Naročnina Dnevno Izdaja za državo SH5 tnoseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din so Inozemstvo cne«e£no 33 Din nedei)»ka lidn)a celole no v Jugo-•lovIM »O Din, r.a Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Gene oglasov I »tolp peUt-v« sla mali oglasi psISO In Z D.veCIl oglati nad 45 mm v i Sina po Din 2-30. velUd po 3 In 4 Din, V urednlikero delu vrstica po 10 Diu o Рп većiem o Izide ob 4 zJutraT rožen pondelIKa ln dneva po prazniku Uprava le v Kopitarjevi ul.it. 6 y Čekovni račun: C/ubl/ana itev. 10.650 In Г0.34Г C/ubl/o zo Inaerate, Sarafcvoil. 7563. Zagreb il. 39.OH, Praga In Dunai U. 24.797 Zakaj poseli© Če listamo po zgodovini držav in se vglo-pimo v ravno liste čase, ki so dali končno zunanjo obliko držav — sedanjosti, opazimo povsod, da se skoro nobena država ni opomogla s pomočjo le lastnih sredstev. Temelj novodobnega nemškega gospodarstva in tehnike je položila francoska vojna odškodnina, katero je Bismarck razdelil med javne naprave, kmetijstvo in industrijo. Po vojni je ta pojav postal že povsem običajen. Velika in po naravnih zakladih bogata Poljska je najela pred kratkim veliko posojilo v Ameriki in zadnja poročila pravijo, da se ponovno istotam pogaja za posebno posojilo v svrho gradnje železnic v višini 100 milijonov dolarjev. Avstrija takore-koč visi na zunanjem kreditu. Bolgarija moleduje za zunanje posojilo že leta sem, a ga ne dobi. Na to pot je šla tudi Grčija. Zunanje posojilo je za Romunijo življenjskega interesa in njena politika zadnjih let je zaposlena samo s tem vprašanjem. Zadnjič smo poročali, da se bo Tituiescuju najbrže posrečilo omehčati Po-incareja, da bo prišel denar v deželo. Rother-merjeva akcija ima za ozadje angleški denar v Madjarski in oddajo v zakup madjarskili železnic- Celo boljševik v Moskvi je združil vso zunanjo politiko s prošnjo za posojilo in znana igra: Rakovski gre, Rakovski ne gre iz Pariza, je bila bistveno finančno politična, vprašanje francoskega kredita Rusiji, ki se preraja in hoče gospodarsko zdržati. Da bi se ravno Jugoslavija mogla oponioči iz lastnih sredstev in moči in torej bila v kon-cemu evropskih držav neka izjema, tega tudi najbolj neodgovorni in profesijonalni demagog ne bi mogel trditi. Stara Srbija ima poleg opu-stošenih krajev različne predvojne in vojne dolgove za dediščino; a prečanski kraji čutijo še dane3 posledice bivše avstro-ogrske politike. Različni upravni zistemi, vsak s svojo tendenco iz preteklosti, uprav namerno zanemarjanje in zapostavljanje slovanskih dežel tekom stoletij ni moglo v letu 1918 predstaviti evetu Jugoslavije v vsej civilizatorični in kulturni višini, ki bi odgovarjala nalogam, stavljenim tej državi, kateri naj pripade vodstvo Balkana. Z malimi izjemami smo imeli priliko opazovati povsod isti problem. Železnic ni; vsa država nima niti ene. namerno zgrajene glavne proge; zveza z morjem ni samo pomanjkljiva, ampak je centrum države sploh nima. Istotako smo občutili drugod pomanjkanje vozil in vseh vrst občil. Gospodarstvo samo, naj bo že industrija ali kmetijstvo, pa zahteva v današnjem tempu amerikanizma hitre 6klepe in ostalemu svetu odgovarjajoč razvoj. Pa tudi s socialno in finančno politične strani je zunanje posojilo samo pozdraviti. Četudi bi s skrajnimi sredstvi spravili skupaj vsaj približno zadoščujočo vsoto mi sami, o čemur pa mora dvomiti tudi tisti, ki je samo od daleč slišal nekaj zvoniti o finančni abecedi, bi bilo tako izsiljevanje nemoralno, nesocialno. torej krivično. Ako ne bo naša država doživela kakih zunanjepolitičnih pretresljajev, se bo najbližji generaciji že veliko bolje godilo kot nam, ko z drugimi evropskimi narodi prenašamo največjo pezo povojnih posledic, opuslošenja, beraštva, brezposelnosti, bolezni in truda za obnovo družbe in gospodarstva. Patnel in pravičnost narekujeta, da se del teh bremen prevali na tisle, ki bodo vživali sadove našega restavracijskega dela in v to svrho služijo ravno posojila. Posojilo je torej zunanjepolitični uspeh in delo pravičnosti. Tu je pričeti z debato. Tu je odgovoriti na vprašanje: Ali je stranka za ali proti, zakaj eno, zakaj drugo. Tu bi se moral izkazati tudi smisel opozicije. Kajti so državni, skupni interesi, in so gotove, omejene strankarske koristi. Opozicija je istotako kot vladna stranka poverjena z ualogami skupnosti. In kaj vidimo? Pribičevičev tisk, ki si je — o ironija usodo — lastil narodnost, državotvornost, ki jo delo za skupnost, državo proglasil za svoj monopol, je slastno prinašal glasove nam nasprotnega tujega časopisja kot glavno senzacijo; se je znašel na isti skupni klopi kot italijanski, ki smatra pisanje londonskega »Financial Ne\vs« za končno obsodbo Jugoslavije in prida za nameček — golido gnojnice radi Mncedo-uije... Se kdo še čudi. da je v naši politiki, ob krizi in rednem poslovanju Pribičevičeva stranka v slepi ulici, radi siromašnostl programa in načel oproščena od javnega vladnega dela not ubožec plačevanja taks? r Novi Sad, 11. febr. (Tel. j»S1ov.«) Danes ponoči ob 10 sta trčila na progi Sombor—Novi Sad dva vlaka. Pri tej nesreči je lažje ranjenih 12 oseb. Materialna škoda je zelo velika. Nov poishus za koncentracijo Pribičeviča vse odklanja — Radič stavi nemogoče pogoje — Celodnevna pogajanja in konference r Belgrad, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Četrti poskus sestave koncentracijske vlade, ki se je napravil z mandatarjem dr. Peričem, predsednikom narodne skupščine, se še ni posrečil. Vendar je za razliko od dosedanjih dovedel do konkretnih rezultatov s tem, da je v razpletu prišlo do pogajanj o podrobnostih s posameznimi parlamentarnimi skupinami. Kljub princi-pielnemu soglasju parlamentarnih skupin pa sc zdi, da so izgledi za sestavo koncentracijske vlade zelo mali ravno z ozirom na te posebne zahteve. Glavna težava in ovira, ki onemogoča sestavo koncentracijske vlade, pa je Pribičevičeva stranka. Eden glavnih pogojev združene demokracijo je ta, da se mora v vlado sprejeti Pribičevičeva stranka. Sodelovanje te stranke v vladi pa se odklanja. Ponovno smo že poročali, da so proti temu tudi mnoge parlamentarne skupine. Sodelovanje s SDS sc nc želi radi znanega nemirnega Pribičevičcvega delovanja in radi nasilnih metod, ki jih je ta stranka vedno poskušala uveljaviti in izvršiti, kadar je prišla na vlado. Ker take metode škodujejo normalnemu razvoju pomiritve strankarske napetosti in konsolidacije, zato se nc želi, da bi ta stranka stopila v vlado. Druga ovira so neverjetne in pretirano zahteve tako zvane združene demokracije. Glavni organ SDS »Reč« poroča danes samo o nekaterih zahtevah tako-le: »Iz vrst kmečko-demokratske koalicije sc ie izvedelo, da je Radič zahteval, da kmečko-demokratska koalicija dobi pet portfcljev, med njimi najslavnejše finančno in kmetijsko ministrstvo. Poleg tega zahteva demokratska unija za sebe skupščinsko predsedstvo. Izvedelo se je, da so Davidovičevi pogledi identični s pogledi koalicije in je tudi on stavil te zahteve. Poleg tega jc omeniti tudi notranje ministrstvo kot jamstvo za popravljanje pravnega stanja.« Kakor smo zvedeli iz krogov radičevcev, pa zahtevajo med drugimi portfelji notranje ministrstvo in kmetijstvo, ki jih navaja »Reč« in še gozdarstvo, javna dela in zunanje ministrstvo in — kakor je nek radikalni prvak zlobno pripomnil — zahtevajo vse take resore, kjer je denar. Baje pa zahtevajo vsi gospodje iz združene demokracije skupno 10 portfcljev in še predsednika narodne skupščine, tako da ostane radikalom, muslimanom in Jugoslovanskemu klubu na razpolago 7 portfeljev, kljub temu, da sta obe skupini številčno enaki, in o kakšni kompaktnosti skupine združene demokracije ne more biti govora, ker jo znano razpoloženje demokratskega kluba. Očividno jc, da so zahteve nameroira tako pretirane, da bi se z njimi preprečila sestava koncentracije, ker jc jasno, da tega ni mogoče sprejeli. Zato se zdi, da je glavni namen Pribičeviča, Davidoviča in Radiča, onemogočiti koncentracijo in poostriti položaj, da nc bi bilo drugega izhoda kot volitve. Zahteva po koncentraciji je samo maska. Volitve pa v danih razmerah niso najboljši izhod. Zato se radikali, muslimani in slovenski voditelji trudijo najti takšno rešitev iz položaja, da ne bi bilo treba iti na volitve, do katerih pride samo v skrajnem slučaju. Predsednik radikalnega kluba Vukičevič je bil že danes ponoči ponovno v avdienci. Z ozirom na dosedanje uspehe pri sondiranju tal cd strani predsednika narodne skupščine je on kot predsednik radikalnega kluba nasvetoval kroni, da se ponovno naredi poizkus za sestavo koncentracijske vlade in da se da mandat predsedniku narodne skupščine. Vukičevič je v tej avdienci obenem naglasil stališče radikalnega kluba in dejal, da je to povsem načelen sklep. Perič na dvoru Predsednik narodne skupščine dr. Perič je bil danes ob 9. sprejet v dvoru. Pri tej priliki mu je kralj poveril mandat za sestavo koncentracije po nasvetu predsednika radikalnega kluba Vukičeviča. Dr. Perič jc la mandat sprejel. Ko jc odhajal iz dvora, je časnikarjem izjavil: »Imam mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ta mandat sem tudi sprejel.« Pri Vukičeviču in Korošcu Takoj iz dvora je novi mandatar odšel v predsedništvo vlade. Pri Vukičeviču je bil ravno takrat načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec v razgovoru. Ko jc dr. Korošec odhajal iz predsedništva, je izjavil časnikarjem: Dr. Perič ima mandat za koncuntradisko vlado. Časnikarji: »Ali ste se razgovarjali z njim, g. načelnik?« Dr. Korošec: »Bil sem pri Vukičeviču ravno, ko je prišel tja dr. Perič iz dvora. Izjavil je, da je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ker me je slučajno dobil, sem mu izjavil, da naša stranka kakor v toku krize, tako tudi sedaj postopa solidarno z radikalnim klubom in Vukičevič mu bo podal poglede in ž"lje našega kluba«. S tem je bilo konsuitiranje končano. Iz predsedništva je dr. Perič odšel v narodne skupščino v kabinr' skupščinskega predsedništva. V skupščini so bili zbrani že vsi voditelji in :čina poslancev. Pri radikalih je vladalo precejšnje zadovoljstvo, da je njih j-a teza zmagala. Seja radikalnega kluba Radikalni klub je takoj nato imel sejo, ki je ' trajala od 10. do 11. Ob otvoritvi je Vitki*:- vič naznanil smrt Ljube Jov loviča in nagibi«, da je to velika in nenadomestljiva zguba za radikalno stranko. Poslanci so govor poslušal« sSje in vzkliknili: »Slava mu!« Klub je takoj označil Dimitrija Popoviča, da bo v imenu kluba govoril na Terazijah, Milan Kostič pa da bo govoril na grobu v imenu učencev in prijateljev pokojnikovih. Na to je Vukičevič obvestil klub, da je kot predsednik radikalnega kluba predlagal kralju predsednika narodne skupščine dr. Periča, prvaka radikalne stranke, za mandatarja koncentracijske vlade. Ta predlog je stavil radi tega, ker je hotel, da se omogoči sestava koncentracije po želji radikalnega kluba in drugih skupin, ki so hotele drugega mandatarja, ne pa predsednika radikalnega kiuba. Nato je Vukičevič opozoril poslance, da je opozicija v toku posvetovanj zlorabljala 3, točko sklepov radikaln. kluba, trdeč, da se je radikalni klub v vprašanju prerogative krone hotel varovati prejudica. Z ozirom na to je Vukičevič predlagal, da poda dr. Lazar Markovič o tem pojasnila. To pojasnilo dr. Markoviča se glasi: Vprašanje o odrejevanju predsednika koncentracijske vlade ni radikalni klub niti postavil, niti hotel načeti vprašanja, ko so zastopniki drugih strank poskušali o tem govoriti. Mi smo zastopali stališče, da je treba vprašanje prepustiti kroni, ki ima po posvetovanjih s parlamentarnimi činitelji edina pravico, da določi osebo, v katero ima zaupanje, za sestavo vlade. Ko smo bili mi delegati pri Radiču kot mandatarju krone, in nam je Radič izrečno predlagal, da naj bi se med strankami doseuel sporazum o šefu vlade, smo to iz navedenih razlogov odklonili. V včerajšnji resoluciji v 3. točki sem jaz navedel, da se ne maram spustiti v debato o prerogafivah krone. V 2. točki resolucije smo postavili posebno vprašanje. Mi smo tu na^lasili, da smatramo, da pripada radikalni stranki vodstvo bodoče koncentracije. Na to smo dobili odgovor, naj poskusijo druge manj važne slranke, ki se postavljajo na čelo koncentracije. Radi te^a smo naglasih tisto, kar je potrebno z ozirom na razmerje radikalne stranke nasproti drugim stranlam, da bi obvarovali legitimni položaj naše stranke. Če naši nasprotniki hočejo z nekakšnimi intrigami sedaj to stvar drugače tolmačiti, lahko io samo služi kot dokaz, da ne mislijo pri sestavi koncentracije tako iskreno, kakor bi morali, če bi se želela koncentracija ustvariti. Davidovič pri Periču Davidovič je po sestanku s Stjepanom Ra-dičem odšel k mandatarju na njegov poziv. Sestanek ni trajal dolgo. Perič je obvestil Ljubo Davidoviča o svojem mandatu in Davidovič je dal svoj načelen pristanek. Ljuba Davidovič je časnikarjem izjavil: »Razgovarjala sva se o koncentraciji. Jaz sem dejal, da principi-elno pristajam na koncentracijo. Pogoj jo, da da mandatar informacije o teku pogajanj za koncentracijsko vlado. Hrasnica Nato je dr. Perič sprejel prerdsednika muslimanskega kluba dr. Hrasnico, ki je časnikarjem o leni sestanku izjavil: >V načelu sem pristal na koncentracijo. Izrazil sem svojo željo, da naj bi politika nasproti Bosni ostala kakor je bila za časa Vukičevičevo vlade. Sestanek Vukičevie-Perič Dr. Perič je nato odšel v predsedništvo radikalnega kluba, da bi dobil Vukičeviča, Ker Dr. Ninko Perič, sedanji mandatar krono. ga pa ni dobil, je odšel v predsedništvo vlade. Vukičeviča tudi tukaj ni bilo. Nato se je vršil sestanek med obema popoldne ob 6. Na tem sestanku je Perič obvestil Vukičeviča kot predsednika radikalnega kluba o zahtevah ostalih strank glede razdelitve portfeljev. Med ostalimi zahtevami je najvažnejša ta, da je Radič zahteval za sebe portfelj finančnega ministrstva. Seja demokratskega kluba Takoj po sestanku Davidovič-Perič je Davidovič sklical sejo demokratskega kluba, na kateri je obvestil klub o razgovorih s Peričem. Davidovič je zahteval sorazmerno število re-sorov. Naglasil je, da zahteva stranka resor zunanjega ministrstva. Nato se je govorilo o tem, da bo demokratski klub zahteval poštno ministrstvo namesto gozdarskega. Pri vseh parlamentarnih in političnih лго-igh je vzbudilo pozornost, da Pribičevič ni bil pozvan na posvetovanje, kar je posebno v krogih SDS izzvalo veliko nezadovoljstvo in obenem zelo veliko nevoljo. Perič v avdienci Popoldne je predsednik narodne skupščine dr. Perič po posvetovanju z Vukičevičem ob 7 odšel v dvor. Časnikarjem je izjavil: s>Grem v dvor v avdienco. Po tej avdienci bo. ste imeli ali sestavo nove vlade ali pa komuni, ke, zakaj nisem uspel.« Važna konferenca Za časa Peričeve avdience se je v pred-sedništvu vlade vršila konferenca, kateri su prisostvovali: Velja Vukičevič, dr. Korošec, Halidbeg Hrasnica in Grga Angjelinovič. Po današnjih dogodkih in po teh zahtevah sodeč, jc, kakor smo omenili, malo upanja, da bi Perič lahko izvršil svoj mandat. Zato jc povsem lahko mogoče, da bo dr. Perič v teku jutrišnjega dneva mandat vrnil. Če se bo kriza potem normalno razvijala, je pričakovati njene rešitve šele v dveh, treh dneh, ni pa izključeno, da pride do rešitve tudi že preje. Predsednik narodne skupščine se je vrnil z dvora okrog 8. Takoj se je podal v predsedništvo vlade, kjer jc še vedno trajala konferenca prvakov Vukičeviča, Korošca, Hrasnicc in Angjelinoviča. Ko jc dr. Perič odhajal, je dejal časnikarjem: »Kralja sem obvestil o dosedanjem poteku. Jutri bom nadaljeval pogajanja.« Vukičevič, Korošcc, Hrasnica in Angjelinovič so še dalje ostali v predsedništvu vlade. Po svojem odhodu niso hoteli dajati nobenih izjav. Kakor smo zvedeli, sc bodo posvetovanja med predsednikom radikalnega kluba Veljo Vukičevičem in načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Antonom Korošcem nadaljevala jutri ob 9 zjutraj. Jugoslovansko-bolgarska trgovinska pogajanja odgodena? v Dunaj, 11. febr. (Tel. »Slov,«) Kakor javlja »Neues Wiener Tagblatt« iz Soiijc, jc bolgarski finančni minister Morov izjavil, da so bila bolgarsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja radi zadnjih dogodkov na meji odgodena za negotov čas. Najboljše nabavite nogavice, moške in žensVe rokavice, iepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i SO Din ali vsaka beseda 50 par. NajmanjSi oglas 3 »ti 5 Dirk. Oglasi nad devet »rstic se računajo više Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Kovaški mojster starejši, zanesljiv in pošten, ki sc jc preselil z Goriškega, ieli službe v svoji obrti kol deVvodja ali kai primernega kjerkoli v Sloveniji. Vzame tudi kovačnico v najem. Naslov. V. Valič, Ljublj.. Karlovska testa 4. Gostilna v najem sc odda na zelo prometnem mestu v Šoštanju. -Ponudbe reflektantov, ki imajo osebno pravico, na upravo »Slovenca« pod: »Gostilna Šoštanj«. Mesarskega vajenca močnega, sprejmem iz po- | štenc kmečke hiše. Janez Verdir, mesar. Tržič. VAJENCA za pekovsko obrt sprejmem, Biti mora zdrav in močan, okrog 15 let star in poštenih staršev z dežele. Hrana, stanovanje in perilo pri mojstru. — Karel Be'c, pek. mojster, Rožna dolina pri Ljublj. čevlj, vajenec se sprejme. Oskrba v hiši. - Ivan S-oj, čevljarski mojster, Zg. Kašelj 63 — Dcv. Mar. Polje. 1135 Iščem kuharico in sobarico obe perfektni, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, v dobro in trajno službo. Ponudbe na naslov: Irena Longhino, soproga tovar. ravnatelja, Petrinja, Hrv. Ključavničarskega pomočnika dobro izvežbanega v vodovodnih instalacijah in v avtogenem varjenju, kakor tudi v splošnem ključavničarstvu, spreime takoi v trajno delo Ivan Triler - ključavničar in vodovod, instalater. Bled. Sprejme se za Ljubljano vratariea katere mož pozna vrtna dela in jc zmožen opravljati tudi druga dela. Na-turalno lepo stanovanje in plača. Zglasijo naj sc samo zanesljivi in marljivi. Ponudbe z navedbo do-sedanj. službovanja, rodbinskih članov in zahtevo plače na Poštni predal 113 v Ljubljani. 1165 Leni prostori za boljše skladišče ali večji obrat, se oddajo v najem v Ljubljani v bližini gorenj, kolodvora. — Ponudbe upravi »S'ov.« pod. Lepi prostori 1076. Proda se Hša z njivo, tretja hiša postaje K a n d i j a Novem mestu štev. POSESTVO v Sloveniji z lepo vilo, gospodarskim poslopjem ali gradičem na lepem mestu, z elektriko in dr i-gim komfortom, kupim takoj. K. Ars'nić, Zagreb, Pierottieva ulica 1. - 1060 Predelna stena steklena, lepa, velika, naprodaj v trgovini Ver^ič, Stritarjeva ulica. 1082 Proda se zelo ugodno, rabljen stavbeni les Vprašati: Badalič, Ambrožev trg 9. Hrastovi sofi prvovrstni, so naprodaj v vsaki množini no vele-posestvu Treščerovac pri Ozalju. — Vprašanja na losip Prpič, Zarrrcb, Ga-jeva ul. 32. - Tel. 2-76. Hlode bukove la in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Jeclianje temeljito in trajno odstrani. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 v Ljubl'am, Beethovnova 4, priti., desno. Pavla Kovač, špecialisti-nja za govoril, gimnastiko. Star c kupuje vsako množino tvornica A r k o, Zagreb, Vlaška ulica 116. Kupi sc elektro- ventilator „d 40—60 cm premera. Fr. Slamič, Gosposv:tskn cesta 6. 1152 Solnčno stanovanje treh sob z uporabo vrta, išče mirna stranka brez otrok za takoj ali maj. -Ponudbe pod: »Cent;r< na upravo »Slovenca«. Qn3tlrr» ,c'po' Pr'iaz" dUUIliU no, solneno, s posebnim vho'om in eleklr. lučjo, išče v sredini mesta soliden samski gvspod. Ponudbe pod »Bližina stolnice št. 1141« na upravo »Slovenca SOBA opremljena, s posebnim vhodom, v bližini šent-peterske cerkve, sc odda solidnemu gospodu. Naslov pri upravi Slovenca pod št. 1166. Kašo, >ešpren.i, ajdovo moko vedno svežo odiia a n" Uctie vpletnrovinn Д. VOLK LJUBLJANA Нек >vn cesta tov K NAJBOLJŠI PREMOG Cebin Woifova 1/2 od pri 68. Motvoz ndal. rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje 10245 Nakup brusnega lesa I Kupimo za takojšnjo in lekočo dobavo do konca junija 1928 1S.OOO m! brusnega lesa sečnje 1927/28, popolnoma zdravega, malo grča-stega, I ali 2 m dolgtga, olupijenega ali dobro obrezanega, franko vsaka nakladalna postaja. Prevzamemo pri nakladanju Plačljivo proti akreditivu pri kaki gra^ki banki. Ponudbe na tvrdko Osterreichische Holzabstockungs- und Venvertungs Ges. m. b. H., Graz, Jakominig.51. nseriraite v „Slovencu!" TrbouePski огшог drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Telel 2059. železna okna za gredice izdeluje solidno in konkurenčno leseni-n. Dobavi lahko dnevno 50 komad. - Fran Kos lač, Jeranova ul. 5, Ljubljana. IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE F0T0TIPIJE, ENOBARVNE, VECBAR Nt AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLISElE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KLIŠEJE PO PER0RISIH, SLIKAH IN R SBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJ aH ZA RAZGLE0NICE. REKLAM. SLIKE, VINJETE ТШНШ1ШШ1ШШШШШ1ШШШШШ НВНВШН1 Lipshi pomladni velesejem 19Z8 splošni velesejem od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski veleselem od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14. marca prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca Je najusodnejši kupčijski trs in največji velesejem v Evropi. Znižane vo«ne cene. — Brezplačni vizumi Pojasnila daje: častno zastopstvo STEGU - LJUBLJANA Gledališka ulica S. ^ "V v/ V ^ / # v T -V* RA7PI9 Ccrkveno-konkurenčni odbor v Pod-ПНСшГ IO četrtku razpisuje razna popravila pri župnijskih poslopjih v Podčetrtku pod zelo ugodnimi pogoji Do 1, julija t. 1 morajo biti ta dela izgotovljena. Prijave je nasloviti na župnijski urad v Podčetrtku do 25. februarja 1928. Tam se dobe tudi vse informacije. 