiiovljcn Tudi o ti priliki je novi gosp. mestni župau po nemškim govoru do deželniga predstojnika pričujoče s prezalo slovensko besedo razveselil, ter je v ginljivi priliki od domačiga sinčika, ki ga je v ozališano sobo seboj pripeljal, de naj se osvobodi, douioi odni jezik iu njegovo rabo priporočal. .Sla^ikiici iu cesarska pesem so slovesnost dokončali. K • hi Lilo bolj znano. de se bo ta slovesnost očitno in tako domorodno obhajala, gotovo li bilo ljudstva še veliko vec se vdeležilo. Iz Krašnjc. Vsaka hiša. vsaka družina ima posebne pravice, ktere ji kakor taki gredo, ktere ji kratili ali celo vzeti ne more nobedin, ki spoštuje natorno iu božje pravo in na dvojni ta vklad hiše iu družine vtcmeljcne spozna. K takim pravicam so šteli vse tiste, brez kterih bi hiše, bi di u/ine ali žalostno hirale, ali pa tudi kar popolnama razpasti mo^lf. Ima li človek ••sehno pravico hiti in se gibati po svojim v svojim krogu, imajo gotovo brez dvoiube tudi družine piavieo bivanja in gibanja po svojim in v krogu svojim, tedaj tuli pravico terjati, de jih nikdo v n.ih gibaii;i n«* '»t • ne zaderžuje. ne ustavlja, itokler sc v tem kro*:u ii. i . ter ne krušijo ne v njem. ne zunaj njega drugih iu pioi.ii jiavie. iu kakor ima posauiin človek svoje pravice, pa tudi svoje dolžnosti do drugih ljudi, tako imajo tudi po-samne d.užine sicer svoje si bistvene pravice, pa tudi nasprot svete dolžnosti do drugih, do ptujih družiti. In le, če vživajo pravice prosto in popolno, pa tudi svojih dolžnost nc ponemarvajo. temveč v nasprotni vzajemnosti v>e spolnujejo. jim sreča prihaja, se blagostanje razcveta: krati pa jim pravice, iu ti podkopuješ oboje; vzemi jim njih pravice, iu spodbil stebre ne le njih sreče, njih blagosta- nja, temuč tudi njih bivanja, ter si jih nezmožne storil, dalje ko takim živeti, pa se tudi pregrešil, hudo pregrešil zoper natorno iu božje pravo. Kar so posamne hiše, po-sainne družine, vsaka za se iu skupno med sabo, to je tudi cerkev, to je deržava, vsaka za-se in ena do druge. Cerkev iu deržava imate po natornim in božjim pravu pravico biti in se gibati, pravico, se gibati po svojim, pa tudi dolžuosti, vsaka za sč in ena do druge, iu le, ako se spoštujejo pravice na obojni strani in se spolnujejo dolžnosti od ene ko druge strani natankno in vestno, cvetč in se veselo gibje in razcveta ena ko druga, cerkev ko deržava. Cerkev ni v deržavi ali pod deržavo, ampak poleg deržave, ena ko druga ste med sabo nenatvezene (neodvisne), in cerkev še toliko blažeji in veličastniši, kolikor iinenitniši je duh od telesa, večnost od časnosti. Cerkev se nc vti-kuje v znotranje zadeve deržavine, to je, ona ne moti svetne oblasti v pravicah, ki so tisti ko taki bistveno lastne, temveč jih spoštuje, in to spoštovanje vsem pravovernim ko sveto dolžnost naklada. Kar pa zahteva, to je pred drugim dušni blagor vernih, toraj dušni blagor tako cesarja ko deržavIjana, oblastnikov ko podložnih, bogatih ko revnih, nizkih ko visokih brez razločika, ker vsi so ko verni otroci cerkve in nji, ako sebi zares prav hočejo, ko svoji duhovni materi spoštovanje in pokoršino dolžni. „Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik iu očitni grešnik," priča večna resnica. Tam toraj, kjer terja dušni blagor človeka in blagor cerkve, pa tudi deržave, kjer si pridete cerkev in deržava v dotiko, tam le se cerkev oglasi, po vsi pravici in od svete dolžnosti gnana oglasi ter razgrinja in poravnava s svetno oblastjo nasprotne zadeve in razmere. Kakor pa cerkcv spozna in spoštuje pravice svetne oblasti in se zunaj ravno omenjenih okotišiu v deržavne zadeve nikakor nc vtikujc, tako mora tudi svetna oblast na-M«tot spoznati in spoštovati pravice cerkvi lastne, iu nima, ako hoče epošteno ravnati in pravična biti, nikakor vtikati se v reči, ki so cerkvi bistevno ko pravice lastne, brez kterih bi ji bilo nemogoče, prosto gibati sc, ter dušni blagor vernih, kakor jc prav, pospeševati, ali pa bi še celo obstati nc mogla. Cerkev je neodvisna, kakor deržava, cerkev je celo