Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PHŠi&fL, A. S» Barlesea, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN V. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. 2SSS2r.j| "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." -........... Sui«le Copy 3c. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) MARCH 7th 1921 Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. St. 54.,(No.) Posamezna številka 3c. NEMCI PREDLOŽIJO NOVE POGOJE. nemški monarhisti se pripravljajo na upor, ako bo vlada sprejela' zavezniške pogoje. marca. — Iz dobro informovanih polj-poroča z ozirom na plebiscit v zgornji Berlin, 7. marca. — Poroča se poluradno, da sta se v nedeljo vršili dve kabinetni seji. Med tema sejama pa ®e je vršila seja izvedencev. Kot rezultat teh sej se je Negaciji v Londonu poslalo navodila, po katerih naj se Javna v današnjih pogajanjih. London, 6. 'krogov se f2^!, da so se v bližini Arys in Loetzen začele koncen-irati nemške rechswehr čete. To koncentracijsko gi-nJe se vrši že izza srede februarja. London, 6. marca. — Zavezniški najvišji koncil se je ■ Ja; nocoj na konferenci, katere rezultat ne bo znan do 2) ko bodo zavezniki odgovorili na izjavo nemškega nanjega ministra dr. Simonsa, da Nemci ne morejo ^ati svote, ki jo zahtevajo zavezniki. Berlin, g marca. — No^oj so bila uradno zanikana *°cila, da je nemška vlada poslala zaveznikom nove Soje z ozirom na odškodnino. Neodvisni socijalisti so obvestili bavarsko vlado, da „ °narhisti v južni Nemčiji nameravajo pričeti 8. marca v ^volucijo, ako se bo prizadevalo vsiliti zavezniške od-K°dninske zahteve. n.. London, 5. marca. — Ako dr. Simons, nemški zuna-^ Minister in načelnik nemške odškodninske delegacije Vo P°ndeljka ne prejme nobenih naročil, tedaj bo odgo-tta Lloyd George-ov govor, ki ga je imel'v četrtek jm ministrski predsednik Lloyd George, prečital . izjavo, v kateri bo pobijal vse trditve angleškega istrskega predsednika. izjavi bo sledila predložitev proti-predlogov, o fih niti najbolj optimistični nemški delegatje ne mi-J0» da jih bodo zavezniki sprejeli. j>a,; takem slučaju se bo odškodninska konferenca Sni Neški delegatje se bodo povrnili dolgov in ka-stj' * jih je navedel Lloyd George se bodo morale izve- ' ^o bodo zavezniki hoteli držati besedo, ta w SimOns in njegovi tovariši, ki so v neprestani i^2!^brzojavni zvezi z Berlinom, so večji del časa ^etrtka porabili za sestavljanje odgovora, dok Unanji minister predložil številke, s katerimi bo ^StoSi^' 80 ^zjave Lloyd George-a z ozirom na lt0 obdavčenje netočne ter bo zahteval od zavezpi-if ' augestirajo sredstva, potom katerih bo mogoče b0 ugoditi njih ekonomskim zahtevam. Opozoril bo dr. Simons iznova podal svoto, o ^n • so j° Nemci že plačali na odškodninski ra- Pričakuje se, da bo ponovil tudi argumente, ka- 3e podal pri prvi konferenci, namreč, da se mora na io j/1 odškodnine vračunati tudi, državno. lastnino, ki so zavezniki v nemških kolonijah in v drugih, ^........... i ,, ^ katere se ji je vzelo in kar do sedaj zavezniki informiranih krogov prejel brzo-uiso - Kaj se godi v Rissiji? Brzojavke iz raznih evropskih mest prinašajo, dolga poročila o ponovnih revoltah v Rusiji. V koliko so ta poročila resnična in v koliko so zlagana, ni nikomur pri najboljši volji mogoče reči. Morda je nekaj resnice, morda nič. Tu prinašamo poročila, ki jih prinaša z ozirom na položaj v Rusiji časnikarska agentura Associated Press": London, 6. marca. —- Neka brzojavka, ki jo |e sprejel danes londonski Times, pravi, da so u-pornivvojaki in mornarji iz Kronstadta napadli Oranienbaum. Napad so izvršili po ledu, toda so bili zavrnjeni od sovjetskih čet. Kot se poroča, so uporniki streljali na Oranienbaum, ki se nahaja ob finskem zalivu nasproti Kronstadta, iz krova štirih ladij. Mornarji so v Petrograd poslali zahtevo, da se izžene iz mesta generala Avarova, ki je petro-grajski diktator in pa da se usmrti petrograjskega governerja Zi-novijeva. v Kopenhaški korespondent "Exchange Telegraph" agenture pravi, da najnovejše vesti, ki so do-šle iz Helsingforsa potrjujejo poročila, da so kontrarevolucij onar-ji v posesti Kronstadta, ki se nahaja bli^u Petrograda ob finskem zalivu. Glasom tega poročila so kontrarevolucijonarji napravili Kronstadt za svoje središče. Isto poročilo tudi pravi, da s,o sovjetske oblasti prekinile železniško zvezo med Petrogradem in Ora-ienbaumom. Nadalje šfe poroča: , "Revolucij onarni mornarij so poslali v Petrograd delegate, toda gotovo ni, da-li so to napravili z namenom, da se pogajajo s sovjetskimi oblastmi ali da se posvetujejo s