965 V soboto 11. februarja 1928 ob 8 zvečer se vrši gj domača zabava pri Useniku, Borš'n'kov trg 2. Za obilen obisk se priporoča Ivan Use ik, gostilničar. 1163 Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih c»nah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani* &aiel Ceč. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in stric, gospod Jošho Toni mesarski pomočnik včeraj dne 9. februarja 1928 ob 5. uri popoldne nenadoma preminul. Pogreb dragega nam pokojnika sc bo vršil v soboto dne 11. februarja 1928 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 36, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10, februarja 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Izdaiateli dt. h. Kulovec, SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAU KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Dobro idoča trgovina v jako prometnem kraju Slovenije sc vsled bolezni odda v najem ped zelo ugodnimi pogoji. Več Sc poizve pri tvrdki D. Marulič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 40. Uredniki Franc lersegUT) Stoji, stoji tam Beli-grad... Usoda; Islgratfa On videl je zgodbo svobodnih otrok... Donava se v svoji brezmejnosti zaletava ob robove trdnjave Kalimegdana, Sava se ji priključi s skrajnih meja vzhodne Jugoslavije, mali hribčj gledajo na sanjauo banasko ravnino — tu stoji Pe'crrad, prs'tolna Jugoslavije in Balkana, mesto "velike prošlosti in bodočnosti. Nič čudnega, če S'.1 o njem govori že v pradavnini. Stari Kelti so na sedanjem Kalimegdanu sezidali v 3. stoletju pred Kristusom grad Singidunum. Ko se je rodil Krist, so stegnili sem svojo roko Rimljani. Singidunum je dobil pravico mest za Ha-drijanove dobe in bil taborišče rimskih legij. Arijeva sekta se je vgnezdila med krščanske škofe in mučeniška kri je oblila tudi to zemljo. Atila, Slovanom tako v živem spominu, se je s svojimi Huni oglasil v tem mestu. Za njim Sar-mati, Goti, Heruli, a car Justinijan je popravil trdnjavo, da je bil Belgrad branik pred v zgodovino stopajočimi Slovani. Avari so mesto raz-djali. V 9. stoletju se mesto znova krsti in dobi sedanje ime. Najprej ga imajo v rokah Bolgari, kjer so sprejeli učence sv. Cirila in Metoda, ki so bežali iz Morave. V naslednji dobi beleži zgodovina ljute spopade za Belgrad — med Madjari in Bizantinci. 1232 ga dobijo v roke Madjari. Car Dušan se še bojuje zanj. Car Štefan ga dobi in znova utrdi. Ko stopi na evropska tla turško kopito, teče za »Belgradom rdeča kri...« 1521 pade mesto Turkom v roke. Le z-kratko dobo, ko so bili Turki pred Dunajem od Poljakov tepeni, so incsto zasedli Avstrijci. Ko so si Turki opomogli, je Belgrad bil zanje glavna trdnjava proti Avstriji. Princ Eugen Savojski je s svojo zmagovito armado potisnil Turke nazaj, na belgrajski trdnjavi je dolga leta plapolala avstrijska zastava; Avstrija si je osvojila tudi severno Srbijo. V večnih spopadih v naslednjih štiridesetih letih med Avstrijci in Turki je Belgrad zgubil, kar je bil medtem pridobil: Prebivalstvo je trpelo, trgovina je zdihovala v zapuščenosti, zidovje je bilo golo. 1806, ko dvignejo Karadjorjeviči vstajo, pride Belgrac! Srbom v roke, a ga morajo 1813 zopet vrniti. V letu 1815 se začne intenzivno vseljevanje Srbov v Belgrad in četudi je stanoval v mestu turški paša, raste z narodom in v njegovi duši — srbska prestolica. 1867 se že svečano prečita sultanov odlok, s katerim se mesto preda knezu Mihajlu. Turška posadka je odšla za vedno. — Spomini iz svetovne vojne so še sveži. Avstrija je kmalu v začetku zavzela prestolico; sicer jo je morala vrniti, a dobila jo je zopet nazaj v letih 1915-18. 3. novembra 1918 se je dvignil svobodni Belgrad kot prestolica Srbov, Hrvatov in Slovencev; v njem je bilo 1. dcc. 1. 1918 proglašeno ujedinjenje. Od tedaj se je zvršil preokret. Malo je mest ▼ Evropi, ki bi m da v desetih letih razvoja po-kazafi na t?k amerikanski tempo kot Belgrad in zopet je bilo malo mest, ki bi vsled svoje lege, čudovite centrale vodnih in železniških točk Balkana mosrla trkati na svoj dominirajoč položaj tako kot Belgrad KafoifčFni u Eelcratfn O občestvenem življenju katoličanov v Belgradu lahko govorimo po ustankih pod Kara-djordjem 1. 1814 in pod Milošem Obrcnovičem 1816. Miloš Obrenovič, ki je začel organizirati mlado, osvobojeno Srbijo, je od drugod poklical različne rokodelce in obrtnike, tehnike ter zdravnike in stavbenike; večina teh se je naselila v Belgradu. Nastala jc potreba stalnega duhovnika; l. 1845 že najdemo prvega stalnega duhovnika v Belgradu. Do svetovne vojne je bil kat. duhovnik dodeljen avstro-ogrskemu poslaništvu, katero je tudi zgradilo majhno cerkvico, kjer so se zbirali katoličani k izvrševanju svojih verskih dolžnosti, po večini Nemci, zato ime za katoličane pri pravoslavnih Srbih »Švabi« in za katoliško vero »švabska vera«, katera imena šele zdaj polagoma izginjajo. O sistematični organizaciji katoliškega živ-Ija v Belgradu govorimo lahko šele po 1. 1919, ko je po vojni prišel v Belgrad za dušnega pastirja sedanji župnik dr. M. Wagner, ki je z energično organizatorično silo in žilavo vztrajnostjo zbiral katoličane, ki so iz vseh krajev Jugoslavije hiteli v Belgrad v najrazličnejših poklicih: kot uradniki, častniki, obrtniki, delavci, služkinje, trgovci, vratarji, natakarji, šoferji, no-sači itd. Tako so zdaj v Belgradu katoličani v najrazličnejših socialnih položajih: od diplomata in visokega državneea uradnika do cestnega po-metača. Število katoličanov v Belgradu lahko cenimo na pribl. 30.000 (stalna številka se težko določi, ker vedno prihajajo in odhajajo). Po irarodrosii od teh 30.000 malo več kot polovica odpade na Hrvate in Slovence; trditev, da je v Belgradu samo Slovencev 15.000, je gotovo pretirana. — Drugi so vglavnem Čehi, Nemci, Madjari, Francozi, Poljaki, Albanci itd. Katoličanom Srbom laHo prištevamo one, katerih rodbine so že oddavna v Belgradu; teh ni veliko in mnogi od njih so tudi že popolnoma prevzeli versko mentaiiteto pravoslavnih, čeravno so formalno še ostali katoličani. Teritorijalno so katoličani razdeljeni v tri župnije: Župnija Krista Kralja, župnija BI. Device Marije s francoskimi patri asumpcionisti in župnija sv. Antuna z bosanskimi frančiškani. Največja numerično je župnija Krista Kralja. Njenn cerkev v Kninski uliri 23, prenovljena in podaljšana I. 1926, oprcmlicna z novimi zvonovi (1926) in krasnimi orgbmi (1927, delo slovenskega mojstra Jenka iz Št. Vida), jc tudi sedež belrrajskega nadškofa msgr 1. R. Rodiča, ki jc bil I. 1924 imenovan za nadpastirja v Stari Srbiji in je od tedaj prevzel vodstvo kat Cerkve v zgornji Srbiji, v južni pa Slovenec dr, G n i -d ovc c — Versko življenje. Ako v nedeljo pred cerkvijo Krista Kralja opazujemo, kako prihajajo verniki vseh stanov v cerkev, dobimo vtis, da je tu versko življenje zelo intenzivno in živahno. V nekaterem oziru je to res. Ni še tukaj med katoličani skoro nobenih ne osebnih ne lokalnih nesporazumov in prepirov, ki bi malenkostno motili zavest skupnega verskega občestva. Posebno inteligenca v splošnem dobro vrši svoje verske dolžnosti. Da pa procentualno število onih, ki vredno vrše svoje verske dolžnosti, ni večje, je razumljivo iz različnih težkoč. Tukajšnji verniki so večinoma prišli v Belgrad — kakor že rečeno — iz vseh krajev naše kraljevine- in vsak je prinesel s seboj kos svoje domačnosti v verskem in kulturnem oziru, vsak je prinesel svoje domače običaje, svojo krajevno mentaliteto, svojega nadpastirja, svojega župnika in se le počasi — po zakonu konservativnosti — vživi v nove razmere in osebe; nekateri, ki mislijo ostati tu le začasno, se sploh nočejo vživeti v tukajšnje razmere. Manjka tradicije, ki je velik faktor v snovanju skupne zavesti in pripadnosti, manjka za zdaj splošno še tiste duhovne vezi med cerkvijo in verniki in med verniki medsebojno, ki je potrebna za plodonosno intenzivno skupno versko življenje. Nadalje je Belgrad zelo raztresen, kemuni-kalne zveze slabe, večina katoličanov živi na periferiji mesta; vpoštev pride tudi njih razcepljenost na najrazličnejše narodnosti, potem kvarno vpliva indiferentizem pravoslavnih, ki sploh nimaio smisla za versko, duševno življenje, so- ciama uciavaivci, iu uioia iuui ou nedeljah in praznikih delati in slabo ekonomsko stanje, ki ima za posledico visoko število kon-kubinatov itd. Razveseljivo je, da je vsako leto bolje, čeravno se jih v verskem oziru še zdaj veliko popolnoma izgubi, največ zaradi ženitbe. Faktuin je tudi, da procentualno največ Slovencev odpade na one, ki redno in vestno izpolnujejo svoje verske dolžnosti. Redovnice. Veliko so v verskem oziru storile tudi č. sestre, ki so prišle v Belgrad. Prve so prišle slovenske usmiljene sestre — že 1. 1920 v privatni sanatorij ua Vračaru. — L. 1925 so prišle francoske sestre, asumcionisti-nje, ki imajo zdaj francoski otroški vrtec z 80 otroki, francosko osnovno šolo s 70 učenkami, kurze za francoski jezik, risanje, klavir itd.; vsega izobražujejo 100 deklic in 12 penzionatk. — L. 1927 so prišle usmiljene sestre iz Zagreba, ki imajo otroški vrtec. Društveno življenje Važno vprašanje z verskega stališča v Belgradu je tudi šolsko vprašanje. S poukom veronauka so bile od kraja velike težkoče; zdaj jc stvar že precej urejena, a ne še idealna. Katoliških učencev na srednjih šolah je okoli 300, na osnovnih pa okoli 600. Prvi katehet (od 1. 1920), ki je z vnemo na tem polju deloval, je bil dr. J. M a d j e r e c. Slovenci v Belgradu nimajo še večje lastne organizacije; Mohorjeve knjige jih je naročilo 76. Kljub raznim težavam se katoliška cerkev in katoliško življenje v Belgradu smotrno in energično razvija, kar je najlepše razvidno iz števila duhovnikov: 1. 1919 eden, 1. 1928 čez 20 (seveda niso vsi v dušnem pastirstvut). Ako bodo vsi, ki prihajajo v Belgrad iz različnih naših, pretežno katoliških krajev, že doma od svojih dušnih pastirjev informirani o razmerah tu in ako bodo potem tudi tu vršili svoje verske dolžnosti redno in vestno, bo katoliško življenje in katoliška Cerkev se lepše vzcvetela in se še mogočnejše razvila v prestolnici Jugoslavije, v lepem Belgradu. i»!euilSte so p«y!ne Katoliške župnijske matice so verno zrcalo katoliškega ' skega ž . .jenja in gibanja. Iz njih posnemamo za 1. 19/7 naslednjo sliko. Krstov je bilo skupaj 568 proti 469 v 1. 1926). Od tega odpade 30 krstov na deco, prineseno v Belgrad iz drugih krajev: iz Mladenovca, Valjeva, Šabca in od drugod, saj so danes katoličani raztreseni že po vseh mestih belgrajske nadškofije. Porok ; je bilo skupaj 312 (proti 303 v 1. 1926). Pri tem je pa treba vpoštevati, da se je med letom ustanovila katoliška župnija v Smederevu in so vse tamkajšnje poroke za Belgrad to leto odpadle. Od 312 porok odpade na sam Belgrad 261, 3 na notranjost Srbije, 44 pa na druge kraje, največ na Banat. »Glasnik katoličke Crkve u Beogradu« št. 1, 1928, pripominja: »312 porok v Belgradu pomenja, da so se tekom 1. 1927 zopet osnovale v Belgradu številne katoliške družine. Iz tega sledi tudi to dejstvo, da se župnije v Belgradu polagoma stabilizirajo, ker dobivajo vedno več družin, ki so se tu ustanovile in nameravajo tu ostati. Soproga prihajata pri poroki prvič v stik s cerkvijo in duhovnikom, nato pri krstu otrok, potem v šoli po katehetu. Tako se naši katoličani v Belgradu polagoma orientirajo okoli svojih cerkva tel se ustvarjajo zveze in stik z duhovščino in tako se popravlja prejšnje stanje, ko mnogi niti vedeli niso, kje stoji njihova župna cerkev. A eno je za nas v teh številkah posebna žalostno: preveliko število mešanih zakonov. —• Od 312 porok je bilo 94 mešanih, torej ravno tretjina. Vsakdanja izkušnja dokazuje, da se v mešanih zakonih slabo vrše verske dolžnosti tudi na katoliški strani; pa tudi verska vzgoja otrok ni zagotovljena, ker otrok ne vidi, da izpovedujeta oče in mati isto vero in po njej živita.« Smrtnih slučajev je bilo skupaj 333. Ta številka je izredno visoka in presega število smrti 1. 1926 za 65 slučajev. Še temnejša postaja slika po dejstvu, da odpade od teh 333 smrtnih slučajev na deco izpod dveh let starosh' 103 slučajev, torej cela tretjina. Ta silna umrljivost dece priča o žalostnih socialnih razmerah, v katerih žive mnogi katoličani: nezdrava stanovanja, slaba hrana, nesnaga. Vse to kliče tudi po socialni odpomoči. Belgralslti časnikar Naš tovariš iz Nemčije je v belgrajskih v ti« sih napisal tudi ta stavek: Če srečaš na ulici elegantnega gospoda, je to ali trgovec, ali višj? uradnik, ali pa časnikar. Naš domači politik, znan po vsej Jugoslaviji in izven njenih meja, pa se je nekoč izrazil, da je že deset let v Belgradu, pa še ne pozna do dna belgrajske politike. Po teh dveh resnicah presodiš lahko kmalu, kaj delamo. Na cesti smo — recimo elegantno napravljeni — in si belimo glave, odkod pravzaprav kriza. Na krožniku nimaš ničesar. Odtod morda tudi značaj belgraj-skega časnikarja, ki je nekaj posebnega. Stoji pred predsedništvoin vlade in se zaganja v odhajajoče minist e, če mu morejo kaj povedati, čaka pred dvorom, kjer so avdijence in vstavita gospode z vprašanji, kaj prinašajo z dvora. Hodi sem in tja pred klubi, da vidi, če se je njegov znanec, s katerim sta »kod treh seljaka« ali pa v »Moskvi« pila pivo, vino ali črno kavo, da mu omehča prijaznost in končno le pove, kaj ja bilo prav za prav na ktubovi seji. Medtem pa stika po odborih, skače po skupščini od zasedanja do zasedanja, obletava poslaništva, ministrstva, načelnike in referente, gre, če je »strankarski«, v avdiienco k šefu stranke in kluba, da se pusti po potrebi ozmerjati, izprašati in odide poln novih navodil pred telefon, da poskusi srečo, če bi se dobila, bodisi s prigovarjanjem, ob-liubovanjem ali pa zgrda, zveza z uredništvom v Ljubljani. To je zunanja, površna stran. K tej pride kritika. Belgrad je danes prestolica Jugoslavije in nedvomno središče Balkana. Med množico narodov se je uvrstil tudi tuj časnikar in večina inozemskih listov imajo tu svoje lastne zastopnike. Poleg teira cvete domača žurnalistika. Raz-vija se pravcati štab časnikarjev, ki so v drugih državah že javna ustanova. Belgrad mora torej gledati na to, da gre tudi v tem pogledu sporedno z razvojem drugih prestolic; da vstvari ugleden novinarski stan, vlada pa, da občuje z njim direktno, da daje sama informacije, uradne objave in končno: da po vzgledih drugih skrbi za teoretično in praktično izobrazbo časnikarjev. Minister dr. Hodža stalno stremi za tem, da preskrbi v Pragi za časnikar.e nek"kn fakultetno izobrazbo. Tretje bi bil apel na publiko. Časnikar je v svetu svet zase s posebnimi nalogami. V parlamentarizmu oziroma njegovi zadnji dobi imajo poslanci mnoeo opravka z najrazličnejšimi intervencijami. Pa to je končno njihov poklic. Časnikar nima tega poklica, ima svojega, katerega naj publika spoštuje in pusti — pri miru. Tako je v Belgradu. Kdor se hoče prepričati na licu mesta, naj pride pogledat in se uči) — politike. se odigrava v Belgradu v dvorani — sezidani poleg cerkve Krista Kralja — ki je dar sv. Sto-lice po intervenciji sedanjega apostolskega nuncija msgr. H. Peilegrinettija, ki je tudi največji prijatelj in pospeševatelj mladinskega društvenega življenja in gotovo eden najrednejših obiskovalcev vseh društvenih prireditev, pa naj jih prirejajo visokošolci ali »Društvo Spmcstalnih Devojaka« (povečini služkinje). Društveno življenje je živahno; prirejajo se predstave, akademije. koncerti, predavanja, skioptikon itd. Tudi dosti slovenskih komadov se je že tu vprizorilo, tako je med drutrim Kovačev študent zabaval belgrajsko publiko. Historično prvo je bilo 1. 1920 ustanovljeno »Društvo za Gradjenje Kat. Katedrale v Beogradu«, kateret/a znani predsednik je agilni 1<;т1о Matanšek (Srb katolik) in ki ima cilj, v kolikor mogoče najkrajšem času zgraditi katedralo, ki bi reprezentativno in prostorno odgovarjala krajevnim potrebam. »Društvo sv. Vinka« deluje od 1. 1921; je to človekoljubno društvo, ki poletr podpiranja siromakov vsako leto za božič obdaruje z obleko čez 100 siromašnih šolskih otrok. Dijaštvo je organizirano! Visokošolsko v »akademskem klubu sv. Cirila in Metodija« od 1. 1920; dijaštvo višjih strokovnih šol (železni-čarske, poštne, srednje-tehniške, geodeziiske in njim enakih) v društvu »Akademija sv. Cirila in Metndija« od I. 1926; dijaštvo srednjih šol v »Udružeriju kat. srednješkolske omladine«; dija-kinie srednjih šol v »Udruženju beog. kat. srednješolskih učenica«. ObrMki in obrtniški naraščaj se zbirajo v »Шш/enju beog. kat. zanatlija«. Številno najmočnejše je n Društvo Samostalnih Devojnka«, organizacija deklet raznih delavnih poklicev kakor šivilj, kuharic, služkinj, delavk itd. Večina teh deklet je Slovenk. čisto verska organizacija je tretji red. Arkadij Averčenko: Hol besede V kotu neke sevastopoljske ulice, na najbolj prisojnem kraju, demlje Talar, ki prodaja pomaranče. Pred njim stoji pletena košara, do polovice napolnjena z debelimi pomarančami. Ves svet gine od vročine in dolgočasja, ves svet — razen Tatara. Tatarju ni niti vroče niti dolgočasno. Na kaj bi tudi mislil, ko take čepi pred svojo košaro, ki vsebuje blaga za poldrug rubelj? Po vsej priliki Tatar ne misli ničesar. Kateri misli bi se tudi vdal, ko mu je ves svetovni nazor lepo vsajen v ducatu vsakdanjih pojmov? To je dovoljeno, to je prepovedano — in konec. Postal je tako len, da ga ni razveselila krasna tatarska pesem, katero je v nedeljo žvižgal na klarinet, ko je po trgu spremljal trgovca s sadjem na debelo, ki je hodil okrog s tako važnim obrazom, kakor kak rimski zmagovalec, katerega dela slavijo pevci in muzikanti. Tako kima Tatar nad svojimi pomarančami in se pri tem počuti tako srečnega in zadovoljnega, da niti ne dvigne glave, da bi se ozrl na težak voz, ki gre mimo njega... Nikjer nikogar... V daljavi se prikaže opotekajoč možakar v modrem plašču in s slamnikom na glavi. Z*li se, da hodi brez cilja; vino in vročina sta mu vzela moč. Ko prikolovrati do Tatarja, se ustavi prod njim in mrko in zamišljeno nogJi>ch» v fcniaro. Nato vpraša z naporom: > >Ali prodaji pomaranče?« »Vsekakor,« odgovori Tatar in dvigne težke obrvi. »Želite katero?« s Ti si Tatar?« vpraša možak iz dolgo« časja. »Naravno,« potrdi Tatar dobrohotno. »Vsak človek ima nekakšno ime. Nekateri so Tatari, drugi Grki, kaj ne?« »Da, da! Pa povej mi, ali vi Tatari pijete žganjerf« »Ne, ne pijemo ga, ker nam je prepovedano, c ^ Za Boga, zakaj je prepovedano ?c vprašuje prišlec dalje, ponosno dvignivši glavo »kaj misliš, da žganje škoduje, kaj?«* »Gotovo, ker v našem zakoniku stoji, d j ga ne smemo piti I To bi bil velik greh!« »Nesmisel!« pograbi možak pokrovitelj* sko. »Kakšen greh! Gotovo niste korana prav razumeli... Daj mi koran, pa ti bom pokazal mesto, kjer se dovoljuje piti.« Tatar maje z rameni. Dolgo premišljuje, kaj bi odgovoril, končno vendar izusti: »Ko je človek pijan, omahuje. Ali je to v redu?« »Ti sploh nimaš pojma. Človek ne omahuje sam od sebe, to dela žganje proti njegovi volji!« »Vseeno. Ziblje se, poje, dere sc ko osel, draži pse in mačke. Ali je to prav?« » Pa zakaj no bi pel, če je vesel ?« »Kadar lepo poje, mu nihče nič noče; pijanec pa moti s svojim kričanjem vsakega, ki gre mimo.« : Dragi moj, kaj to drugega briga, razumele, da sem lo jaz vesel in da v tem najdem 3ugoilavi;a med Anglijo in Ameriko v London, 11. fcbi. (Tel. »Slov.«) Iz zadnjih parlamentarnih, še bolj pa iz gospodarsko-političuih sestankov je razvidno, da se politiki in gospodarski krogi v Londonu, New-yorku in Washingtonu prizadevajo za novo preureditev angleško-ameriških odnošajev. Tako se Chamberlainovo obžalovanje v debati poslanske zbornice o neuspehu ženevske konference o razorožitvi na morju tolmači kol zbližanje v angleško-ameriški kontroverzi glede brodovja. Dalje se opaža tudi prizadevanje za poravnavo angleško-ameriškega spora glede clja in sirovega kavčuka. Najjasneje pa se vidi stremljenje za pridružitev k ameriški ori-jentaciji ▼ sedaj sklenjenem ameriško-angle-škem posojilu za Jugoslavijo, ker velika udeležba Anglije pri jugoslovanskem posojilu pada časovno skupaj z odmaknitvijo Anglije od Italije in Madjarske in z odločnimi vestmi, da naj najtoplejši zagovornik angleško-francoskih in angleško-ameriških odnošajev Viljem Tyrel postane angleški poslanik v Parizu. Novoustanovljena anglcško-francoska banka v Londona z izrecnim privoljenjem Foreign Ofiicea in za-kladnegh urada, pod vodstvom lorda Derbyja, ki se hoče v glavnem pečati s francoskimi emisijami na londonskem trgu in pri stabilizaciji ter posojilnih poslih francoskc vlade igrati veliko vlogo, je za veliko odmakritev od Italije in Madjarske ravno tako značilna, kakor jugoslovansko posojilo. Značilne so tudi vesti angleškega tiska, glasom katerih se ne pričakuje, da bi Romunija navzlic pripravljenosti za spo-raztun v madjarskem optantskem vprašanju prišla do sporazuma. Madjarska je vrh tega začutila ne samo politično, temveč tudi gospodarsko gotovo ohladitev londonske atmosfere ter je morala, da poživi zastajajoče posle v prodaji svoiih agrarnih produktov, pomagati г inserati v londonskih »Timesih«. v London, 11. febr. (Tel. »Slov.«) V nekem pregledu notranjepolitičnih dogodkov v Jugoslaviji, Romuniji in Bolgarski ugotavljajo »Times«, da Balkan že več let ni delal politikom tako malo skrbi kakor sedaj Te tri balkansko države so preveč interzivno zaposlene s svojimi notranjepolitičnimi problemi, da bi mogle lajati povod za zunanjepolitične komplikacije. Večina proti Madjarski je hi? v London. 11. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča diplomatski dopisnik »Da.ily Telegra-pha«. bo v marčnem zasedanju sveta Društva narodov predlog male antanto za investigacijo proti Madjarski dobil večino. Proti bodo glasovale Anglija, Italija, Nemčija, Kanada in Kitajska. Nnši podmornici v obisku pri angleških v London, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Dve jugoslovanski podmornici, ki sta bili zgrajeni v Newcastle, sta danes v spremstvu svoje ladje matico obiskali angleško atlantsko brodovje v Portsmouthii, nn kar bosta odpluli v Jugoslavijo. Angleški politik v življenjski uovarnosti v Loudon, 11. febr. (Tel. Slov e) Bagdad-ski študenti so, nabu.jskani po nekem lnohame-danskem listu, ki trdi, da je sir Alfred Mon zato prišel v Irak, da ustanovi tam zionistično kolonijo, hoteli to namero preprečiti. Po cesti mu je šlo 5000 ljudi nasproti, druga množica pa je obkolila hišo, v kateri se je Mon nastanil. Posredovati je morala policija, da jo rešila angleškega parlamentarca, pri četner je prišlo do protižidovskih demonstracij, v katerih je bilo ranjenih več demonstrantov in policistov. LSoyd 6eors?e ie optimist v London, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Lloyd Georgc je izjavil v nekem govoru v Manche-siru, da bo prihodnji angleški parlament imel večino za napredno politiko. Od 4.15 mandatov, ki jih ima sedaj konservativna stranka, jih bo obdržala samo 180. Položaj konservativne stranke sc da primerjati samo s severnim medvedom, ki se nahaja na ledeni plošči, katera se lopi tem hitreje, čim bolj se bliža zalivskemu toku. nauki iz Italife v Rim, 11. febr. (Tel. »Slov.«) ^Tribuna« piše v svojem komentarju o notranji krizi v Jugoslaviji: Mala država, ki kaže neprestano po plemenskih in strankarskih strasteh bičano notranjo situacijo in ki bi navzlic temu hotela voditi pustolovsko zunanjo politiko, greši proti splošnim načelom, ki vežejo življenje narodov med seboj in katerih se ne sme brez kazni ogniti. Jugoslavija ni v stanu sklepati prijateljstva in prevzemati obveznosti, ki izključujejo druga prijateljstva in obveznosti, temveč Jugoslavija mora krog svojih mednarodnih odnošajev razširiti in smatrati velesile za prave razsodnike o miru in vojni, torej tudi o usodi malih narodov. Jugoslavija mora ali to resnico priznati, aH pa bo življenje države naenkrat doživelo prctresljaje, ker jo vladajo preveliki notranji narodni spovi. Resnica jc pač ta, da ima Jugoslavija mir \ dosegljivi bližini, pa ga noče imeti. — Fašisti naj sami gledajo na nasprotja med severno in južno Italijo — Italija sama pa lahko zna, da za naše notranje razmere se rabimo nobenih razsodnikov. Selpe! ne gre v Prago samo predavat v Praga, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Z ofici-elno utemeljitvijo, da bo imel predavanje o verskofilozolski temi v praškem katoliškem studentskein društvu, pride v ponedeljek avstrijski kancler dr. Seipel v Prago. Ta obisk, ki bo trajal do srede, pa bo porabil tudi za sestanke s češkoslovaškimi državniki tor bo že v ponedeljek govoril z dr. Bonošom, v torek pa s prezidontom Masarykom. Dasi se jo sestavil precej obširen ofieielni program z di-neji, sprejemi itd. in je dunajski češkoslovaški poslanik potoval v Prago, so molči o vprašanjih, ki bodo prišla v razpravo ter se z ofi-ciolne češkoslovaške strani samo izjavlja, «la bi bilo nepravilno pretiravati pomon tega obiska. ravno tako pa tudi ga podcenjevati. Dunajski dopisnik »Lidovih Novin« poroča svojemu listu, da se bo prod vsem razpravljalo o monoštrski aferi in o preselitvi Društva narodov na Dunaj. Češkoslovaška in Avstrija sta i sedaj nesporno najboljša soseda v Evropi in dr. Seipol, ki so nikdar ni navdušeno zavzemal za Anschluss, jo najbolj poklicani avstrij-| ski politik za nadaljnjo zbližanje mod Češko-1 slovaško in Avstrijo. Dopisnik opozarja na madjarsko propagando zadnjega časa, ki skuša zbližati Češkoslovaško in Prago na stroške Dunaja. Interesantno je v tej zvozi, da bo v torek, torej še v času bivanja dr. Seipla v Pragi, pre-zident Masarvk oficietno obiskal madžarskega poslanika v Pragi Maairevicsa, * Rudi m on o? trske afere, Gradiške in obmejnih sporov je v zadnjem času prišlo na dan, da se avstrijska zunanja politika preori-entira. Dr. Klein, znani avstrijski eksponent, se i© neposredno pred odhodom dr. Seipla v Prago zavzel z:t popolno zbližanje Avstrije s Češkoslovaško ln Jugoslavijo. O stvari bomo še spregovorili- Op. ur. Največji hote! v Solunu An^eški prestolni govor M. A. Ch. f,ondon, 10. februar. Prestolni govor, s katerim se je otvorilo prvo parlamentarno zasedanje v novem letu, je jako kratek in po splošnem mnenju preveč prazen. Zunanje politike se komaj dotika, a za notranje industrijske in kmetijske probleme ne obeta posebne aktivnosti. Angleški premier g. Baldwin se zdi, kakor da računa na to, da bo njegova vlada izzvala tem manj kritike, čim manj bo govorila. Toda šef opozicije, g. Ramsay Macdonald, ga jo moral že o nasprotnem prepričati, trdovratno naglasujoč mnogoštevilne nedostatke v prestolnein govoru. Za male narode je pa značilno, da je kralj, ne da bi se spuščal v podrobnosti britanskih odnošajev z zunanjimi državami, v svojem govoru predvsem omenil Društvo narodov kot glavnega sotrudnika za ohranitev miru in sporazumno reševanje mednarodnih sporov. Izjavo o obnovitvi dogovora za arbitraž« z Zedinjenimi državami so v vseh krogih eprejeli z zadovoljstvom, ker še vedno ni prenehala neka skrb pred možnostjo kakega nesporazuma. Angleži namreč nc izgubljajo izpred oči dejstva, da se vrednost zlata ne meri več po šterlingu, marveč po dolarju in da danes svetovna tržišča uravnavajo Zedinjene države. Glavna točka v domačem programu je razširjenje volivne pravice s tem. da se dovoli ženskam volivna pravica pod istimi pogoji kakor moškim. Dosedaj so ženske postale volivke šele po dovršenem 30. letu, dočim so smeli moški voliti že od 21. leta dalje. To volivno reformo so hoteli izvesti že prejšnji ministri raznih strank, a niso imeli časa; sedaj pa opozicija očita konservativcem, da si prisvajajo zaslugo za volivno reformo, katero so prej odklanjali. Macdonaldova vlada je pripravljala ta zakon baš pred svojim padcem ln Delavska stranka se zanaša, da bodo nove volivke glasovale v njen prid. Liberalci pa spominjajo ženske na lo, da so prejele prvo volivno pravico od Lloyda Georgea takoj po vojni; najsi je bila ta volivca pravica omejena, vendar je bil to velik kora!. naprej, ker so bili takrat v veljavi še veliki predsodki. — Toda tudi g. Bald-win in njegova stranka sta trdno nrepričana, da bo ženska, po svoji naravi konservativna, obzirna in sploh umerjena, povečala število konservativnih vrst. Kakor kažejo izkušnjo, glnsujejo ženske po strankah in je o njihovih glasovih ravno tako težko v naprej delati račune kakor o moških. Eno pa je gotovo in lega nihče ne zanika: da se bo zakonodaja, ki se nanaša na žensko iu otroke, uazljiveje obrav- navala in izboljšala, čim novi zakonski načrt postane zakon. Današnja vlada stopa pred parlament s čisto večino nad 200 glasov. To je v resnici velika moč, ki bi morala biti v stanju, da reši najbolj pereči problem današnje Anglije: brez-poselnost. Veliko jc razočaranje, da se prestolni govor tega vprašanja ni dotaknil. Delavska stranka, ki šteje 156 poslancev, in liberalci, ki imajo 42 glasov, se strinjajo vsaj v tem, tla vlada, katere cilji očividno ne segajo dalje od spokojnosti in »sledenja*, ne more dolgo zadovoljevati naroda- Težki položaj kmetijstva g. Baldwina ne more nngniti do tega, da bi kaj poizkusil v tem vprašanju, in celo premogovna industrija, ki je pred d vem i leti povzročila nevaren štrajk, ga ne more zbuditi iz njegovega nemara. Tako vsaj pravijo njegovi politični nasprotniki, od katerih je najzgovornejši g. Lloyd Oeorge, ki ima pripravljen obširen načrt za obnovo kmetijstva in obenem za zmanjžanje brezposelnosti. Njegova nada je, da se bo narod, sit konservativne nedelavnosti, vrnil k njemu, ki je vsaj izredno delaven. Macdonald, lei ima trikrat več pristašev, pa vodi uspešno kampanjo za svojo stranko v vseh slojih. Posebno mnogo novih pristašev dobiva med mlajšimi rodovi konservativnih družin. Tako se nahaja danes v vrstah Delavske stranke sin ministrskega predsednika Bal-dwina, kakor tudi zet in hčerka pokojnega Lorda Curzona in mnogi drugi znani člani angleške visoke družbe. Macdonaldu njegovi politični nasprotniki dejansko že očitajo, da njegove stranke ne tvorijo več delavci, marveč rentniki. V resnici je pa la stranka brez denarnih sredstev. Najobilnejši strankarski fond ima liberalna stranka, ki ga upravlja Lloyd Oeorge z maloštevilnim odborom. Toda kljub bogatim ma-terijalniin sredstvom, njegovi bujni domišljiji in velikim sposobnostim njega samega in njegovih tovarišev — bo I.loyd Oeorge težko uspel, da bi na bodočih volil vab prihodnje leto popravil Številčno stanje liberalne stranke v toliko, da bi mogel sam prevzeli vlado. Pač pa bo mogel biti jeziček na tehtnici med konservativci in Delavsko stranko. Švica ni več pribežališče? v Curih, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Dva italijanska vojaka, ki sta dezertirala na švicarska tla, sla bila odvedena v Bellinzono, kjer so ju izročili italijanskim oblastem. Ta postopek, ki je v nasprotju s švicarskim azlhiini pravom, je povzročil v švicarski javnosti največje začudenje in se Iv* -nili njega vložila v parlamentu interpelacija. r Atene, 11. febr. (Tel. »Slov.<) Tukajšnji listi so zelo razburjeni radi nakupa največjega ir najmodernejšega solunskega hotela »Medi-terrane« po neki jugoslovanski skupini. Listi vidijo v tem nakupu tajno jugoslovansko propagando, ki hoče na največjem solunskem poslopju razobesiti jugoslovansko zastavo, da bi delali vtis kot mozemci, proti čemur naj bi Grška protestirala. Grška vlada je naročila solunskemu guvernerju, da uvede preiskavo. Če je bil kršen zakon in grška imovina, bodo prodajalci obsojeni plačati petkratno carino za pohištvo, ki je bilo poslano iz inozemstva in se zanj svoječaeno ni plačala nobena carina. Pangatosa čaka 5 iet pregnanstva T Atene, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Bivšega diktatorja Paugalosa bodo jutri ali pojutrišnjem prepeljali z otoka Egine v Atene v ječo, na kar bo takoj začela poslovati parlamentarna preiskovalna komisija- Predsednik te komisije je izjavil Vašemu dopisniku, da se bo izid preiskave najpozneje v treh tednih predložil parlamentu ter da se bo proces proti Pangalosu nemudoma izvedel. V političnih krogih se smatra, da bo Pangalos obsojen ua najmanj 5 let pregnanstva. Neki dopisnik, ki je včeraj obiskal Pangalosa na Egini, ga je naše.l zelo postaranega in osivelega, pa še vedno energičnega in odločnega, da stori, vse, da pride zopet do moči. -- samo v diskusisi v Pariz, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Francoska narodna banka je ustavila nakupovanje zlata v notranjem prometu. Z ozirom na to, da je banka v zadnjih 17 mesecih na ta način dobila zlata za 2416 milijonov frankov, se ta odredba banke v tukajšnjih finančnih krogih komentira zelo živahno. Nekateri hočejo videti v tem nov znak za namene revalorizacije, ker bi banka v slučaju, da se valorizira papirnati frank pri nakupu zlatega novca po današnji ceni, imela izgubo. Nasprotno pa poudarjajo nasprotniki revalorizacije, da francoska narodna banka razpolaga danes z zadostno množino zlata in da zato noče več črpati iz usihajočega domačega vira. Ta diskusija je primer za negotovost, ki slej ko prej vlada v vprašanju valute. Velika finančna debata je navzlic dolgotrajnim govorom pojasnila samo eno, namreč, da ministrski predsednik pridržuje odločitev o za i on i ti stabilizaciji prihodnji legislatumi peri jodi- v Praga, 11. febr. (Tel. »Slov.f) Posredovalna akcija delovnega ministrstva med rudarji in podjetniki se je danes ponesrečila. Zastopnik vlade je poskušal doseči odgoditev stavke, pogajanja pa so ostala brez uspeha, tako da se bo v ponedeljek začela rudarska stavka v revirjih Mostec, Duhovo, Teplice in Komotov. V tepliškem revirju je že danes bila pasivna resistenca, v drugih okrajih pa se začne stavka v nedeljo ponoči. Število stavkujo-čili znaša 30.000 organiziranih in 10.000 neorganiziranih. Njihovi rodbinski člani so cenijo na 100.000. Podpore stavkujočih znašajo za samce 10 Kč. za oženjene pa 100 Kč. Kljub stavki bo delovno ministrstvo v ponedeljek nadaljevalo svojo posredovalno akcijo. Amerika ne prizna sovjetske $usž>e? v Moskva, 11. febr. (Tel, >Slov.») Sovjet, ska vlada je poslala ameriškemu driavretnu dopartementu protestno nato proti izplačilu odškodnine privatnike Sergiju Ugctu, ki jo je na podlagi mnenja državnega departementa iz-plačala neka ameriška železniška družba v znesku več milijonov dolarjev , za neki transport municije, ki ga je poslala leta 1916, pa je eksplodiral. Ugeta je njujorško sodišče priznalo kot pravnega zastopnika inteiesov bivše carske in pozneje Kercnskijcve vlnde. Sovjet. ska vlada je protestirala proti temu mnenju državnega departementa ter grozi z odšli od. ninsko tožbo. 12 milijonov volivcev na Japonskem v London, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Dne 20. lebruarja bodo na Japonskem prvič parlamentarne volitve na podlagi splošne volivne pra. vice. Število volivcev se je od treh milijonoi razširilo na 12 milijonov. Volivno pravico imak državljani od 25. leta dalje. Volitve »e pripravljajo po ameriških metodah. Samoumori — radi slabih izpričeval v Dunaj, 11. febr. (Tel. ».Slov.«) Danes so se na Dunaju razdeljevala šolska izpričevala. Vsled slabih šolskih uspehov je izvršil samoumor 15 letni realec Franc Fischor, posku-j samoumora pa je napravila 15 letna učenka meščanske šole Zriny. Pogreb Ljube Jovanovica r Belgrad, 11. febr. (Tel. »Slov.«) Pogreb pokojnega Ljube Jovanoviča, ki se je vršil danes popoldne, je bil veličasten- Dokazal je velike simpatije, ki jih je užival pokojnik ne sa шо v političnih krogih, marveč v širokih mn, suh prebivalstva. Žalne svečanosti, katere je opravil patriarh Dimitrije, so se vršile v sa-borni cerkvi. Tako žalne službe božje v cerkvi, kakor tudi sprevoda, so se udeležili kralj, celokupna vlada, dr. Korošec, poslanci Jugoslovanskega ljuba, vsi radikalni poslanci in številni poslanci drugih klubov, diplomatski zbor, zastopniki vseh kulturnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacij in ogromno število prebivalstva. Na pogrebu so govorili dr. Ninko Perič, skupščinski predsednik, ki jo v svojem govoru govoril o parlamentarni in politični pokojnikovi karieri, prosvetni minister dr. Kumanudi, ki je govoril o njegovem prosvetnem delovanju, minister za vere Obmdovič, ki j« govoril o njegovem delovanju v proevetnih-in dobrodelnih društvih. V imenu akademije rar. nosti in umetnosti je govoril dr. RadonjiS, ч imenu vseučilišča vseučiliški profesor Stanojf-•rifc, v imenu radikalnega kluba poslancev Dimitrije Popovič, v imenu pokojnikovih političnih prijateljev poslancev Milan Kostič, v imenu Narodne odbrane bivši minister Milctič, v imeuu slušateljev filozofske fakultete Kapi-čič, v imenu ruske emigracije bivši ruski poslanik v Relgradu Strnndmon m v imenu Jadranske straže Stanko Banič, član glavnega odbora Jadranske straže. Na pokojnikovo krsto so položili vence kralj, vlada, narodna skupščina, predsednik CSR Masaryk, zunanji minister ČSR Beneš, dalje češkoslovaški ministri za prosveto, za notranje zadeve in vn vere. številna društva in prijatelji pokojnikovi. Socialisti v pravi lull Na petkovi občinski seji so se mariborski socialisti zopet pokazali v pravi luči, da so zgolj le demagogi, za delo pa jim ni in se tudi ne spoznajo nanj. G. župan mariborski dr. Ju-van je iz prezidija stavil predlog za najetje posojila 2,300.000 Din, ki ga občina doda onima dvema milijonoma, katera je naš minister dr. Oosar določil kot brezobrestno posojilo. Bahun je rekel, da iz tega nič ne bo, da naj občina rajši pripravi barake za deložiranco itd. Eržen pa se je razhudil do skrajnosti in je rekel, da se onih dveh milijonov ne sme uporabiti zidanje delavskih stanovanjskih hiš ampak sc mora denar v gotovini izplačali — brezposelnim. Ko jih je g. župan poučil in jc končno tudi Petejan uvidel, da drugače ne gre, so po glasovanju, katerega se niso udeležili, pristali na to, da se posojilo dveh milijonov najame. — Svojo blamažo so hoteli kriti na ta način, da so stavili predlog, naj občinski svet ustanovi poseben stanovanjski odsek, ki bi naj vršil posle stanovajskega urada. Ker so uvideli neutemeljenost svojega predlog", kar jo tudi njihov zastopnik Petejan priznal, se je sklenilo, da socijalni odsok zadevo sum uredi. — In v tretje gre rado! Socialist Eržen je bil v tretjič blamiran- Ko je namreč g. ž upi"! razložil gradnjo nove carinske poŠte, carinarnice, kolodvorske pošte, se je oglasil Eržen — proti temu, češ, da naj se iz kaldrmino le cesi. tlakujejo, ne pa hiše zidajo. Petejan ga je moral zopet poučiti, da je to zakon in da ie bo lje, če se občina izjavi za sodelovanje. V nasprotnem slučaju bi se namreč carinarnico j preselila na Tezno, za kar bi socialistom me-j ščani ne mogli biti hvaležni, ker bi pri tem j odpadla tudi — kaldrmina za ulice. — V svo-j jih lislih napovedujejo socialisti hud 1и>ј 7« čas sklepanja proračuna. Č© so bodo tako izkazali kot so se pri prvi seji, potem bo dosti praznega govorjenja, ki ima namen le ovirati delo, ki ga hočejo vso resne stranke. tw motri-stralu »od vodstvom SLS, LJubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata :Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. 0 Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske se je zadnji petek konstituiral iu izvolil za načelnika dr. Vinka G r e g o r i č a. Ker so občinski svetniki SLS mnenja, da so bili vsi odseki in upravni odbori izvoljeni na nezakonit oačin, se sej ne udeležujejo. 0 Vpokojencem in vpokojenkam tobačne tovarne. Ker nekateri zlorabljajo firmo našega društva, pod to prevaro nabirajo člane ter agi-tirajo za esdeesarsko skupino vpokojencev in vpokojenk, je podpisani odbor prisiljen, da obresti vse vpokojence o sledečem: Občni zbor vpokojencev in vpokojenk, ki se je vršil dne 3. febr. ob pol 4. uri popoldne v Alojzijevišču, je bil občni zbor nam nasprotne organizacije. Ta prostor si je organizacija izbrala iu ga potom nekih ljudi na zvit način dobila zato, da spravi naše člane v zmoto, da niso vedeli, kateremu eborovanju pravzaprav prisostvujejo. Iz krogov članstva tega društva so še pred kratkim izšli hudi napadi na poslance SLS in na naše organizacije sploh v »Jutru«. To dejstvo dovolj dokazuje kakašne sorte je ta organizacija. Ugotavljamo, da naše društvo pod imenom: Strokovno društvo vpokojencev in vpokojenk tobačne tovarne v Ljubljani obstoja dalje, ter po evojih močeh neprestano deluje za izboljšanje razmer tobačnih vpokoiencev. Edino naše društvo je po poslancih SLS v Belgradu delovalo za vpokojence in bo še delovalo. Ravno sedaj, ko so se politične razmere malo spremenile, Imamo upanje, da bodo poslanci SLS mogli zopet kaj doseči za nas. Zato je škodljivo danes cepiti vrste našega društva, kar skušajo doseči naši stari nasprotniki. To našim vpokojencem in vpokojenkam tobačne tovarne v vednost in ravnanje da ne nasedejo gotovim agitatorjem, ki se poslužujejo vseh sredstev in vseh barv, da bi uboge vpokojence strokovno in politično zbegali. 0 Smrtna kosa. Na Dunaju jc umrla gospa Oreti T e r d i n a, soproga veletrgovca g. Fr-Terdina. — Včeraj je umrl znani ljubljanski mesar in posestnik g. Matija H a m. Pogreb bo r pondeljek ob pol štirih popoldne. © 70.000 žarnic v Ljubljani. Mestna elektrarna v Ljubljani jc producirala lani 2,632.000 kilovatnih ur toka napram 2,612.000 leta 1926 ta 1,120.000 kilovatnih ur pred vojno. Na omrežje mestne elektrarne jc priklooljenih ca 70.000 (1926 57.000) žarnic, 654 motorjev (leta 1926 540) z 1998 konjskimi silami ter 161 ventilatorjev (1926 samo 97). Nadalje je priključenih še 725 likalnikov in 313 kuhalnikov, grelcev in raznih aparatov. V teku leta 1927 so sc priklopih v elektramiško omrežje 1104 novi kon-zumenti tako, da je imeli elektrarna koncem leta 1927 priključenih 6.030 konzumentov. O Pravljice se bodo pripovedovale ripet danes popoldne ob 4. tiri popoldne v Akademskem domu. — Kršč. žensko društvo. Na pustno soboto oriredi pevski odsek Grafika zabavni večer v £azini Izdelovanje v Lux-tovarnah. Za vsako gospodinjo je bilo veliko presenečenje, ko je prejela naš brezplačni vzorec „Vim" in tistega prvič preizkusila. Kar dosedaj ni verovala, to ji je bilo dokazano. „Vim" čisti resnično vse: Jedilno orodje, kuhinjsko posodo, ognjiščne ploščice, itd Nadaljno presenečenje je način novega omota. Sedaj se dobi za 4 Din novi omot s praškom in tako je omogočeno gospodinji uporabljati „Vim" za snaženje in čiščenje vsega v hiši. №\ ^птшгfiofiuiarnempraSi&iem omotu V velikem gospodinjstvu bo šo vedno najbolj priljubljena prasilna doza z Vimom. O Planinske in druge slike, katere je razstavil naš drzni planinar in skalaš Val. Hodnik v Jakopičevem paviljonu bodo razstavljene samo še danes. Vstopnine ni, zato naj torej nihče ne zamudi te prilike. Razstavljeni so tudi portreti znamenitih naših mož (lesorezni odtisi našega grafika M. Maleša). Ker Hodnik nima doma razpoložljivih prostorov, razprodaja slike po zelo nizkih cenah. Uporabite torej tudi to priliko Odprto od 10. do 16. ure. O 100 romanskih pevcev v Ljubljani. V ponedeljek, dne 20. t. m. se pripelje v Ljubljano iz Pariza pevski zbor »Cantarea-Romanea« iz Bukarešte, ki je bil sedaj v Franciji na koncertni turneji ter priredi isti večer v Unionski dverani vokalni koncert, na katerem izvaja v prvi vrsti zbore iz romunske glasbene literature. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. 