iinenitniši. blažejši od deržave, cerkev ne dela iiikomur krivice, ona služi pravici in resnici pod vodstvam ljubezni keršanske, ona jc ko shranitclica svete vere tudi zvesta, nepremakljiva prijatlica prave, resnične svobode, svobode v nar žlahtnejiiii pomenu, iu odgojitelica edino prave, veljavne omike. Zateri ccrkev, in uduši v sercu človeškim vero, in omiki, izobraženosti jc odklcnkalo. Vera s cer-kevjo je perva pogoja omike, zato pa tudi ju spoštovati dolžnost vsakiga. kdor je izobraženosti zaresin prijatel, pravi, nc hinavsk zastopnik svojiga naroda, tedaj tudi sveta dolžnost vsakiga Slovcnca. kteri ljubi v resnici narod svoj slovenski. Zaničevati to, kar jc narodu nar svetejše, napadati ccrkev in njene naprave, ko strašilo po kerčmah razglaštvati nedolžni konkordat, nobcuiga duhovna ne voliti v tleželni zbor za glasilko imeti, iu celo blesti, ..de je velika škoda za »Slovence, ker se je duhovstvo preveč z njihovo i teraturo pečalo." ni nikakoršno znaminje resnične ljubezni do slovenskiga naroda, temveč živa priča, dc sc takošcu človek znajde na napčni poti, in če prav zahteva omiko in izobraženost ljudstva, vender le podivjačenjc njegovo s svojim početjem pospešuje. Vcepi zaničevanje do cerkve iu svete vere v sercu ljudstva, in vsahnil bo presveti vir. iz kteriga izvira nar močnejši nagon, ki sili vlado in ljudstvo k spolnovanju dolžnosti v zadevi omike, vlado dc podpera in pospešuje izobraževanje, in ljudstvo de se mika in izobražuje: usahnil bo presveti vir, iz kteriga izvira dokaz, inočneji od vsaciga druziga, de ima narod pravico, biti in sc ko taki gibati in mikati; usahnil bi sveti, sveti vir. v kterim se zajema pravica, resnica in ljubezin keršanska. iazsvitljevanje uma, požlahtnovanje volje, blaženje serca, v ktcriiu lc samo se zajema pogoja prave zarestie. edino veljavne izobraženosti. Vcepi zaničevanje do cerkve in svete vere v sercu ljudstva, izruj to Sveto iz serca naroda, in ti si spodbil poglavitni steber zaresue svobode, toraj tudi steber veljavne omike, tisto veličastno stalo na sinji višini, s kteriga se glasuje brezstransko edino Ic za pravico in resnico pod vodstvam ljubezni keršanske; ti si spremenil svobodno gibanje v sebičnost, v krivično stransko dobičkarijo, in si podkopal in razrušil skalo, na kteri sc neogibljivo razbijajo vsi hudobni iu krivični napadi, s kte-rimi se tlačijo iu zaterajo med drugimi posebno narodi slovanski; ti si odperl vrata in okna do k:ivicc, do laža, do zvijač, do sovraštva, do osebniga malikovavstva. do anarhije iu absolutizma, iu nisi podperavec resnične svobode, prave omike, ampak zastopnik podivjačenja. ali k večimu napčne. tlačivne, žalostne izobraženosti. Keršanstvo Gaii-haidovo brez cerkve iu zakramentov, pravica iu resnica Ka-vurjeva. ki prodaja Lahe Kraucozam, slovensko zemljo pa z Laškim strinja, iu svoboda Viktor-Kmanvelova, ki Ka-vurjeve krivice .ii zvijače poterdujc, osvobodenje in osrc-čenje na jeziku ima. v djanji pa laške ljudstva z vojsko podjarmuje. z morijo ra/.ličnc. celo tudi Ijudovladnc stranke kroti, drugih posestva ropa. vse sveto zaničuje iu le sebe v svojim napuhu moli iu poveličuje, to trojstvo ui pot pravice in rcsuice. iu pot zaresne svobode iu omike; od njega ni pričakovati -pravice za naš narod iu njegovo povzdigo iu osrečeuje. toraj tudi v tem duhu brezbožnim, nevernim, malikovskim ravnati in delati nc smemo, ako v resnici svoj narod ljubimo, in zahtevamo srečo njegovo. Sinovi Slovenije! spoštujmo narod svoj pred drugim s tem. de bomo spoštovali njegovo Sveto, spoštovali cerkev iu vero; nc krušimo se v stranke, delajmo, trudimo se vzajemno za občni blagor, ter deržimo se edino prave poti. pravice iu resnice pod vodstvam ljubezni keršanske. Na ti poti se nam ni ničesar bati. iu naša reč. ker pravična, mora obveljati. Iz Novo-mesta 1. rožnika. ^ c") — Minul je prijazen mesec majiiik iu ž njim tudi Mariin mesce, v kterciii hlagodišeče, belolične šniaruice po zelenih rav navali /.bujenc nrave prijazno cvetcjo. Mesec ta v primeri z mesci ccliga