svojimi pristaši. "Moskovska poročila pravijo, da so boljševiki ugnali upornike le s poslužitvijo najbolj terorističnih metod." / Neka brzojavka, ki jo je prejel Times iz Carigrada, pravi, da se boljševiška invazija.v Georgi-ji nadaljuje neprekinjeno. Mesto Kutais je padlo in georgijanska vlada se nahaja sedaj na poti v Batum, karqor si prizadevajo priti tudi turški nacijonalisti. Poročila iz estonije pravijo, da je Leon Trocki prevzel osebno vodstvo nad operacijami proti u-pornikom. /Pariz, 6. marca. — Nekdanji ruski ministrski predsednik Alexander Kerenski je iz dobro vračunali 1Z- lomljivo seveda je, da-li (bodo zavezniki taka sploh^ hoteli poslušati. Kot se zatrjuje, se je ministrski predsednik Briand izjavil, da se bo s^u . delegatje poklicalo v pondeljek na konferenco ^kort . razl°£a> da sprejmejo ali zavržejo zavezniške Venske predloge, kot so bili sklenjeni v Parizu in V;UKor Jih je modificiral Lloyd George v svojem govo-P^kli četrtek, ^k ri2a^evanJ'a nemškega poslanika v Londonu in an-Poslanika v Berlinu, da pride do privatnih po-Nel^ lnec^ nemškimi delegati in zaveznik^ so deloma ^anes dopoldne seje na stanovanju Earl Curzo-^nd • konferenca, katere so se vdeležili Lloyd George. ln Simons, toda nihče ne ve, kaj se je na kon-razmotrivalo in do kakih zaključkov je, prišlo. s° grški delegatje podali naznanilo, da so za-! Umaknili svojo ponudbo, ki določa, da naj žavez Misija prouči na licu mesta vse grške oziroma 1,1 wfftyeve v Traciji in Mali Aziji, toda iz angleških Mk^h krogov se tozadevno naznanilo1 odločno za- i"' V. ' /1' i: .'• I.: < \ s I • '■••'.* £ Dr. Simons ima prosto roko. lln, 5. marca. — Nemški kancelar Fajhrenbach je (Nadaljevanje na 4. str.) Sila': - , ". 1 .<(," • :■ - ' 1 javko, v kateri se popolnoma potrjuje idosedaj objavljena poročila o revolti v Rusiji. Kot razvidno iz poročila, pravi Kerenski, da je revolta v Moskvi slabotna, da pa je tem silnejša v obmejnih pokrajinah, kjer je med komunisti baje zavladala silna panika-Komisarji beže in čete, o katerih lojalnosti se dvomi, se razorožu-je. Berlin, 6. marca. — Sanzacijo-nalna poročila o velikih uporih sirom Rusije Še vedno dohajajo v Berlin. Medlem ko prihajajo nekatera izmed teh poročil iz proti-revolu-cijonarskih virc(v, katera je treba sprejeti s precejšno rezervo, pa kažejo tudi poročita iz diplomatskih virov, da mora biti na vesteh nekaj resnice, in da se nahaja režim Lenina in Tročkija v resni nevarnosti. V Berlin je dospel veliki vojvoda Dimitrij Pavlovič, o katerem je znano, da je umoril ne-nika Rasputina, ki je imel nad prejšno carsko družino čudežno Združene države zahtevajo mir v Centralni Ameriki. NOVI DRŽAVNI TAJNIK C. E. HOUGHES JE POSLAL TOZADEVNI NOTI PANAMI IN COSTA RICI. Washington, 5. marca. — Kot se je izvedelo nocoj, je i^pvi a-meriški državni tajnik, Charles E. Houghes poslal Panami in Costa Rici slični noti, v katerih se zahteva, da se sovražnosti med tema dvema državama takoj prenehajo. To je prva akcija Hardingove administracije z ozirom na tuje-zemske zadeve in kot se zatrjuje, sloni na jako široki podlagi, ker so interesi Združenih držav v kanalski zoni direktno prizadeti. Kot se razume, se v noti, ki jo je poslal Houghei, priporoča mirno poravnavo spornega vprašanja, ki se tiče okraj^ Coto. V notah ni rečeno, da hočejo Združene države sprejeti mesto posredovalca, toda kot se razume, se da iz note razumeti, da so Združene države pripravljene, ako treba, mirno poravnavo tudi vsiliti. ---o————-t- SENATOR HENDERSON NAPAD5N. Washington, 5. marca. — Denes je neki 65-letni Chas. A. Grock pred senatno zbornico u-strelil na bivšega senatorja Hen-"dersona iz Nevade ter ga ranil v zapestje. Na'padalec, ki je bil prijet in odpeljan v zapor, pravi, da je bil Henderson pred 25 leti njegov advokat pri tožbi radi nekega zemljišča, in da je to vzrok, da je streljal na senatorja. Henderson pravi, da napadalec ni pri popolnoma zdravi pameti. -o- Ž5LEZNIŠKA DRUŽBA BO NA JELA STAVKOKAZE. Atlanta, Ga., 6. marca. — Sodni upravitelj Atlanta, Birmingham and Atlantic železniške dru žbe, B. L. Bugg, ki je bil preje predsednik te železniške družbe, je nocoj naznanil, da se bo nadomestilo štrajkarje s stavkoka?i. Vsi vlaki te družbe so prenehali voziti, kajti štrajk je popolnoma efektiven. Štrajk je bil proglašen, ko je družba samovoljno odredila znižanje delavskih mezd. Danes so Mrajkarji obdržavali veliko zborovanje, na katerem se je napravilo načrt za vodstvo štrajka. rriistično moč, katero je grdo zlo rabljal. 