0 Naše ženstvo opozarjajo na koncert, katerega priredi pod okriljem ljubljanske Fil-harmonične družbe jugoslovenska umetnica gdč. Jelka Stamatovič iz BelgTada. Navado imamo, da pri vsaki priliki poudarjamo kulturne stike, ki jih moramo radi boljšega medsebojnega spoznavanja gojiti, zato smatramo, da je predvsem dolžnost našega narodnega ženstva, da se v obilnem številu odzove in poseti koncert jugoslovanske umetnice v Ljubljani. Umetniški sloves pevke same, kakor tudi skrbno izbrani spored jamčita za umetniški užitek. Umetnico spremlja naš nadebudni pianist g. Marjan Li-povšek. Koncert v ponedeljek, 13. febr. ob 20. v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O Osebna vest. Rudolf Mislej, arhivski uradnik pri policijskem ravnateljstvu je pomaknjen v prvo skupino III. kategorije. O Znano Podobnikovo gostilno v Vodmatu je prevzel Ljubljančanom dobro znani g. Pepe Lončar. 2e ime novega gostilničarja jamči za izborno kuhinjo ter prvovrstna dolenjska in štajerska vina. O Obsnirtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. V zadnjem četrtletju 1927 je pristopilo k društvu »Dobroti« 28 rednih in 11 izrednih članov, skupaj 39 članov. Izstopilo je v tem času 11 članov, in sicer 5 zaradi smrti, 6 pa je bilo izobčenih po čl. 7 društvenih pravil. Umrli so: Primšar Peter. Krolnik Anton, Turin Valentin, Puntarjeva Frančiška in Novakova Jožefa. Niih preostalim ie društvo izplačalo v štirih primerih po 3000 Din, v enem primeru pa 1000 Din. Lansko leto je pristopilo društvu 380 novih članov, umrlo pa jih je 18. Društvo je štelo koncem preteklega leta 2422 članov. Podpore ie 1. 1927 izplačalo 52 000 Din. Od ustanovitve društva pa do konca lanskega leta jc umrlo 59 članov. Njih preostalim je dru- štvo izplačalo v tem času 127.700 Din podpore. Odbor obsmrtnega podpornega društva namerava na prihodnjem občnem zboru staviti predloge za zvišanje mesečnega obsmrtnega prispevka od sedanjih 4 Din na 5 Din ter zvišanje zneska obsmrtne podpore od sedanjih 3000 na 5000 Din. — človekoljubnemu društvu želimo i v bodoče kar največ uspeha in razmaha! 0 Danes 12. febr. zvečer pri »Jerneja« na Sv. Petra cesti velika veselica Gasilskega društva Šmartno. Vsi vabljeni. 1167 0 Kristofič-Bučar: Bluze, otroške obleke! 0 Delikatesa in specerija Verliič se jo preselila v nasprotno hišo v Filipov dvorec, Stritarjeva ulica. 1149 iHtlUINAI.NI KAVŽišćV Priznano nefbolfSe krepčllo želodec Dobi se v vsoli trgovinah, Koetilnnh in kavarnah. Edina izLopljoiiarjiLjulil;ina*. V ponedeljek dne IS. t. in. ob 7 vaja ženskega, ob 8 moškega zbora. Vsi točno. —-Pevovodja. V Križankah ima prihodnjo nedeljo 19. t. ш. izvencerkveni sestanek v družbeni dvorani ondotne Moška in mladenišku Marijina družba. Začetek ob 5 popoldne. Dobrodošli tudi po članih vpeljani gostje in prijatelji. Nalozij.inski zavod na Rakovniku. Danes dno 12. febr. popoldne ob 5 predavanje s skioptičnimi slikami o alkoholizmu. Vabljeni posebno možje iu mladeniči. Velika akademija alrstincntskcgu krožku Ш. dri. gimnazije se bo vršila dne 19 Iebr. ob pol 11 lopoldne v dvorani Akadem. doma na Miklošičevi cesti (poleg Uniona). Vabimo zlasti starše, da si ogledajo delo in trud njihovih malih »mladih junakov«. Tudi drugi prijatelji našega gibanja iskreno vabljeni. Spored bo nudil povsem nove (še ne videne) točke nastopov in prizorov. — Vstopnine ni. Vsak prostovoljen prispevek dobrodošel in hvaležno sprejet. šišenska Prosvcta. V ponedeljek dne 13. febr. predava v dvorani ms Viktor Sleska o coperni-cah. Opozarjamo nn to izredno zanimivost vse naše članstvo. PriČetek točno ob 8 zvečer. — Dalje opozarjamo že danes naše Šiškarje na pustno nedeljo. Ta dan priredi naš pevski zbor prvi pevski večer. Poleg tega pa bo vprtzorjena opereta »Kovačev študent:. Klub ljubiteljev ptičarjev naznanja vsem svojim članom in prijateljem kinologije, da se vrši klubov občni zbor dne 3. marca t. 1. ob 8. uri v restavraciji »Ljubljanski dvore. Samoslojni predlogi naj se javijo klubovemu odboru 8 dni pred občnim zborom. Ostali kraji. Vič. Danos v nedeljo v Društvenem domu na Glincah veseloigra Pri belem konjičku. Začetek točno ob pol R. Rezervirane vstopnico se dobe radi velikega povpraševanja pri blagajni samo do 7. ure. Sodeluje tamburaški zbor. Tržič. V Našem domu se.vrši danes 12. t. m. ob osmih zvečer vprizoritev velikega Shakespearovega deln: -Sen kresne noči . Kranj. Meščanska zveza je morala svojo prireditev, (ki bi se imela vršili danes 11. t. m.) vsled nepredvidenih ovir preložili za nedoločen čas. Izvirne francosko pnslilje VALDA n/ c \nR пш _ me ma j n ^ ^ proti nadnhi, naliodu, ar'oholn, katarju, lirlpl, inflnenci. Prodaiajo vse lekarne in drouerije. bor« (tajnik Hrastelj), Maribor, Koroška c 5 na kar se bodo vstopnice rezervirale. □ Havdn »Stvarjenje«, □ »Veseli pustni prizori«. Pri naši prireditvi dne 15. t. m. ob pol 16. nastopijo sledeče šole: Dekl. mešč. šole I. in II., in dekl. ljudske šole II. in III. Razen tega prijazno sodelujejo otroški orkester naše umetnice ge. Brandlove in g. kapelnika Frischa ter plesna šola gdč. Pečni-kove, ter naš priljubljeni komik g. Harastovič. Stariši ne zamudite lepe prilike, ki sc nudi vaši deci. Vstopnine nizke, čisti dobiček v prid otroške bolnice. □ Prepeljava. Na graški kliniki je umrla 56 letna Frida Ewers. Danes bo prepeljal graški pogrebni avto njeno truplo preko Maribora v Velenje. Ta smrtni slučaj je zopet dokaz, kake nujno rabi mariborski pogrebni zavod avto mobil. □ Amnestija v jetnišnici mariborskega oter sodišča. Zadnje amnestije ob priliki rojstva drugega kraljevega sina je bilo deležno v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča 138 obso jencev, ki so bili puščeni na svobodo. П Zadeva s križi sv. Frančiška še ni končana. Oba glavna krivca sta še vedno v preiskovalnem zaporu. Sodišče zbira po celi mariborski oblasti vse one, ki so bili oškodovani s temi križi. □ Pozor ! Krojači, šivilje, nešivilje v Ma-riborn. Tečaj Zasebnega krojnega učilišča iz Ljubljane se vrši v Mariboru. Vpisovanje od 13. t m. naprej v hotelu Meran. Velika razstava krojev in modelov od 13. do 16. t. m. v hotelu »Meran«. 1188 HsrsifiGdvretsi nafeup oblačil lastnega izdelka nudi furdka iOS. 5ШЈШН, LtabHana Celje Telovadna akademija celjskega Orla sc vrši danes ob * popoldne v Narodnem domu Na sporedu so vaje vseh oddelkov za I. 1928, dalje simultane vaje na bradlji, lahkoatletske vaje članov, simbolična vaja »Za materjo' f spremljevanjem moškega zbora, rajanje, skupinske vaje govor in deklamacija. Ves spored spremlja celjska železničarska godba. — Prijatelji orlovska mladine bodo danes s polnoštc-vilno udeležbo pokazali tej mladini svojo ljubezen in razumevanje. Celjsko blato v »Jutru^. 2e nekaj časa sem je časopisje enodušno v kritiki blata na celjskih ulicah. Kje tiči vzrok zanemarjenim cestam, ni težko uganiti. Čez noč ceste niso postale vredne kritike. Krivda je v dolgotrajnem in tudi zelo občutno v dobo demokratskega režima segajočem zanemarjanju čiščenja in popravljanja cest. Mi o tej stvari ne bi več pisali, ker menimo, da to ne more biti v prid razvoju iu ugledu mesta. Ker pa :>Jutro« po tej blatni zadevi brozga kar naprej in si dovoljuje krivdo metati na sedanjo magistratno večino, smo pri-moiani govoriti. »Jutro« piše tako, kot da bi bilo konec vsega celjskega blata, če bi bila večina sprejela toč. 4 in 6 njihovega predloga k mestnemu proračunu. In kaj je v teh predlogih? Pod točko 4 navedenega predloga so zahtevali demokrati gradnjo petih novih cest, za kar bi po njihovem mnenju bilo potrebno samo 600 tisoč dinarjev, ki bi jih naj občina dobila v obliki posojila. Kje je tu govora o popravljanj i i čiščenju cest! Pod točko 6 so zahtevali, da ! zviša potrebščina za snaženje ccst in odvažan snega za 10.000 Din, črta pa 10.000 Din v p stavki »za nepredvidena dela na ulicah«. I treba velike učenosti, da človek razume, da gre tu zgolj za igračkanje z besedami in za to, da ima demokratski predlog eno točko več. Celjani bodo lahko sedaj sami presodili, koliko bi bilo na naših cestah manj blata, če bi bila večina sprejela demokratske predloge. Celje potem nc bi utonilo zgolj v blatu, temveč še bolj v posojilih. & Županstvo občine Celje-okolica poziva z oziroma na razglas št. 2597/1 okrajnega glavarja v Celju vse one osebe, ki si laste pravico do rudarske rente iz Nemčije, da se takoj zglase v občinskem uradu na Bregu in prinesejo 8 seboj vse listine, s katerimi jim je bila prisojena renta. / / novega KOLEDAR Nedelja, 12. februarja: Sedem sv. ustanov, Humbelina, Evlalija. Ponedeljek, 13. februarja: Katarina Rlčij-ska, Benigen, Gregor. — Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 20.05. (Po Herschlu: sneg). — Jutri: Valentin. Dunajska vremenska napoved »a nedeljo, 12. februarja; Izpremenljivo, oblačno, od časa do časa padavine, temperatura poprečno malo izpremenjena. Na gorah nevarnost snežnih plazov. ZGODOVINSKI DNEVI 12. februarja: 1785 se jc rodil francoski fizik in kemik P. L. Dulong. — 1828 se je rodil angleški pisatelj G. Mereditb. — 1834 je nmrl nemški teolog Fr. Schleiermacher. — 1837 je umrl pisatelj L. Вбгпе. — 1896 je umrl francoski komponist A. Thomas. — 1774 se je rodil slovenski pisatelj Valentin Stanič- — 1808 зе jo rodil filozof Dar\vin. 13. februarja: 1894 je umrl predsednik Jugoslovanske akademije dr. Fr. Rački. — 1912 je bila Kitajska proglašena za republiko. — 1809 se je rodil ameriški državnik A. Lincoln. — 1572 je umrl kipar B. Gellini. — 1754 se je rodil francoski diplomat Ch. M. Talleyrand-Perigord. — 1815 je umrl filozof Steffens. — 1882 je nn rl francoski satirik A. Barbier. — 18&3 je umrl komponist R AVagner. — 1892 je umrl raziskovalec Afrike A. Junker. — 1914 umrl francoski antropolog A. Bertillon. -k Odlikovani prosvetni dolaveL V velikem ukazu o odlikovanju v ministrstvu pro-svete so med drugimi tudi naslednji slovenski prosvetni delavci: z redom belega orla V- razr. je odlikovan Engelbort Gangl, oblastni šolski nadzornik v Ljubljani; z redom sv. Save IV. r. so odlikovaui: Josip Brinar, ravnatelj meščanske šolo v Celju; Fran Gabršek, oblastni šolski nadzornik v pokoju v Ljubljani; Fortunat Lmžar, oblastni šolski nadzornik v pokoju v Ljubljani; z redom sv. Save V razreda: Andrej Škulj, šolski nadzornik v Ljubljani; Anton Porekar, šolski upravitelj v pokoju na Humu; Valentin Pulko, šolski nadzornik v pokoju v Gornjem gradu; Ivan GlinJek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini; Ivan Zottor, šolski upravitelj v pokoju na Gomilskem; Domieijan Se-rajnik, šolski upravitelj v pokoju v Konjicah; Miloš Levstik, učitelj v pokoju v Celju; Marica Sadar-Kleinmaver, šolska upraviteljica v Ljubljani; Maks Hočevar, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; Radoslav Knitflič, šolski upravitelj v pokoju v Radvanju; Tomo Kurbus, šob ski upravitelj v pokoju v Rogaški Slatini! Fr. Kranje, učiteij v pokoju v Celju; Fran Brinar, šolski upravitelj v pokoju v Gotovljah; Ilenrik Schell, bivši oblastni šolski nadzornik, sedaj v Konjicah; Ana Lebar, učiteljica v Ljubljani; Alojz Novnk, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani: Miroslav Pretnar, šolski nadzornik v Ljubljani; Kornelij Iglič, šolski upravitelj v pokoju pri Sv. Trojici; Ivan Benedičif, šolski upravitelj v Mirnu; Ferdo Juvaner, šolski ravnatelj v pokoju v Ljubljani; Davorin Matko, šolski upravitelj v Novem mestu; Avgust Pire, učitelj v pokoju v Ljubljani. * TumiSfft brez župnika in organista. Ker se je g. župnik Sakovič župniji odpovedal, or-ganist Nemethy pa je umrl, je župnija trenutno brez župnika in organista. Kakor novega župnika tako organista ljudstvo težko pričakuje, ker župnija ima do 5000 duš in tako ne more biti brez njiju. k Pevski tečaj pri Sv. Križu na Slatini se radi nepredvidenih zaprek vrši šele marca. Natančnejši datum se bo pravočasno objavil. k Osebne norice s pošte. Premeščeni so: Karel Kosem iz Celja v Mozirje '.a upravnika; Leopold Sirnik iz Mozirja na ljubljansko kolodvorsko pošto in Tončka Črnjačeva z ljubljanske kolodvorske pošte na ljubljansko glavno pošto; telefonistka Pavla Miklavčičeva iz Nove vasi pri Rakeku na Rakek in Milena Per-šetova iz Maribora v Apače; Slavka Pehnijeva i Rakeka v Novo vas pri Rakeku in Francka Vesenj&kova iz Dolnje Lendave v Ptuj; J. Za-lezina z Zidanega mosta na mariborsko kolodvorsko pošto in služitelj T. Pavli s Prager-skega na Zidani most M. ingličeva je nastavljena za dnevničarko v Zireh. Upravnik A. Ravnikar v Novem mestu je upokojen. Odpuščena sta pogodbeni poštar T. Golobič pri Sv. da kvadrat pred 62 ostane prazen in je beseda 0? vodoravno le iz 3 črk. Pred številko 91 je postaviti številko 91 a: sin slovanskega narodnega otoka med Nemci; 91 navpično spremeni pomen v autoznainko, 92 ostane, 98 spremeni svoj pomen v kem. znak, 104 ostane. k Žrebanje jugoslovanskih novinarskih srečk. Vse lastnike srečk jugoslovanskega novinarskega /druženja opozarjamo, da bo celotna žrebalna listina priobčena v »Merkurju«, avtentičnem poročevalcu žrebanj, katerega prva številka izide v soboto 18. februarja in bo priložena celotni nakladi našega lista v nedeljo 19. februarja. k Slovensko zdravniško društvo r Ljubljani. Redni občni zbor društva se vrši 3. marca ob 8 zvečer v prostorih restavracije »Ljub-i ljanski dvor«, v Ljubljani. 1170 k Uredništvo Adrosarja mesta Ljubljane : in okolice je doslej izvršilo na željo interesen-, tov čez 1800 korektur, prijavljenih Zbornici 1 za TOI. kar kaže vsekakor ogromno zanlma-! nje za to novo prvovrstno delo, ki izide tekom prihodnjega meseca. Vse one, ki doslej še niso prejeli natančnih informacij in žele speci-jelno uvrstitev v trgovskem delu adresarja, prosimo, da nam to nemudoma sporoče. Istočasno opozarja uprava adresarja, da zastopniki, ki nabirajo reklamne objave in oglase, ne sprejemajo nikakega predplačila, kot je to jasno označeno na naročilnih listih, ki smo jih razposlali. k Zmanjšanje Števila državnih pošt. Poštno ministrstvo je odredilo, da se pretvorijo vso državne pošte, katere nimajo več kakor 20.000 delovnih enot na lelo, v pogodbene pošte. Potemtakem bo v področju ljubljanskega uiuviu u'juiUK urugt. siaiaoniKc loterije, 25. marca bo izžreban srečni lastnik te vile, naslednjega dne se bo lahko vselil т svoj dom. M najnižji pol, [tu ntuoruui pruli-jo tioltizciibkc Litli v t ti lo. Otroke, ki hodijo т Solo, obvamiejo prehladu nahoda, dtfleril«, Skrln'inko in angine B5 -lVMDEl^ Jakobu v Slovenskih goricah in dnevni čar F. ' Dolenc v Zireh. Pogodbena poštarica Krna Geršakova v Petrovčah se je poročila z učiteljem S. Pečarjem. k Dvo pomembni knjigi, nujno potrebni za vsakogar, ki boče poznati naše kulturno življenje, sta Oris zgodovine umetnosti pri SIo-voncih (bogato ilustrirana), spisal dr. Fr. Štele (50 Din) in Literarna veda, spisal dr. Jakob Kelemina (20 Din). Prva knjiga nas seznanja z našo umetniško preteklostjo in sedanjostjo, druga nas uvaja v spoznavanje književnih vprašanj. Založila ju je Nova založba v Ljubljani. * Ugankarji »Ilustriranega Slovenca« pozor! V naši današnji križanki je tiskarski škrat naredil v prvi črki nekoliko nereda. Tako ima beseda 61 vodoravno samo 4 črke, tako radost! Ce drugim ni prav, pa naj še oni pi-jojoK Tatar se znova zamisli. Mislil je, kako bi odgovoril. Končno se zmagoslavno zasmeje: >Kdor je pijan, leži sredi ceste in spi kot mrlvec ter ga lahko okradejo.« >To ni res!« se razjezi branitelj pijače. »Slišite, Tatar, ali slišite, to je lož! Ko človek že pade, ga ne more več nihče okrasti.« >Kako da ne? Kako le morete to reči? Saj je dovolj nizkotnih tolovajev, ki ga lahko okradejo!« »Kako ga bodo okradli, ti bena tatarska! Preden je padel, je že vse zapil.« »Vseeno. Pa mu ukradejo čevlje.« »Mu je vsaj hladnejše na tej pripeki.« Tatar dvigne glavo. Z očmi je begal po sinjem nebu, kakor da tam išče odgovora. »Gospodar, pri katerem je tak človek v službi, mu bo dejal: »Kaj delaš tukaj, pijani bedaki Zgubi se mi izpred oči!«« »Zato pa moraš pametno piti in paziti, da te ne zasačijo.« »Sploh ni vredno piti! Žganje je grenko, to vejo vsi.« »Nič se ne ve' Pa pij sladko, če ne moreš grenkega 1« »Ali jpovejte mi, gospod, zakaj bi pil, ako pri tem ne občutim nobene naslade.« Važen razlog, ki zasluži spoštovanje. Ali branitelju veselega življenja se je zdelo drugače. >Kako, da ne občutiš naslade? Pa veš ti, da Rus pije tudi brez naslade? Seveda, v začetku gre malo težko, počasi pa prideš v pi- jačo — in potem nič več ne škoduje. Si bral statistiko?« »Nisem.« »Ce bi bil bral, bi vedel, da po sami statistiki pride na vsakega ruskega meščana pol-drug liter. Si razumel? Ti si torej dolžan, da izpiješ svoj del, ali ne?« Tatar vzdihne, pomakne, kapo na goli, od solnca ožgani tilnik in izgovori pomenljivo: »Res... vsekakor... razume se... »Tako je!« pristavi resno prišlec in odide dalje. Prišedši v osamljeno luko. se nasloni na steber, ozre se na temno, mirno morsko ravan in premišljuje: »Pameten je ta Tatar, ki sem ga srečal. Prav ima, ali ni tako? V resnici žganje ni vredno prav ničesar. Čisto prav govori: žganje kvari človeku zdravje, oropa ga denarja in službe. Vem, kaj bom storil — nehal bom piti! A kako? Tiho, da ne pridem v protislovje!« ... Tedaj d vime roko in ostane lam dolgo sklonjen, kakor da posluša nejasne glasove, ki se budijo in klijejo v njegovi notranjosti. »Odrekel sem se!« Komaj se je tujec oddaljil, ko začuti Tatar v sebi neko odličnost. Pokima z glavo, tleskne z jezikom in krepko vstane. Tedaj pravi sam sebi: »Pravzaprav je oni človek resnico govoril Ima čisto prav. Ce pijem in se pri tem tfebro počutim — kaj to koga briga?« In Tatar energično potisne kapo še globlje na tilnik, vzame košaro v roke in odločno krene proti olmli — v veeelo sevastopoljsko krčmo: »Mornarjevo veselje«. (Iz ruščine J. G.) poštnega ravnateljstva okoli 40 do 50 državnih pošt potisnjenih med pogodbene poštne urade. Kakor se čuje, se bo to izvršilo že z mesecem aprilom 1928. Jasno je, da bo to v škodo poštnim nameščencem in kolikor toliko tudi prometu samemu. k Napredovanje poštnega nradništva v višje skupine je kar zaspalo. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je poslalo sredi poletja lanskega leta predlog za napredovanje uradnikov II. kategorije, a doslej ni še na predlog nobenega odgovora. S tem napredovanjem bi se odprla pot uradnikom III. kategorije ter zva-ničnikom in služiteljem. Naša država ima najboljše poštno uradništvo v Sloveniji in zato bi bilo povsem prav in pravično, da bi poštni uslužbenci v Sloveniji vsaj tako napredovali kakor njih stauovski tovariši po Srbiji. k Konstituiranje upravnih odborov javnih borz dela. Minister za socialno politiko je odredil, da se izvrši konstituiranje javnih borz dela v oeli državi dne 15. februarja 1928 ob 6 popoldne pri velikem županu posameznih oblasti v prisotnosti šefa dotične borze dela in upravnega odbora pristojne delavske zbornice, ki je dosedaj vodil upravo borze dela. Prvo sejo otvori predsednik dosedanjega upravnega odbora. Ko je konstituiranje končano, se takoj izvrši predaja uprave novemu odboru. 0 izvršenem aktu se mora nemudoma obvestiti ministrstvo гл socialno politiko. k Volitve obratnih zaupnikov. Delavska zbornica v Ljubljani je razposlala volivne skrinjic« ekspozituram Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in sicer v Zagorje, Krško, na Jesenice, v Novo mesto, v Kranj, Kočevje, Tržič, Logatec, Kamnik, Murska Sobota, Slovenj-gradec, Ptuj, Konjice, Šoštanj iu Gornjo Radgono, borzam dela v Mariboru in Celju ter bratovski skladnici v Guštanju. Predsednikom volivnih odborov so volivne skrinjice na navedenih krojih proti potrdilu na razpolago. Predsedniki volivuih odborov morajo po končanih volitvah skrinjice takoj vrniti. k Otrok utonil. Dno 26. januarja med 11 in 12 dopoldne se je igral štiriletni Alojzij Fi-folt Iz Potoka pri Vavtivasi z drugimi otroki pri vaškem potoku. Opoldne so odšli drugi otroci domov, med tem ko se je Filoll tamkaj še dalje igral. Ko pa ga le ni bilo domov, so go pričeli domači iskati. Okrog 3 popoldne pa ga je našla njegova stara mati Manja JakSe v potoku v meter globoki vodi vtopljenega. Otrok je padel, ko je bil sam, v vodo in utonil. k Požar. Dne 25. januarja okrog 2 zjutraj je izbndiuil na podstrešju kočarja Franca Klr~ Tftko se rezi tope pridne Aspirin-tablete lahko ht hitro v koiarcu vode. Na ia načtn Je tudi zajamčen priznani. Izvrstni učinek. Kupujte nuno prUtne Asplrin-tablete v orSgtnnlae-ra vojn „ЉараА" ж modro-belo-rdečo isičltno znamka ma na Brezovšci, občina Mirna, ogenj, ld ee Je tako hitro razširil, da so gospodar, njegova le na in 4 otroci komaj rešili golo livljenje. Hiša je z vso opremo in obleko pogorela do tal Kako je ogenj nastal, se ne ve. Kirm ul bil zavarovan. k Naročnikom Zborov! Radi tehničnih ovit v lltografiji in tiskarni ter zaradi velike zaposlenosti urednika izide prva številka »Zborov« komaj v drugi polovici svečana. Zamudo je povzročila tudi nova umetniška opremn ln mulo-uspešno nabiranje inperatov, kajti niti denar nI zavodi ne marajo več podpirati kulturnih podjetij. Naročniki naj zakasnitvi blagohotno oproste, ker bo dragi zvezek »Zborov« gotovo izšel pravočasno. Pevska društva, pevski zbori, pevovodje, pevci in pevke, ljubitelji naše pesmi! Naročite se na »Zbore«, pridobite jim novih naročnikov ln podpornikov I Letna naročnina znaša le 40 Din. Ur Pojasnilo. Leeni trgovec v Kamniku g. Keršmanc nam sporoča, da ee smrtna nesreča, o kateri smo poročali 8. februarja, ni pripetila na njegovem skladišču. •k Privlačna knjiga, od katere se čitatelj ne more ločiti, je dragocen zaklad vsake knjii-; niče. Takšna knjiga je nedavno izšla v založništvu JSZ v Ljubljani, Stari trg 2. Knjiga se imenuje »Žena z zaprtimi očiui« in stane vezana Din 27, broširana pa Din 20 s poštnino vred. Dobi se ludi za isto ceno v vseh knjigarnah v Sloveniji •k Pomota tatu. V Zagrebu je bil aretiran mani tat Peter Borovčak, ki ee je stražniku ua cesti zdel sumljiv, ker je nosil s seboj velik ovoj. Na stražnici je Borovčak izpovedal I da je ukradel z nekega voza velik, okrogei zavoj, misleč, da je notri lileb sira. Ko je v j bližnji veži zavoj pregledal, je spoznal, da * j je zmotil, ker je bil v zavoju mesto sira dolg filmski trak. Film, vreden 30.000 Diu, je bil vrnjen lastniku. k Trda bnča. V vasi Jasenici pri Mostarjn Hvi kmet Mate Balenčič, ki se more poetav-ljati, da ima najtršo bučo v vsej državi Mate je star 60 let, toda je zdrav in čil, kakor kak I osernnajstletni mladenič. Pred nekoliko dnevi ! se je oženil z devetnajstlehiim dekletom, kateremu je dejal, da če mu ona umre, vzame šestnajletuo. Mate preskoči brez težave dva metra visok plot, po hribih pa pleza kakor maček. Najbolj zanimiva pri njem pa je čudovita trdost njegove glave. Nekoč je stavil, d! razbije z giavo dva kilograma težak kamen -' in ga je razbil, škodilo mu ni pa prav uič. Pred dnevi ga je neki mladenič izzval na tekmo, češ, da ima on tršo bučo. Obema so zvezali roke in potem spustili drug na drugega. Mate je z enim samim sunkom svoje trde buče razbil glavo svojemu nasprotniku, ki se je nezavesten in krvav zgrudil. Junaški Mate živi nenavadno življenje. Kakor trdi, ni živ dan pokusil niti kapljice vode, hrani pa se s pečenimi piščanci, mlekom in sadjem. Mate vedno pozivlje vsakogar, ki bi bil voljan, da se « njim jposkuša, kdo ima tršo butioo. •k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Maribora, se začno-j j 12. marca in trajajo šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat :n Co„ Maribor, Slovenska nliea 7, telefon 100. Ц5б k Poznate krvavo uš, raka listne uši? Pokončajte jih z Arborinom, ki ga proizvaja Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10. 