V Ljubljani, petek dne 26. junija 1914 ^—mjggg/ggggfggggBggBSBESSSSSšEBBS*SB 111 1 |Pr >osamezna številka »Dneva11 slane 6 vin., ravno toliko Številka „Bode?e Nele”. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično prilogo „BO» DEČA NEŽA-. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ t prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge oeloletno 18 K, mesečno 1'50 K. Ca zunanje naročnike stane „Dan 0 prilogo celoletno 12 k četrtletno 5‘60 K, mesečno i‘00 K, Naročnina se pošilja upravniSlvu. Telefon itevllka 118. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma so tke sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačaš petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ih zahvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju popust.. — Za odgovor je priložiti znamko.- Odgovorni urednik Radini Korene. z last in M ...Učiteljske tiskarne”. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodete Nela Sedanji poloial na Balkanu paziti, da nam nemška deca ne spači med občevanjem naših lastnih otrok, kar ]e drugi glavni namen »Schul-vereina«. Na vzgledu teh nesrečnih priseljenih otrok naj pokažejo slovenski starišl slovenski deci vso zlobno hudobnost nemških nakan v »Schulverelnu«. Navajajte deco k ljubezni do CMD., v kateri naj slovenska deca vidi svojega največjega zaščitnika, prijatelja in dobrotnika. Ce bo naš naraščaj vzgojen narodno ponosno — se bo delo »Schuverel-na« tudi vnaprej ubijalo nad lastnimi namerami. Prenk Bib Doda bogvekje. — Vstaši povsod zmagoviti. — Dunajska togota radi konkordata. iz Črnomlja. »Narodna čitalnica v Črnomlju« opozarja cenjeno občinstvo ter vsa belokranjska in druga narodna društva na izlet združen z veliko ^ljudsko veselico, ki ga prirede Črnomaljci dne 5. julija 1914 v divni hr-vatski Ozalj. Odhod iz Črnomlja ob 12:23 min. opoldne vrnitev ob 7:51 min. zvečer iz Ozija. Med vožnjo v vlaku kakor tudi pri veselici svira sl. črnomaljska mestna godba. — Cenjeno občinstvo se opozarja pri tej priliki na krasno vožnjo po novi belokranjski železnici od Semiča dalje ter posebno na del vožnje od Metlike do Ozlja, ki pelje tik ob zeleni Kulpi, dalje na predor pod starodavnim frankopanskim gradom Ozalj itd. — S tem izletom more se združiti še drug izlet in sicer na tak način, da se odpelje cenjeno občinstvo z vlakom, ki dohaja iz Novega mesta ob 4. uri zjutraj, naravnost v Karlovec, si ogleda to prijazno hr-vatsko mestece ter sc vrne z vlakom ob 3; 11 min. popoldne v Ozalj. S tem vlakom pribite (kakor so nam zatrdili: v jako velikem številu) tudi Karlov čam ter je pri tem vlaku tudi aprejem gmtov. -W«f»psr«clrjO po pri- hodu tega vlaka vrši se v Ozlju ob sodelovanju črnomaljske godbe velika ljudska veselica. Ker je to prvi skupni izlet belokranjskih Slovencev med mile brate Hrvate se pričakuje od strani cenjenega občinstva kar največje udeležbe. LOGJE NA GORIŠKEM. Čudno ravnanje z vojaštvom ob avstrijsko - italijansko meji. Malokateri se zmeni za naše fante, kateri služijo v obmejnih postajali in javnosti je prikrito, kar počenjajo ž njimi njiii poveljniki. Tudi v zakotno vas Logje na Goriškem, ki leži tik ob italijanski meji, prihaja že več let 3. stotnija 27. domobranskega pešpolka. Do tedaj, dokler je bil njih poveljnik g. stotnik Globočnik, kateri je bil pa v veliko žalost cele stotnije premeščen s 1. majem Iz predsedstva Slov. Sokolske Zveze se poroča: Prepoved IH. slov. vsesokol-skega zleta je provzročila vsepovsod umljivo in upravičeno razburjenje. Kakor je naravno, se ta povsem nepričakovana prepoved v javnosti tolmači na razne načine, ter se je spravila ta odredba polic, ravnateljstva tudi v zvezo z zadnjim potovanjem dež. glavarja kranjskega na Dunaj, kateremu se je očitalo, da Je 011 provzročil prepoved zleta. Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze, ki je radi te prepovedi takoj posredovalo na merodajnih mestih, je prišlo do prepričanja, da je na udarcu ki ga je prepoved zleta zadala vsemu slovanskemu sokolstvu in ljubljanskemu prebivalstvu, g. deželni glavar kranjski povsem neudeležen, ampak da so prepoved provzročili oni cinitefji, kojim je na tem, da bi se inozemski naši sokolski bratje našega zleta ne udeležili. Ko to dejstvo konštatiramo, poživljamo vse slovensko sokolstvo, da naj priprave za zlet z vso vstrajnostjo nadaljuje, ker ima predsedstvo Zveze upravičeno upanje, da bo doseglo, da se bo • tet.1M1*!' votno določeno. Po tej izjavi je jasno, da dr. Šušteršič pri prepovedi ni bil udeležen, kar jemljemo na znanje. Kakor se sliši, se bo storilo vse mogoče, da se zlet omogoči. Vsi slovanski listi pišejo obširno o prepovedi. Vsi slovanski poslanci so pripravljeni nastopiti za to, da se zlet vrši. Lahko rečemo, da že dolgo ni kak dogodek tako razburil vso slovansko javnost, kakor prepoved sokolskega zleta v Ljubljani. Nas veseli, da v teh težkih časih stoji vse Slovanstvo za nas. Ta glas bodo morali tudi zgoraj slišati. Nova nevarnost med Grki in Turki CELJE. Nemška policija izziva slovenska fante, da jih potem zapira. Naši okoliški fantje imajo to lepo navado, da pridejo na nabor v velikih skupinah na s slovenskimi zastavami okrašenih vozeli, ter s slovenskimi znaki črez prsa, za klobuki itd. ter radi prepevajo slovenske narodne pesmi! Dogajalo se je v prejšnjih letih res, da so fantje divje rjoveli in tulili, ter dali s tem povod policiji za vmešavanje. Hva-labogu se je pa v tem oziru v zadnjih letih spremenilo mnogo na bolje, kar je uspeh raznih društev! Na Tehar-jih obstoji podružnica slovenskega del. podp. društva, katera ima močen pevski zbor 18 pevefev. Več izmed teli jih je šlo dne 18. t. m. na nabor, ostali pevci, da jim izkažejo svoje prijateljstvo so jih spremljali. Po mestnih ulicah so krasno ubrano prepevali slovenske pesmi, tako, da so se celo Nemci ustavljali in izražali svoje zadovoljstvo nad dostojnim nastopom. Pred kavarno stoječi Nemci so se medsebojno povpraševali od kod so ti fantje, ki tako lepo pojo. Med tem pa se zaleti policaj Sch\varz v sredo med fante in zgrabi slovenskega pevca Zupanca za prsi, 11111 strga slovensko trobojnico ter ga hoče aretirati. Ko so fantje proti temu nečuvenemu postopanju nemškega policaja protestirali, da jih mora vse zapreti, ker je vseh 20 v Polo, ni bilo čuti pritožb. Na njegovo mesto so poslali iz Tirolskega nekega Czusaya (ne zamenjati s Čuvajem), kateri si dovoli marsikaj, kar je proti predpisom. Vojaki se hodijo pritoževat k tukajšnjemu prebivalstvu in s solzami v očeh jim pripovedujejo, kako sc jih trpinči. Za vojaštvo je po popoldanskem povelju, navadno ob 5. uri prosti čas. Naše fante pa vidimo do 8. ure pa tudi do polu 9., kako še