_    2    —
Neverjetne predrznosti.
Nekateri gospodje v Ptuju še vedno mislijo, da so v stari Avstriji in da bo še nadalje šlo vse po njihovi glavi. Oni da bi v Ptuju trgovali in bogateli od slovenskih žuljev, Slovenci pa bi smelo biti sami njihovi hlapci, viničarji in delavci. Kakor prej pod Ornikom niso pustili v Ptuj zavednega slovenskega obrtnika ali trgovca, tako bi tudi še zdaj radi Slovencem zabranili otvoritev novih podjetij. Tako je „velenemec" Spru-schina, čigar oče je baje bil Čeh, mati pa Slovenka, rodom iz Haloz, ta je kot načelnik obrtne zadruge kovinarjev vložil priziv proti podelitvi obrtnega lista slovenskemu obrtniku. Vsled tega je moral dotičnik delati poseben izpit na državni obrtni šoli v Ljubljani. Ta izpit je sicer prestal z izvrstnim uspehom, toda kdo mu povrne stroške in zamudo časa? Priporočamo obrtni oblasti, da tudi g. Spruschino pokliče k takšnemu izpitu. Gotovo bi to bilo v korist strankam, ki dajejo njemu delo.
Drugi gospod, ki se ne more vživeti v nove razmere, je g. Schvvab, ki nastopa kot načelnik trgovskega gremija. Sploh so v tem trgovskem gremiju čudni gospodje, ki mislijo, da bo začela Drava teči navzgor, (če oni to zahtevajo. Ti gospodje so v seje dne 10. decembra 1920 sklenili, da se naj v trgovski nadaljevalni šoli zopet poučuje v nemškem jeziku. Ta svoj sklep so naznanili krajnemu šolskemu svetu v Ptuju (ki niti ne eksistira!) v dopisu, katerega je podpisal g. Schvvab. V tem dopisu trdijo, da je pouk na trgovski nadaljevalni šoli nezadosten. To je kruto žaljenje slovenskega učiteljstva, ki se požrtvovalno trudi, da bi nemške trgovsko vajence naučilo državnega jezika in izobrazilo Jv trgovskih predmetih. Učiteljatvo je zahtevalo državnega nadzornika, ki je tudi prišel in nadzoroval vse učitelje v vseh 3 razredih trgovske nadaljevalne šole. Po nadzorovanju je v posebni konferenci g. nadzornik dal uči-teljstvu popolno zadoščenje z izjavo, da je pouk v vseh predmetih prav dober. Glede slovenščine je povdarjal, da se mora vsa pozornost posvetiti državnemu jeziku, katerega morajo trgovski vajenci obvladati brezpogojno. Za učiteljstvo je to ogromna naloga, ker je velik del vajencev Nemcev. Zdi se, da ptujski nemški trgovci nalašč ne sprejemajo slovenskih vajencev, da bi tako za večne čase trgovina ostala v nemških rokah. V prvem razredu trgovske nadaljevalne šole je celo večina vajencev Nemcev. Torej se nemška trgovska organizacija tudi po prevratu še drži tega načela. Med nemškimi vajenci so celo takšni, ki niso naši državljani: Nemške vajence imajo: Poberaj, Hogenwart, Mahorič, Lepoša, Fauland, Schramke, Blanke, Leop. Slavič. Nemške vajence tuje državljane imajo: Zselezen, Schwab,Sellinscheg, Poberaj. Ali so te vajence dobili od Ornika iz Gradca.
Da se nastop trgovskega gremija prav razume, se naj razloži še sledeče: Skrb za tigovsko nadaljevalno šolo ima poseben šolski odbor, v katerem je tudi zastopnik trgovskega gremija. Ta šolski odbor že drugo leto vrši svojo nalogo. K vsaki odborovi seji se je vabil tudi trgovski gremij, tam bi lahko zastopnik gremija izrazil svoje želje in nasvete-Toda gremij ni nikdar poslal sv o. jega zastopnika k odborovi seji. Le enkrat je g. Čuček slučajno videl vabilo in prišel k seji. Ker ima vsak član šolskega odbora tudi pravico, da nadzoruje trgovsko nadaljevalno šolo, zato bi se g. načelnik ali drugi zastopnik gremija tudi osebno lahko prepričal o kakovosti pouka. Toda za to se gg. niso brigali; potem pa tožijo šolski oblasti o pomanjkljivosti pouka in zahtevajo drugega učitelja! Kako se imenuje to postopanje ? Naj si gg. trgovci vzamejo zgled na g. Steudteju, ki je zastopnik obrtnikov v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole in ne izpusti skoro nobene odborove seje in še po nedeljah nadzoruje pouk v obrtni nadaljevalni šoli.
Kaj mislijo trgovci in obrtniki, da volijo za načelnike taksne ljudi, kakor bo Schvvab in Spru3china ? Mislimo vendar, da ptujski trgovci in obrtniki želijo v miru živeti s slovenskim ljudstvom in z naSo narodno državo. Potem jim moramo resno svetovati, naj se ne dado zastopati po nacijonalnih prenapetežih!
Končno še eno opombo. Ali ni v trgovskem gremiju nobenega Slovenca ? Ali so slovenski člani gremija tudi soglašali s famoz-nim napadom na slovensko šolo ? Ali je to bila zakotna seja, b. kateri se slovenski člani niso vabili ?, In če so se vabili, zakaj sp seje niso udeležili, da bi preprečili takšne izbruhe narodno nestrpnosti ? Slovenski trgovci in obrtniki, otresite se nemškega vodstva, da vas ljudstvo ne bo devalo v en koš s svojimi narodnimi nasprotniki!