658 •k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, hnjšanju, bledici, obolenju žlez, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje »Franz-Josef<-grenčica izborno prevažno delovanje črev. Odlični možje zdravniške široke so se prepričali, da dobro preneso »Fraiu-Jo9ef«-vodo celo na j nežnejši otroci. k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Olobus vanilijin sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. Ali ste že kuptSi stadionske srečke Hitite! Žrebanje 25. marca GOSPODJE! Lepo SRAJCO za VEČER dobro oblikovan OVRAT4K lopo OVRATNICO 1ша Q CADEŽ STltlTARJKVA ULICA Ljubljanska porota IVAN ANKERST - SLOVENSKI CARVGA. Včeraj se je ves dan vršila razprava proti Ivanu Ankerstu, obtoženemu hudodelstva tatvine in težite telesne poškodbe. Razpravi je predsedoval v. s. s. dr. Gradnik, votirala sta 8. s. Avsec in s. s. Lajovic, državno pravdništvo je zastopal dr. Fellacher, obtoženca je zagovarjal dr. Gruden. Ivan Ankerst se je rodil 1899 na Brezjah in je tja pristojen. Po poklicu je delavec in je bil že večkrat kaznovan. Ivan Ankerst je lep, visok fant vitke postave, sploh tip lepega Gorenjca. Na vprašanja predsednika odgovarja vljudno in razločno, dvorana je polna občinstva, ki s pozornostjo sledi 4zpravi. Kaj pravi obloinicaP Dvajset strani dolga obtožnica našteva številne Ankerstove grehe. Obtožnica očita Ankerstu, da je pravi zločinski tip, krajno nevaren tuji lastnini in je poleg tega tudi zelo nasilen, drzen in delomržen, živi samo od tatvine. Kljub svoji mladosti in kljub temu, da je izučen elektromonter, vendar noče delati. Oborožen je vedno s samokresom in ima navado streljati na svoje zasledovalce. Je zato obče nevaren zločinec. Poleti 1919. je bil Ankerst uslužben pri špe-dicijskl tvrdki Rajko Ranzinger in je tu izvršil večjo tatvino, radi katere je bil junija 1920 obsojen pred ljubljansko poroto na 5 let težke ječe. Toda iz kaznilnice v Mariboru je pobegnil že 1. 1922. Pojavil se je nato v Ljubljani in je petkrat vlomil v Ranzingerjevo skladišče ter odnesel od tam večjo množino raznega blaga. Trgovcu Demetru Šerlanu v Ljubljani je odnesel iz Ranzingerjevega skladišča skoro 300 m raznega ženskega blaga, vrednega 34.715 Din. Tvrdki M. la Brousse v Belgradu je odnesel iz istega skladišča eno balo usnja, težko 10? kg in vredno 8468 Din. Skupna vrednost vsega blaga, ki ga je Ankerst ukradel pri Ranzingerju, znaša 43.808 Din. Ukradeno blago je. Ankerst raz-prodajal nato v okolici Mengša in Domžal. Streli na oroinike. Dne 16. septembra 1922 je prišel orožniSki narednik Roman Maligoj na svojem službenem obhodu slučajno v trgovino Antona Omerza v Velikem Mngšu in naletel tam na Ankersta, ki je ravno prodajal dve pri Ranzingerju ukradeni koži. Ker se mu je zdel sumljiv, ga je pozval, naj odide z njim na orožniško postajo in se legitimira. Ko sta prišla do orožniške postaje, je Ankerst naenkrat potegnil iz žepa samokres in ustrelil od blizu orožnika v glavo, Id se je v mlaki krvi zgrudil na tla. Novembra 1922 sta čakala orožnika Ivan Sereinig ia Alojzij Duh na Ankorsta na Brezjah. Ankerst je res prišel s kolesom in orožnika sta ga pozvala naj obstane. Ankerst je brez odgovora z največjo naglico potegnil samokres in oddal iz neposredne bližine na vsakega orožnika po eu strel, nato pa zapustil kolo in pobegnil v bližnji gozd. Prvi strel je predrl podnaredniku Ivanu Sereinigu vrat in mu povzročil težko notranjo krvavitev Od tega dogodka pa je začel hirati in je štiri leta kasneje umrl za pljučnico, ki je bila posledica težke poškodbe. Po tem dogodku je obtoženec pobegnil na Koroško in izvfšil tam tri velike tatvine, radi katerih je bil februarja 1925 obsojen v Celovcu na dve leti težke ječe. To kazen je prestal avgusta v moški kaznilnici v Gradcu in je bil nato izrečen našim oblastem. Zagovor obtoženca. Predsednik: >Se čutite krivega?< Obtoženec: »Da, seveda!« Preds.: »Priznate vse, kar se vam očita?« Obtoženec: »Da, seveda vsel< Preds.: >Tu<1i napade na orožnike?« ftbt.: »Maligoja nisem noiei zadeti, temveč le prestrašiti. Tri streljanju na Brezjah sem pa mislil, da sta me napadla kaka roparja, ne pa orožnika. Tedaj sem bil prestrašen jaz. Potegnil sem revolver in sem v svojo obrambo ustrelil, vendar pa poškodovali nisem hotel nikogar! Mnogo stvari sem že pozabil in se jih ne spominjam več. Preveč sem doživel, da bi si vse zapomnili« Razprava je bila od pol t do 2 prekinjena. Nato so bile zaslišane priče Ranzinger, Šerban in Roman Maligoj, ki so v bistvu potrdile navedbe obtožnice. Prečitane so bile še izpovedbe umrlega orožnika Sereiniga, dalje njegove vdove, orožnika Duha in drugih prič. Vprašanja. Po končanem dokazovanju je senat stavil porotnikom osem glavnih vprašanj, in sicer prvo o krivdi tatvine v Ranzingerjevem skladišču; drugo vprašanje za slučaj, če se prvo zanika o krivdi, da je to blago razpečeval; tretje glavno vprašanje o težki telesni poškodbi orožnika Matlioja; četrto glavno vprašanje o težki telesni poškodbi orožnika Sereiniga: peto glavno vprašanje o poizkusu težke telesne poškodbe nad orožnikom Alojzijem Duhom; šesto glavno vprašanje o krivdi obtoženca, da je dejansko napadel javne uslužbence (§ 93. srb. kaz. zak.); sedmo glavno vprašanje o krivdi prestopka, da je brez dovoljenja nosil samokres in imel puško ter osmo glavno vprašanje o krivdi tatvine, da je vzel kolo Ranzirgerju. Državni pravdnik dr. Fellacher je v svojem govoru obširno očrtal pretirano početje, obtoženca, ki je skrajno nevaren in izredno nasilen človek, kar dokazuje tudi, da ga morata v porotni dvorani Čuvati dva paznika. Ankerst je nekak mali slovenski Caruga. Državni pravdnik je prepričan, da 5e bi Ankerst imel revolver, bi pričel streljati kar i sodni dvorani. Sledil je zagovor branitelja dr. Grudna in resume predsednika. Pravdorek in sodba Po daljšem posvetovanju so porotniki objavili svoj pravdorek: prvo, šesto in sedmo vprašanje so soglasno potrdili, tretje so potrdili z 11 proti 1 glasu, četrto in peto z 10 proti 2 glasovoma, osmo pa z 8 proti 4 glasovom. Drugo vprašanje je odpadlo. Ivan Ankerst jo bil nato obsojen na osem let teike ječe s poostritvami vsakega pol leta Plačati mora tudi stroške in odškondine zasebnim udeležencem. Preiskovalni zapor se Ankerstu ni vštel. Ko je predsednik vprašal Ankersta, ali sodbo sprejme, je izjavil: »Ne sprejmem, no morem!« liazprava je bila zaključena ob 10 zvečer. t"*TFT? fT»T» » »»»» Kupujte sfodionshe mlk\ Žrebanje bo nepreklicno dne ZS. marca mm in slične roumatičuo-neuralgične bolesti le-čite! — Izlečenje v 3 dneh zajamčeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste, VI. Fablo Filzi 23. m жсс Papež Pij XI. Papež Pij XI. slavi danes obletnico kronanja v papeža. Sveti oče Pij XI. je bil rojen iz rodbine Ratti 31. maja 1857 v Desio in dobil ime Ahilla; 1. 1907 je postal prefekt Ambrozi-janske knjižnice v Milanu, 1. 1914. prefekt Vatikanske knjižnice v Rimu, 1. 1918 papeški vizita-tor za Poljsko, 1. 1919 nadškof in nuncij v Varšavi, obenem papežev pooblaščenec v Zgornji Šleziji, 1. 1921 nadškof milanski in kardinal, 6. februarja 1922 pa je bil izvoljen v papeža in 12. februarja kronan. Papež Pij XI. si je postavil za geslo Pax Christi in regno Christi (Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem), nadaljuje mirovno politiko svojega predhodnika Benedikta XV., se prizadeva za unijo in skrbno čuva nad čistostjo nauka. Zadnja njegova okrožnica Mortalium j animos opozarja spričo na zmoti osnovanih prizadevanj za zedinjenje cerkva na edino zveli-čavnost in resničnost katoliške Cerkve. Govori se, da bo prihodnja enciklika obsodila pretirani, nekrščanski nacionalizem. Svetemu očetu želi ves katoliški svet še veliko let vladanja! Ali postaja zemlja za človeški rod premajhna? V berlinskem časopisu »Geopolitik«, št. 1 leta 1928., objavlja Otto Maull velezanimivo študijo pod naslovom: »Prevrednotenje človeškega življenskega prostora v bližnji in daljni bodočnosti.« Laull izvaja: Boj človeštva za obstanek je v bistvu boj za prostor, obenem pa tudi boj s prostorom. Ta boj se zaostruje, čim bolj narašča število ljudi. Nade, da bosta znanost in tehnika človeka osvobodili odvisnosti od velieine prostora, so se izkazale kot popolnoma neutemeljene. Kako zelo postaja vprašanje prostora pereče, je razvidno iz sledečih dejstev: Zivljen-ski prostor na zemlji je omejen — po današnjih izkušnjah prihaja v poštev sploh le 1^2 milijonov kvadratnih kilometrov. Nasprotno pa gre naraščanje človeštva ne sicer v brez-končnost, vendar pa v nedogled nost. Tu nastaja vprašanje: koliko ljudi more preživeti zemlja? In dalje: Kdaj nastopi na zemlji pre-obljudeuost? S temi vprašanji se pečajo geografi in narodnogospodarski znanstveniki. Sklepi, do katerih prihajajo, ne soglašajo popolnoma, vendar pa tudi ne gredo zelo narazen. Tako bi mogla zemlja preživiti: po E. R. Raven-s te in u okroglo 6000 milijonov, po Fir-eksu 7800 milijonov, po Pencku 7700 milijonov ljudi. Seveda je pa višina števila zelo odvisna od tega, kako žive ali naj bi živeli ljudje na zemlji, to je od njihovega življen-skega standarda. Tako je izračunal D a 11 o d , da bi moglo po ameriškem standardu živeti na zemlji samo 2333 milijonov ljudi, po nem škem 6600 milijonov, po japonskem pa 22.400 milijonov 1 Kdaj postane zemlja preobljudena? Na to vprašanje nam morejo dati pojasnilo številke v dosedanjem naraščanju človeštva. Okolu leta 1800. je bilo na zemlji približno 775 milijonov, danes pa jih je približno 1900 milijonov; število se je torej v 125 letih več nego podvojilo, naraslo je za 145%! V zadnjih 50 letih se je človeštvo pomnožilo za 450 milijonov duš ali povprečno za 0.57% na leto. Na podlagi teh številk je P e n c k izračunal, da bo pri dosedanjem naraščanju zmerni pas napolnjen v ,150, cela zemlja pa v .300 letih, računajoč pri lom, da bi se moglo na zemlji preživljati 8 do 9 milijard ljudi. Zanimivo je sedaj vprašanje, kako se bo razvijalo naseljevanje odnosno obljudovanje po posameznih pasovih odnosno delih sveta. Po Кбррепп bo pripadalo ob dovršeni napolnitvi na zmerni pas tri osmine, na tropični pas pet osmin, dočim jc danes v zmernem pasu nnseljenih 72%, v vročem pa 28% vseh ljudi na zemlji. — Penck podaja sedanje stanje v primeri z možnostmi za bodočo naselitev v sledečih številkah: Danes je v Evraziji 80%, Afriki 7%, Avstraliji 0.5%, Severna Amerika 9% in v Južni Ameriki 3.5% ljudi; v bodoče more preživeti Evrazija še 26%, Afrika 29%, Avstralija 6%, Severna Amerika 14%, Južna Amerika 25?ž. Iz tega se vidi, da se bo moralo človeštvo v bodoče pomikati proti vročemu pasu, v čemer soglašajo vsi raziskovalci in potrjuje že dosedanji razvoj naseljevanja. Tako se je n. pr. v vzhodni Južni Ameriki prebivalstvo v teku 19. in 20. stoletja podesetorilo. Vsekakor se začne splošno seljenje proti tropič-nim pokrajinam šele tedaj, ko ho zmerni pas popolnoma poln. Tedaj postane boj z* prostor v postoterjeni meri obenem boj s prostorom. Ta boj bo zahteval od človeka težke žrtve, saj bo naletel tam na silne ovire: podnebje in nevajene kulturne razmere. Že danes je mogoče opazovati, kako se naselniški val trdovratno ustnvlja na robovih tropičnih pokrajin: na morskih obalah, kjer se v velikih mestih zbirajo vedno večje trume ljudi, ki žive tamkaj zajedalsko življenje biez produktivnega dela, dočim ostajajo notranje pokrajine prazne. Zgled za to so portugalske kolonije iu Južna Amerika. Vsa la prenapolnjena obmorska mesta pričajo, kako se človeštvo izogiba boju s tropami. Naporom v tiopičnih pokrajinah ni kos niti železni nemški izseljenec, ki se n. pr. v Srednji Braziliji po kratkih poizkusih vedno znova umika nazaj na rob, večinoma izčrpan in gospodarsko uničen. Ponekod cele naselbine naravnost izumirajo. Vendar polagoma človek zmaguje tudi v vročem pasu. Kakor se predeli izpreminjajo v kulturne pokrajine, tako izginjajo iz njih tropične bolezni in tako postajajo pogoji za življenje lažji. Dočim so v Santosu in Rio de Janeiru še pred par desetletji izumirale na rumeni mrzlici cele ladijske posadke, tako je danes zdravstveno stanje tamkaj približno tako kakor v Berlinu. Ni pa seveda mogoče iz-premeniti podnebja in le tega bodo premagali šele tisti naseljenci, ki se bodo v vročem pasu rodili iz plemensko mešanih zakonov. Gotovo pa je, da ljudje v vročem pasu po delovni energiji ne bodo nikdar dosegli ljudi v zmernem pasu, ker je to v naravi stvari. Istolako je gotovo, da ostane kvalitativna pretežnost človeštva trajno pridržana izventropičnim pokrajinam. Verjetno je, da bodo trope čim najdlje ne toliko naseljevalni prostor človeštva, kakor velika pristava za pridelovanje živeža in drugih potrebščin. Pri tem se bo moralo sedanje gespodarstvo v tropičnih pokrajinah izpreme-niti in prilagoditi potrebam celokupnega človeštva. Tako n. pr. Rrazilija ne bo smela ostati kavna plantaža sveta, marveč bo morala piidelovati nujnejSe žlvežne pridelke; podobno tudi ostale vroče dežele, kjer se pridelujejo sedaj večinoma nasladila. Fizik Lorenz umrl Umrl je te dni v Haarlemu fizik svetovnega glasu, Ilendrik Antoon Lorentz, ki ga s polno upravičenostjo prišteva znanstveni svet pred največje raziskovalce na polju moderne fizike. Rojen je bil 18. julija 1833 v Arnhemu; bil je dolgo vrsto let profesor fizike v Leidenu. Njegov znanstveni sloves, nepristrnnost ter priljudnost so ga kot nalašč usposobili v to, da je po vojni med svetovnimi kapacitetami na polju fizike pripravil razpoloženje za zopetno skupno znanstveno sodelovanje, kar je za napredek znanosti največjega pomena. Bil je tudi pri Društvu narodov predsednik komisije za 'iTTHrtvn ■*, Tn-nslvpnt kov ■ -^Jfii $ Шш V strokovnem oziru so zlasti znamenite njeigo-ve temeljite razprave o molekularni in atomski fiziki ter relativitetrei teoriji. Pokojni Lorentz j« uveljavil atomistično pojmovanje elektrike ter ustvaril elektronsko toorijo, ki razlaga elektriko kot sestavino negativno električnih elektronov in negativno ali pozitivno električnih ionov, dočim je klasična teorija Maxvella in Hertza pojmovala elektriko kot enotno, idealno tekočo snov. Ta nova elektronska teorija je daleko popolnejša in je po njej mogoče teoretično razlagati vse že pred njenim postankom empirično ugotovljene zakone elektrike, iu si jih iznajditeljd sami po prejšnij teoriji niso znali razlagati. Največji znanstveni uspeh elektronske teorije pa je bila razlaga Zeemanovega efekta, razcepljenja spektralnih črt v magnetnem polju; njena zasluga je tudi ugotovitev, da svetlobne valove, ki jih oddaja kako telo, povzroča nihanje elektronov ob atomih tega telesa, in ta zaključek je bil podlaga razvoju moderne atomske teorijo, ki jo je ustvaril Rutherford. Na polju relativitetne teorije je znana tako zvana Lorentzova transformacija. Je to sistem enačb, ki jih je Lorentz dobil empiričnim potom, ki je študiral Michelsonovo optične poskuse, s katerimi je hotel Michelson meriti gibanje zemlje skozi svetlobni eter, pa z merjenji ni usnel. Pozneje je prišel teoretičnim potom do istih rezultatov tudi Einstein, ki je ugotovil, da se morajo v računu vse v smeri gibanja telesa ležeče dimenzije skrajšati za gotov znesek, s čemer se ravno ta Ml-eholsonov neuspeh pojasni. Isto je ugotovil že preje Lorentz iu se zato ti zneski po njetm imenujejo Lorentzove kontrakcije. Podobno je Lorentz tudi v kinetični teoriji plinov obogatil fiziko za mnogo važnih odkriti) in ugoUmtev. Pavel Debevec: Julij Betetto (Ob 25 letnici ajegovega umetniškega delovanja.) Letos praznuje naš najboljši pevec Julij Betetto 25 letnico svojega delovanja v operi. To dejstvo se mi zdi spričo navad, ki jih imamo, in radi katerih danes z isto, srednjo, nel.ako formalno navdušenostjo slavimo skoro vsako 25 letnico — nekako premalo poudarjeno! Slavimo jo pač, ker je od nekdaj taka navada, in ker bi ne bilo dostoj» če bi ne slavili... Na zunaj slavimo hladno, na znotraj pa smo brez spoznanja. Jemljemo pač, nc damo pa nič. Zato se nam ne zdi važno, če kdo slavi 25 letnico svojega dela, tembolj spomina vredno pa je — kdo slavL Bogato leto imamo letos na obletnicah... Prav bogato. Kaže, da imamo precej zaslužnih ljudi. Bodisi, da jih moremo slaviti i razumom, bodisi s srcem. Naš Julij Betetto je operni pevec. In žalibog mogoče pa livala Bogu —? gledaliških vprašanj danes še vedno ni mogoče reševati z razumom, še vedno je vse to najintimnejša in najobčutljivejša zadeva srca. Iu prav Betetta hočemo slaviti s srcem 1 Ne samo za to, ker nam je dal po dolgem, dolgem odmoru v slovenskem pevstvu spet nekaj prav velikega, ker rm je navduševal v operi in v koncertu s svojimi ogromnim znanjem in leprto svojega petja ... ne samo radi tega, ker je v Ljubljani v kratki dobi svojega bivanja postal najmočnejša pedagoška o»ebiiost, da je postal učitelj, ki z velikim uspehom nesebično kleše svoje naslednike, oblikuje in vzgaja vsestransko vzoren naraščaj ter s tem gradi počasi, toda zanesljivo čisto slovensko opero... Naše srce ni z Betettom samo zaradi tega, ker nam je prinesel v naše gledališče onega velikega duha dunajskih dvornih gledališč, ker nam je prinesel s seboj del onega čudovitega ozračja dvorne opere, ki se je po stoinpetdesetletnem prelivanju prav ob Beiettovem odhodu zlila v najčistejše zvenečo kovino, v zvon, katerega glas je zvenel ix) vsem svetu ... In ni samo to pri našem Betettu, da nam je 1* teh slavnih dni dvorno opere prinesel čudovite rože iz Čarobnih vrtov, da jih je z vso pazljivostjo in požrtvovalno ljubeznijo presndil na trda tla naše zemlje ter jih negoval in gojil, da so zacvetele in zažarele v istem ognju, i-^Vor v rodni zemlji! Da nam je prinesel v naše gledališče ono čudovito plemenitost, ono brezmejno spoštovanje do gledališke umetnosti, za katero je vsak trenutek pripravljen žrtvovati samega sebe ... lo vse so velike zasluge Betetta za naše kulturno življenje, za pro-cvit naše slovenske umetnosti, za povzdigo slovenskega pevstva ... Betetto pa je prišel k nam. ko je bil najvišji dan! Prijel je s svojo mlado umetnostj« iz velikega evefa — veliki umetnik. ... Zapustil je tam zunaj bučni Dunaj, irtvoval je za nas osebno slavo evropskega umetnika ... To jo danes, ko praznuje naš pevec Betetto 25 letnico svojepa prepevanja ona tako intimno lepa stvar, katere ne moremo rešiti niti z rar-umom, niti z ofirielnimi proslavami, temveč snm» in edinole — s srecm! Julij Betetto naj bo še dolgo, dolgo jasen dau, ko pa pride večer, naj bo lep in mehak, kakor jo lepo in mehko tvoje petje! шшШ Skupina anglikanskih škofov, ki so se zbrali na konferenco radi reforme obrednika. Noša spominja nekoliko na ono katoliško duhovščine pred slo leti. Romano Mussolini. najmlajši sin italijanskega diktatorja. B opisi Tržič V izloibi delavskega konsumnega druitva v Triiču v hiši štev. 142 se nahajajo povečane slike treh krasnih dobitkov 11 stadionske loterije, med katerimi je prvi glavni dobitek Vila Stadion. Srečke so po 10 Din ter se prodajajo v trgovini konzumnega društva. — Žrebanje se vrši dne 25. marca t. 1. — Kupujte srečke. Vrhnika 40 letnico zdravniške prakse praznuje dne 15. svečana 1028 okrožni zdravnik in župan g. dr. Janko Marolt. V ta namen mu priredijo prosvetne organizacije na predvečer ob pol 8 bnkljado s pod-oknico. Na slavnostni dan zvečer ob 7 mu istotako priredijo združene organizacije banket v dvorani ltokodelskega doma. V kamnolomu na postaji Verd tudi ob nedeljah lomijo kamenje, kar se sliši na vse strani. Priporočamo železniški upravi malo večje spoštovanje nedeljskega poičtka, katerega še Amerikanci strogo izvajajo. Trbovlje sjs Osebna vest. Za postajenačelnika na trboveljskem kolodvoru je imenovan g. Mihael Ro-žanc iz Črnomlja. •/fy Novi vinotot. G. Zdolšek, trgovec na Vodah je otvoril v spodnjih hišnih prostorih vinotoč in toči samo znana pristna vina g. župnika Šri-barja. Ptuj ф Smrt. Prošlo sredo so pokopali g. V. Pre-foga, trgovskega uslužbenca, ki ga je v najlepšem cvetu let pobrala zavratna jetika. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh tukajšnjih krogih. Ф Mestni park. Olepševalno društvo v sporazumu z mestno občino je sklenilo slaba drevesa v parku odstraniti obenem z eno vrsto platan pred minoritskim samostanom. Ta načrt je pozdraviti, ker so" ta drevesa kazila zlasti na zgornjem koncu pogled na cerkveno fasado ter so ovira za zrak in luč. Treba bi bilo še kaj ukreniti glede številnih golobov, ki bodo sčasoma prelepo fasado minorit-ske cerkve povsem pokvarili, če se ne bo skušalo njih števila znatno omejiti. © Gledališče. Domači ansambl je uprizoril prošlo nedeljo in ponedeljek v mestnem gledališču veseloigro Ou in njegova sestra«. Stvar je bila dobro naštudirana in je izredno ugajala. G Kauk-ler je v vlogi pismonoše žel buren aplavz in je podal izredno posrečeno kreacijo. Tudi ga. Gabri-jelčičeva je svojo vlogo odigrala izborno v stilu igre. Zal, da morda nihče ni vedel, da je bil to njen zadnji nastop na našem odru. Ostali igravci in igravke so tudi za naše razmere igrali dobro in vidimo v marsikom znake talenta in ambicije. Naše občinstvo pa, žal, prežal, prej nazaduje kakor napreduje. Kam plovemol Zagorje ob Savi. Če hočeš postati v kratkem Času posestnik v Ljubljani, kupi srečke II. stadionske loterije. Dobiš jih v obeh zadružnih trgovinah. — Računski zaključek Ljudske hranilnice in posojilnice v Zadružnem domu kaže letos izreden porast vloženega denarja. Od .850.000 Din v letu 1026 se je dvignila vsota vlog v letu 1927 na 1.370.000 Din. Ljudstvo pač ve, kje more najvarneje in najugodneje naložiti svoj denar in kje more v potrebi najceneje dobiti posojilo. Obresti je plačala Ljudska hranilnica in posojilnica vlagateljem v letu 1927 125.000 Din. Uradni dan je vsak četrtek popoldne in nedeljo ter praznik dopoldne. Šoštanj. V nedeljo, dne 5. februarja, so priredili učenci naše Kmet. nad. šole ob priliki zaključka 11. letnika v »Slomškovem domur majhno prireditev, ki nas je vse prijetno iznenadila Ne malo smo se čudili ne samo sigurnemu in odločnemu nastopu učencev, kot tembolj prekoristnl učni snovi, ki jo je vsak učenec podal v lepo sestavljenem govoru iz vseh panog kmetijstva. Mnogo novega koristnega smo slišali, kar tudi mi stari do sedaj nismo vedeli. Prisrčna hvala vsem, ki so se trudili, da se je tečaj omogočil, posebno pa še gg. učiteljem, ki so znali v tem kratkem času našim fantom dati toliko strokovnega znanja. Hli 7 1. in 2. številka izide sredi prihodnjega tedna Ima bogulo leposlovno in znanstveno vsebino. V leposlovnem delu so prispevki Iv. Preglja, M. Male-šiča H. Magajna, Fr. Bevka, A. I.eskovca, J. Pogačnika, S. Savinška, S. Sardenka, znanstveni del prinaša Finžgarjev govor ob Župančičevi šestde-setletnici, A. Vodnika esej: Zupančič in mladina, Razpravo o novejšem beloruskem slovstvu, Vurni-kov Uvod v glasbo. — dalje imamo vrsto pregledov o umetnosti in književnosti in živahno polemiko. Nenavadno bogate so ilustracije, ki prinašajo značilne stike M. Maleša, S. Cudermana, zlasti pa mojstrska dela Plečnikove šole v palači Trgovske in obrtne zbornice. To pot je umetniška priloga Izvršena v originalnih barvah. — Ko naročniki prejmejo list, naj opozore nanj zn. nce in prijatelje; Dom in svet slane 100 Din na lelo (za dijake 75 Din), bo letos izhajal mesečno (razen julija in avgusta) in bo odslej izšel točno 15. vsakega meseca. si že izpolnil! use pogoje za soudeležbo pri Slooeiičeuih nagradah? Ako ne, podolzai se i Samo še par dni! Sport Olimpiiada v St. Moritzu S t. Moritz, 10. februarja 1927. St. Moritz se polni. Bližajoča se olimpiada razvnema svet, ki s silno željo po športnem užitku prihaja v vedno večjem številu. Nepretrgana je vrsta elektr. vlakov, ki vodijo iz Chura v St. Moritz. Vekmovalci so že vsi na mestu Dospeli so tudi Japonci, ki prvič tekmujejo v mednarodni konkurenci. Japonci so se povsem prilagodili podnebju in terenu, silno so vztrajni in odporni ter bodo skušali doseči čim boljši rezultat. Norvežani flegmatično vozarijo okrog st. Moritza, sigurni so prvih mest. Brezuspešno bo najbrže tudi prizadevanje Švicarjev, ki bi radi * težkim terenom onemogočili Fince. Narodu kot so Finci ni nobena žrtev prevelika, da jo ne bi žrtvovali za svoje ime. Povsem verjetno, da bodo obdržali svoje mesto. Švicarji tekmujejo doma, vajeni so terena in podnebja; to je velik plus za nje. Obeta se boj, kakršnega še ni bilo v smučarstvu, odkar obstoja. Neverjetno so se izpopolnili tekmovalci od olimpiade v Chamonixu. Norvežani imajo naravnost neverjetno število prvovrstnih tekmovalcev in izmed teh so izbrali svojo elito, ki bo zastopala njihove barve. Prošlo leto v Corlini d'Ampezzo smo se Jugoslovani po Ješku Janši v tekmovanju na 50 km plasirali na 19 mesto in prepričani smo, da obdržimo to mesto navzlic ogromni konkurenci. Poča-kajmo še nekaj dni in rezultat bo tu. Naši smučarji so ogromno pridobili pod vodstvom inž. Hannssena. Olimpijska skakalnica v St. Moritzu je ino-mentano še dovoljena za treniranje. Sloviti Švicar Trojani je na nji 8. t. m. dosegel marko 72.2 m. Sicer je padel, toda lahko verujemo, da bo trojica Thames, Rundin in Trojani na olimpiadi neverjetno daljavo tudi dosegla. Sigurne šance pred Srednjeevropejci pa imajo Nemci s 65 m in tik za njimi so Čehi z 61—62 m. V teku pa so Čehi z Douthou sigurni ugodnega mesta. Naša drsalna vrsta: gospa Kadrnka, inž. Blou-dek in Vodišek čaka tekme. Gospa Kadrnka se smatra za resno konkurentinjo. Inž. Bloudek in Vodišek pač ne bosta mogla nastopiti, manjka jima trening — sicer pridno trenirata vsak dan, a žal prepozno je že, da bi se mogla meriti z drugimi svetovnimi mojstri. — Pa drugič — za enkrat je boljše počakati. BOBSLKIGH IN SKAKALNICA V ST. MORITZU. Obširno o progi za liobsleigh smo pisali 29. januarja. Ponovimo, ker je sedaj aktualno, par dejstev. Dolžina proge je okoli 1520 m, start je v višini 1&53 m, cilj 1723 m. padec torej 13(1 m. Krivulj s premeri 15 do 35 m je pet. Leta 1904. je znašal rekord proge 1 : 57.2, leta 1906. 1 : 46.6, lela 1907. 1 : 41.6, leta 1908. 1 : 39.6, leta 1910. 1 : 33.4, lota 1927. 1 : 28.9. Če vzamemo poldrugo minuto, znaša hitrost na uro dobrih 60 kilometrov. Vsi ti uspehi so bili doseženi s 300 kg težkimi bobi, dočini je za olimpijske igre predpisana maksimalna teža 250 kg. Nn skeletonski progi znaša povprečna hitrost 75 km. maksimalna pa 120 km. Najvažnejša tekma na bobovi progi je vsakoletni derby. Letošnjega derbyja v preteklem tednu so se udelo-žili olimpijski tekmeci iz Nemčije, Anglije. Amerike, Švice. Belgije, Luksemburške. Francije, Mehike. Argentine in Poljske Najboljši čas je dosegel belgijski bob »Ventre a terre« i 1 • 33 7; nato beremo 1 : 34.8 in 1 : 36 3. Zaletišče za letos prenovljeno olimpijsko skakalnico je 105 m dolgo, 30° nagnjeno, in izide s krivuljo 60 m premera na skakalnico samo, ki je nagnjena samo 6° Start je v višini 1904.55 m, rob skakalnice 1862.75 m, višinska razlika torej 41.8 m. Skakalnica je 2VS m visoka in 10 m široka. Proga priletišča je okoli 110 m dolga; med 60. in 70. metrom od roba skakalnice je največja nasrnjenost. 37°. Med najvišjo točko zaletišča in najnižjo točko izletišča znnša vertikalna razlika 97.5 ni. Upajo na skoke do 70 m (Ruud je že loliko skočil) in še več. Veliko vpliva seveda ludi kakovost snega, solnce itd. REZULTATI SMUŠKIH TEKEM NA POHORJU. Kakor smo že poročali, so se preteklo nedeljo vršile na Pohorju velike smuške tekme za prvenstvo mariborske oblasti za 1. 1928. Razen članov i SPD so se udeležili tekmovanj tudi člani SK Maribora in SD Rapida, ki so pokazali znaten napredek. Glavno tekmovanje se je vršilo na progi Klopni vrh—Mariborska koča, ki je dolga 18 km. Slartalo jo 13 tekmovalcev, ki so vsi prispeli na cilj. Zmagovalec je član SPD g. Pavel Dolinšek, ki je prevozil progo v lepem času 1:48:54 S tem je postal prvak mariborske oblasti za 1. 1928. Tik za njim sla privozila gg. Korman in inž Rungnldier (oba SPD). Smolo je imel Koroša, najresnejši pre-tendent za prvo inesto. ki si je zlomil že na sredi proge smučke. Zalem so se vršila tekmovanja za dainsko prvenstvo, ki ga jo dosegla gdč. Dolin-škova (SPD) v času 30:7:2. Druga in IreMa sta bili gdč Tkal če va (SPI), 34:3) in Breda Hribarjeva (SK Maribor 35:2) Lep napredek so pokazali zlasti junijorji, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Kukovec (SPD) 35:43 2. Pavšič (SPD) 36:25 in 3. Cijan (SPD). V tekmovanju novincev se je prvi placiral Štepic (SK Maribor) 2:33:1, 2. Wrentschur (Rapid) in 3. Drobnič (SPD). Tekmovanje je vodilo brezhibno SPI) pod vodstvom dr. Janka Orožna. Kot zastopniki JZS so prisostvovali ravnatelj Perhavec, g. Bervar iu g. Kodela Tujsko prometno zvezo je zastopal g. ravnatelj Zupančič. SPD v Rušah g. ravnatelj Pišek. Sanitetno službo jo imel g. dr. Sekula. Omenjeni gg. zaslužijo vse. zahvalo za lepo izpeljano prireditev Omeniti je še Ireba, da so prisotni Ljubljančani, ki so slartali izven konkurence, dosegli, kar je popolnoma razumljivo, mnogo lepše rezultate nego domačini Pri sonijorih se je odlikoval g. Banovec (Ilirija), ki je prevozil 18 km v krasnem slilu v času 1:46:16 pri dninah pa gdčni Naglasova 25:30 in Bervnrjcva. :;« 4 tf S. K. Jadran. Današnji trening s S. K. Reko vsled slabega vremena odpade. Občni zbor se vsled nepredvidenih tehničnih težkoč ne vrši dne 19. t. m. temveč v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. uri 30 minut dopoldne v Narodni kavarni. Seja upravnega odbora se vrši v torek 14. t. m. ob 20. uri v Narodni kavarni. Prosim gg. odbornike, da se te seje gotovo in polnoštevilno udeleže. — Tajnik. Pra-vi „Flori ari" izdeluje samo tv. E. 3eras in drug Ljubljana, Dunajska c. 33. Pazite na to firmo, ki je ozna-je najboljša že- čona na vsaki steklenici s pravim lodčna greučica. „FLORIANOM". /eden Naši smučarji iu drsavci so odšli 6. t. m. v St. Moritz. Ta teden bodo tekmovali. V četrtek smo prinesli njih sliko in včeraj tudi. V St. Moritzu je že zelo živahno; prejšnjim priglasom so se pridružili še drugi in je naraslo ujih število na 939. Na olimpijski skakalnici je dosegel Ruud že 70 m. Norvežani so res mojstri. V Klostersu v Švici se je vršil smuški tek, spojen s skokom; vseh prvih osem mest so zasedli Norvežani. Prvenstvo je dobil Tulin Thams, najdalje jo skočil Ruud, 56 m, za tamošnjo skakalnico rekord. V Davosu so se vršile 4. in 5. t. m. tekme za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju! 500 nt jo predrsal Norvežan Lareen v 43.1 (nov svetovni rekord), 1500 m Finec Thunberg v 2:18.8, 5000 m Norvežan Ballangrud v 8:28.8; 10.000 m Norvežan Carlseu v 17:17.4 (nov svetovni rekord). Tudi Čas za 1500 in za 5000 m je blizu svetovnega rekorda. V splošni klasifikaciji je dobil prvo mesto Thunberg in je sedaj svetovni prvak; lani je bil Eversen. Rusko prvenstvo v drsanju si je izvojeval Meluikov: 46, 2:29.7, 8:27.2, 18:28.3; čas na 5000 m je prav blizu svetovnega rekorda (8:26.5). Drugo glej »Slov.« 7., 9. in U. t. m. Nn angleškem sili Huddersfield v ospredje, premagal je Evertona 3:0; sedaj je takole: Ev. 35 točit, H. 34, Leicester 33. — Uruguayških nogometašev bo prišlo v Amsterdam 32; vsa znana imena beremo: Andrade, Scarone i. dr. Pravijo, da si hočejo spet priboriti olimpijsko prvenstvo. V Zedinjenih državah se vršijo sedaj izbirue tekme za Amsterdam. — Wales - Irska 2:1. Sparta - Slavija 2:2. Znani dunajski nogometni kapitan Hugo Meisl je imenovan za častnega člana Sparte, tako glede zaslug za srednjeevropski pokal (zmagala je Sparta) kot glede zaslug za Sparto posebej, V tekmah za zadnja prvenstva je imela Sparta 104.000 Kč čistega dobička. Bolgari si precej domišljujejo; za eno igro v Pragi na poti v Amsterdam zahtevajo 50.000 dinarjev. Moravska Slavija je na Grškem trikrat zmagala, a je izgubila četrto igro 0:5 proti najmočnejšemu grškemu klubu 01ympia; Moravani so bili preveč izmučeni. — V rugbyju je Wales premagal Škotsko 13:0. Izžrebane so tekme za Davisov pokal; seznam tekem smo priobčili 7. t. in. Zanima uas seveda Jugoslavija; bori se proti Finski. Borotri, Brugno-in in Boussusu se sedaj v Avstraliji dobro godi; navadili so se. Odtod gredo v Južno Afriko in se jim bo prdiružil tam še en igravec, a ne Cochet. Pcltzer je tekel v Madison Square Gardenu 1000 yardov v 2 : 18.6, proti ne prav posebno močni konkurenci; najmočnejši nasprotnik je bil Ray Dodge. Pozneje je tekel Hahn isto razdaljo v 2 : 17.2. Ameriški listi Peltzerja izredno hvalijo in ga dvigajo v nebo (glej »Slovenec« 7. t. m.). Amerikanci pravijo, da bodo prišli samo v Amsterdam in da ne bodo nastopili v Evropi ne prej in ne pozneje; nas bodo torej bojkotirali. Tako pravijo. V Amsterdam bo prišlo 42 narodov. Tudi Mehikanci bodo prišli, 40 jih bo; največ so žrtvovali za nogomet. V Rerlinu se bo 7. marca kosala sprinterska trojica K6rnig, Houben in Lamniers. — Sloviti Thorpe, najboljši dosedanji desetobojnik, igra sedaj nogomet; je že čez 40 let star — l)ne 10. t. m. smo priobčili v »Slovencu« seznam vseh jugoslovanskih lahkoatletskih rekordov; dobro je, da ga izrežeš, da zmeraj lahko primerjaš z drugimi uspehi. Rigenlot je v ločenih ročkah z enim potegom na rame dejal in kvišku sunil 133.5 kg, svetovni rekord (prej Emil Deriaz 131 kg). Glavno je poteg na ramo; kvišku sunil v ločenih ročkah je Stein-bach že 152 kg. V rokoborbi ainalerov so Nemci premagali Francoze 6 : 0, Italijani proti Avstrijcem 3 : 3; v sabljanju so pa Francozi premagali Italijane 3 : 2. Porath je potolkel Silverberga v 2. rundi k. o. 12. marca se borita Risko in Sliarkej-, zmagovalec nastopi proti Tunneyu; prej pa mora nastopiti Risko še proti Delaneyu, 1. marca. — Schmeling poživlja nn boj za nemško prvenstvo vseh kategorij Dienerja, nato pa celo Paolina na boj za evropsko prvenstvo. Hitro gremo kvišku. Paolino je v Mehiki v 3. rundi podrl Romera Rojas k o., Italijan Roberti je pa Monte Munna tako zdelal, da ta v 7. rundi ni mogel več s slola vslati Šestdnevno dirko v Stuttgartu sta dobila van Kempen in Frankenstein. Pri ponovnem poskusu, da zboljša svetovni rekord v trajnostnem poletu, se je Chamberlinu aeroplan pokvaril in je padel Chamberlin z višine 14 m na zemljo; aeroplan je bil ves poškodovan, Chamberlinu in njegovemu tovarišu se pa ni nič zg o lilo. — V 258 minutah je napravil John Shank 515 »loopingov«. Vemo, da jo v Vancouveru premagal Anglež B. Ваггу Goodsella v veslanju. Tako tnalo je zaslužil. da jo moral prodati svoj čoln. da je mogel prili domov V Mngdoburgu iu Berlinu so plavali; posebno se .i'- (dlikoval zopel Arne Borg. WeiVsmueller, Lauffer in jaz smo najboljši plavači,* je dejal na tozadevno vprašanje; .prsno plavanje ne šlejc, povsod velja samo absolutna hitrost.« Illlllllllllllllllll Nežne ko2e svojega otroka gotovo nočete zanemarjati. V porabljaj te 2 zaupanjem Nivea-cremo, katera učinkuje z ozirom na to, da vsebuje Eucerit, neprimerno lečilno in hladilno. Zd Vašega otroka ni boljšega kot Nivea-crema Ш1ШШ1ШШШ Turistitea KRANJSKOGORSKA PODRUŽNICA SPD. V času, ko je dosegel zimski spori vrhu ne« vseh svojih očarljivih doživljajev, se je vse, kar ima smisel za lepoto tega športa in proepeh tujskega prometa, enodušno izrazilo po organizaciji, ki bi ustrezala nastalim razmeram. Podružnica, katere delokrog je sedaj koncentriran predvsem v kranjskogorskem pogorju in v Planici, je vseskozi iz objektivnega stališča proučila potrebo le organizacije in je vsled tega pod svojim okriljem dne 2. februarja ustanovila smuški odsek, ki bo zastavil vse svoje moči, da se predoči tujcu Kranjska gora v vsej svoji veličastnosti, v oni luči, ki ji je potrebna za njen procvit. Osobito je poverjeno temu odseku sledeče: Podpirati informativno in ,po možnosti z delom vse zimsko-sportne prireditve, najsi bi bile te prirejene od katerekoli strani, ako je bil odsek za to pravočasno naprošen in če so se mu dostavila potrebna navodiia. Da se smučarju omogoči spoznavanje naših divnih, smuških varijant, se bodo te tudi v zimskem času markirale, da tako vsakdo, četudi bi mu bil teren nepoznan, lahko nastopi svojo pot, ne da bi bil izpostavljen zablodi v kake neprijetne str mine ali neprehodne jarke; posebno smučarju začetniku bi to ne bilo po volji. Tudi smučarji-domačini bodo imeli svoje trenerje v tem odseku; s tem jim je dana možnost da se vsestransko tehnično dobro izurijo. Bodočnost pa bo pokazala, kje bo središče smuških favoritov. Nadejamo se, da bomo s to ustanovo vsaj v doglednetn času omejili predsodke o Kranjski gori, ki so bili mnogokrat povod raznim nesporazumlje-njem. Razne izkušnje nam jasno pričajo, da so šli merodajni krogi mimo že obstoječih tozadevnih organizacij, ki so baš zato tu, da skrbijo za razma) tujskega prometa. Pričakujemo vsestranske podpo ro za udejstvitev naših lojalnih namer. PROGRAM. Zagreb 310, Milan 549, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.0, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Katovice 422, Frankfurl 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz 458. Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Borliti 488.9, Daventry 491.8, Dunaj 517.2, Mttnchen 535.7, Budapeet 555.6, Varšava 1111. Nedelja, 12. februarja. Zagreb: 19.30 prenoe iz Prage. — Milani 20.50 Neapolitanski motivi, orkester, dueti itd. — Praga: 18.30 Dueti iz oper »Aida«, »Ples v maskah« in >Carmen«; 19.30 simfoničen koncert Alfen: Midsommrvaka, švedska razsodija — N Berg: Poloneza — Atterborg: Mala simfonija IV, simf. v g-molu — Suk: Fantazija za vijolino in orkester — Smetana: uvertura k »Prodani nevesti«. — Leipzig: 16 zborovski kvartet. Bortniansky: Ti pastir Izraela — M. Bach: Gospod, čakam na odrešenje — Gallus: 2 serafa — Sehittz: Pojte pesem Gospodu — Martin: Naša pot je v nebesa — Mayerhoff: Blagoslovljena bodi hiša — Ноуег: Kriste, ti si pomočnik — Hover: Hvalite vsi Gospoda; 19.30 Hvedski večer. — Stuttgart: 15 muzi-kalne recitacije; 22 Švedski večer. — Toulouse: 21.30 prenos iz opere. — Katovice: 15.15 simfoničen koncert, prenos iz Varšave. — Brno: 22.15 koncert češke filharmonije. — Rim: 21 prenos operete iz gledališča. — Dunaj: 16 koncert dunajskega ženskega simf. orkestra; 19 komorni večer; 20 poročila iz olimpiade v St. Moritzu: 20.05 »Gospa v hermelinu«, opereta v 3 dej. (Gilbert). — Miin-chen: 20—21 zabavni koncert. — Budapest: 19.30 prireditev v študiju: »Bob herceg«, opereta v 3 dej. (I. Huszka). — Varšava: 15.15—17 40 simfoničen koncert. — Danes prirejajo vse večje evropske postaje ob 20 tako zvani Švedski večer. Na programu so skladbe švedskih glasbenikov in kom ponistov, baleti, rapsodije, orkestralne skladbe, suite itd. kakor tudi švedske narodne pesmi. Švedski večer oddajajo: Breslau, Leipzig, Stuttgart. Hamburg, Frankfurt, Langenberg, Berlin, Miiu-cbeu in Varšava. Ponedeljek, 13. februarja. Breslau: 20.10 koncert A. Brucknerjevih skladb. — Barcelona: 23.05 —24.15 koncert Bachovih del. — Praea: 19.15 zabavni koncert; 21 prenos iz Brna: »Zaroka ob laterni«, opereta (Offen-bach). — Leipzig: 21.15 zabavna glasba — Stuttgart: 16.15 lahka glasba; 20 orkestralni koncert. Beethoven: Uvertura k »Prometej« — klavirski koncert v c-molu — Dvorak: Simfonija 5 »Novi svet«. — Toulouse: 21.80 »Hamlet«, opera (Tho-mas). — Frankfurt: 16.30—17.45 koncert. Odlomki iz oper (Fidelio, Manon, Cigan baron, Loliengrin, Rosenkavalier); 2015—21.15 koncert. Odlomki iz oper. — Brno: 21 Opereta: »Zaroka ob laterni (Offenbacli). — Rim: 20.45 koncert. Iliindelove sklnd'be. — Langenberg: 18—19 koncert Schuber-tovih skladb. — Berlin: 20.30 R. Wagnerjeve skladbe. — Daventrv: 21.35 »Merie England«, operni koncert (E. Germain). — Dunaj: 20 poročila iz St. Moritza; 20.10 simfoničen koncert. — Hmlapest: 19.40 zborovski koncert s spremljavo orkestra. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Ca-Uveni ve&tnik Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek ob 7 sv. mašo zadušnico za rajnko članico go. Vodušek Duhovne raje r Domu v letošnjem postu bodo | ca mote od 8. do 7. in od 17. do 21. marca. Z« Orle od 10. č. 210-220, slav. 200— 210. fižol bač. beli 360—365. Tendenca neizpremenjena. Promet: 9 vag. pšenice, 39 vag. koruze, 6 v. ovso, 1 vag. fižola. Budimpešta (terminska borza). 11. febr. Tendenca: brez kupčije. Pšenica marec 31.42. 31.16, ziklj. 31.44-31.46, maj 32.02, 32 06, zaklj. 32.06— 82.06, okt. 20.60. 29.68. zakli. 29.68—29.70. rž marec 29.90, ЗП. zaklj. 30 04 30 06. тчј 29.98, oktober 24.66,24.02. zaklj. 24.60—24.62, koruza maj 26,20, 26.26. z.~kij. 26.26-26.30, julij 26.74, 26.80. Mučcnik vede. — Bojim se, da Vam bodo čevlji pretesni ln da dobite kurja očesa! — Mi jo Jako všeč, to ravno potrebujem I Jaz sem nnmreč vremenski preroki Kupujte Mlmk srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne ZS. marca Srednii devizni tewi n* 1'ubli. borzi od 6. li. do 10 И. t928. Dne | Berlin Curih Diiuai London Newyork Pari/ Praga Trst 6. 13S8.— 1094.51 802.05 277 28 5t/.^5 — 108.75 301.15 7. 1 J58-— 10'<5.20 8t 2.35 277.35 56.88 — I68.S5 301-20 8. 1358.50 1095.- 801.78 277.35 56-88 — I6«.7tl 301.— 9. l .-O*.M) 1095 — 801.75 — 5t/90 223.75 168 8) — 10. 1358.50 10*5.