delajo, toda ne tega, za kar so prisegli, ampak opravljati morajo razna dela kot: mizarska, zidarska, vrtnarska itd. Niti dnevov, ki so Bogu posvečeni, jim ne prepusti. Tako smo videli na Bin-koštne praznike delati jih, kar je proti vsem predpisom. Sploh jim ne da niti trohice prostega časa; če že ni druzega dela, jih zažene po kamenje. Razume se, da vsled prevelikega napora marsikdo obnemore in bi se rad javil pred zdravnika, toda boje se ker fungira 011 sam tudi kot zdravnik, kar je sam izjavil. Tudi napranj civilnemu .prebivalstvu se kaže kot pristen Tirolec; vsakogar nahruli kdor stoji preblizu vojašnice in vojakom je prepovedal občevati ž njimi. Merodajni faktorji naj sc potrudijo, da bi g1, stotnika podučili, kaj je ‘ pravzaprav naloga obmejnih postaj. Zakaj so bili pod g. Globočnikom zadovoljni? On kot moderen vojak je pač^ vedel, kaj je njegova naloga. G. Czurayu, ki je staroko-pitnež, tega menda ni treba vedeti. Karakteristično je za njega pač to, da je že pred 5. uro zjutraj na dvorišču, kjer ponavlja dan za dnem vse one lepe nemške fraze, dokler se ne vleže v posteljo točno ob 9. uri zv. Pač »šimel« in teh nas Bog varuj! G. stotnik, pokažite se vsaj mrvico filantropa — drugače se vrnite zopet tja, od koder ste prišli, ker naši slovenski fantje niso v nobenem sorodstvu s Tirolci! Pošljite naročnino ako je Se niste! LISTEK čase, se vendar nisem hotela ločiti od demanta: bil mi je predrag spomin na velikodušnega neznanca. Demant je vse, kar imam od njega, ko ne vem niti njegovega imena... Lujza, ta kamen ostane pri naju, hraniti ga hočeva pobožno.« »Da, mamica, prav imate.« »In. veš, dete moje... kdo ve, ali ti ne bo koristil nekega dne. da se daš spoznati temu možu z zlatim srcem... Ako bi mene več ne bilo... ako umrem ...« »Mati!...« je viknila Lujza presunljivo. »Pomiri se. dragica. Upam. da bom živela še do dne, ko te zagledam srečno... a vendar, če bi hotela zla usoda, da izgubiš mater pred časom ...« »Mati, mati, ne govorite tako! Trgate mi srce ...« »No, vidiš, takrat ti utegne biti demant v korist, bodisi, da ga prodaš, bodisi, da se kdaj izkažeš z njim neznanemu prijatelju, ki bi nama gotovo prihitel na pomoč, ako bi le vedel za naju... Obdrživa ga, dete moje... Daj... idiva ...« Ta hip pa je stopila zopet Alisa de Luks. • »Madam,« je dejala z razburjenim glasom, »oprostite mi. da sem slišala del vajinega razgovora; nočem tajiti, da sem ga poslušala namenoma ... prisluškovala sem... tako pač hoč.e gorje mojega življe- nja: navadila sem se poslušati, kaj govore okrog mene...« Solza je zdrknila vohunki po bledem licu. Ivana je gledala nesrečnico z grozo v srcu. Kaj je bila pravzaprav ta čudna ženska, da se je navadila prisluškovati okrog sebe?« »Bodi kakorkoli,« Je nadaljevala z naporom Alisa de Luks, »a slišala sem. Sama bi bila morala pomisliti, da sta brez sredstev; a jaz, madam, sem bogata, bogatejša, nego si sama želim: več hiš imam v Parizu. Ali bi hoteli sprejeti eno izmed njih v zavetišče?« Ivana de Pjen ni vedela v prvem hipu, kaj naj odgovori. »O, jaz nesrečnica!« je zajecljala Alisa. »Saj si morata misliti po vsej pravici, da se skriva za mojo ponudbo le nova zaseda!« »Ne. ne, madam«, je vzkliknila črna dama. »Verjemite, ta grda misel mi ni prišla na um. Saj vidim sama, da se izpostavljate s tem. da nama vračate svobodo, gotovo veliki nevarnosti; kaj morem torej drugega, kakor zaupati vam?« »Res?« je zamrmrala Alisa. »Oh, če pa mislite, da mi dolgujete le nekoliko hvaležnosti, pustite mi radost, da sinem storiti vsaj malce dobrega... In ker nočete prebivati v eni izmed mojih hiš. sprejmite vsaj tole!« To rekša je položila na konec mize mošnjo, v. kateri ie utegnilo bi- ti svojih sto zlatov. Živa rdečica je poškrlatela obličje Ivane de Pjen. Lujza je v zadregi pogledala v stran. Toda Alisa je pokleknila. »Madam,« je rekla s strtim glasom, »ne zavrnite prošnje umirajoči! Sprejmite to peščico zlata, ki je namenjena, da olajša tej žlahtni gospodični vsaj prvi čas...« Ivana je pogledala svojo hčerko in se zdrznila. »S tem, da sem sprejela nalogo, stražiti vaju kakor jetnici.« je nadaljevala Alisa, »sem storila zlo, ki mi gloje srce noč in dan. Prisežem vam, da olajšate samo zadnje dneve nesrečnemu bitju, ako sprejmete ta neznatni dar Zakaj,, ako ga sprejmete, madam, potem vam bom lahko verjela, da ste mi odpustili...« Ivana de Pjen je pogledala svojo ječarico s pogledom polnim brezmejnega sočutja. Še hipec se je obotavljala, nato pa jo je premagalo njeno velikodušno srce in pomolila je obedve roki Alisi. ki jih je prijela in jih poljubila goreče. Zdaj je Ivana vzela mošnjo. Hotela je reči čudni varuhinji kako besedo v slovo; saj je čutila do nje samo še usmiljenje. Toda že je bila Alisa vstala 111 izginila brez glasu. »Idiva!« je rekla Lujza. »Čudna ženska!« je pomislila Ivana de Pjen. ko sta bili na ulici (Dalle.) M. ZEVAKO? Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) To rekša, je Alisa de Luks odšla. Mati in hči sta ostali prve hipe kakor potrti od žalostne radosti, ki Jima je polnila srce. Nato sta se oklenili druga druge v dolgem objemu. Zdajci pa je prešinila Ivano de Pjen nova misel; vsa se je stresla od nje. Bila je svobodna: stala je s hčerjo vred takorekoč na cesti, brez streli® “ikruha. Vrniti se v hišo v ulici oen-Deni je bilo nedvomno isto, ka-Kor pasti zopet v oblast Henrika Monmoransiškega. Svobodni, da; aii kam se naj obrneta? Ivana je čutila, da ne bo mogla več delati za svojo hčer kakor nekdanje čase. Ponudena sVoboda je bila samo brezpomembna izprememba njenega gorja. Pridobili sta zgolj to, da se jima ni bilo več toliko bati Henrika Monmoransiškega nehote ^ Z nama‘>" *e zamrmrala »Mati,« je dejala Lujza hrabro kakor da je sledila Ivanini misli korak za korakom, »prej ste delali vi za naju obe; zdaj bodi to moja naloga.... Za prvq silQ pa imava še f jednako pelo, se je Zupanc izmuznil, ter odšel mirno proti kolodvoru. Tu pa ga sreča mladi g. Zamparutti — ga zagrabi — ter vleče k policaju, nakar je -ta Zupanca res aretiral. Zamparutti je imel zato vmešavanje najmanj povoda — ako pomisli, da njegovo hišo obiskujejo skoraj izključno samo Slovenci — saj so mu Nemci v osebi Dirnbergerja zadali občutno konkurenco. Stalni gostje te hiše, pa naj to o priliki gospej mami povedo, da prevročekrvnega sinčka malo za ušesi potegne, sicer bodemo o tej stvari nekoliko bolj obširno govorili. — Očividec. Štajersko. Laški trg. Tukajšnji hiper-talmi in polenta germani se zaradi obč. volitev, katere so za njih neugodno izpadle — še sedaj ne morejo pomiriti. Ni jim dosti, da so pričeli z bojkotom gostilen zmernejših Nemcev, marveč so se sedaj še vrgli na pomije (svinjska piča). Tako je janičar Schuchel, ljubljenec renegatske klike neki ženi, katere mož je baje s Slovenci volil, odpovedal — pomije. (Gospodom voditeljem janičarske garde pa čestitamo, da so š svojo visoko politiko že na pomije dospe}!. Pri nas in drugod. Svojčas smo poročali, da je v Gradcu streljal na nekega socialdemokratičnega uradnika strok, organizacij krojaški pomočnik Matašič. Matašič je samo en dan, ko Je bil štrajk delal, a socialisti $o pritisnili na mojstre, da ga nobeden ni več sprejel v delo. Pretečeni teden je bil Matašič pred graško poroto oproščen. Kaj bodo storili so-©iaidemokratje radi tega porotnega pravoreka?! Danes, v petek zvečer prirede veliko protestno zborovanje, ker vedo, da se jim je Matašič. ki je skoro postal morilec, Izmuznil le za-to, ker so sedeli na porotni klopi njihovi zakleti nasprotniki, nemškona-clonalni meščani. Ml smo doživeli v soboto 20. t. m., da nam ie porota zavrnila zadoščenje na čisto pavšalno sumničenje veleposest. Fr. Robleka potom »Sl. Gospodarja«. Graški socialni demokratje naj nam bodo za Vzgled. Vstati morajo tudi pri nas vsi zavedni elementi v protest na nezaslišan korak mariborske porote od 20. t. m. in pokazati s protestom, da smatramo pravorek onih porotnikov kot pristransk, ravno tako, kot smatrajo socialni demokratje izrek porote v Gradcu v slučaju Matašič kot •ečuven atentat na človeško življenje. Človeška čast je v vsakem oziru še dragocenejši zaklad, kot življenje, zlasti Ce pomislimo, da se k\e- \ rikalni jezuiti ne bodo zadovoljili s tem, kar se je zgodilo, marveč, da bodo v bodoče neprestano rovali naprej. Tudi naša dolžnost je, da pokažemo s protestom, da nismo voljni pretrpeti mirno, da bi se teptalo pravo in vest! me it dletli? vidi se ga v senzacijski veseloigri sSL' io-ial Dogodki v graškem občinskem svetu. Graški občinski svet je torej razpuščen. Nemške meščan, stranke so dosegle kar so hotele in strmoglavile socialnodemokratično stranko, ki se je smatrala za edino gospodujočo stranko v Gradcu. Sedaj se je to zgodilo, kar je bilo pričakovati že od onega dne, ko so socialni demokratje dobili v graškem občinskem svetu svojega podžupana in sta zanj glasovala tudi zastopnika oficirskih umirovljencev, člana uradniškega kluba. V Gradcu bo zopet zavladal komisar do izvolitve novega občin, sveta. Ce bo pozneje bolje ie še ne more presoditi, kajti Nemci priznavajo, da jim vse skupaj pride prezgodaj. Vlada je odredila razpust, ker se od nadomestnih volitev v občin, svet ni nadejala nikakšnega zboljšanja razmer. K zadnji veselici »Schulvereina« v Račjem pri Mariboru. Dne 14. t m. je priredil v Račjem pri Mariboru nemški »Schulverein« svojo poletno veselico. Poročali smo, da je slavnostni govornik v pričo častnikov dejal, da Nemcem Dunaj ni nič, pač pa, da Je njihov del Berolin... Radi te notice, ki je prišla tudi v neki graški list, je »Marbztg.« od dne 23. t. m. zelo huda in razburjena ter trdi, da se niti omenjenih besed ni rabilo, kakor tudi, da ni bil navzoč noben oficir. Čudna Je ta trditev, tim čudnejša, ker je o nji informiral javnost človek, ki bo gotovo tudi pred sodnijo znal v potrebnem slučaju pričati. Maribor. (Prijet tat.) V noči na minoli pondeljek je neki Iv. Ferk iz gk Jakoba^Slc^.Gftncah y lomil v prodajalno trgovca Žnidariča pod' kavarno »Theresienhof«. Polastil se je gotovine 30 K in zbil tudi veliko kaso, ki je pa bila prazna. Ferk je radi tatvine že opetovano predkaz-novan in je kradel tudi v hotelu »nadvojvoda Ivan«, koder Je bil nekaj časa zaposlen, a mu tatvin niso mogli dokazati. Maribor. (CM. kres.) 2e pred dobrim mesecem smo opozorili, da bi bila letos lepa prilika, žgati CM. kres na predvečer, na nekem griču v Melju pri Mariboru. Ogenj tega kresa bi bilo gotovo videti po celem Ptujskem polju. Ker gre k Sv. Urbanu navadno malo ljudi, predlagamo, da se deli in gre k Sv. Urbanu samo par gospodov, ostali pa da gremo v Melje. Po dolgem času bi bil to prvi kres v neposredni bližini Maribora. Seveda se treba hitro odločiti in ne vse zopet prihraniti za zadnji trenotek. Goriško. Ponarejevalec bankovcev prijet. Na poziv laškega prefekta v Čedadu so prijeli v Sv. Lovrencu pri Moši J. Tomassino, ki je ponaredil veliko laških in avstrijskih bankovcev. aprli so pa tudi njegovega sina. Klerikalni tednik »Gorenjec« pravi, da je žalosten pojav za našo kulturo, da propadajo gledališča v Ljubljani in v Trstu! Gospodje klerikalci so že tako zaslepljeni, da niti svojega dela več ne poznajo in ga obsojajo. V Trstu sicer klerikalci nimajo ničesar iskati pri gledališču, so pa zato tem bolj zaposleni v delu za pogin slovenskega gledališča v Ljubljani. Res. žalostni časi so prišli za našo itak borno kulturo! Kamor pride klerikalec, zgine narodnost, mine čut za kulturo in narodno povzdigo. Gorje slovenski bodočnosti, ako se naše ljudstvo kmalu ne otrese klerikalnega larma! Klerikalizem Je prava šiba božja za naš narod. Hvala Bogu. da je na Goriškem v tem oziru boljše! Mažar z dolgimi prsti. V Grade-žu so aretirali Jur ja Votin iz Ogrskega. ki je kradel v cesarski vili. Pri kraji pa Je bil zasačen, nakar je skoči! v kanal in grozil z revolverjem. Končno so ga le ujeli in prepeljali v goriške zapore. Šipo v zaporu je razbil Josip Faletič iz Opatjega sela, za kar bo moral sedeti znova 24 ur v ječi. Nezvesta služkinja. Josipina Cej je ukradla svoji gospodinji več denarja, za kar se je morala kesati 48 ur v lapfltn. Radi klofute! Stefan Budigoj je bil kaznovan z globo 5 K, ker je oklofutal svojega soseda. Predrzen fant je Jernej Bratuš iz St. Florjana, ki je ozmerjal orožnike. Obsojen je bil na 15 K globe. Deklico je povozil v Solkanu Josip Rjavec iz Grgarja. Radi neprevidnosti ie bil kaznovan z globo 5 K. Konec porotnega zasedanja v Gorici. Dotični Feiss je bil od porotnikov popolnoma oproščen. Dobro za njega, če je nedolžen! Zopet oče posilil svojo lastno hčer! Te dni je sedel pred poroto finančni stražnik Feiss. ki je bil obtožen nenravnega zločina storjenega nad svojo hčerjo. Iz Tržiča pa poročajo, da so tam aretirali nekega Karla Moser in njegovo 151etno hčer ker sta zakrivila medsebojno nenravne zločine. Zena oziroma mati je že pred par dnevi zbežala iz sramote. Ostali otroci so bili prepeljani v Gorico, ker so pristojni v mesto. Dober kristjan je Peter Marin-šič, ki je dal zaušnico I31etnemu Simčiču, ki ni hotel iti v cerkev. Za to se je moral zagovarjati pred go-riškim sodiščem, kjer je bil obsojen na 5 K globe. Rešen Kormln! Kakor smo poročali, je obesil narodni trgovec To-roš slovenski napis nad svojo trgovino. kar je Lahe tako razdražilo, da so nahujskani od laškega časopisja, ponoči ukradli napis in ga