1 Znano je, da ruski monarhisti smatrajo Dimitrija Pavlo-viča za primernega kandidata za ruski prestol. Veliki vojvoda ni priJel semkaj skrivaj, temveč bil je celo sprejet s prejšnimi častmi. Na kolodvoru ga je sprejel odbor, \ katerem so se nahajali genera Biakupski, general D. Hurko in baron Tauber, ki je bil nekdaj članj ruskega zunanjega ministrstva, vsi omenjeni so poznani propagatorji x za povrnitev monarhije v Rusiji. Ker so zadnja poročila mec monarhisti oživila upanje, d^ so dnevi sovjetske vlade šteti, so se med raznimi monarhističnimi sku pinami že pričela pojavljati na-sprotstvb z ozirom na kandidata za ruski prestol. --j^—C ............. — Danes zvečer ob 8. uri se vr ši seja direktorija Slovanskega Narodnega Doma. Pridite vsi! • Kompanijski detektivi so imeli uboj-stvene namene. Williamson, W. Va., 5. marca.—Miss Elisabeth Burgraff, ki je sestra enega izmed obtoženih rudarjev, proti katerim se vrši sedaj obravhava radi poboja, ki se je vršil 19. maja preteklega leta v Matewanu, je, danes izpričevala, da so Baldwin-Felts detektivi, katere so najeli kompanisti, da pomečejo rudarje iz stanovanj, pri odhodu iz hotela, v katerem je ona služila, nosili revolverje, in da je slišala, ko je Felts dejal, da bo policijskemu načelniku Sid Hatfieldu, ki je držal s štrajkarji, vsem drugim, iti bi se stavili v bran, pošteno "posvetil', še pred-no odide iz kraja. Miss Burgraff je izjavila, da ko so detektivi odhajali iz hotela, so imeli puške v zavojih, revolverje pa šo imeli za pasom. Danes je bil zaslišan tudi rudar Fred Savage, ki je izpričeval, da so štirje detektivi e puškami in revolverji varovali ostale, ki sc nosili pohištvo iz njegovega stanovanja. -■■ Okrajni avditor in prohibicija. rv Avditor za okraj Cuyahoga, John J. Zangerle, kamor spada tudi Cleveland, je v petek izda davčne pole za 472 posestnikov, ki lastujejo prostore, v katerih ae kršilo prohibicijaki zakon. V teh polah se zahteva od njih, da plačajo redni davek, kot so ga morali nekoč plačati baloni za. točenje. Toda zahtevalo se ne bo celotne svote $1000, kolikor je nekoč veljala salonska licenca, temveč glasom Zangerlove odredbe bi vsak lastnik takega posestva, kjer «e je kršilo prohibicijaki zakon, plačal licenco le od časa, ko se je kršitev pronašlo pa do konca davčnega ali fiskalnega leta. , Kot se izjavlja bi na ta način prišlo v okrajno blagajno več sto tisoč dolarjev. Od nekaterih lastnikov se bo zahtevalo več od drugih manj. Svota je odviana od časa, leo je bila kršitev pro-najdena. t Avditor Zangerle je tozadevno odredbo podal na podlagi nedavne odločitve najvišjega državnega sodišča, ki je odločilo, da mora lastnik poaeatva, na ka-tererti ae kr& prohibicijaki zakon, brez ozira na to, če ima do-tične proatore v najemu kaka dru ga oseba, plačati licenčno pristojbino v sorazmerju s časom obsodbe pa do konca fiskalnega leta. Ta akcija okrajnega avditorja bo brezdvoma dovedla do tega, da bo več posestnikov vložilo poziv za aodno prepoved proti iz yedbi tozadevne odredbe, ki se smatra \za poizkus, da ae napravi lastnika poseatva_odgovornim za dejanja najemnikov. Skoro nevrjetno je, da bi ta odredba oatala veljavna; to bilo ravno tako kot če bi se h6telc lastnika poaeatva ali poslopja, v katerem 8e izvrši umor ali kak drug zločin, držati ao-odgovor- nim pred zakonpm- —--- — Članstvu dram. Dr. 'Lilija'. Nocoj ae vrši meaečha at j a član-atva dram. dr. "Lilija" in vai člani in članice »o vabljeni, da ae vdeležijo. 15 OSEB UBITIH V ITALIJANSKIH IZGREDIH. p." v _ vojaštvo je sedaj napravilo "red", pra-vijo zadnja poročila. London, 5. marca. — Neka Central News brzojavka iz Florence, ki je bila sprejeta danes, pravi, da je bilo 15 oseb ubitih in okrog 250 ranjenih, vko' so v onem mestu izbruhnili novi izgredi med socijalisti in nacijonalisti. Florence, Italija, 5. marca. — to mesto, ki je bilo pred kratkim prizorišče resnih nemirov, v katerih je bilo več oseb ubitih, je bilo "danes mirno in pod vojaško okupacijo. Po kmečkih okrajih se še vedno pojavljajo spopadič-ni izbruhi, toda veruje se, da je najhujše že minulo. V Spezia je bil v spopadu ubit en vojak, več pa je bilo ranjenih. V Saviagano so kmetje do smrti pretepli enega graščaka. - V sredo je bil na poti iz Leghorna v Florenco napaden en vojaški avtomobil, pri čemur je bilo o^em vojakov ubitih in več ranjenih. i Nasilnost bojev v Tuskaniji prihaja na dan šele sedaj, ko so prišla podrobna poročila o krajevnih spopadih. Med ubitimi je tudi neki poročnik Bert, katerega so komunisti baje do nezavesti pretepli, potem pa ga vrgli v reko Arno. V Scaniaci so komunisti zgradili barikade na glavni mestni ulici in napadli karabinerje. Poklicana je bila kraljeva garda