— 801.75 277.43 56.90 2*3.77 168.80 301.25 Kritik a — Da, sem že bral vašo dramo. — In vaše mišljenje o njej, gospod ravnatelj? — Po mojem mišljenju bi se glavna oseba ne smela zastrupiti, marveč »ustreliti'I — Ustreliti? ,1a, zakaj pa? — Zato, da strel vsaj zopet zbudi publiko. Mestna centralna kurjava V Ameriki so jo vpeljali pred 50 leti in zdaj deluje v 300 mestih. Na Nemškem jo imajo od leta 1900 Dresden, Berlin in druga mesta. Letos bo dograjena tudi v Parizu, kjer meri omrežje 6 km. V teh srečnih mestih prejema vsak meščan toploto, oziroma krop iz mestne kurilnice. Plača se na temelju posebnega števca, kakor je to z elektriko in plinom. V Parizu so izdatki zmanjšani, ker napeljujejo cevi po predorih podzemeljske železnice. To olajša tudi nadaljnjo kontrolo in tedaj brezhibno delovanje. Vendar stane 1 km kurilnega omrežja do 8 milijonov frankov, lega si ne bo mogla Ljubljana še dolgo, dolgo let privoščiti. Zavidajmo tedaj Parižanoni, ki plačajo ali bodo plačali samo po 15—20 cen-timov za en tisoč kalorij. Aho vas kat muči ako čutite bo'ečine, kupite el v lekarni ali v tozadevni trgovini Fellerjev pravi lepo-dišeči „Elsafluid". Otiiaj e si vsako jutro in ve'er bolna mesta in izoeuadilo in obrado-valo Vas bo, kako brzo in p'ijetno je Elsafluid obiažil Vaše boli. Ako ?te zdravi, rabite Elsafluid za izpiranje gila in umivanje telesa Bodete Elsafluidu hvaležni in ostali uiu bode te zvesti 1 Dnevno negovanje telesa z Elsafluid m Vos bo nagradilo z bistro glavo, jakimi živci, zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred nahodom, enpo in drugimi boleznimi io ustvnrjnlo Vam tako veselje do življenja. Tudi notranje, par kopljic na sladkorju ali mleku obvaruje Vas proti neugodnostim, 3 krčem i. t. d. ter na želodec prijetno deluje. H Že naši stnrUi in dedje so rabili Fellerjev H Klsafhrid zunanje in notranje kol zanesljivo H domače sredstvo io kozmetil-um za celo lelo. B Jačje je iu bolje deluj« kot Francosko žgauje. JJ Zahtevalte v lekarnah ali tozadevnih trgovinah tndi v na mandh krajlb Izrecno „Fellerjev" pravi Elsafluid v poizkusih stekleničieab po 7 l>in, v dvojnih po У Din ali v Sp-eijulnih no 'JI Din. Ako ne, potem naročite direktno po poŠti, potem imate seveda ceneje • ini vert naročite naenkrat, ker 7. nmotoin In poS nino vred stane: » poiikuBiiih ali r, dvojnih ali 2 SpecIJ, slekl. fi-J Din f .. 18 ,. S ., „ m .. w M M 30 „ 12 „ „ 24(1 „ Naslov označite jaeno: Lekarnarja EVGEN V. rCLLER SlnblCO »0П|0 3 Elsafra 134. Jp Meresantno broJuiv i uspešnem zdravljenju tolčnih kamnov j Шm pošlje brezg/dčno j lekarna pri Odrescniku l РндаЛ. Vvšehradska Ir Pišite a*oj Prevzela sem gostilno „Smerc" v Mcntram kjer bom točil« vedno pristna doleniska in štajerska vina najboljše vrste ter postregla točno in v vsakem času s toplimi in mrzlimi jedili. Snažne in zračne sobe za tujec so po primerni ceni vedno na razpolago. — Cenjenemu občinstvu (turistom, športnikom itd.) se za obilen obisk najtopleje priporočam. Frančiška Soklič, naslednica. OiJČaii zbor Osrednje virtarsSce zadruge za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani se bo vršil v sredo, dne 2Q. svečana 1S»2S ob ©. uri »večer v poslovodstvu, Kongresni trg 2. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni /bor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. L Poročilo načelstva; 3 Odobritev letnega zaključka za leto 1927; 5. Slučajnosti. i i, r (jivJL,iHJ nauciaiva; v-» ^ччл-м I» .«•.------------- Dnevni rea : 2. Poročilo nadzorstva; 4. Volitev n^olstva in nadzorstva; Odbor. Tehnika Tonograf Davno že obstoja želja po aparat«, ki bi beležil igrano melodijo na papir v obliki običajne notne pisave. Obstoja že aparat, ki piše note na papir, med tem ko igralec igra na glasbeni instrument s tipkami; je pa to le mehanična konstrukcija, to se pravi, vsaka tipka klavirja ali orgel je zvezana z odgovarjajočo tipko na beležnem aparatu in ko udari igralec na tipko glasovirja, sproži obenem tudi tipko aparata, ki dotično noto zabeleži na papir. Nerešen pa je bil dosedaj problem beležiti tone drugih glasbil u. pr. gosli, trom-pete, bobna itd. Nemogoč ali pa vsaj silno kompliciran bi bil aparat, ki bi mogel bele-žiti na goslih proizvajane tone; brezpogojno pa hi moral biti zelo majhen in lahek, da s svojo maso ne bi motil resonaučnega ravnotežja, ker so gosli ravno radi svoje lahkosti silno občutljiv instrument. Zato je bilo treba opustiti misel na aparat, ki bi bil pritrjen na godalu, pa konstruirati (akega, ki je za Ione občutljiv, z godalom pa v kaki drugi, ne mehanični zvezi. Neki tehnik je res sestavil pripravo, pri kateri tresljaji instrumenta, ki jih povzroča zvok. vplivajo na električen tok; ta lok pa potom posebnega mehanizma beleži note na papir. Sestavo aparata kaže slika- Oni del aparata, ki »sprejema« tone, je običajen, majhen pa občutljiv mikrofon (ua sliki T). Od tega vodita dve žici, in sicer ena skozi baterijo Bi k bistvenemu delu celega aparata, štiridesetim elektromaKnetom (Mi). Pred poli posameznih magnetov se nahajaj« jeklena peresa (P, na naši sliki je videti samo eno); ta so uglašena vsako na poseben ton, torej vsako pero ua drugačno število tresljajev. V sredi se nahajata na obeh straneh vsakega peresa po dve kontaktni plošči iz platine (K). Peresa so pritrjena spodaj na lesen okvir, ravno tako ludi kontaktne ploščice, le da so od okvirja električno izolirane in v zvezi z enim polom baterije B;, dočim je drugi del zvezan z elek-tromagnetom M-.-. Pero P je s tretjo žico zvezano z drugim koncem magnetne tuljave M*. Pred polom te tuljave je kladevce A, ki je preko vzvoda V zvezano s tastaturo pisalnemu stroju podobnega aparata, ki mesto črk heleži note. Kot rečeno, je teh aparatur 40 ozir. toliko, kolikor tonov naj obsega naš tonograf; le mikrofon zadostuje eden in dve bateriji Bi in B;. Opisana konstrukcija pa deluje takole: Na gosli ali katerikoli instrument pritrdimo mikrofon ter zaigramo poljuben ton, recimo c. Tresljaji instrumenta, ki jih povzroči ton c, spravijo tudi mikrofon v nihanje, ki odgovarja višini tona c; enakomerni tok iz baterije Bi se radi menjajoče se jakosti mikrofonovega upora v mikrofonu spreminja v valovni lok, ki ima isto število nihajev kot ton c. Ta tok povzroči v magnetnih tuljavah Mt magnetno polje istega števila nihajev kot ga ima sam. Tuljava pa spravi v nihanje ono pero, ki je uglašeno na isto število tresljajev, kot ga ima lok ozir. magnetna tuljava. Pri leni nihanju pa se pero izmenoma dotika platinskih ploščic K, ki sta nameščeni ob obeh straneh peresa; s tem pa se sklene krogotok baterije B-.-in ta tok omagueti železno jedro tuljave Mv; to jedro potegne k sebi kladevce A, ki na notnem pisalnem stroju sproži odgovarjajočo lipko. Vsa ta zgoraj opisana procedura se v resnici izvrši hipoma in moro torej aparat beležiti vse glasove ozir. tone, ki jih proizvaja glasbilo. Igralcu ni treba drugega nego postaviti mikrofon na klavir ali ga pritrditi na vijolino, trompeto itd.: ko odigra melodijo, mu je stroj že napisal note. Meh mlkmiD vrveme^s Največja opica Ijondonski zverinjak je prejel z otoka Bornea največjo doslej znano opico, orangutana, katerega roke so dolge 2.25 m. Sama dlan meri 0.25 m. Orjak je prišel z rodbino: samico in otrokom. Pozabljena kravata Mark Twain, slavni humorist, se ni dosti brigal za to, kako je oblečen, da, bil je zelo malomaren v tem pogledu. Nekega dne je šel v posete k pisateljici Harriet Beecher-Stowe, avtorici po vsem kulturnem svetu znanega romana »Stric Tomova koča«. Toda, pozabil si je privezati ovratnico ter ne da bi to nedoslednost opazil, prebil pri pisateljici pol ure. Ko se je vrnil domov, ga jc žc na pragu čakala njegova žena ter ga pričela obdelovati kot da bi iz knjige brala: »Ne, kaj takega, i ampak tvoja malomarnost pa presega že vse meje. In pa celo pol ure si bil pri gospej Sto\ve brez kravate!« Twain ni črhnil besedice ter izginil v spalnico. Že po par minutah se je zopet pojavil, v roki držeč majhen zavoj in poklical služkinjo, kateri je velel, da naj zavoj nese gospej Stovve- V zavoju ni bilo nič drugega kot črna svilena kravata ter pisemce sledeče vsebine: >Spoštovana pisateljica! Moja žena mi je ravnokar povedala, da sem bil preje pri vas pol ure, ne da bi imel privezano kravato okoli vratu. Prilagam kravato in prosim, da si jo dobro ogledate od vseh strani, in sicer ravno toliko časa kot sem bil pri Vas. Potem pa nri jo vrnite. Vaš udani Mark Twain.« Razpoioka radi omejevanja poroda Italijanska fašistovska država poskusa kljub preveliki obljudcnosti Italije število prebivalstva še dvigniti, da bi s tem podkrepila svoj imperializem in stremljenje k razširitvi ter zahteve oo novih zemljah. Radi tega se z vso silo bori proti neomaltuzijanizmu. Novi kazenski zakoni'., ki bo začetkom prihodnjega leta stopil v veljavo, vsebuje najtežje kazni proti razširjevalcem in prodajalcem prepre-čilnih sredstev. Zanimivo je, da sc borba proti omejevanju porodov uveljavlja žc sedaj v sodni praksi, čeprav je v veljavi še stari Codice Otroška modrost — Prosim, gospod, ali no bi mi uiogli streti »reha z vato mašino? vitka žuželica z zadnjimi nogami vejice, tako, da tvori njeno truplo z vejico velik kot; nato pa stegne prednje noge naprej, ter jih tesno združi. Te noge so zgoraj malo ploščate in v te ploskve stisne živalica svojo glavo in tipalki. Tako nalikuje Aplopus Mayeri tenki suhi grmovi vejici. Sličnost sega celo tako daleč, da, kadar sc vejica radi vetra zaziblje, se za-ziblje tudi živalica, kadar pa vejica miruje, miruje tudi ta. Opazovalec se nemalo začudi, ko ta ali ona »vejica« zapusti svoje mesto in prične plezati po grmu. Skrivnost preroškega jezera V južnem Holstelnu v Nemčiji leži tako zvano Preroško jezero, o katerem krožijo nešteto pravljice. Skrivnostno jezero zelo čudno reagira nn padavine. Pri hudem, daljšem dežju in celo takrat, kadar se utrgajo oblaki, se gladina jezera zniža, mesto, da bi se zvišana, ob suši pa narašča, mesto, da bi padla. Dosedaj še niso mogli pojasniti tega nenavadnega pojava, ki je navidez v nasprotju z vsemi naravnimi zakoni. V bližini jezera so obsežna močvirja, ki so morda v podzemski zvezi z jezerom, toda v močvirjih ne opažajo nikakih sprememb, ne tedaj, ko gladina jezera narašča, ne, l^adar pada. Najbolj nejasno pa je naraščanje gladine jezera, kadar zato ni podan noben zunanji vzrok. Ker so kompetentne oblasti v Berlinu določile za raziskovanje tega jezera primeren znesek, bo poskušal sedaj prosvetni urad v Milnstru razkriti tajnost Preroškega jezera. Deška friznra povzročila smrt moža Nekaterim možem se zde deške frizure žensk zelo lepe in praktične in to celo, če jo imajo njihove žene. Lyonski meščan G., po poklicu uradnik lyonske cestne železnice, pa je bil drugih nazorov. Bil je prepričan, da je deška frizura gnusna moderna zabloda, ki jo za mlade žene nespodobna in nevarna. Gospa G sc je zavedala svoje čednosti, vendar pa je ljubila življenje in je bila mnenja, da bi se njeni ljubki glavici doška frizura še mnogo bolj podala. Zato je za žive in mrtve prosila svojega moža, naj ji dovoli, da žrtvuje svoje lepe črne kodre modnemu maliku. Ali niti burni prizori, s Mze, niti vse kujanje ni poma- Berlir ka policija jc dobila oborožena motorna kolesa, na katerih sedi cel oddelek, tako zvani »Clberfallkoin-mando, ki jc lahko kos tako poi-ame/.nim bandam kakor večjim množicam. eivile, ki nima tozadevnih določil. Pred rimskim tribunalom je tožila tc dni neka žena svojega moža in zahtevala razporoko, ker jo sili mož k neplodnosti. Žena se čuti radi tega zelo užaljeno. Sodišče je ugodilo ženini zahtevi. Razlogi, ki utemeljujejo razsodbo, sc opirajo na duševni in telesni zakon materinstva. Dalje naglaša razsodba, kako globoko je vsa-dila narava ženi željo po materinstvu. Iz tega sledi, da zakon ne sme zaostajati za naravo. »To postavlja italijanskega sodnika na odločilno stališče v trenutku, ko se zakonodajna oblast pripravlja na preganjanje sleparije, ki jo počno državljani v svojih intimnih razmerjih na škodo porodov iu jih hočo dvigniti k novim etičnim in juridičnim načelnim temeljem. Z ozirom na dokazano nagovarjanje k neplodnosti, ki ne nasprotuje samo naravnemu redu stvari, temveč žali tudi sveto pravico žene ter interes javnosti, mora italijanski sodnik spoznati v tem dejanje, ki je naperjeno proti splošni pravni zajesti.« Živa vejica Angleški naravoslovec Stockard jo odkril zanimiv slučaj tako zvanega mimetizma pri neki žuželki, ki živi precej razširjena na otoku Tartugas pri Floridi Zeželka, Aplopus Mayeri, ki spada k družini fasmldov, živi izključno le na nizkem grmičevju, imenovanem Suriana Maritima, in se hrani z njegovim listjem, žuželka je popolnoma enaka malim grmovim vejicam, Da na postane šc bolj slična, so prime galo. Gospod G. se jc končno naveličal prošenj in kratkoinalo izjavil, da si vzame življenje, če si njegova ljubljena Louise odreže lase. Ali njena glava ali pa njegova! Po tej nejasni grožnji jc odšel vrli soprog v službo. Ko se je zvečer vrnil truden in izmučen domov, je mislil v prvem hipu, da ga zadene kap! Ljubka mala opičica mu je priskakljala nasproti. Izginili so kodri, oslali so le kratki, zelo kratki lasje in celo vrat je bil obrit! Gospod G. je dejal: »Ogabnok, vzel klobuk in odšel Gospa G. ga je čakala ves večer, vso obupno dolgo noč. Zjutraj jc prišel policijski komisar in ji obzirno sporočil, da se je njen soprog vrgel prejšnjo noč pod vlak, ki mu jc odtrgal glavo. Občutljivi mož je izpolnil svojo grožnjo. Sovjetske neveste Sedanje neveste, — piše sotrudnik »Bed-note' iz Smolcnske guberuije v štovilki od 20. jan. — so prava nesreča za kmečke gospodarje. Imamo več nevest, ki dobro zaslužijo na la način, da zapustijo moža po 2—3 mesecih. Odidejo k očetu. Nato popišejo oblasti premoženje nekdanjega soproga« do zadnje cunje. Sodni ja zahteva za s ločeno ženo« polovico premoženja. Če ni kuprov, razderr (> hlev ali hišo in dobi žena polovico brun, dasi ni prispevala niti trske pri stavbi. Čim je končana delitev, poroči kmetica drugega gospodarja. Mcsec dni pozneje odide zopet in vuo-sič dobi svoj del. Lani so ugonobili na ta način, kakor sem videl, v eni naši občini 10 kmečkih posestnikov. 4 Francoski admiral Cazenave odlikuje z redou častne legije sestro Celcstino, voditeljico mornariškega sirotišča v Rochefortu. Dosedaj neznano gorovje Nnši zemljevidi kažejo vedno manj belih madežev, s katerim se označujejo neznane pokrajine zemlje. Take pokrajine ležijo večjidel ob tečajih: severno od Kanade, severno od Aljaske (ni znano ali je tam kopno ali morje). Nič ne poznamo tudi velike pokrajine ob južnem tečaju, zapadno od strašnih ognjenikov Erebusa in Terora. Razen Tečajnega ledu skriva marsikatero lajno še tipičen pragozd. Ne poznamo brazilskih gozdov, ki eo enaki polovici Evrope, skrivajo bajne »bele indijance* in ostanke uekdpiijih pozabljenih prestolic. Med neznano dežele spada večji del Avstralije, notranjost Nove Gvineje, Srednja Afrika, puščave v Arabiji in na Mongolskem ter visoke planine Srednje Azije. Tudi Rusija ima bele madeže na zemljevidu, in sicer na Kavkazu, v Sibiriji ler ob Uralu. A vendar je sedaj učeni svet presenečen po odkritju prof. Obručeva. Našel je novo gorovje, katerega posamezni vrhovi so 3300 m visoki, ki je 300 km razsežno, tedaj prekaša Kavkaz in je skoro enako Alpam. Dolgost gorovja je 15.000 km, kar odgovarja razdalji od Pariza do Varšave. Nihče ni vedel o tem mogočnem gorskem grebenu, ker leži r najbolj mrzlem delu naše zemlje, kjer je pozimi do 90 stopinj R. pod ničlo! Dozdaj so slikali n> zemljevidih to pokrajino na severu Jakutske oblasti kot velikansko ravnino. Skozi njo tečejo v Severni ledeni Ocean velike in dolge reke Jana, In-dlgirka, Kolima. Toda prof. Obručev je našel namesto ravnine Alpe z ledeniki, ki so pokrili v višavi 1600 ni z večnim snegom, pozd sega 130*1 metrov visoko. Reku lndigirka besno akakh skozi ostre soteske, ki kažejo siedcvc starih Itnienikov. Šele 100 km nižje postane lndigirka plovna in se razlije 4 km široko. Ta slika ob ustju je zapeljala prejšnje geografe: mislili so. da izgleda ravno tako tudi notranjost dežele. Domačini pn jim niso nič mogli povedati, ker niso prišli k njim. Dežela, ki meri 250 tisoč kvadratnih kilometrov, to je ve? kakor Nemčija in Francija skupaj, šteje samo ЗООГ prebivalcev (Jakutov, najbližjih sorodnikov Ogrov) En človek pride tedaj na vsakih 100 kvadratnih kilometrov. Gorovje je dobilo ime Gore Čerskega. po pregnancu Poljaku Čerskem, ki je prvi bival okoli 1. 1895. v teh pokrajinah in tu je takoj podlegel bolezni, ki je pretrgala njegova, šele seda' dovršena raziskavanja. Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! Finec Thunbcrg, ki bo 13. in 14. februarja v St. Moritzu pri olimpijskih tekmah branil svoje rekorde v drsanju, katere jc bil dosegel 1. 1924. na razdalje 500. 1500, 5000 in 10.000 metrov. KOMERCIJALNA BANKA D. D. Podružnica Ljubljana« Mestni trg St. S Telefon št. 2005 Aflladja Banke čehoslovaiklh legij, Praga Telefon št. 2005 Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja dri srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320 Preselitev trgovine Vsem svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem svojo delikatesno in špecerijsko trgovino preselil iz dosedanjih prostorov v nasprotno hišo v Filipov Dvorec, Stritarjeva ulica 9. ter se vljudno priporočam za nadaljno naklonjenost Anton Verbič Popolnoma varno naložite svoj denar v Izajemni posojilnici ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Mik;o3ičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo nalugodrceiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži iahko tudi po poštnih položnicah. ^ <& тгвц 2 лавит sta^no vsa*° množino Upim tanlnskesa lesa stalno vsako množino kostanjevega - smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo, FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. tovarna ogledal in brušenega stekla MARIB OR JKoroSka cesta St. 32 Telef. in ter ur k. 132 __Izdeluje ogledala i« la kristalnega stekla o1/,—8 mm deb. v vseh veličinah, tuiii v mer« h 3 >0)<гОи cm in već, brušena prozorna stokTa i okraski, ledenusto steklo 5 mm, izbočena .stenja popravlja oslepela ali pokvarjena stara ogledala, fzvrsu.e z&hs'.ehien.ente lzto£b in portalov e zrcatulm steklom 6—b min Ir s specialnim stekinm 6—7 mm deb., vlaganje stekla v medenino. Гта v zalogi eolska in navadna ogledala (Streifenalab) vseli vrst. Vse p« jako zimrnih in znižun.h cenah, j> mol z» p.1 vo vrsten, trpežen oblog zrcal, keterl Je v naši državi priznan kot najboljši. Zahtevajte ponudbe! Za parno žago potrebujemo 1 poskood$o in i kosme, mojstra ki se razumeta na vse posle na žagi in na strojno izdelovanje zabojev. — Prošnje z označbo dosedanje prakse, relerenc in zahtev je treba poslati na PODRUŽNICO PRASKE KREDITNE BANKE V BEOGRADU. zadnje letine nudi po vagonski in manjši količini FRANC MAYMIelS>OVI NASLEDNIKI Brežice ob Savi. Najstarejša tovarna pohištva I. I. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega • pohištva, žimnic. zol, foteljev i. t. d. po zelo j nizkih conah. Poceni prodam: J^irSb^^ m visoko, 50 cm široko. Dvokolico železno za skladišče. Plug železen, dvokmežni. Sesalko »Amag«, novo, dvojno. Dva izlijaka, železna (Ausguss). Vago decimalko za 100 kg. Vitlo (Aulzugrolle), 30 cm premera. »Kugelkloset« (Ansterlltz pat.). Vrtno klop, železno. Kotel brzoparilnik »Alfa« za 100 litrov. Dva soda za bencin, železna, škarje, težke (llebel-schere). Škarje krožne jKreisschere). Stružnico, železno. 1 m dolgo, močno (Drehbank) Električ. svetilke za omarice. 60 m železne cevi 3/8, za vodo. 11 komplet, šaluzij za okna, 90 cm široka. 3 kompl. spalnice, line, trde. Kompletna jcdilnica. FRANC ŽUŽEK — BLED L Inserirajte v „Slovencu"! Prva Jugosiov. žifna manstrlja a. z o. z. S Celje Telefon štev. 117 Celic Telefon -ž ilev. 117 Tovarna žičnih pletenin In tkanin, vrtnih ogral, posteljnih vložkov, železne konstrukd.e 1.1, d. ni2ane cene pri »tribuna«. Mamice, ne zamndlte ugodne priliko, da si ogledat,' vt;llko iiliiro vsakovrHtnih otro&kiti vozičkov igralnih vozičku* stolir, holender ev, malih Ovo koles iti Irielkljev. bivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek zn popravo dvokoles, ruoiorje*. Šivalnih strojev, olroSkih vozičkov itd F.miijli ran ic z ogn jeni. Kolesa se shran ujejo tnili preko ziiue. Ceniki franko. IRIBdNA." F. D. i... tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana, knrio?sk» 4 Franc Terdina, veletrgovec, javlja v svojem ln in v imenu svoje hčerke Grete, kakor ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga in najboljša mati, sestra, teta, svakinja, gospa Grete Terdina v petek popoldne v sanatoriju na Dunaju po kratki in mučni bolezni preminula. Pogreb se vrši na Dunaju. Ljubljana, dne 12. februarja 1928. внававвивнбкваннитонниаввнвкнкваввапагизиаанасђбавјва! I Delniška glavnica: 120,000.000 Din in njene slovenske podružnice KRAMI, E}UBLI\NA, MARIBOR Delniška glavnica: 120,000.000 Din № № e. j- ESKONTIHA: menice; SPREJEMA: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; DAJE: predujme na državne papirje kakor: 7°/0 investicijsko posojilo, 0 2 V2°/o ratno šteto, 4% agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja in kupuje devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvo najkulantneje. IB Kf gj S&š Sir H. Rider Haggard: 59 Kleopatra, egiptovska kraljica. »Nič nisem videl, Kleopatra; mogoče pa je bil duh božanskega Menkau-re, kajti duh vedno plava okoli svojega umrjočega telesa. Pojdiva torej; prav vesel bom, da greva.