požgali. Tako rešujejo Lahi svoj Kor-min. Ni pa res. da ni nobenega dru-zega slovenskega napisa v mestu! Na poslopju okrajnega sodišča je tudi slovenski napis! So pa res junaki naši Lahi! Slovenci pravimo takim ljudem — tatovi 1 Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden je umrlo v mestu 11 oseb, izmed teh 4 v bolnišnici usmiljenih bratov, 2 v ženski bolnišnici in 1 v umobolnici. Brivnice bodo v pondeljek na praznik sv. Petra in Pavla celi dan zaprte. Od prvega julija pa do konca avgusta bodo brivnice ob nedeljah in praznikih odprte le dopoldne. Posledica pretepa in brezbrižnosti. Martin Gregorič iz Ajdovščine je dobil pri pretepu rano na glavi, za kar se pa ni dosti zmenil. Te dni pa je moral vsled neznosnih bolečin v goriško bolnišnico, kjer so ga operirali. Nesreče. Jakob Besednjak iz Preserja se je pri odkladamu nneke- fce nevarno Ddavec Ni- kolaj Marušič iz Opatjega sela se Je pir delu opasno ponesrečil. Oba se zdravita v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov. S strehe je padel Valentin Leban ter se močno poškodoval na glavi ta levi roki. Mater božjo je hotel ukrasti Avgust Blažič v župnišču na Plamti. V eni roki je nesel sliko, v drugi pa svetiljko z oljem. Pri prenašanju ga je dobil stražnik in ga primerno podučil. Dnevno. Verske tolerance katoliški klerikalec ne pozna. On dobro ve, da bi sam preganjal drugoverce, ako bi imel oblast nad njimi in Jih tudi preganja in naravno je, da ne more verjeti, da bi bili drugi tolerantni. Dr. Aleš Ušeničnik straši katoliške Slovence pred Srbi tudi s tem, da Je ' Srbija baje v verskem oziru nestrpna. Njega nič ne ženira dejstvo, da je ravno Srbija znana kot država popolne verske tolerance, temveč je napisal brezskrbno te-le besede: »Res, da obeta Srbija katoličanom konkordat, a ta konkordat se še ni izkazal in konkordat je tudi lahko pod legalnim videzom svobode le sužna spona.« Tako-le trdi dr. Ušeničnik nekaj, kar ni res, ker Srbija je konkordat že sklenila (dr. Ušeničnik pravi, da ga obeta!) in res je, da se njeni katilčani čisto nič ne pritožujejo, ker sicer bi bili že vsi dunajski listi polni teh pritožb, zato bi že poskrbeli avstrijski konzuli in drugi dunajski agenti. Saj je vendar znano, kako vpijejo dunajski listi na Srbijo celo takrat, ako ona ničesar ni zakrivila in lahko si mislimo, kako vpitje bi nastalo v dunajskem časopisju, ako bi se srbskim katoličanom v resnici zgodila tudi najmanjša krivica! V tem slučaju bi gotovo zahtevalo dunajsko časopisje, da izroči grof Berchtold Srbiji takoj najmanj — ultimatum. Vse to dobro ve tudi dr. Ušeničnik, ampak njemu ni do tega, da bi katoličani v Srbiji vživali vse pravice, po njegovem bi morala srbska vlada izročiti celo Srbijo na milost in nemilost oni peščici katoličanov in Jim dati še celo srbsko armado na razpolago, da bi mogli pokatoličaniti vse pravoslavne Srbe — samo zato, da bi se prikupila dr. Ušeničniku in drugim slovenskim klerikalcem. Tako si zamišlja katoliški klerikalec versko toleranco: ne kot ravnopravnost in prostost vseh veroizpovedanj, temveč Kvn. tfatouctmov tUUl tam, kjer se nahajajo v ogromni manjšini. S takimi fanatiki je vsak resen pogovor nemogoč. Konopište in Schbnbrun. Dunajski dopisnik »Ruskega Slova« je mnenja, da nemški cesar ni prišel na Konopište samo rože gledat in duhat, temveč da je prišel delati politiko. Avstrijski vojaški in diplomatični krogi so prepričani, da se usoda Evrope razreši na Bosporu in na Sredozemskem morju. Avstrija se zato pripravlja braniti svojo bodočnost na Sredozemskem morju (proti komu?!) in zato je hotel avstr, prestolonaslednik, ki se posebno zanima za avstrijsko b rodov je, zvedeti za nazore skušenega nemškega admirala Tirpica. Zanimiva je trditev ruskega žurnalista, da se avstrijska politika nič več ne dela v Schonbrunu, kjer živi stari vladar, temveč na posestvih prestolonaslednika na Konopištu. Stari, senčni park y Schonbrunu je pozabljen. Cesar Viljem se ne vozi nič več v Schonbrunn, temveč na Konopište. "*> koristi? Ako se zlet ne vrši, bo država imela zgube najmanje pol milijona kron, katere bi zaslužila Dri železnicah. Upamo, da se vendar dobi pri avstrijski vladi mož. ki jnalo trezno misli, če pa ne — potem pa . . .j Vfix.~ Zadnje čase smo večkrat čitaii ft večjih izletih, ka- tere prirejajo hrvaški in srbski dijaki v naše kraje. — Iz Varaždina, Osjeka in Zagreba prihajajo trume mladih Hrvatic in Hrvatov, da proučijo kraje svojih bratov Slovencev. — Vprašamo se, kaj pa naši dijaki? Ali ne bi mogli naši dijaki in dijakinje prirediti večjega izleta v Zagreb ali kako drugo hrvaško mesto? Dolžnost slovenskih profesorjev je, da organizirajo take izlete; gotovo je pa tudi, da bi bila moralno prisiljena podpirati take izlete dežela in mestna občina. Naj spozna naša mladina tudi hrvaške kraje, kajti lastne ima priliko celo življenje! — Cirilica In Slovenci. Izrazila se ie želja, da bi »Dan« priobčeval tudi članke, tiskane v cirilici. Ideja ni napačna, posebno ko je danes še toliko Slovencev, ki ne znajo čitati cirilice. Tri četrtine vseh Slovanov se poslužuje danes samo cirilice in dobijo se Slovenci, ki ne znajo te čitati ne pisati. Zadnja številka »Glasa Juga« je imela prilogo, ki je bila namenjena Slovencem, ki ne znajo cirilice. Umestno bi bilo tudi, da bi se začela na slov. srednjih in meščanskih šolah učiti cirilica. Zasebni trgovski zavodi bi jo pa lahko že sedaj upeljali, kajti absolventom teh šol marsikaterikrat zelo koristi cirilica. Na delo! — Za sokolsko diplomo naj zbirajo vsa naša narodna omizja. Posebno po deželi naj se zavzamejo prijatelji Sokolstva, da pride v vsako gostilno in narodno hišo Sokolska diploma. Za 2 K se ne dobi tako lepa slika nikjer. Enako naj si vsi gostje vzamejo za zgled one gostilne. kjer so stene dekorirane s sokolskim kolekom. Posnemajte in pokažite na ta način svojo voljo. — Okolo klerikalcev se radi plazijo nekateri »tudi-naprednjaki«. seveda — okoli obč. svetnikov in dež. poslancev. To so takozvani naivni možički, ki jim srce od vsake prijazne klerikalne besede kar — »zabinglja«! Tudi v Ljubljani je par takih naprednih možičkov! E], kajpak: eni iščejo Štefeta ali Lampeta v »Katoliški Tiskarni«, drugi preže na te mogočne gospode v »Unionu«, tretji zopet v kaki cerkvi pod korom, no in tako pojo ti napredni sla- ufioge^revC" o^li^vas zdihujemo; politične smo res mi šleve, zato vas zasledujemo! ... Ali se vam. ljudje božji, ne zdi smešno in — neznačajno takole koketiranje z našimi že tolikokrat štempljanimi klerikalci? X = X. — Nov korar. »Spiritual« pri nunah v Škofji Loki, Ignac Nadrah, je postal v Ljubljani — korar. Ta možakar je bil pred leti kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani in je ostal marsikomu te fare v ne baš prijaznem — »spominu«. Bil je eden tiste sorte kaplanov-kričačev in zabavljačev na prižnici, ki bi se radi škofu Tonetu prikupili in brž —< »naprej prišli«! In res je škof Tone Nadrahu dal »špiritualsko« mesto v Škofji Loki. zdaj pa pride ta klerikalni petelin v Ljubljano med ko-rarje. Dr. Lampe in nek drug sta spet — »skuz padla«! S. — Slovensko gledališče — za-plankano. Kakor slišimo, bodo dali klerikalci 1. avgusta zaplankati slovensko gledališče. Pravijo, da bodo začeli nekaj popravljati. Drugi pa so mnenja, da hočejo klerikalci gledališče skriti pred slov. gosti, ki pridejo na sokolski zlet. Klerikalci bi menda radi zaplankali svojo sramoto. toda ta Je tako velika, da se o nji zgraža cel svet. — Sokolsko diplomo na Ime so doslej naročili: Športno omizje pri »Roži« (50 K); Lovski klub pri »Štruklju« (50 K); gospod ravnatelj Ivan Hribar (20 10; gospod vele-tržec Popovič (20 K); gospa Marija Vidmar (10 K). — Kakor slišimo, se povsod marljivo zbira za diplomo. Skrbite, da se »Sokolska diploma« čim preje zasveti na stenah naših sob in vseh gostiln in restavracij! — 5. julija 1914 postavi Sokol L na svoji javni telovadbi 250 članov in članic na telovadišče. Na trdih tleh najbolj klerikalnega okrožja deluje. Kjer se grmi s prižnice proti njemu, razprostira svoje peruti, kot čuvar slovenske misli. Zato prosimo, pridite vsi, ki le morete, 5. julija na javno telovadbo, da nam vaš obisk ogreje naša srca za nadaljno delo in borbo. Pokažite, da ste z nartii, da ste tudi Vi — Sokoli. — Nič hudega se ni zgodilo pri snočnji patrijotični demonstraciji ljubljanskih Švabov. Malo peli so, v svitu meter visokih sveč. kakor P£i pogrebu. Ker so prisostvovali večinoma le stražniki in detektivi, tudi nikogar ni bilo, da bi se navduševal. Bilo je prav lepo vse tiho in mrtvaško, kakor se za ljubljanske Švabe spodobi. — Zadnja seja občinskega sveta v Spodnji Šiški. Včeraj, ob 8. zvečer. je bila zadnja seja občinskega sveta v Spodnji Šiški. Zupan gospod Seidl omenja, da je to spominski dan, ko ima Ljubljana dva župana, kar se doslej še ni dogodilo. Obč. svetnik g. Cimerman izrazi željo, naj se zavedni Šiškarji združijo v organizacijo in naj delajo še nadalje na narodnem polju, kakor doslej, tako da ostane Šiška vedno v naprednih rokah. — Iz dnevnega reda seje povzamemo sledeče: Izvolijo se trije člani v krajni šolski svet. in sicer gg. Kelec. Cimerman in Ogrizek; njih namestniki so gospodje Vučnik, Seidl in Noč. — Bernik Ivan dobi podporo 10 K mesečno. — Vseh 21 prosilcev za razpisano službo lampista je za to službo nekvalificiranih. Zato se nastavi dosedanjega prižigalca z mesečno plačo 90 K. — Prošnji Antona Štirna za razširjenje koncesije se ugodi. — V občinsko zvezo se sprejmejo: A. Podrekar z družino. Franc Ločnikar. Janez Malenšek. Jernej Olavič. Peter Selak. Josip Blatnik, Mihael Tarman. Fran Ogrizek. Matija Terlep. Fran Oolob in Drago Vučnik. vsi z družinami. —; Vloži se prošnja na vlado, da dovoli ta poleg podelitve zidave enonadstropnih hiš ob Rohrmanovi privatni poti, tudi zidavo visokih parterjev v teh enonadstropnih hišah. — Občina st naroči še štiri svetiljke sistema »Lux«. — šla je deputacija občinskega odbora zaradi stanovanja železniškega zdravnika v Spodnji Šiški k ravnatelju državnih železnic Galambošu v Trst. kjer Je izposlovala. da bo stanoval zdravnik v Šiški. __ pota pri Anžoku. kjer se pere. se bodo popravila. — Zupan g. Seidl po izčrpanem dnevnem redu pove. da se bo dal zadnji šišenski občinski odbor fotografirati prihodnji pondeljek v salonu g. Štepica. Slednjič se zahvali vsem občinskim svetovalcem za sedanje skupno delovanje. vprašan, kaj da je z Ido-jezikom. Ker mi ni mogoče tolikim osebno odpisati, naznanjam tem potom, da Ido lepo in brez hrupne reklame napreduje. Na Dunaju se n. pr. ravno sedaj vršijo trije tečaji za Ido, ponekod mu pa stari Esperanto, ki ga le še z denarjem in premijami vzdržujejo. pripravlja pot do občinstva. Smotreno delo. znanstvena podlaga ter praktična in lahka uporabnost brezdvomno zasigura Ido-jeziku — bodočnost. — J. Kovačič. — Lep večer je bil snoči v hotelu Tivoli v družbi srbskih gojenk iz Novega Sada. Večera se je udeležil tudi prof. dr. Ilešič. Krasen in navdušen govor Je imel katehet gospod Veljko Mirosavljevič. Zabava je bila zelo animirana in prepletena z lepo domačo pesmijo. V sredi ljubljanskega občinstva, dijakov in dijakinj so se srbske dijakinje zelo dobro počutile. — Strela ubila — rake. Neverjetno — a vendar resnično. Na dvorišču prejšnje Levstikove, sedaj Zanklove hiše, ob jubilejnem mostu ima gospa Levčeva dve Jami z vodo, v katerih shranjuje rake. Poleg jam vodi strelovodova žica v zemljo. Preteklo nedeljo je treščilo v strelovod in strela je šla po žici v zemljo — od tam pa v vodo in je ubila vse rake, ki so bili tam shranjeni. Gotovo zanimiv slučaj. — Hudoben vajenec. Ko se Je peljal pretekli pondeljek 13letni Janez Bevc iz Nove vasi pri Vačah na kolesu po Opekarski cesti, mu je prišel nasproti 171etni čevljarski vajenec Franc Sivec, ki je sunil Bevca s hudobije raz kolo. Bevc je padel na tla, zadobil je težke notranje poškodbe in je popolnoma izgubil sluh na levem ušesu. — Konj je utonil v jarku. Dne 24. t. m. je zaspal na vozu blizu Ko-slerjevega posestva kmet Škulj iz Iške vasi in konja sta jo potegnila z vozom v jarek. Drog pri vozu je enega konja tako pritisnil v jarek, da je ta v njem utonil. Nesreča. Dne 23. t. m. zvečer je nakladal na Tržaški cesti hlapec ' Leopold Šolar na vozu stoje seno. Tu sta konja nenadoma potegnila voz. Šolar je padel na žrd ter si je izpahnil desno roko v zapestju. — Umrli so v Ljubljani: Ignacij Egger. železniški čuvaj x pok« Sfi let. —. Avgust Perko, sobni slikar, 38 let. — Herman Kranz, hišni posestnik, 68 let. — Josip Šušteršič, posestnikov sin, 4 mesece. — Marija Sever, posestnikova žena, 50 let. — Ana Završnik, delavčeva hči. 5 dni. — Cecilija Haidn, železn. skladiščnika vdova, 83 let. — Kino Metropol. Danes v petek se predvaja zadnjikrat pretresljiva drama »Vagabundov konec«. Poleg tega je na programu več naravnih posnetkov in točk komične vsebine, ki so včeraj vzbujale splošno zadovoljivost. — Jutri, v soboto, nov program velezanimive zgodovinske vsebine »Napoleon«, za katerega že sedaj vlada splošno zanimanje in ki je tudi mladini pristopen. — Spomin na Gosposvetsko polje se imenuje knjižica, ki jo je napisal dr. Val. Rožič in jo poklonit prijateljem koroških Slovencev. Stane 50 vinarjev. Popisuje Gospo Sveto in ustoličenje s slikami. Cisti dobiček Je namenjen narodnim namenom za koroške Slovence. Dobra informativna