leta je kot hribina, zlata doba /.jutranja v primeri z uno celi«ra dne. Torej jc razvidno, da jc k posebnimi! praznovanju Marijuih Smaruic majnik. v kterem jc človek nar bolj zbrauiga duha. za vse blago vnetiga serca. med vsemi nar pripravneji. Veselo je brati ali čuti, kako sc čezdalje bolj tudi po Slovenskem Sinaruiec cerkvene razširjajo iu v imenovani dobi tolikanj lepo obhajajo. Ilasiravno se pri nas v kapitclski cerkvi že nekoliko let obhajajo, cerhnemo le od letašiijih. ki se v obče na dvoje de!e, to je. zjutraj četert ure pred petimi smo jih imeli domačini, zvečer oh sedmi uri pa \emci. blezo kol v vaši stoljuici. Zjutraj bilo jc branje. potem sv. maša, litanijc. del rozcnkranca iu blagoslov. Z v "čer pa so sc šniaruice pričele o imenovani uri s kratkim branjem premišljevanja. ktero sc je potem kake pol ure razlagal-«, iu za tim se je bral sklep ali pro>uja. Govorili so verstama trije lujšni v. e. go»podie korarji in v. r. gosp. prost Arko z navadilo izver>»nosi;o govorniško. I'o pridigi so sc peli nckteri odstavki kakt priiiieruc pesmi, za ktero je na^le-doval blagoslov, hranijo iu del ložcukrauca. Naravnost rečemo, da nam jc bilo šmarniciio petje prav všeč. kar nam spričuje, da se /. mailjivo vajo iu terdno voljo marsikaj težkiga premaga iu doseže. Pri tej priliki naj izrečemo tudi obče Ijubljciiimu novomeškima vikarju, neutrudljivimu gosp. Nacctu Mali-tu, posebno pohvalo, ki so za petje šinariiično marljivo skerbeli. da bi se po moči dobro zver-šcvalo. Čudno se nam pa zdi, da sc jc naša šolska mlado>t šmaniičnimu petju čisto odtegovala, ki vender Ic en >am mesec terpi; kajti dobro lepo petje je pol Smaruic, jc nekaj posebuiga, ki človeka s častilo grozo in svetim čutam na- •) Hvala *a dopis, kteri pa je bolj pozno došel in t-mo ga mogl. okrajšati. ^r- vdaja, da se I o žeje dviga v molitvi in bogoljubnjim premišljevanji v višine. Ko se je odpelo in angelsko češenje odmolilo, je bil zadnji blagoslov, za kterim je včasih še nekaj odstavkov petja vsakdanje Smarnice končalo. Obiskovanje bilo je, sploh reči, obilo, dasiravno smo se več moštva nadjali, zlasti gosposkih ker se je nravno njim v prid na večino edino slovenskiga ljudstva manjši ozir imel. Včeraj so prečastiti gosp. prošt z izverstnim govoram in zahvalno pesmijo pred slednjim blagoslovam zadnji dan Smarnic dokončali, kar je tudi ubrano priterkavanje več časa o večernem mraku okrožju z milimi glasovi oznanovalo. Imeli bi še nekaj potez zoper tisto prederzno navado, nepotrebno pred cerkevjo zijale predajati, prečerhuiti, — pa, ker to ne spada v našo reč, odstavimo pero. *) Is Štajarskiga 20. majnika. Glede cerkvenih novic moram oznaniti, de je pri nas okoli sv. Jurja na južni železnici vse v prav lepim keršanskim redu. Železne ceste čnvaji gredo vsi z vsimi svojimi k velikonočni spovedi. Nar več jih je s Ceskiga. Le eden sam Saksonec s svojo ženo in hčerjo je protestant, in še tega vidimo našo vero mnogo čislati. Smarnice se tudi, če ne pri sleherni, gotovo pri vsaki drugi farni cerkvi obhajajo. Alojzjeva šestnedeljna pobožnost je tudi v navadi **). y £e|ji pa že tako sinovi sv. Vincencija Pavlana brezštevilno duš na pot pokore zavra-cujejo in pridobivajo. K pervimu majniku so imeli vaje (eksercicije) za ženske iz Slovenjih goric in okoli Drave. Do 270 njih je k sv. Jožefu prihitelo. Okoli 15. majnika do 20. so pa bile eksercicije za ženski spol od Savine in Save; celo iz Kranjskiga jih je bilo, vsih skupej čez 300. Njih lepo petje in globoka pobožnost koga bi ne ganila! Ne obupaj toraj Slovenija! imaš polno pobožnih devic, in tudi slavenski duh bije po moških sercih, in ni dolgo iu dalječ, de se bode Avstrija začudila, viditi sebe v slavenski obleki. Slekovčev. Mariborske gospejske družbe pervo letno naznanilo kaže število 320 družnic. Družba je oživela v malim travnu lanskiga leta in se enako gorušičnimu drevesu v zalo drevo tako lepo razpleta, de je že pervo leto obilno naj goršiga sadu obrodila. Njen pervi namen je po vošilu mil. škofa odreja zanemarjene