s strojnimi puškami in topovi, da jih prežene. Po bitki se je vdrlo na glavni stan komunistične stranke, kjer se je našlo na zadnji strani portretov kralja Emanuela in kraljice Humberte naslikana Lenina in Trockija. Poročila iz Bandine, Pontendera in San Piero a Sive kažejo, da so-se tudi tamkaj vršili hudi boji. Grof Karolyi izgnan iz Italije. Rim, 5. marca. — Grof Mihael Karolyi, bivši predsednik madžarskega vladnega koncila, je izgnan iz Italije. Dolži se ga, da je denarno podpiral , italijanske komuniste in da bil v zvezi z raznimi tujezemci, ki so pred kratkim podpihovali k vstaji v Tuskaniji. Grof Karolyi je bival s svojo družino vred v neki krasni itili v Fiesole. Ko je bila dana naredba za njegov izgon, je policija obkrožila vilo in nato spremila vso družino do meje. . Suhači hočejo odstaviti pittsburškega župana. Waahington,| 51 marca. — Zvezni pravdnik v Pittsburgu, G. S. Hawke, je danes na' ohijakem sodišču vložil poziv na odstavitev pittaburškega župana Galvi-na. To zahtevo se je vložilo, ker ae zatrjuje, da Galvin noče ničeaar ukreniti za vsiljenje pro-hibicije v Pittaburgu. Ko ao o tem obvestili gov. Da-viaa, ki je doapel semkaj, da jc navzoč ob inavguraciji predsednika Hardinga, je izjavil. 4 bo nova prohibicijaka uprava, izvrši' la v tom ozirU temeljito preiska- ■ \ K v \ VO. t "Jaz tem sicer poalušal vse pritožbe auhačev proti županu Gal-vinu," je dejal governer Davis, ''toda povedal sem jim, da bi raje videl, da ae pride na dan z u-radnimi dokazi kot; pa samo s praznimi govoricami." Davis pravi, da kakor hitro se bo nastavilo novi prohibicijski štab, kot določa nedavno sprejeti zakon, se bo izvedlo obširno preiakavo prohibicijskega položaja in to ne samo v Hamilton o-kraju, kamor spada mesto Pitts-burg, |temveč vse države. "Mislim, da položaj po drugih industrijalnih središčih ni dosti boljši kot v Pittaburgu," je de jal Davia, "toda naj ae podvzamc kakrŠnožekoli akcijo, gotovo je 15 mehikanskih štraj karjev ustreljenih« Mexico City, 6. marca. — Potniki, ki prihajajo iz Loredo, pravijo da štrajkarski položaj med Monterey in San Luiš Potosi jako resen. Požganih je bilo več mostov in progo se je na več krajih uničilo. Potniki pravijo, da vojaki stražijo vlake, in da je prišlo tudi do več spopadov 'med vojaškimi četami in štrajkarji. Zatrjuje se, da so ob eni priliki vojaki prijeli 15 štrajkarjev ter vse postre-lili. V dokaz, da je položaj jako resen, služi dejstvo, da se danes zjutraj sploh ni prodajalo voznih listkov za Laredo in Guadalajara, in kot so izjavljali železniški u-radnikt danes sploh ni odšel noben vlak V/ oni smeri. Med San Luis Potosji in Tam-pico se je pripetila železniška ko-lizija, v kateri je bilQ d|vet oseb ubitih , in 25 pa poškodovanih. Železniška uprava zvrača krivdo na štrajkarje, toda delavski voditelji to zahikujejo ter izjavljajo, da se je vse člane unije posvarilo pred vsakemu nasilju. -—O-- — V četrtek zvečer se vrši di rektorska a$i.a| Ameriško-Jugo-slovanske Tiskovni Družbe. boliko, da se bo vedno oziralo le na uradha poročila." STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 7th 1921 ^Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buwdnew pi«e» of th« Cotpor»Uon.______8418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Carrier ....................V..I year $5.50, 6. mo. $3.00, 8 no. $2.00 Clevek»dvC«IttKtt«od, Nowburgh by Mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo.12.00. / , Usited Stat«........ .v .1 ye«r |4J», $ mo. $2.75, 8 mo. $2.00 Europe aad Cauda ...................1 year $7.00t 6 mo. $4.00 posamezna Številka s« single copy s« ' .......... '■"■ ■" .............. " • ....... ■ 1 ■ r Lastni« la lsdaia tra AinertSfao-Ja^gBlorainka Tiskoma Dražba. MIS ST. CLAIB AVE. Priscetoa 551. «418 ST. CLAIR AVE. - L - Za Tteblao ori—rr «1 odgovorno aredniitro. » npramiitvo. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MQNDAY) MARCH 7th 1921 JUGOSLOVANSKI USTAVNI NAČRTI. glasi eno ali drugo dotlej zgolj pokrajinsko zadevo kot'jejorej na vso moč resna, skupno državno zadevo, ako se je to izkazalo za potrebno. Z drugimi besedami: Francozje so prišli od centralizacije do "dekoncentracije". ]^emci pa so šli od avto-nomizna k centralizmu, po poti, katero je določal skupni državni zbor. Ce bi bili pa prišli do političnega centralizma, je čisto gotovo, da bi bili prišli tudi do upravne de-koncentracje kakor BJrancozje. Za nas nastane sedaj vprašanje: Ali naj gremo mi brez začasnih avtonomij takoj do centralizma in do u-pravne samostojnisti ali naj se odločimo najprej za avtonomije in šele po počasnem prehodu 'za