knjižica. — Nagrada v znesku K 50. Prijatelj nogometnega športa je izročil blagajni športnega kluba »Ilirije« vsoto K 50., da razpiše po vzorcu drugih mest v svrho večjega zanimanja za šport o priliki tekme s »Haškom« kot reprezentantom hr-vatskega športa nagrado v znesku K 50 za onega obiskovalca obeh tekem, ki kot prvi pravilno napove vnaprej končni rezultat obeh tekem kakor tudi razmerje v polčasu oba dni. Konkuriranja za to nagrado, ki se izplača 1. julija, se udeleži lahko vsak obiskovalec tekem, izvzemši izvršujočih članov Š. K. Ilirije. Treba mu je oddati le pri vhodu na igrišče na listku ali v kuverti napisani rezultat in obenem navesti na listku svoj natančni naslov. Rezultate se napove lahko za obe tekmi že prvi dan ali pa za vsako tekmo posebej. Listki, oddani drugi, dan. tudi s pravilnim rezultatom prejšnjega dne, so neveljavni. Listki se zaznamujejo sproti s tekočimi številkami kakor se oddajajo. Do konkuriranja upravičeni so le do pričetka tekme oddani listki. Nagrada pripade tistemu gledalcu, ki po tekočih številkah kot prvi napove pravo razmerje in končni rezultat obeh tekem. Vzemimo, da bi bil prvi dan rezultat 0:0, 1:0 za »Haska«, drugi dan pa 1:1, 1:2 za »Haška«. potem bi dobil nagrado, kdor bi pravilno navedel: 28. VI. rezultat 0:0 v polčasu in končno 1:0 za »Haška«. 29. VI. rezultat 1:1 v polčasu in končno 2:1 za »Haška«. Omenjamo, da se je podobne konkurence pri zadnjem matchu Avstrije proti Ogrski na Dunaju udeležilo na tisoče ljudi. Komur je sreča mila. temu je dana s tem razpisom priložnost, pridobiti si na lahek način vsoto K 50. Ne zamudite tedaj te prilike in posetite številno tekme! — Zglaševalnl urad c. kr. policijskega ravnateljstva bo -v soboto dne 27. junija 1914 zaradi splošnega snaženja za stranke nedostopen. — Izgubljena ura z verižico. Pri g. dr. Benj. Ipavicu pozabila Je neka bolnica zlato uro z verižico. Nazaj jo dobi dotična pri omenjenem zdravniku. — Veliko sl prizadeva marsikatera gospodinja, da bi napravila dobro kavo. Vseh skrbi je konec, če vzame na pomoč Kolinsko kavno primes, ki je najboljši kavni pridatek. En sam poizkus zadostuje, da se o tem dodobra prepričate. Videli boste takoj, da ima kava najboljši okus in najprijetnejši vonj, kateri Je pridejana Kolinska kavna primes. Pa tudi to upoštevajte, da je Kolinska kavna primes edino res pristno domače blago te vrste. — Dajajte torej temu izvrstnemu domačemu kavnemu pridatku povsod zasluženo prednost, kupujte samo Kolinsko kavno primes! — Pristanišče uničenja, senza-cijska, napeto-zanlmiva pomorska detektivska drama v treh dejanjih, predvajala se bo danes na specijal-nem večeru v kinematografu Ideal. Poleg te drame je na sporedu še krasna tridejanska Nordisk-veselo-igra »Mala čokoladarica«. — Pri večerni predstavi ob pol 9. uri, ki se vrši ob ugodnem vremenu na vrtu, sodeluje močan »vojaški orkester«. — Priporoča se, preskrbeti si vstopnice pravočasno, ker je zanimanje veliko in bi bili lahko prostori še pred večerom razprodani. — Pozor. Danes pričenja znani »Orand Elektro-Bioskop« v Latter-niaimovem drevoredu s predvajanjem velikanske učinkovitosti »Otroci kapitana Granta« po slovitem romanu Jules Verneja. Predstave so vsak dan ob 5.. 7. in pol 9. po navadnih cenah. — Nedvomno je ta senzacijonelni umotvor kinemato-« grafije velezanimiv in podučen za mladino kakor tudi za odrasle. Zato naj nihče ne zamudi obiskati te dni »Grand Elektro-Bioskop« in gotovo bo zadovoljen. — Loterijske številke. Brno: 42, 84, 66, 62, 71. Trst. MLADINA. Trst, 24. junija. Zadnja številka »Jugoslovanskega železničarja« je prinesla o mladinskem gibanju v Trstu lep članek, o katerem smo namenili govoriti o priliki. Ker nam lepega članka ni mogoče prinesti doslovno, naj sledi nekoliko važnejših mest. V prvi polovici prošlega desetletja se je potujčilo nič manj kakor povprečno 98% naše v C. M. šolah v nar. duhu vzgojene mladine; v-drugi polovici preteklega desetletja povprečno 95%; torej obrat na boljše, — ali kaj? — V zadnjem času, to je v času rikreatorijev, otroških zabavišč in dr. sličnih naprav, moramo konstatirati zopet prav ra-pidno nazadovanje. To katastrofalno poizgubljanje naše proletarske mladine, ne samo v narodnem temveč tudi v družabnem oziru nam predvsem dokazuje, da so tiste naše inštitucije, ki se pečajo z vzgojo naše šolske in šoli od-rastle mladine izven šole, kakor n. pr. pevska društva, sokolska, športna in druga enaka društva vse preveč enostranska in nezadostna sredstva, s katerimi, kakor se kaže ne bomo rešili svoje mladine. Ker ni bilo za smotrenejšo odpomoč temu bednemu stanju Slov. proletarske mladine v Trstu od nikoder nobene iniciative, se Je ta mladina zatekla k samopomoči ter se organizirala. Ustanovila si je »Narodno socialno mladinsko organizacijo«. Ta organizacija bo skušala izobraževati in vzgajati svoje člane v čisto narodnem in strogo socialnem duhu. V narodnem duhu zato, ker smatra vzpričo razmer, v katerih živimo, naše nacionalno vprašanje za najpoglavitnejšo stran našega splošno socialnega problema in položaja. V socialnem duhu pa zato, ker je globoko uverjena, da je ugoden socialni, predvsem gospodarski položaj vsakega naroda najboljši in najtrdnejši temelj njegovega narodnega napredka, procvitanja in blagostanja. Ljudi hoče torej vzgojiti »Nar. soc. mlad. org.«, kolikor mogoče popolne ljudi, ki bodo kakor Slovenci in kakor člani velike človeške družbe na svojem mestu. To je le nekaj mest iz navedenega članka. Ker je v njem precej programatičnega. ga prinašamo svojim čitateljem v informacijo, mladini pa mlado društvo priporočamo. * Slovan, ki govori jasno! »Pico-lo« piše v včerajšnji številki o bivšem češkem poslancu dr. K. M. Herrmannu. ki je napisal pred kakima dvema mesecema njegovo večerno izdajo članek o italijansko-švabski zvezi proti invaziji Slovanov. Dr. Herrmann — piše »Piccolo« — je dobil odgovor v privatno- anonimnem pismu, katerega je odjavil v »Deutsche Volkszeitung«, in katerega Je komentiral tudi »Alldeu-tsches Tagblatt«. To pismo je vele-karakteristično zaradi tega, ker se spozna iz njega slovensko akcijo na italijanskonemškem ozemlju. Potem objavlja pismo, iz katerega posnamemo: »Obstoj Avstrije ni odvisen od Italijanov, pač pa od Slovencev (Slovanov) in še posebej od Jugoslovanov. Če nas hoče vlada v tem razvoju ovirati, bo to v škodo njej sami. Nam je vseeno: vemo, kje ždijo sovražniki in kdo nam je naklonjen; sicer pa smo tako močni, da lahko z zaničevanjem gledamo na vsa majhna omalovaževanja: gremo svojo pot in nobena klada, nobena ovira nas ne bo mogla zadržati.