ženske mladosti. Dobrotna gospa je zastonj dala stanovanje s tremi stanicami in kuhinjo in že v vel. serpanu 1860 se je pričela delavnost učilna, v ktero je bilo precej v začetku 70 otrok sprejetih; zdaj pa se je število že do 86 narastlo. Učilnica ima dva razdelka, pletarnico in šivarnico, in vsaka ima svojo učenico. rčenica v plctarnici, sama zmed družnic in posebna prijatlica otrok, uči čisto brez plačila. Vsak dan pride v učilnico ena zmed družnih gospa, ki učenico pri učenji podpira in s svojo veljavo lepi red in pridnost pospešuje. Zraven ročnih naukov se otroci učijo tudi keršanskiga nauka in svoje po-božnosti skupaj opravljajo. Učenje je od 9 zjutraj do 4 popoldne, poleti pa še delj. Vsi otroci dobivajo južino (kosilo opoldue) zastonj. — Razun tega se otroci tudi drugih dobrot vdeležujejo. Dobrotniki te keršanske naprave so bili toliki in njeno gospodarstvo tako skerbno, de se je pri vsim obilnim djanji še 1634 gld. prihranilo, in družba bo prihodnje leto svojo delavnost še bolj razširila, k čemur je osuova že narejena. Prednica te dobrotne družbe je grofnja Brandis. — Enake družbe so pač res velik blagor za človeštvo, in v marsikterim oziru bi bilo za moško zanemarjeno mladost ravno tako in še veliko bolj treba poskerbeti, •) Postopači in sijalii zunaj cerkve so veči del arovi. robati, pre-derzai ia nemarni ljudje, v kakoršni koli ie suknji, ki bi jim mehko posvarilo v časnikih tudi malo pomagalo. Argumentom • posteriori bi morebiti več teknilo; poboljšajo se veči del le, kadar jih začne glad ia revšiaa česati. Vred. ••) Za to pobožaoat se pri Uerberji v drugo aatiaajene bukvice „od šestnedeljne pobnžnosti" dobivajo, v kterih je za pridavek t.iJi življenje sv. SUnMava Kostka. častivcam sv. Alojzija kodo te bukvice prav dobro služile. Vred. kakor za žensko, ker njeno zanemarjenje utegne imeti še bolj občutne hude nasledke za človeštvo. Is Primorja. x Še zmiram se pri nas pomenkuje zastran odmaknjeniga poreško-isterskiga zbora, v kterim je razun treh verlih cerkvenih knezov le mervica izmed poslancov svoj naklon do Slovanov pokazala in se za njih pravico potegovala. Večja stranka, ki je sploh tistiga duha, ki se ga je kdaj na talijanskih vseučiliših napila, in to so veči del puristi44 in pa „mediciuarji ,44 si je gotovo mislila kamen modrosti izvaliti, ker je, kakor se govori, gostivnico, v kteri je prebivala, „perseveranzo44 oklicala, zoper hvaležni list do cesarja se uperla (protestirala), poslance v dunajski zbor poslati se protivila in pa „Sčiavam" laški jezik posiliti sklenila. To so bili možaki, ki so sploh v en rog trobili, ali kakor je neki pokojin Ribenčan rekel, ki je z lonci teržel: „Mati, kaj gledate mojo robo in jo tako na tanko poskušate, ali ne veste, de pisker je loncu podoben?1' Ko se je zbor začel, so nar pervo svojo serčnost s tem pokazali, de so jeli zabavljati, zakaj de so se jim listi za-strau njih volitve od poglavarstva v nemškim jeziku poslali. Na vprašanje, v kterim jeziku tedaj bi se jim bilo moglo dopisovati, so djali, de ali v italijanskim ali pa v slo-vansko-ilirskim. Ker se je pa pozneje po vsi pravici tirjalo, de bi za naprej vse deželske vrade Slovanam v njihovim jeziku dopisvale, niso hotli od tega prav nič slišati, temuč so z vso termo natolcali, de naj tri četerti isterskiga v slo-vanskiga ljudstva v stari galeji ostanejo in se prisilijo italijanščine učiti se. in ti so bili gospodje pravniki, juristi, ki imajo govor: Snum cuique (vsakimu svoje). Pa dosti izmed tih se tudi ni kaj dovelj zgovornih skazalo, temveč so le ,jezlarije" nekih dveh ali treh svojih mojstrov z glavami kimaje poterdovali. Slovani to tako obnašanje svojih poslancov zvedši, za-ženejo enoglasni in pravični krik, de se kaj takiga ne spodobi, de v ta sklep zborčikov ne dovolijo, in skorej od vsih slovanskih strani se počnejo presvitlimu cesarju dopisi vdanosti in hvaležnosti pošiljati. Pa vender so se nekteri tih enostranskih poslancov prederznili, ko slišimo, v Terstu se k cesarju podati, in Njim svojo podložnost