politični centralizem? Počasni prehodi so navadno boljši. KRIZA SVETOVNEGA GOSPODARSTVA. Boj glede ustavnega načrta v jugoslovanskem par lamentu se še vedno nadaljuje. V naslednjem navajamo neko poročilo, ki jo je prinesel ljubljanski "Naprej'', ki na jako razumljiv način opisuje dv^, izmed glavnih u-stavnih načrtov, ki sta v pretresu: Glasi se: Kakor znano, obstojita dva velika ustavna načrta: Centralistični načrt ministra za ustavotvorno skupščino dr. Laze Markoviča, katerega zagovarja tudi sedanja demokratsko-radikalna vlada, potem pa avtonomistični načrt Stojana Protiča. Prvi načrt temelji na francoskem naziranju, ki se je rodilo za časa velike francoske revolucije, da je treba meje med pokrajinami popolnorrta izbrisati in da je od ločilen za ureditev državne uprave samo gospodarski moment. Pred sto leti so Francozje re§ prevzeli ves dotedanji upravni sistem, province sd izginile in na njiho vo mesto so/stopila okrožja (department), katera so vladali vse na eni nitki iz Pariza, ravno tako kakor se premika cela armada do zadnje kompanije na eno povelje vrhovnega poveljnika. Ker pa država ni kasarna in se gospodarske razmere v posameznih okrožjih, ki so odvisne v veliki državi od podnebja, od "kakovosti zemlje, od zgodovinske tradicije itd/ne dajo komandirati, ker se ne da komandirati i}e solncu ne zemlji, zato so Francozje danes sami prišli < do spoznanja, da je treba upravo prilagoditi krajevnim razmeram, torej dekoncentrirati- in da je treba dati posameznim okrožjem večjo upravno samostojnost, kot so jo imela doslej. Drugačen je .pa upravni načrt Stojana Protiča. Ta načrt bi imenovali lahko ustavni načrt po nemškem vzoru. Ko je Bismarck 1. 1870. ustvarjal enotno nemško cesarstvo in nezbroja nemških držav in državic, ni hotel kar na mah podreti vsega, kar je dotlej obstojalo, ampak je skušal najti pameten prehod. On je pustil n. pr. Bavarcem poleg nemškega cesarja tudi njihovega kralja in lasten diplomatski zastop. češ, Če ga hočete imeti, imejte ga, vsaj veljal itak ne bo mnogo. , Poleg skupnega nemškega državnega zbora so imeli Bavarci, Saši itd. tudi še svoje deželne zbore, ampak državni zbor je imel pra-. vico določiti, katere stvari spadajo v delokrog skupnega državnega, in katere stvafi spadajo v delokrog pokrajinskih zborov. Državni! zbor jte imel torej pravico, da pro-'držav. Proti koncu svetovne vojne je bila skoraj vsa Evropa gospodarsko izčrpana da dna. Zlasti narodi blokiranih držav so občutili tekom vojne in še pozneje silno pomanjkanje vseh življen-skih potrebščin. Toda tudi narodi držav z odprtimi mejami in s prostim izhodom na morje niso živeli v izobilici, zakaj pred vsem je bilo treba skrbeti za vojno industrijo in prehranjevanje vojaštva. ► Ko so se raznesla po'svetu prva poročila o sklenjenem premirju, so se oddahnili premagani in zmagovavci.. Vsi trpeči narodi so tedaj trdno pričakovali, da se l?o gospodarska obnpva takoj pričela. Wilson, ki je bil tedaj 'predstavnik najmočnejše in najbogatejše države na svetu, je p proglasitvijo onih znamenitih 14 to^k pospešil vojaški polom osrednjih velesil ter prišel v Evropo delit pravico narodom. Toda razočaranje je kmalu sledilo. Premima doba je požrla mnogo dragocenih mesecev. Narodi premaganih držav ki so verjeli, da je prišel čas rešitve pd vseh grozot in vse befle, ne le da si nišo opomogli, temveč se je njihov gospodarski položaj z vsakim dnem 3labšal. Nizko valuto leh nesrečnežev so pohlep ni trgovci, špekiilantje in razna sodrga pod najrazličnejšimi imeni izkoristili, da so v kratkem času "pokupili" vse, kar je še od vojne ostalo. Tako se ociganili ljudstva, ki so tako željno pričakovala miru, in s svetim spoštovanjem in z zaupanjem strmela v Wilsona, kateri se je zdel takrat predstavnik pra^uce. Gospodarsko propagande se je nadaljevalo; revščina in brezposelnost sta naraščali. Gospodarsko povojno krizo pa so občutile ttidi druge države, zmagovite in nevtralne,«ki so bile navezene nd pomoč Anglije in Združenih Omenjenima državama se je vojna izplačala. Amteriške banke so bile polne zlata, nagrabljenega v evropskih državah. Anglija pa je potlačila Nemčijo, svojega najnevarnejšega tekmeca na gospodarskem polju. Prišel je čas ko je zamogla Anglija nemoteno razpeča/ati surovine in izdelke. Naiboljši narodni gpspodarji in finančniki so prerjkovali, hiter razmah angleški in amerikanski industriji. Toda ta pričakovanja so bila preveč optimistična. Prvi časi eo res mnogo obetali, toda polagoma je vsa glorija padla v nič. Danes moremo brati v vseh časopisih o težki gospodarski kri zi, ki jo morata preživljati tudi omenjeni