« Okrenila so je, kakor da bi hotela iti; nato pa se je zopet okrenila in iznova izpregovorila. >Saj ni bilo nič — nič drugega kot domišljija, ki na takem kraju groze poraja strahove, ki se jih boji videti. Ne, moram videti tisle smaragde, če umrjem zato, moram jih videti I Daj — lotiva se delal« Tako rekoč se je sklonila in je z lastnimi rokami vzdignila iz groba eno od štirih alabastrskih žar, ki je bila vsaka zaprta s pomočjo izklesane glave varujočih bogov in v katerih se je nahajalo srce in drobovje božanskega Menkau-re. Vendar nisva v žarah našla drugega kakor ono, knr je moralo biti v njih. Nato sva skupaj stopila na sfingo in s trudom vzdignila truplo božanskega faraona ter ga položila na tla. Kleopatra je vzela moje bodalo in prerezala i njim obveze, ki so držale ovoje, in lotosovo cvetje, ki so ga bile prod tremi tisoči leti priložilo ljubeče roke, so padle nn tla. Noto sva iskala in našla konec zunanje obvoze, ki je bila pritrjena zadaj na vratu. Prerezala sva jo, ker se jo bila prilepila. Ko je bilo to storjeno, sva začela odvijati ovoje svetega trupla. Uprl sem se s brblom ob sarkofag in sedel na skalnata tla, držeč na kolenih faraonovo truplo; ko sem ga obračal, jc Kleopatra odvijala plalno. Grozljivo je bilo to delo. Zdajci je padlo nekaj iz njega; bilo je faraonovo žezlo, narejeno iz zlata, na koncu pa se je nahajalo granatno jabolko, izrezano iz enega samega smaragda. Kleopatra je vzela žezlo in molče strmela vanj. Cez nekaj časa sva zopet nadaljevala strašni posel. Ko sva odvijala truplo, je zdaj pa zdaj padel iz ovojev drug nakit iz zlata, kakor ga pokopljejo s faraoni — ovratniki, zapestnice, modeli sistra, sekira ter podoba svetega Ozirisa in dežele Khem. Naposled sva odvila vse ovoje in pod njimi sva našla odejo iz najbolj preprostega platna. V tistih starodavnih časih namreč še niso znali tako balzamirati trupel, kakor dandanes. In na platnu je bilo napisano v okroglasti obliki: Menkau-re. kraljevski sin solnca. Na noben način nisva mogla odrahljati in odvezali tega platna, tako Irdo ie ie držalo trupla. Velika vročina je naju silno prevzela in prah mumije in vonj dišav je naju dušil; tresla sva se od strahu vsied najinega brezbožnega dejanja, ki sva ga vršila na tistem samotnem, svetem kraju; naposled sva položila truplo na tla in z nožem razparala poslednjo odejo. Najprej sva razkrila faraonovo glavo in zrla na obraz, ki ga tri tisoč let živa duša ni bila videla. Obraz je bil velik, čelo smelo, a venčano s kraljevo krono, izpod katere so padali v dolgih, ravnih kostnih beli kodri, rumeno omadeževani vsled dišav. Niti mrzli izraz smrti — niti počasni polet treh tisoč let nista imela moči, da bi pokvarila častitljivost tistih sesušenih, nagubanih potez. Strme sva zrla vanj; strah pa je nama vlil novega poguma in odstranila sva poslednjo odejo s trupla. Naposled je ležalo pred nama trdo, rumeno, da ga je bilo groza gledati. Nu levi strani, nad meča m i, je bila ureza, skozi katero so balzamovalci vršili svoje delo; vendar je bila tako vešče zopet zašita, da sva iztežka opazila njene sledi. »Dragulji so notri,« sem zašepetal; čutil sem namreč, da je bilo truplo jako težko. »Ako ti srce ne upade, moraš sedaj v to borno zgradbo iz ilovico, ki je nekoč bila faraon.« S temi besedami sem ji podal bodalo — prav isto bodalo, katero je Pavlu vzelo življenje. >Prepozno je, da bi dvomila o tem,« je odgovorila, vzdignila bledi krasni obraz kvišku in uprla modre oči, ki so debelo gledale od groze, v mene. Kraljica je vzela bodalo, stisnila zobe in ga zasadila v mrtva prsa faraona, ki je bil živel pred tremi tisoč leti. V tistem hipu se je zaslišal od vhoda v rov, kjer sva bila pustila evnuha, nekak ječeč glas. »Saj ni ničvs: sem rekel. >Končajva to delo.« Nato sva s precejšnjim trudom razsekala in raz-rezala trdo sesušeno meso in pri tem sem večkrat slišal, kako je bodalo zaškrtalo ob znotraj se naliaja-jočih draguljih. Kleopatra je hitro segla t roko v mrtva prsa in privlekla iz njih nekaj. Prinesla je stvar k luči in vzkliknila; ono, kar je bila baš vzela iz faraonovega srca, je bil blesteči prekrasen smaragd, kakršnega še ni zlepa gledalo človeško oko. Bil je popolne barve, velik, brez razpoke, izoblikovan v hrošča, na spodnji strani pa je bilo okroglaslo polje, na katerem je bilo napisano božansko ime Menkau-re, sinu solnca. Zopet in zopet je segla z roko v faraonovo oprsje in prinesla iz njega velike Smaragde, ki so ležali lam v dišavah. Nekateri so bili izoblikovani, drugi ne; vsi pa so bili popolni glede barve in brez razpoke ter neprecenljive vrednosti. In .še vedno je segala j z roko v strašna prsa, dokler ni naposled pobrala i vse iz njih; bilo je sto in oseminštirideset takih dra-j guljev, kakršnih svet ne pozna. Ko je — na koncu I še malo pobrskala po prsni votlini, ako ni kaj pustila notri, sicer ni našla nobenega smaragda več, ampak dva bisera, zavita v platno, kakršnih se nisem bil videl. A o leh biser ili pozneje večl S x5 «- .. = -M , 0. i a ti f 50 t, o c t) a S = a> j S x £ > » I > d M СГ />J B o j e I o 4 .3 а .9 o L. Ž i a ► i C " 6D 4 u c e a 5 ° S, и " * s a, t> je , ® t " t «> £ £ x ЈЛ * 1 i « o N 9Г te < as ■r, Б 3 i * Je » u £ iS * "H i ж * 5 J ■C -j I - ■C — "г C k C X s a I ? š »I S J3 ° Si — > t i = a B i 2 s S SPECI J Д1 NA ПСПШСМД 1Н1ДУЛИЛ LI1D. BARAGA Oova ul. 6/1 Telefon St. 2< 98 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke nc odgovarjamo. ŠOFER tar 23 let, išče službe. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 952. Klanec z dobrimi spričevali, ože-njen brez otrok, išče službe k paru konj. — Fr. Vonisch, p. Brusnice. Pridno in pošt. dekle DOBER ZASLUŽEK dobi vsakdo (moški in ženskel, ki je pošten in hoče delali. Priložiti dva Din. »Brezalkoholna produkcija«, Titibliana, Po. Ijanski nasip 10/a. 1198 Ključavničarskega pomočnika dobro izvežbanega v vodovodnih instalacijah in v avtogenem varjenju, kakor tudi v splošnem ključavničarstvu, spreimo takoj v trajno delo Ivan Triler - ključavničar in vodovod, instalater, Bled. Proda se Jeclianie Selitve v mestu in na deželo, strokovno in na 'cenejše potom Slovenia transport Liubljana Miklošičeva cesta št. 3t Telefon št. 2718 14- do 15-letni FANT želi službe, najraje za sobarico, vešča slov. in nem. jezika. Zna opravljati vsa hišna opravila in nekai kuhati. Nastop takoi ali s 1. marcem. — ----- - ---- — , . Naslov v upravi št. 1130. 20- do 30-letna služkinja! ^ШПО^ОПШ POSFSTVO v Sloveniji z lepo vilo, gospodarskim poslopjem ali gradičem na lepem mestu, z elektriko in dragim komlortoin, kupim takoj. K. Arsrnlć, Zagreb, Pierottisva uiica 1. - 1060 Majhna vila z gospodarskimi poslopji, sc proda v Kai"niku. — mirnemu dekletu za 150 Poizve se pri RcbraVu, v sta1 no službo Din. Prednost imajo ši- Velenje. 1139 in prflia?onn*ec vilic. ** * i t-tni it.Ir _J ' Čedna eobica štedilnikom se odda v Kandiji pri Novem me- se temeljito in trajno od- stu ob cesti proti Božje- strani Najboljše pri/nal- mu grobu ležeča nova niče in reference. Prijave visokopritlična enodru- za novi tečaj vsak dan žinska hiša z vrtom na od 2—3 v Ljubl'ani Bce- iavni prostovoljni dražbi, thovnova 4, orltl., desno, ki se vrši na licu mesta Pavla Kovzč, špecialisti-v ponedeljek 20. februar- ,nja za govoril, gimnastiko, ia ob 4 popoldne. Natančnejše se poizve v pisarni dr. Iv?ne!iča, odvetnika v Novem mestu. 968 Godbe, pozor! Počen, ho nuprodaj preigrana PIHALA za 12 mož. ■ Pismo jo nasloviti na upravo »Slo-\eneut pod Šifro: Filiala 1173. Brlel v izvrstnem stanju, zaradi nabave avtomobila ugodno naprodaj. Naslov pove ALOMA COMPA-NY, Ljubliana, Aleksandrova cesta 2/1. 1150 Prenrlčalte se v gostilni »Pri Fajmoštru« o dobri kvaliteti in nizki ceni vin: Otelo 11 Dip, Štajerc 12 Din, Bizelc 12 Din, Rizling nov 16 Din, Rizling star 16 Din, Portugalka 16 Din, Traminc 20 Din. 1093 Klavirji Vrvarske izdelke naiboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. se sprejme kot ТГКЛС in priliaJonoi.ec vj|je# . Naslov v upravi na deželi proti vsej oskrbi c, , ter primernemn plačilu. - »Movenca« pod št. 1038. tslolnm 8 e sprejme tudi šteoarica Začetnica, želi službe. Gre dva meseca samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Pridna« št. 1142. DvodnCn hišo novo, prodam v Stožicch pri LjuMiani. - F. Jerko, Črnuče, Ježica. eta rabljen cena tretjina novega, prodam - Nas ov v upravi lista pod St. 928. Veliko Izbira lepili poro tn h daril po nizkih cenah A. f UCHS, zlatar t/ubljan«. SelenMirjrova 8. Poceni se proda etični aparat 7. visokofrekvenčnim tokom za masažo nri FR. KUŠAR, trgov., Dravlje. Potnika za grpfirne izdelke sprejme večje podjetje v Sloveniii. — Ponudb- na upravo lista pod št. 1186. Izurjene, izvrstne zastonn'ke Za prodajo obveznic rat-ne štete na obroke, išče pod zelo ugodnimi ролор Hrvatska banka d. d. Zagreb, Margarctska ul. 4. Marljivim osebam ie zagotovljen stalen zaslužek, Delo vod ia — vsakovrstna kmetijska in , liišna dela. - Ponudbe upravi 2 do 3 sob lScem za takoj »Slovcnrni pod Šifro: »Stalna a|j nlaj. _ Ponudbe na _s,užb0 8tev- "74<- upravo lista pod »SiStri« MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbeno in pohištveno mirarstvo takoj sprejme Vinko Zupan, mizar, s souporabo kopalnice in , Koroška ccsta Tržič na Gorenjskem. ( vrtom na Brinju ob Dnnai----- ski cesti odda takoi Po MED Prodam 2 vagona lepih smrebouih MOHlf od 6 do 9 m dolge, franko vagon post. Sevnica, po 5 Din komad. Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. INDUSTRIJO ! VELETRGOVCI! Tovorno dvigalo, skoraj novo, za 200 kg obtežbe, 160X110 veliki, »Fahr-stuhl«, sc zelo poceni proda. — Vprašanja na upravo »Slovenca* pod: »Dvigalo št. 979«, !Vajlep5a drva Cebin, Ufnlfova ul. 1/2 1 delka. ajdov, trčan, lastnega pri-500 kg, prodam. Stenovante D^ dveh sob Niše - oosestva " p. Beltinci. 1026 zlasti manjša blizu mest, nakup in prodajo posre- Žaket in telovnik Zastopnike tn potnike koininski zavod v Liub- za v vseh večiih krajih Slo- .'Jani, Gledališka ulica 8. , n,0tni ea vsa tesarska dela, samostojen. vešč pri stopnicah in težjih konstruk-cijah, sc takoi sprejme. Spe|(te Ponudbe z dobrimi spričevali nai se pošljejo na upravništvo tega lista pod šifro »Samostojen« St. 1066. venijc — išče za vsakovrstna zavarovanja HERCOG-BOSNA splošna zev. dr., nodruž-nica Liub'iana, čelenbur-gova ulica št. 7. UČENEC se sprejme v trgovino z mešanim blarfom na deželi. Stanovanje, hrana in perilo v hiši. - Naslov v upravi lista pod St. 1195. VAJENCA za kovaško obrt sprejme J. Malovrh, kov. moj.. Polhov gradeč. KONEC~PET1; ~~ Kdor hoče delati in dobro zaslužiti, nai pošlje STAVFIČČA Bežigradom ob Sa-ulici naprodaj. — |,w , ". Pojasnila pri M i r t i č , Eivaitsce brez megle Dunajska cesta 47. 1190 v zatišni, vetrn neizpo--- stavljeni višinski legi s StaVblM РаГСС!«) se ceno proda ali pa zamenja za manjšo pisalno mizo. — Ponudbe na unravo Slovenca poci »Žaket« 1031. svežim gorskim zrakom, z možnostjo dietne pre- obsegajoča 653 m2, se radi Prodam po zelo ugodnih cenah: gladko (šperano) politirano, zelo lepo in •Si spalnico dalie masivno brslovo, hrane in docela mirno, preselitve proda. Parcela politirano in eno maga-suho, zračno solne., se- ]eži na Kodclievcm in ian; pleskano. Andlovic, parirano in čisto sobico, ima jako lepo solnčno Ljubljana, Domobranska iščem za 40 tetno žen"ko lcgo. Več se izve v upra- cesta 23, (na Poljanah), osebo z malim defektom vi iSlovenca« pod 1200, na pljučih, v svrho več-tedenskega zdravljenia. -Ponudbe se žele tekom enega tedna na naslov: »Višinsko sol-ce St. ln<>2« na upravo »Slov.« - Navesti je ccne in opis nu-denega. Tvrdka A. VOLK LiuOliana. Rosllevn eesta 24 nudi nateer.oje vse vrste ošenlćno moko In drucrc mlevske 'zdolke Cahieva le cenik Solnčno stanovanje lepo, se odda boljši stran-takoi za navodila in pro-, ki brez otrok. Najemnina Pridno dekle Zanesljivo, od 14 do 16 let, iščem. - Naslov pove podruž pod -»Hočem 20 Din v p!smu se plača pol leta naprej. Slovenca, Celje , Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod žt. 1039. zaslužiti POTNIKE sprejme za več okra'ev v Sloveniji do'^ro vpeljana domača tvrdka za prodalo šivalnih strojev in koles proti visoki provi- uprava Usta pod St.1120. «tf- P" zadovoljnem dc-y lovaniu tudi plača. Po- VAJENCA poštenih staršev, sprejmem v trgovino z mešan, blagom. — Ponudbe na Franjo Čeme, Radeče pri Zidanem mostu. 1052 nudbe z navedbo dose-danj. delovanja pod M-f- Sobe Pridno, zdravo in pošteno flntffp - sprejmem za UClVIo hišna in vrtnarska dela s 1. marcem. — Pavlin Andrej, posest, in cesta gt vrtnar. Vodovodna cesta, Sp. Šiška 275, Ljubljana. Čevljarski mojster ki je zmožen tudi kmečkega dela, dobi mesto. -Stanovanje začasno tudi brezplačno na razpolado. . Naslov v upravi 1133. Dva vaienca za kovaško obrt, zdrava in poštena, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. —■ Anton Čelik, kovač, Radobova vas 27, Dolenjsko. _1143 " VAJENCA za pekovsko obrt sprejmem. Biti mora zdrav in močan okrog 15 let star in poštenih staršev z dežele. Hrana, stanovanje In perilo pri mojstru. —■ Karel Be'e, pek. mojster. Rožna dolina pri Ljublj. IščemT kuharico in sobarico obe perfektni, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, v dobro in trajno službo. Ponudbe na naslov. Irena Lorghino, soproga tovar. ravnatelja, Petrinja, Hrv. ISče se samostojna z letnimi spričevali, ki je vešča tudi drugih hišnih opravil — k lini majhni družini. Nasloviti na: dr. ReSelar, Zagreb, I lica 42/11. W9 Malo stanovanje v Ljubljani 2 sobi z malo pritiklino. kuhinjo in cv. kopalnico, iSče prijetna stranka za takoj ali majnik. Ponudbe lfiv in agilen na upravo. Па A'orra C^mpuiv, Ljub-__________________ Ijana, Aleksandrova cesta 2 pod »Plačilo vnaprej za daljšo dobo«. Solnčno stanovanje treh sob z uporabo vrta, išče mirna stranka brez otrok za takoj ali maj. -Ponudbe pod: »Cent r« na upravo »Slovenca«. Sr^rm? вгпм zlatnike in različno zlato kupi F. Čude", I Prešernova 1, Ljubi). V snkov! - I hI po nn'visjih cenah črno. 'uvelir, Ltubl nn4 Wol'nv>. 'llip.a 5fcv Pianino a ti glasovir ln SPALNICO kupi Vodeb — Maribor. Gosposka 41. 1156 Poceni naprodaj dve stafaži za šepcerijo, 1 za manu-fakturo, dva pulta, še večinoma vse novo 1 postelja z mizo (Tafelf-ittJ, zložljiva sejmska stojnica. — Naslov v upravi pod št. 1044. Proda se takoj SINGER šivalni stroi poceni, dobro ohranjen, pri Franc Jeriha v Smar-tnem pri Litiji Stev. 5. Prodam ne obrobljene hrastove plohe od 60—120 mm debeline, od 2—4 m dolžine Naslov v upr. lista pod St. 1126. Solnčnat vrt s stanovanjem - dam v najem. - Rupar, Tržaška Kupim ; proiprono baskrllovko (Bass-| fliifre'horn) ali etonium. —-Cenjene ponudbo na oc -sni radi oddelek -Slovenea« pod šitro »KrilovKa št. I171a. Kupi se dobro ohranjena 11. 116-1 Avtogaraža _ \Шео za 5 avto, z delavnico in malini stanovanjem, vse lepo, prijazno, solnčno, posebnim vho'om in poleg hotela »Stara po- « <=ktr. luč|o, išče v sre- šta« v Kranju, se odda mcsl,a sam; v najem s 15. marcem. . (=ki |ospod PonuHbc pod Vpraša se pri Franc Gor- ' "Bllzlna stolnl^ 1141" jancu v Kranju. 1182, na "Pravo i ki mora imeli d v o | ri a vrata in dobro zapo-o. -Ponudbe naj sc pošljejo: Hranilrica in posojilnica v Predosljih pri Kranju. »Slovenca«. Pleiilni stroj St. 8, še malo rabljen, za-opustitve poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1125. Pozor izdelovalci cementnih izdelkov! Proda se zelo poceni nov model za izdelavo cementnih cevi 100'20 cm. Naslov v upravi pod »Cement« št. 1063. .,Planinka" zdravltn ča| prenavna. Meti in usvo 'lite kri. izbolffta slabo nrebavo sl i bolno -tnlo-vrnile ''reves naaihovn-njo. obolon.ia mokračne kisline, leter. žolča in žolirii kamen V'.po Ibujn 'inet t 'zl-or o učin ku o nri nrterioaktcrozi >I'lantn a« 'a.i ie pristen v plombiranih tmketih po Din o-- 7. napisom proizvajalca: I.rkarna Itahover l.'nhltana Koncresnl trs i Dobi se v vseh tokarn"hl leicziislovino lekarnarja dr. (}. PiccoM-m v Ljubljani krepča osla bele. malokrvue odrasle in otroke za pisarne ali Sprejmeta se 1 ali 2 boljši slično - se oddajo v Ma:-'rov! ulici 14, Ljubliana. SOBA Vrtnarji! Cirka 10.000 m' zemli'sča sc odda ugodno v najem v Linhartovi ul. 35. Oglasiti se ic pri hišniku, tam. UrarskT iDkal na i ako prometnem kraju gjgV pr; ,ipravir Slovcnca GOSPODIČNI na stanovanje in hrano pri »Taboru«. - Naslov v upravi »Slovenca« pid: »Solnčna soba z balkonom« Stev. 1194. Pehorii vseli vrst kupi FRAN ■ •»■ВВвИ s Г. POGAČNIK - Ljubljana, . T . ,, Dunajska cesta 36. - K s trgovino z mešanim bla ponudbi je poslati vzorce. >5om na dobro vPe Harmonij aligasovil kupim. - ČEBELE A. Ž. nekaj panjev prodam. -Iv. Zupan, Trstenik, p. Kranj. Žimnice modroce postvltne mrežt želez post, lie tzložljivel otomane divam id drug' tapetniške irdelkr dobilv nanvotK pn RUDOLFU RADOVANU. (apelniko Krekov Ira II 7 IpoUo Mestnega domal opremljena, s posebnim jviiodom, v bližini šcnl peterske cerkve, se odda solidnemu gospodu. Na- kuharica v Ljubljani, 17 let v prometu, se takoi odda radi selitve s 1. majem: tudi stanovanje na razpolago. Naslov pod štev. 1196. ŽELITE - GOSTILNE v mestu ali na deželi prodati, dati v najem, poslu-žite se izbere resnih re-flektantov. - »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Poizvedbe pod št. 1166. Kdor eeintira Poizvedba. I« de- knpil meseca ljubljanski zastav-Ijalnici dva гоки. se vljudno prosi, du javi svoj nnstov nn nprovo »SfoT.< pod; Ro* 1175. Lepo stanovanje se odda takoj: dve sobi, kopalnioa, veranda, ku-liinja in klet. Naslov v upravi lista pod št. 1140. Odda se prazna s posebnim vhodom. — Janševa ul. 6, Ljubljana 7. Jos. Sicherl, organist v p. - »Lavretanske litanije« -I (Semeniške), III. izd. 1923, i se še dobe v Jugosl. knji-Igarni, pri Ničmanu in avtorju v Domžalah St. 105. Partit. Din 3.50. 943 ljano, predam ali dam posamezno v najem. Naslov v upravi lista pod 1091. Predelna stena steklena, lepa, velika, naprodaj v trgovini Ver*uč, Stritarjeva ulica. 1082 Bencin - motor 4—5 PS, dobro ohranjen, se proda — Poizve sc: Albin Južina, Mestni trg št. 19, Ljubljana. 1133 Dve postelji iz češnjevega lesa, prodam. Zelena jama, Jamski trg 196. 1161 Perje OTROKA okolu dveh let, sprejme z z gospodično, ki bi iincla Trgovski so?rudnik 26 let star, s 75 000 Din gotovine, sc želi poročiti očiščeno, za postelje, nudim po 55 Din kilo, dokler je zaloga. - A. Lka^t, . Podova - Račje. 1146 Rabljeni in novi pisaini stroj najboljših znamk po najnižjih cenah i. Ban Ladi to., Maribir, Sbvenska ulica št. 7. Telefon 100. 1. VARD1AN Sisa4 53. Hrv. vso oskrbo ožrnjen par brez otrok. Dobra vzgoja zajamčena - Naslov v upravi lista pod 81. 1193. Kratek glasovir veselje do gostilne ali (Stutzfliigcl), modem in trgovine. - Cenj. ponudbe blagoglasen, se po- na upravo -SIov.j pod ceni produ. - Maribor, šifro »Agitnost št. 1133". Frančiškanska 21. 1145 Priporoča svojo najboljše Tamburice Svilene klobuke in slamnike v popravilo ter preoblikovanje za dame in gospode, sprejema modni salon StuchIy-MaSke — Ljubljana, Židovska ul. 3. Mizarstvo /.a stavbena io pohištvena delit sc pripoioća tvrdka I M I N K LUbliana, Linhartova nlicafl. f. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobile po najnižjih cenah pri PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Kdor je priden lahko zasluži letno 35.000 Din. Lep samostojni obrt. Potrebni kapital za začetek par sto dinarjev. Le resni reflektanti naj pišejo pod: »Novo« na upravo »Slov.« v Mariboru. Pismu je priložiti 20 D za vzorec in navod. HlBVfFShe CitPCBamoVZOD le pri tvrdki B fn-' ч • n Ljubljana, Mestni trg 3. Vsakdo takoj brez učil. igra najlepše komade in šla-gerje. Uglaševanje ceno. Zaloga podložljivih not slovenskih in nemških. Tovarna ш caloRs Klavli tev prvovrut iMstninicutoi različnih tvrdk kakor luitt lastnih izdelkov ('ourbet) oddelek za popravila l'ltl«5evanje in popruvila za ntuHh Malico Kun«prvato< rlj in d r nire itiMlitiite »r Iz ICOlavlJnjo od moje fvrdlio, To^na [HMtreilia zmerne cono: tudi nu obroke Izdelovalec klnvtrlev R. WAR. ItlNKK - Ljubljana Gre. eorclieve utlie L I nadtitr. F oto-atei|e D. RovSek Ljubljana Kolodvorska nllca it. 34 so vljudno pr porofaslav-noiuu obf.nstvu v mestu inuadožcli poscimza II-i.anje Hkupin, ler za vsa driiRa v fotoprr. stroko spada 'ofa dela. 1'vrSoJein prvovrstno povefnno stike na papir in platno. — Na zahtevo pridem totORrafirat tudi na dom,Cene /elo zmerne, t', n pc. kolegom nripo-ro am nreizk'iSone prvovrstne f to-ptoš^e, papirje in druge potrebščine, francoskih in drugih tovar u. Vetospoštovanjem D. KovSek. Čevlje vsakovrstne, imam stalno v zalogi pri »urarju« v Cerknici. — Cene: pol-čevlji boks 150—200 Din, visoki boks 170—230 Din. Lastni izdelek! Tudi po naročilu. - Se priporoCa Ivan Petrič, Selšček, Begunje — Rakek. —avto-vožnje" oskrbujem vsak čas г brzo-lovornim 3-tonskim avtomobilom. - Naročila se sprejemajo v garaži pri tvrdki Bo'aUio, telef. št. 2147, Medvedova ulica št. 6 — Šiška. Poravnajte naročnino! Soi sv. ROMa za noge (R)> Otrdela kois Zmrzlina. _____Potenje rok Oteklina. D°8' Utrujenost (zpahueuje. Poškodbe in pekoče noge. ozdravlja noge. Ako raztopimo malo množino sob sv Roka za nog« v topli vodi. dobimo vodo. ki ;e nasičena г okstge-uom. ki čudovito dobro učinkuje oa bolečo nogo iu ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevliev Ozdravi oajbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico. Ui |0 povzroča ozeblina, in vsako rauo ne nogi Pri daljšem uarnakanju postane io kurju očesa in trda koža tako mehka da se morejo odstraniti brez uoža ali britve Prav gotovo ie. da sol sv Roke za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno oogo. Ozki celo uovt čevlji postanejo udobni, kakoi bi lih nosili že več lot. Lahko poljubno hodite in vet ur stojite aa enem meetu. ue da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane Din 16*— Dobiva se s vsaki lekarni in drogerijL Ako je pa ne bi dobili, obrnite se na krajevno zalogo Gregorit „SarnUs" crogcriia L ubliena. Jauna zahua a! Zahvaljujem se tem potom »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani in »Jadranski zavarovalni družbi« za tako kulantno izplačilo požarne škode pri meni, ter isti vsakemu najtopleje priporočam. Franjo Černe, trgovec, Radeče pri Zid. mostu. Ceoe.se vo< on RAZPRODAJAH se aob• osakoureino manuiahiurno blago samo o' 1RPIN. MARIBOR, (Jlaom trg iteo. t?. Zogapjo - sodario za vodstvo izdelovalnice lesenih sodov — ter energičnega nadzornika sprejme velika cementna tovarna v Dalmaciji. * Ponudbe na PoStni predal Stev. 167«, Ljubljana.