zagotavljati. To se njim pa ui verjelo, in so vprašani bili, zakaj de so se torej protivili, poslance za dunajski zbor voliti? Na to nek odgovorijo: ,,Nismo za to pripravnih dobili. Ali se ne pravi to-le: Roba se sama hvali! — De je pa ubogo slovansko ljudstvo možake takiga kopita poslance volilo, izvira od toda, de se je na tihim obdelovalo, koga de naj voli in koga de ne. Od tega samo en izgled. Pri volitvi Pod-gradarn — Castelnuovo — je neki Cič iz M.., ki je že sem ter tje silama po cesarskih sta-nicah oseboval, na vse gerlo rjul: Muži nemojte voliti ne duhovnikov, ne vradnikov! — In tako so se volili skorej sploh le jezični in pa telesni dohtarji — v nesrečo Slovanov. Nadjati se pa jc, de so se v pervič, pa tudi v zadnjič tako na led zapeljati dali. Is Tersta se glasi, de bo gimnazija, kakor do zdaj, tudi vprihodnje „nemško-latinska" ostala *), in kdor vse okolišiue na tanko prevdari, se bo lahko prepričal, de taka mora tudi bili; zakaj to učiliše ni le samo za mesto, ampak za deržavo ali za vse primorje, in če se hoče Terst ,,poglavitno mesto primorja41 čislati, ne sme le zgolj svobodna in sainogoltna primorska ,,loka44 biti. Se ene na} o tej priči opomnimo, in ta je, de se nam naši sosedje Hervati prav čudni čuki zdijo. Stegujejo nam- *) kako bo neki s slovenšino ? Se ji bo kej priboljsalo ? Slovenci v Terstu se otajiti ne morejo, ker po vsih cerkvah skorej se po slovensko Božja beseda ozanoje. In kako je v začetnih šolah? Iz lanskih perjohov se ni dalo spoznati, če bi se na slovenšino dosti ozira imelo. Slovencov nas je že tako malo, naj bi nam veliki aarodi sij to malo iivljeniče privošili, aej več ne išemo, nočemo druzih narodov jesti, kakor drogi nas: .,ne bodi jim oponošeno !w Lakomnost je poglaviten greli, Ijodi jesti pa se bolj gerdo. Vred. reč svoje bratovske in prijateljske roke čez kerške otoke do isterske Arse, čez polovico Doienskiga, in med tem svoje vradnike, ko so naši slovanski rojaki, čez Hervaško mejo istirujejo! Če torej prav za prav pomislimo, de imamo od ene strani z Lahi in od druge pa s Hervati opraviti, ne moremo druziga storiti, kakor ljubiga Boga prositi, rekoč: Gospodine! čuvaj nas od prijateljah naših, jerbo proti ne-prijateljami našim zadosto nas jake činio jesi. Iz Gorice 1. rožnika. — Čast. o. Arhangel Principi, šmarniški govornik v kapucinski cerkvi, kakor sim vam zadnjikrat že nekej o njem opomnil, je sinoč dokončal svoje podučivne govore. Število poslušavcov se je od dne do dne množilo, posebno se jih je bilo naraslo od binkoštne nedelje, kar je pridigar na prižnici svoje govore imel. Čeravno je od vsakdanjiga govorjenja jako pešal na svojim slabotnim telesu, vender ni opešal v svoji gorečnosti, v svojim glasu, v kterim je pobožniga duha v serca vcepljal, vedno jih priporočevaje varstvu Kraljice nebeške. V svoji včerajšnji besedi je pričujoči prav obilni množici v slovo še nekaj pripomočkov, lepih naukov podelil, posebno pa pri-poročeval sv. ponižnost, ako hoče kdorkoli si bodi, ohraniti se stanovitno v gnadi Božji. V svojim priserčnim govoru je bil bogoljubni mož sam do solz ginjen, še naj bolj takrat ko je h koncu pobožne duše prosil, de naj molijo za sv. Očeta našiga papeža Pija IX., kteriga hudobni svet nikakor ne neha preganjati. Iz vsiga njegoviga govorjenja vsakteri lahko povzame, kako popolnama zvest in goreč otrok sv. katoliške cerkve de je on, kako ponižen sin sv. Frančiška, de tudi njegovo serce mora v resnici občutiti, kar je občutilo Ignacijevo, kolikorkrat se je ta svetnik ozerl proti nebesam, rekoč: „0 kako se mi studi svet, če prevdarjam prelepe nebesa!" — Škoda, de O. Arhangel, kakor se sliši, se mora v kratkim po volji svojih okrajnih prednikov zopet na Laško poverniti. Upamo pa vender, ga še kedaj med seboj imeti. Naš presvitli knez in nadškof bodo četerto pobinkoštno nedeljo zakrament sv. birme v Kanali pri Soči delili. Iz Sibinja 29. maja. F. K. Bratam in sestram ss. Cirila in Metoda imam veselico naznaniti. V bližnjim ter-gu „Hammeradorf-u4< se je 83 oseb