dve držaVi. Kriza obstoja v brezposelnosti, ki tako raste, da je začela delati preglavico vladam omenjenih držav. Brezposelnost je sicer glavna bolezen premaganih dežel in onih, ki so navezane na milost angleško- ameriškega velekapitala, to d^ da se je ta bolezen razširila tudi v bogate hišd, kot sta Anglija in Amerika, se nam zdi sprva čudno. Poglejmo si vzroke te nove krize Angleški industrijalci so imeli od začetka' premirja y zalogi o-gromne množine surovin, namen jenih za vojno industrijo, ker'se konec vojne ni pričakoval tako hitro. Povojna industrija je porabila'te surovine ter nakopičila v dveh letih ogromne množine vsakovrstnih izdelkov, pričakujoč, da bo gospodarsko izmoz- iPrvi vzrok, da ni odjemalcev je nizko valutno stanje v državah ki bi1 morale kupovati v ogromnih množinah surovine in obrtne izdelke, ker jih krvavo potrebujejo. Ker tega ne morejo, morajo zapirati kapitalisti držav z najvišjo valuto svoje tvornice. To so v prvi vrsti Amerika, Anglija in Švica. iKako neprijetna utegne postati visoka valuta tudi bogatim deželam, nam je vzgled Švica, ki skuša znižati vrednost svojemu papirnatemu franku. Švicarski zvezni svet je v ta namen odprl državne meje brez pridržka prostemu uvozu; vendar ta ukrep ni mnogo pomagal. Švicarski narodni gospodarji se ukvarjajo z raznimi drugi mi načrti, kako znižati frankovo vrednost. Tako predlagajo neka> teri, da se mora podvojiti števi lo bankovcev, drugi zopet svetujejo, naj država nakupi v inozemstvu veliko množino surovin, ki morajo ostati v zalogah vse dotlej, dokler se bodo druge valu te dvignile, in bi tedaj Švici pre^ tila draginja. Angleški firiančni' ki so začeli razmotrivati vprašanje, kako pomagati onim narodom, ki so morali bodisi vsled vojnih posledic, bodisi zapadi nizke va lute ustaviti ali zmanjšati naročila v inozemstvu. Ta_ko so se začeli resno baviti z načrtom, ki gre za tem, da se ustanovi med narodni kreditni zavod. tem bi bil storjen velik korak k vsestranski obnovi nesrečnih dežel evropske celine. 'Tretji vzrok.je brezmejna pohlepnost velikega kapitala, ki se noče zadovoljiti s poštenimi dobički, temveč živi že vedno v du-ševnosti vojnih let, ki je bila doba njegovih zlatih žetev. Toda v lastnem interesu bodo tudi ti mo gotci primorani popustiti, ako no čejo, da se zruši tista sila, ki jim čuva njihova bogatstva. 2e se oglašajo iz vrst kapitalistov in njihoven časopisju posamezni in še skromni glasovi po znižanju cen izdelkom in surovinam. Vsekakor mora bogatejši podati roko v pomoč revnejšim, si<-cer se more tudi tem mogotcem prigoditi kakor onemu človeku, ki je sredi puščave poginil od gla du, ležeč na vreči dragocenih biserov. --o- Clevelandske novice. — Clevelandski nemški list "Waechter and Anzeiger" je v sobotni izdaji prinesel precej nizkoten napad na bivšega predsednika Wilsona, v katerem se ga obklada imeni, kakršnih se pošten človek ne bi poslužil proti navadni cestni barabi. RAZNOTEROSTI. Frančiškan ubil opata. V Italiji je zbudila veliko serijo razprava pred napolskiw & diščem zoper frančiškana Sala tore Giavolin , ki je ubil Nikola Grossi. Pri razpravi zločinec izjavil, da je vstop'1 frančiškanom le zato, ker je lahko udobno žiVel in uganja'sU je donjuanstvo; dokazali fO ' 32 slučajev zakonolomstva: * dnjič, ko se-je frančiškan bil v krasotico napoljske <>P^ Nino Dasnforosio, je pa rati'1 nar, in ker mu ga opat na. ve zahteve ni hotel dati, ?5 I frančiškan ubil z železno pJ Obtoženec je bil obsojen letno ječo. Denar iz porcelana. finančno ministrstvo se Je čilo izdati nov denar iz P611''! na in sicer od 20 fenigov P3 20 mark. Prvi poizkusi niso li, ker so bili poediifi kof&^'Jj veliki. Poizkuse so nadaljeV!1' sedaj se je državni tvorni«1 ? celana v Meisenu posrečil0 lati lepo serijo tega denarjv 20 fenigov pa do 20 mark- .J mezni komadi so jako trpeli 'J niti imajo n. pr. komadi po 20 ^Si- vsi vemo, kaj je Wilson in gana, Evropa pohlepno segla po tem blagu. Izmozganji narodi srednje E-vrope in drugih dežel, kakor Italije, Balkana, Turčije itd. so pa tako ubogi,, da ne morejo ničesar kupiti. Angleška industrija nima izvoznih trgo.v, zato'so tvor-ničarji prisiljeni ustaviti, ali v^aj skrčiti delo in posledica je brezposelnost. Na Angleškem je število brezposelnih naraatlo preko milijona, v Ameriki pa se govori/ o 3 milijonih in pol. Stvar slučajev zamoremo spoznati, da j je valutno vprašanje za države z visokimi valutami ravno tako zamotano kakor za one z nizkimi valutami. Drugi vzrok tej gospodarski kri/i je nerešeno rusko vprašanje. S svojimi 180 milijoni prebivalcev in s površino, ki je štirikrat tolika