« — Vsled tega pisma je vsa švabska in italijanska javnost razburjena. Naj bo! Odločnost jim imponira! In ta spoznanja so njih strah in trepet. Seja mestnega sveta se je vršila v torek zvečer ob prisotnosti 56 mestnih svetovalcev. Po županovih pojasnilih sv. Chiussiju je referiral mestni protofizik dr. Constantini o slučajih tifusa v Trstu. Pojasnil je. da ni povoda nikakršnemu razburleniu. kajti mestni iizikat je in bo še zana-prej ukrenil vse potrebno, da se slučaji tifusa ne bodo množili, temveč pojenjali in odnehali. Sv. Chiussi se je nato zjezil, da se na snago premalo pazi. Posebno malo pozornosti se posveča članom družine, v katerih se je slučaj pripetil. Odgovoril mit je dr. Osmo; protestiral je proti tej obdolžitvi, ki kaže. kakor bi hoteli zdravniki izpostaviti nevarnosti celo mesto. Nato je pojasnjeval še nekaj bolnišnični ravnatelj dr. As-coli. Glede nekega predloga Doff-Sotte (soc. dem.) je prišlo do tumul-ta. Po pojasnilih župana je bila javna seja zaključena; sledila je tajna, v kateri se je imenovalo nekaj profesorjev za mestne srednje šole, uredilo imenovanja in upokojenja nekaterih bolnišničnih oseb in mestnih stražnikov. — Prihodnja seja se vrši danes, v četrtek zvečer ob navadni uri. Vprašanje šole pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji je torej enkrat za vselej rešeno. Slovenska in italijanska šola bo zidana in odprta istočasno. Sicer pa je za to že skrajni čas. Magistrat odpira posebno slovenske šole s takšno težavo, kakor bi izročal s tem Slovencem ključe Bogatina. Sicer je šola pri Sv. M. M. spodnji le drobtinica od velikega hleba, katerega nam je tržaški magistrat ostal dolžan. Naše zahteve seveda ne bodo zaradi tega dovoljenja, oziroma te izpolnitve dolžnosti prav nič manjše. Na magistratu so najbrže sami spoznali, da je njihove nesramnosti že njirn samim dovolj in zato so se nas spomnili. Bomo še trkali na ta vrata. Tožijo. Pa ne ljudi, temveč o svojih trebušnih krčih. Namreč prireditelji Leginega dneva pri Sv. Ani zdaj vprašujejo, zakaj ni bila slavnost dovoljena še čez 2. polnočno uro. Provokaterji so nemara mislili še v večjem številu izzivati pred policijskimi koinisarijati! Zahvale. Italijani se po svoji proslavi renegatstva za kupovanje mladih slovenskih duš zahvaljujejo vsetn »dobrotnikom, ki so pripomogli, da so s svojo prireditvijo tako lepo uspeli«. Med tistimi, katerim prireditelji tega »italijanskega« dneva še prav posebej izrekajo zahvalo, je tudi mestni tramvaj, ki je cele tedne agitiral za to »prireditev« in obenem vozil v Skedenj in nazaj same slovenske potnike. Lepo in požrtvovalno, kaj ne? »Težko bi bilo imenovati vse tiste cenjene osebe, ki so naši slavnosti pripomogli do velikega uspeha« — tako pišejo Italijani po komediji v Skednju. Verjamemo, da bi jih bilo težko imenovati. Posebno še, ker je med njimi devet desetin slovenskih imen. in bi prireditelji morali znova zbirati v namen, da naroči »Piccolo« žanje nove črke S kljukami! O delu In ciljih naših nasprotnikov bomo te dni pisali v posebnem članku. Narodno-sociaina mladinska organizacija vabi vse svoje člane na važen jutrišnji sestanek, ki se vrši točno ob 8. in pol zvečer v prostorih NDO. Bratje! Pripeljite s seboj tudi svoje znance, da se vpišejo! Nar. soc. mlad. org. Točno ob 8. uri zvečer se vrši nocoj redna od-borova seja pri »Jadranu«. Prodaja ^cvetlic na renegatski prireditvi v Skednju je nesla Italijanom čez 100 K. Na tifusu so zbolele tri osebe (Arabci) cirkusa Biasini v ulici Ma-donina. Oblasti so ukrenile vse potrebno, in so vse osobje spravile na varno. V noči od torka na sredo sta bila — v kolikor smo informirani — napadena dva Slovenca-železničar-ja: 25letni F. Kokalj in M. Smajher. Napadel jih je baje neki nemški železničar Bauman, ki pa je hotel na komisarijatu zvaliti celo krivdo na Slovcnca. O dogodku bomo poročali obširneje. Posledice rabuke. Nekega A. Vižintina so v rabuki tako občutno sprekljali, da je dobil po telesu in na vratu vse polno ran in bunk. Vižintin, ki si iz neprijetnega položaja zaradi pičle moči ni mogel pomagati, je moral slednjič iskati pomoči na zdravniški postaji, kjer so ga obvezali. Konj Je močno poškodoval 26lctnega kočijaža Andreja Festena, stanujočega v Kolon ji št. 28. Festen Je ustavil svoj voz pred neko gostilno v ulici Chiozza. Ko se je povrnil iz lokala, je videl, da si je konj, s katerim je vozil, zapletel eno svojih nog nad kolesne osi. Ni pomišljal dolgo. Prijel je nogo in jo hotel spraviti iz neprijetnega položaja. Kakor pa mu jo ie privzdignil, ga je konj tako močno sunil v obraz, da se je Festen onesveščen zgrudil na tla. Krvavečega kočijaža so vzdignili in poklicali rešilno postajo. Prispeli zdravnik je težko ranjenega Festena obvezal in ga .velel prepeljati Vi bolnišnico, kjer so ga sprejeli v četrti oddelek. Festen bo za svojo dobroto nosil znamenje na obrazu celo življenje. Padec. Pri padcu z nekega zidu si je zlomil roko llletni deček Silvester Prek. Prek se je na zidu igral in se nagnil na drugo stran; pri tem pa je zgubil ravnotežje in je padel na tla ter se poškodoval. Roko so mu obvezali na zdravniški postaji. Zaradi javnega razgrajanja je policija aretirala 45letnega J. Martinija. Martini se je v torek obnašal na trgu Barriera na tak način, da je moral poseči vmes stražnik, ki je Martinija odpeljal na komisarijat in od tam na pristojno mesto. Odličen gost. Predvčerajšnjem se je pripeljal z jutranjim vlakom v Trst nadvojvoda Franc Ferdinand. Na južni postaji ga je čakal nadvojvoda Leopold Salvator, namestnik princ Hohenlohe, general Hincke, poveljnik mornarice admiral Kou-delka in več drugih višjih oseb. Nadvojvodo je spremljalo 6 vojaških oseb. Po par besedah na postaji se je nadvojvoda podal v odprto kočijo, ki ga je peljala do mola S. Car-lo^ kjer ga je pričakoval pristaniški inšpektor Nisiteo. Nadvojvodo je prepeljal motorni čoln na krov vojne ladije »Viribus Unitis«, ki je nadvojvodo pozdravila z običajnimi streli. Nadvojvoda se je podal v Bosno na inšpekcijo vojaških vaj. Na Dunaj se povrne baje 29. t. m. Shod N. D. O. proti regnikolom se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne v »Delavskem konsumnem društvu« pri Sv. Jakobu. Slovenci! Delavci! Udeležite se ga v velikem številu! Jutri prinesemo dopis o nesramnostih, ki jih uganja ital. nacionalec Ozioni nad postiljoni v Trstu. Danes smo ga morali odložiti, ker imamo premalo prostora. Danes se vrši točno ob pol 9. url zvečer v N. D. O. sestanek »Narodno socialne mladinske organizacije.