nezedinjenih Vlahov (grekov) oglasilo, de hočejo se v naročje svete rimskokatoliške cerkve verniti. Ko se jim je odgovorilo, zakaj de ne prestopijo k zedinjenim gerkam, so djali: „Zedi-njeni al nezedinjeni je vse eno. Mi bi radi rimsko službo Božjo, rimsko-katoliškiga duhovnika in učenika, naj bi nas podučevala, de bomo zmožni, se protestantam braniti." — Toliko za zdaj, kedar se prestop očitno zgodi, bom več pisal, **) ker se nadjam, de bo bratovšina prijazno sprejela to prigodbo. Do tiste dobe pa jo za molitev prosim, zakaj namerja se kakih 80—100 družin k vernitvi. Procesijo v praznik presv. Rešnjiga Telesa smo lepo obhajali, sicer ne tako zlato in prezalo, ko druge leta, ker ni več cesarskih uradnikov tukaj, ki so se poprej s svojimi zlatimi vratniki in zvezdami lesketali, pa vendar je bilo prav spodbudljivo in ginljivo. Gledavcov je bilo po ulicah, de sc je vse terlo (mesto šteje kakih 18 tavžent prebivavcov, šesti del je katoličauov), al nobeno leto, kar jez vem, se ni procesija v toliko lepem redu opravljala, ko letaš. Čudil sim se, de protestantje — veliko njih zlo imenitnih — so se pustili solnčni vročini po glavah peči, in zakaj de niso nas, češ „malikovavcov", pustili in si sence iskali? Še nekaj let —. Razgled po heršanshitn sveta. Pred binkoštnimi prazniki, pravijo, so nadškofje in škofje v deržavnim zboru pismo svitlimu cesarju zročiti sklenili, v kterim bodo pri zmiraj večih stiskah svetiga Očeta cesarju živo priporočili prid sv. Cerkve, ohranjenje *) Bomo poseboo hvaležni. Vred. s sv. Stolam sklenjene pogodbe (konkoidata), iu določno vravnavo še ue rešenih vprašanj zastran zmešanih zakonov. Kaj je več, narodovnost ali vera? Tirolci, poganjaje se za svojo sveto vero, med drugim pravijo: Ce sc drugim narodam njih narodovnost zagotavlja, bi se njih deželi tudi že vera smela zagotoviti. Pač modro je to modrovanje; desiravno je narodovnost draga in neprekupljiva reč, je vender prava vera vse kaj več, kajti: v vsaki narodovnosti zamore človek zveličan biti, ne pa v vsaki veri. V Vesprimu so 17. u. m. ondotne mačke velik vriš delale, ker niso pustili v katoliški cerkvi samomorivcu Teleki-u zvoniti. Tudi vrata in okna je nesramna in neolikana derhal iz tega vzroka duhovnimu pastirju poterla. Taka svoboda naj gre mačkam gost in rakain žvižgat, kjer bi mogli katoličani po svojih cerkvah lutranskim samomor-cam zvoniti, in na vse zadnje tudi še judam, in čuda če ne turkam! Taki gerd napuh bo počil kakor žaba, ki je hotla volu enaka biti. Se vidi, de ljubo madžarsko rovar-stvo enako svobodo kuje, kakor jo velikoustna laška svo-bodarija prodaja; svoboda vredna svoboduhov! — Enako svobodo pridigajo dunajski listi, ki hočejo Tirolce prisiliti, de naj protestante med-se vzamejo; zoper krivoverske dežele pa ti farizeji besedice nimajo, ki katoličanam med seboj še dihati ne pustijo. Edinost sv. vere po božjim iu človeškim pravu braniti jim je „Wuhlerei4< itd., med svitlim cesarjem in sv. Očetam sklenjeno pogodbo (koukordat) vsak dan napadati, to pa ni „WuMerei*4!? Orglar llaas v Luzern-i na Švicarskim pripravlja sapnato naredbo (gazno mašino), po kteri bodo veči orgije veter dobivale in ne bo tlačivca treba. Tudi v Moguncii je „AufkIarerija" pričela vojsko zoper usmiljene sestre. Zoper neoborožene ženske in zoper kebre se vojskovati je velika naloga sedanjiga veka. „Očitno je naredba previdnosti Božje,** pravi „Munch. Sonntbl.," „de francoska politika sardinski zastran Rima nasproti dela, sicer bi bilo večno mesto že davno kralju roparju v rokah; Napoleon svojimu blagimu prijatlu ne privoši Rima. Tako naklepi hudobnežev samih v to služijo, de se terpež svetne vlade sv. Petra delj ohrani.