kakor vsa ostala E-vropa, bi bila Rusija danes, ko tako silno, potrebuje vsega, naj-,bol j. v stanu, zadostiti izvpznim ,'potrebam industrijalnih držav; Pred vojno je uvažala Rusija za 2250 milijonov kron izdelkov |»in surovin. (Vrednost krone je treba vzeti v višini danajšnjega švicarskega franka.) Nemčija je bila udeležena pri tem uvozu s 30 odstotkov, sama pa je uvažala večidel z Angleške. To nam ka že, kako so vse dežele navezane gospodarsko druga na drugo. Sedanja kriza bi pač prenehar la, če bi bila Rusija odprta. Brez Rusije pojde pač telžko. In tega so se začele zavedati zapadne države in Amerika. Dasi skrajno sovražne sovjetski 'republiki, se pripravljajo .glavne evropske države na obnovitev gospodarskih stikov z veliko Rusijo. Trgovski ^vezi bo moralo slediti v kratkem pripoznanje sovjetske ^lade. S cer kaj ni, toda navadna dostojnost zahteva gotovo mero vzdržnosti. Iz teh | Možno je, da se bo moral list vsled tega zagovarjati še pred sodnijo. — Morilka svojega moža poslana v zapor. V soboto je bila odpoljana Mrs. Nettie Rachypski v Marysville poboljševalnico za ženske, kjer ji je usojeno biti od enega do dvajset let, ker je v prepiru ustrelila svojega moža. Mati zapušča tukaj dva otroka, triletnega dečka in 'dveletno (deklico. — Newton Baker se je vrnil v velikosti nekdanjih tolarji' celanski denar je jako trd trajen, barve je sive, rob°,!;, so ,okrašeni z zl^t<) črto. tak denar na tla, se ne ra Tudi Brazilija se zanima ibiM novost ter je naročila množino porcelanskega d1"051 Mčisemi. Nezgoda. Iz Maribora . jo: V nedeljo ponoči so Cvetlični ulici v mlakiikrv' ^ nega človeka. Ker se )e; prej čula močna detona^ je sodilo, da gre morda ^ napad. Kasneje se je je bil oni neznanec neki^ — Zračna straža. načelnik Smith je prič pol" na to, da se uvede nad dom zračna patrulja-naj bi imela na razpolag" bil op"' m Cleveland. Vojni tajnik Baker 12 Ormoža, ki je vsled jt je bil včeraj prvič po dolgem ča- vinjenosti padel ter se su zopet navaden Clevelandčan mocr™ poškodoval, in je prebil včerajšno popoldne na svojem začasnem domu na 12337 Central road, dbdan s knjigami in časopisi. Izrazil se je, da se počuti zelo dobro, ko je enkrat zopet prost yelikih skr bi, katere so ga mučile za časa službovanja v Washingtonu. Ali navzlic temu je ljubil delo, katero je opravljal. Toda v?eeno, kot je rekel, s^ mu Cleveland še vedno najbolj dopade in zato je prišel zopet nazaj s svojo družino. Da nastopi svojo nekdanjo službo ne bo zgubljal Mr. Baker prav nič časa, in že danes zjutraj je bil v svojem odvetniškem uradu družbe Baker, Hostetler a Sidlo v National t Bang Bldg. zrakoplov, ki bi brezžičnhn brzojavom bi prav nizko na hišam''n! brzojava bi lahko tak"J kak'h d» ijjjj policijsko postajo o dih. Načelniku se zdi, slični zrakoplovi zelo 1. maja, da se lahko ta1 vsako vešje zbiranje 'j — Rude Božeglav ^ vsem svojim prijatelj&& cem, da se je vrnil 6 ^ in da zopet vodi svoj posel na 6006 St. Clair uuuumiiuimipipisii AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ um n —J Vendar ne verjamem, da bi bila to pjihova domača in vsakdanja navada. Dvojnim tudi, da bi se vsi ti Izraeliti tako gnali za tem, da bi skrunili SvetotajstVH. Obtoževati jih takih stvari se pravi biti prepričanemu, da so prešinjeni prav tako globoko kakor mi z božanstvom Našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zakaj bogoskri\n8tvo je nemogoče brez vere, in Žid, ki je prebodel sveto hostijo, je izkazal bas s tem činom i-skreno počeščenje resnici transsubstancijacije. To, sinko moj, so prazne bajke, ki jih moramo prepustiti ne-vednežem, in če sem jih brusil temu strašnemu Mozaji-du v obraz, me ni vodil svet zdrave sodbe, nego mogočni' podžig moje maščevalnosti in jeze." / "O, gospod," sem dejal, "lahko bi se bili zadovoljili ter mu očitali samo Portugalca, ki ga je umoril iz ljubosumnja, zakaj ta umor je resnično zakrivil." "Kajl" je zavpil moj dobri učitelj, "Mozajid je u-moril kristjana? V njem, 'Vrtiraženj, imava nevarnega soseda. 