« Tatvina v cerkvi sv. Petra. Iz cerkve Sv. Petra so tatovi odnesli posrebrnjen križ, ki je bil na glavnem altarju. Cerkovnik, ki je bil o tatvini obveščen, je sicer tatu zalotil in mu vzel križ, a storilec sam je še pravočasno pobegnil. Samomor. V Miljah se je ustrelil 321etni J. Mercandel v desno sence. Mercandel se je podal zjutraj ob 10. od doma. Ob 5. uri popoldan se je našlo njegovo truplo blizu pokopališča. Revežu so potisnile v roke revolver obupne razmere, v katerih je živel. Zapušča ženo ih štiri otroke. Truplo so prepeljali v poKopallSCno mrtvašnico. Nezgoda pri razkladanju parnika. Pri razkladanju parnika »Brioni« je ponesrečil težak Matej Penko. Na nogo mu je padel šest stotov težek sod, ter mu ud popolnoma zdrobil. Poklicana rešilna postaja je prispela takoj na mesto nesreče. Ko je zdravnik Penka obvezal za prvo silo, ga je velel prepeljati v bolnišnico, kjer je bil sprejet v deseti oddelek. Radi razgrajanja je policija aretirala 21 letnega Angela Sereffela, pristojnega na Dunaj. Sereffela so pridržali v zaporu. Posledice verskega fanatizma. V opazovalnico za uinobolne so morali odpeljati nekega 241etnega Pinija, ki je že več časa kazal znake zblaznelosti. Te dni je prišel domov in začel klicati na pomoč svetnike, svetnice božje ter preklinjati peklen-ščeka in njegove roge. Poklicali so Trevesa, ki je Pinija oblekel v že-dezni jopič in ga odpeljal s seboj. Pini noče odgovoriti nobenemu inšpekcijskemu zdravniku v bolnišnici. FABUKA PRED POROTO. Trst, 25. junija. Dodatno k včerajšnjemu poročilu, katerega je bilo treba zaradi poštnih razmer in dostave pisma znatno krajšati. Po zaslišanju prič in govorih drž. pravdnika ter branitelja dr. Zennara, je bilo porotnikom glede bratov Szorscik stavljenih več vprašanj, na podlagi katerih je bil Anton S. oproščen, Josip S. pa obsojen na deset mesecev ječe, v kazen se mu všteje preiskovalni zapor osmih mesecev. Ob tričetrt na eno popolnoči je bil proces končan. S to razpravo je zaključeno poletno zasedanje tržaške porote. POŽAR V TRGOVINI. Trst, 25. junija. Sinoči je začelo goreti v manu-fakturni trgovini O. Grinaver na Belvederju št. 57. Službujoči stražnik, ki je ogenj opazil, je takoj tekel po ognjegasce, ki so prispeli na mesto z dvema brizgalnama. Po pol-drugournem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj lokalizirati. V trgovini je pogorela cela zaloga blaga s pohištvom vred. Skupna škoda znaša nad 4000 kron. Jljgoviua ie bila. zavarovana, jkl V ALBANIJI VEDNO ENAKO. Dunaj, 25. junija. Iz Albanije še ni nobenega potrdila o zajetju Prenk Blb Dode. Nasprotno pa tudi ni nobenega dementija. Splošno prevladuje domneva, da so italijanske vesti o zajetju resnične. V Draču samem je položaj nespremenjen. Vstašev je pred Dračem od dne do dne več. Sedaj jih je že 16.000. Ojačenja pa še prihajajo od vseh strani. Kaj vstaši hočejo, vrag vedi. Dosti jih je, pa vendar se ne ganejo. Danes so že zopet pisali vladi, da bi se radi pogajali. Vlada Je bila takoj pripravljena, Izbrala je pet mož, ki so odšli v Šijak. Pogajanja so se pa preložila na jutri in zato se je komisija vrnila v Drač in se poda jutri zopet v Šijak. Komaj je poteklo premirje, že ga hočejo vstaši zopet podaljšati. Vlada je seveda zadovoljna. Vsled tega so jo začeli nacionalisti silno napadati, tako, da namerava vlada podati demisijo. Kdo bo krmar albanske barke, še ni gotovo. Pravijo, da bo Izmael Kemal ta mož. KOS ZA KOSOM V VSTAŠKE ROKE. Drač, 25. junija. Potrjuje se, da je padel Berat v vstaške roke. Va-lona je obkoljena od vseh strani. Vsak čas pride do generalnega naskoka, ki ga Valona ne bo mogla vzdržati. ANGLIJA SE NE BRIGA. London, 25. junija. V zbornici je Ed. Grey odgovoril na neko interpelacijo, da angleška vlada ne prevzame nobene odgovornosti glede albanskega reda. Niti konzulov ne bo tja pošiljala, kjer so homatlje. TURČIJA SE OBOROŽUJE. Pariz, 25. junija. Kakor poroča »Matln«, je turška vlada nakupila 30 hldroplanov in 12 aeroplanov za vojaške namene. KONKORDAT PODPISAN. Belgrad, 25. junija. Konkordat med Belgradom in vatikanom glede katolikov v Srbiji je podpisan. Dunaj, 25. junija. Tukajšnje časopisje silno moleduje in zatriuje, da le s KonKuraatom dosegla Srbija takšno zmago nad Avstrijo, da se lahko primerja z zmagami v voini. Hali oglasi. Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6. Plašče (Arbeitsmanteln) v vseli barvah, priporoča gg. zdravnikom, Iekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, specerijskini in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo_19. 607—io Sprejme se takoj šivilja, Stari trg 1. III. nadstropje. 608—1 Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. Izvežbane, spretne zidarj e za Slovenci ! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! «Fb čl lil 1 f c h čevljarski mojster v Ljubljani, Gradišče št. 4 izvršujeva čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in tclovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. mmmmmmmmmmmmMB i SANATORIUM • EMONA/J J ZA.NOrRA^^^ICNE.BOLE^. & LtJUBLtiANA • KOMENSKEGA ULICA’ 4 .^e^zdrav^iprtiarij D^FR. DERGANC W14. Slovenski^ vsesokolski zlet 1914. Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tudi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepice, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi itd. se dobijo natanko po predpisih slovenske in češke sokolske zveze pri tvrdki A Sr F ^bnhprtip' Ljttbliana’MestnitrgW Si. OC L^. OKUUVtšle, obstoji od leta 1883. Zaradi pozne sezile. Prodajam vsa v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah. MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Slav. 21. K zgradbi železnica Kraljevo-RaSka v Srbiji ■prejmem Sr 500 delaycev 33 pod sledeilmt pogojit zidarja od 6 do 8 K, minerja od 9 do 7 K, navadne delavca od 3 do S K dnevno. — Sprejmem tudi dva dobra polirja plaCa 10 K. Nastop takoj. VoZnJa stane 30 K In se nobenemu ne poilje, vsak mora priti na svoje strolke. Imeti mora potni list. Ivan Prešeren, podjetnik, Kraljevo, (Srbija). se sprejme takoj pri regulaciji Ljubljanice. = ZBIRKO PESMI = ki so izile v ..Učiteljski tiskarni**. To je lega EHIHT ULOVA torna „Moje obzorje" ki se dobijo po vseh knjigarnah, kakor tudi v »Učiteljski tiskarni”. Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 v več. n V Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke In otroke. Cele obleke za gospode od K 8 , 12' , 15' naprej Cele obleke za dečke Cele obleke za otroke . Pelerine za gospode . . Športne raglane ..... Klobuke ......... Kostume za dame. . . . Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . * Slamnike.............. Pristni panama 4—, 6‘—, 8- 2'~, 3—, 4 — 7*—, 8-—, 9’— 12--, 14—, 16.— 1—> 150, 2’— 9--, 12’-, 15*— 6*-, 8’—, 10 — 2*-, 3*—, 4 — 390, 4*90, 5-90 —•50, r—, 1-50 ■ ■ 99 99 jteedrusopojjjjjjjjnoludo^ ■ m- Oglejte si velike izložbe. » 5 Angleško skladišče oblek S 0. mm IM Mestni tig it. H MU it. ti