*4 Belgijski katoličanje dajejo drugim evropejcam serčin zgled, kako se je treba v prid sv. vere za tiskarstvo pečati. V Bruselu se je zbrala družba na delnice (akcije) in bo ondotni izverstni list nLTnivcrselw z jistino do pol milijona okovarila. in ga bo tudi po zunanjim, zlasti z naglimi naznanili, v list perve stopinje povzdignila, de bo zamogel ondotne freimaurerske dnevnike prekositi. Kardinal Antonelli jc vpor postavil zoper naslov sardinskiga kralja, ki sc jc jel .,Laškiga kralja** imenovati, in zoper prodajo klošterskih posestev v Umbrii iu po Markah in vse zadevne pogodbe je že naprej za neveljavne razglasil. Izobčcnimu kavurju je milost Božja ze vdrugič na terdovratno serce poterkala; jadernik 1. t. m. naznanja, de je imel zopet mertvudni napad in so oiu mogli dvakrat pušati. Ce se po tacih opominih ne spreoberne. bo pač sam svojiga pogubljenja kriv. Imenitni gospejski »vet v Parizu sc od nekaj let posebno pridno peča z zalo in drago vezanimi molitvinimi in pobožnimi bukvami, kakoršne se v nobeni stanici in imenitni sobani pogrešati ne smejo; temu nasproti so se pred več leti anale, pobožne bukve v stanovanji ali v rokah imeti. Z enako gorečnostjo si visoke gospe v čast štejejo, v svojih družbah od cerkvenih in duhovnih reči se pomenkovati, kakor pred časam od novih igrospevov in romanov. — Vsak čas ima svoje dobro in svoje hudo. V Rimu je pred nekimi dnevi umeri škof iz Isernije, Mil. gosp. Saladier, zmed napolitanskih prelatov, ki so pod piemonškim preganjavstvain nar več terpeli. Umeri je deleč ed svoje škofije v hiši ttekrga prijatla v Rmra in pa talm ubožin. de so mogli sv. Oče pogrebuino plačati. — Sv. Oče pozvedujejo, kjer koli je potreba revne in nesrečne podpe-rati, ne le samo v Hiinu in na Laškim, aiupak po vsim svetu. Sprejemajo jih, ki prihajajo; hranijo Frančiška II. z vso njegovo deržino: velevajo izdelavo očitnih naprav; množijo svojo vojno; plačujejo zveste vradnike iz poropanih u krajin. V njih malo deželico, kulikor je še ni Sardin pogoltnil. pribežujejo kmetje, ki utekajo piemonškimu popisovanju; cele deržine. ki se odmikajo piemonškimu tri-noštvu; škofje in duhovni, ki jih piemonško preganjavstvo iz njih škofij preganja. Vsim Pij IX. svoje roke in serce odperajo. Vsaki dan jim napolitausko izselovanje pripelje novih gostov in prebivavstvo rimsko čeznavadno množi. Nesrečni sinovi pri svojim ljubljenim očetu pribežališa išejo, drugi zvesti otroci, ki jih je milijone, bodo pa njih usmiljenim rokam potrebne pomočke pripravljali, in k vsirnu bo Bog pomagal. Kjer je poštenost iu keršansko usmiljenje, tain je llozji blagodar; zastonj pa ga sardinski tatovi pričakujejo. Iz Rillia imajo „K«dii. BI." od 21. uniga mesca naznanila, ktere kažejo potepinstvo laških rovarjev, in delajo lepo čast tistim prcmodriin časnikam, kteri se zanje in za njih rop potegujejo. — Mogočno in škodoželjno so namreč undan dnevniki pravili, kako Frančišk II., kardinal Antoneiii in drugi visoki gospodje v Kimu napolitausko vstajo pod-perajo, denar na Napolitausko v ta namen pošiljajo itd. Kako bi sc mogli pa zdaj za nos prijeti, ko se je zvedilo, de je bilo to pošiljanje denarjev le sleparija Piemončauov samih, kteri su imeli namen, s tem poštenju Frančiška II. škodovati. Desiravno so se francoski vikši vojaški častniki te sleparije prepričali, je vender francosko vikši vojaško poveljstvo sodnijsko preiskovo nastopilo, kar pa velja Riin-Ijanam za žaljenje naj vikši oblasti sv. Očeta, kteri sami imajo pravico, na svoji zemlji pravico delati, in bali sc je zraven tega. de bodo Francozje to reč potlačili, kolikor bodo mogli. Prevoznik uniga denara na Napolitausko, Tolkanelli, ki je bil od Francozov ustavljen, kakor so bili sleparji nastavili. je pred vojaško svetvavnico izrekel, de mu je jud Samvel Zalimi iz mesta Glictto prepeljavo denara zročil. Torej je tudi uni pred sodbo poklican. Laski rovarji so tako napravili, de naj se denar na več krajih čez mejo prepe-Ijuje. de bi toliko gotovši Francozam v roke prišel, kteri so tudi res vozove zasačili in z velikim hrupum nazaj v Bi m prignali. Časniki so precej nato razglasili, de je milijon cekinov zasačeitih, bili so pa le bakrasti denarji. — Tako se gerdobija iu potuha. ko meni drugim nar hujši ,-kodovati. samo sebe v vsi ustudnosti razodene. — Drugo prekrasno djanje laških rovarjev jc dvoje pismo, prošnja do Napoleona in Vikt«r-Kmaiivela. de naj bi Francozje Rim zapustili, de bi ga namreč lačni laski razbojniki berž pogoltnili. Piemonteški podkupljena (agenti) su za vsacih de-et podpisov za ti pismi po deset rimskih tolarjev prejeli. To SO djanja nekterih laških rovarjev, ki se „com.tatu romano" imenujejo, in so tudi plemciiitniki nar slabsiga glasu vmes. Mati sedanje angleške kraljice, vojvodnja iz Kuita. ni v svoji bolezni nobeniga prolesianškiga pastorja k sebi pustila, iu \ svojim testamentu ni nobeni protestanški napravi nic zapustila: od tod so sodili, de je v katoliški veri uničila. K temu pa neki piuzejšk list v Loiidoii-u naznanja. de je vojvodnja res v dan pred smertju sveto Rišuje Telo iz rok katoliškiga duhovna prejela. Ce je mamka k tako sreenimu spoznanju dospela, mende tudi h* erka ue bo brez zveličavnih skušnjav. Molimo! (Piuzejci aii Puzejiti so taki. ki so na prelazu i/, angleške v katoliško Cerkev.) V Bejrutu v Sirii. piipoveduje misijonar Misliti, so usmiljene sestre neizrečeno spoštovane, ker vsim potrebnim brez razločka v veri pomoč skazujejo. Ko je bila ena ob času kolere umerla. so pri pogrebu greki, judje, turki, arabljanje in katoličanje med molitvam solze točili , kar še nikoli ui bilo viditi. V Sirii te ljudstva, ki jih divjake imenujemo, pravi Misliti, ne le tem ženskim polno prostost pustijo, temveč oni sklepajo svojo hvaležnost in zavzemanje z vsim svetam, ki ni nikoli več čednosti in daro-vavnosti vidil, kakor je pri tih sestrah. Kako pa napuh-njeno izobraženstvo po več krajih v Evropi z njimi dela, je znano. Bog z zgledi nekeršenih nevernikov dostikrat osramoti napuh keršeuih nejevernikov. V Našvilu v Ameriki je bila lepa katoliška stoljna cerkev tako zadolžena, de bi bila mogla lansko leto prodana biti. Ob dnevu očitne dražbe so sc od vsih strani plazili prcdikauti raznih krivoverskih ločin skupej, de bi bili kupovali lepo Božjo hišo. V tem pa je bil znani O. Veninger, iz Jezusove družbe, ondi misijon napravil, med kterim se je neki mcstnjan tako vnel, de je sam ves dolg plačal in svetišč otel. Ta mestnjan je v Našvil tako ubožen prišel, de cele mesce ni imel druziga živeža, razun žakljiča žgane kave, ki jo je bil seboj prinesel. Ko ga je Bog oblagodaril, se je tudi on lepiga serca skazal, ter je Bogu nekaj dode-Ijeniga povernil. V e a r p k v spomin predragiga součcnca J A \ E Z A AIIAl ll - A, osmošolca. Je v Gospodu zaspal 20. veliciga travna v Ljubljani. Prišla je pomlad, ptica je zapela, — tiomila pa solze prijallov pije, ker draziga nam součenca krije, Na nji ponižno klije cvetka bela. Al toraj res nam pomlad je vesela ? — Za nas še ni; uinerlimu pa sije Ze v raju solnce lepši domačije, ki reve nas tud' enkrat bo objela. Pa zmage venec neumerljivi čaka Le serčniga po vročim boj' junaka; Sovražnik nosi preojstre pušiee. Al naš Zavetnik nad zvezdami tudi Podpiral nas zvesto ho v sili hudi. Nasproti ik ko zagrabi nas re?nice. IMuhorske zadere. M. Lotrič V Goriški na d škofi i je odločen č. g. Jož. G o-lija, kaplan v Deviuu, za piipomočnika (subsidijarja) v Cerniče. Cmeri je č. g. Primož S boga r, namestnik (admiuistrorj v Kožbani, 56 let star. Ii. I. P. V ljubljanski škofii. Naslednji čč. gg. duhovni pomočniki so prestavljeni: Fr. Arhar s Cirkclj v Grad pri jezeru; Jož. A I ija uči č iz Dola v Cirkljc; Gustav Mol s Čateža na Faro pri Kostelu; llcnr. Zagorjan otl sv. Duha v Čatež; Nace Gregorič od Fare p. K. v Kočevje; Fr. Svetlin s Kočevja v Semič; Fil. C vek s Stariga terga pri Poljanah v Ccrnoinclj. V Teržaški škofii. Cmeri je gosp. Ant. S t iglic. duhoven v pokoji. B. I. P. M9ogarori z gg. rtopteoraroi. G. K.: Radi bi Vam \stregli, ali take pogoje sc ne morejo .-polniti, in pesmica bi za natis mogla biti nekoliko bolj zrela. — ti. Z.: Nam bo vselej posebno ljubo in drago. — G. Fr. K.: Smo Vam v pismu odgovoiili; une reči bodo te dui dodelane in se bodo Vam poslale. — G. — d— : Dan. de. Popravek. V spisu od petja 9. list. stran 71 pervo ver- sto »d/gorj naj se bere sv. J usta namesti sv. Jošta.