'Toda vi boste prišli po teh dogodkih do enakih zaključkov, do kokršnih sem prišel jaz. Gotovo je, < da je njegova nečakinja dobra prijateljica gospqda A-staraca, iz čigar sobe je seveda prihajala, Jto sem jo srečal na stopnicah. y Jaz imam prevpč vere, in obžalujem, da izhaja tako ljubka osebica iz rodu, ki je križal Jezusa Kristusa. Ah, le verjemite, sin moj, ta Mardohej je stric Esteri, ki se ji ne bi bilo potreba šest mesecev v miri namakati, da bi bila vredna kraljeve postelje. Stari spagirski vran ni niti malo po tem, da bi se prilegal takšrii lepotici, in jaz čutim v sebi nagib, da bi se zanjo pozanimal. Mozajid jo mora pač močno skrivati, zakaj ^e bi se pokazala nekega dne na šetališču ali v komediji, bi imela drugi dan ves *vet pred svojimi nogarhi. Ali je ne želite videti, Vrtiraženj?" Odgovoril sem, da >to prav goreče želim, in oba sva se zatopila v svojo grščino. > * '* * i , Tisti večer sva se znašla moj dobri učitelj in jaz na brodarski cesti, in ker je bilo vroče, mi je vekel gospod Jeronim Coignard: "Jakop Vrtiraženj, sinko moj, ali nebi hoteli zaviti na levo; na grenellsko cesto, da poiščeva kako krčmo? Vrhu tega. morava najti krčmarja, ki toči vino po , dva solda vrč. Jaz namreč sem brez bora, jn mislim, sin moj, da niste ivi nič bolj založeni po krivdi gospoda Astaraca, 1% ne n>ar^ da denar del^, a ga nič ne dajef svojim' tajnikom in služabnikom, kakor jasno kaže moj 'in vaš primer. Klavern je položaj, v katerem naju pu- , šča. Jaz ga nimam božjega v yžepu, in že vidim, da bq treba odpomoči temu hudemu zlu s spretnostjo in zvijačo. Lepo je prenašati uboštvo z ravnodušjem, kakor Epjktet, ki si je v tem pridobil neminljiv sloves. Ali to je vaja, ki sem se je naveličal in ki mi vsled neprestane navade preseda. Čutim, da je že čas, da izpremenim svojo čednost in se naučim imeti bogastvo, ne da bi h°-gastvo mene imelo, kar je najplemenitejše stanje, do katerega se more povzpeti duša filozofova. Hitro si hočem kaj pridobiti v obilovanju ne zataji. Samo pripomočkov iščem, in vidiš, kako to stvar razmišljam, Vrtiraženj," | ( Med tem, ko je moj dobri učitelj govoril tako z žlahtno prepro»tostjb( sva se približala prijazni hiši, kj^r ■je bil gospod de la Gueritaude pastami gospodično Katarino. /4'Spoznali jo boste," mi je bila rekla, ''po rožah na balkonu.'' Ni bilo dovolj svetlo, da bi bil rože videl, a zdelo se mi je, da jih duham. Še par korakov, pa sem jo razločil na oknu z lončkom v roki; zalivala je svoje, cvetlice. Tudi ona je spoznala mene na cesti .zasmejala se je in mi je poslala poljub. Na to se je iztegnila skozi rešetko roka in ji je pripeljala zaušnjco, kar jo je tako prestrašilo, da je izpustila lonec z vodo, ki toliko da ni padel mojemu dobremu učitelju na glavo. Potem je oklofutana krasotica izginila, na njenem mestu se je prikazal na oknu klofutač, nagnil se je nad omrežje in je zavpil name:, I "Hvala Bogu^ gospod, da niste kapucinl Jaz ne morem prenašati, da bi moja ljubimka pošiljala poljube temu smrdljivemu govedu, ki neprenehoma golomiši pod tem oknom.' Ta pot mi vsaj ni »tfeba zardeti zavoljo njene^izbere. Vi se mi zdite poštenjak, in mislim, da sem vas že videl. Izkažite mi čast in stopite "gor. Tu-* kaj imamo pripravljeno večerjo. Hvkležen vam bom,' ako se udeležite z gospodom abbejem vred, ki je dobil pravkar lonec vode na glaVo in se otresa kakor moker pes. Po večerji bomo kvartali, in ko se zclani, si pojde-mo režat vratov.,' Pa to bo gola uljudnost in samo da vas počastim, gospod, zakaj, po pravici povedano, ta deklina ni vredna enega sunka z mečem. Malopridnica je, ki je ne maram svoj živ dan yeč videti." V možaku, ki je tako govoril, sem prepoznal gospoda »Anquetila, ki sem ga videl pred kratkim, kako je svoje ljudi živahno vzpodbujal, naj sujejo brata Angela v zadnjico. Govoril je uljudno in se je vedel proti meni kakor proti filemiču. Bil sem si v svesti velike naklonjenosti, ki mi jo je pokazal s tem, da je^privolil /odrezati mi vrat. Moj dobri učitelj nf bil njč manj pristopen toliki prijaznosti. Ko se je zadosti otresel, mi je dejal: _ » "Jakop Vrtiraženj, sin moj, tako ljubeznjivega povabila ne moreva odkloniti." 2e sta bila prišla od zgoraj dva lakaja s plameni-cama. Povedla sta naju v dvorano, kjer -je bila pripravljena večerja na mizi, razsvetljeni z dvema srebrnima kandelabroma. Gospod Anquetil naju je povabil, naj sedeva in moj dobri učitelj si je zavezal prtič okoli v/a-v tu. Že si je bil'nabodel drozda ha vilice, ko nam udar» ihtenje na uho. / "Nič se ne ozirajte na to vpitje," je ,en> il A Anquetil ; "Katarina javka v sobi, kamor 8' klenil." "Ah, gospod oprostiti ji morate/ je dobri učitelj, ki je žalostno ogledoval drobne?3 P svojih vilicah. "Najstlastnejše jedi, začinj^® in vzdihi, se nam zde grenke. Ali bi imel« 9ft pustili žensko jokati? Pomislite to-1e, prosi"^ se" je res tako pregrešila, ako je poslala pol^ mlademu učencu, ki ji je bil sosed in tovaf'8 ko se ji je še tako-le srednje godilo, takrat; ( tega /dekleta sloveli samo pod brajdo pri ^ Sama nedolžnost je v tem, vkolikor pač m°re ško dejanje in zlasti žensko izvirnega greha-gospod, naj vam povem, da j^ ljubosumno«1 ,,( stvo, žalosten ostanek barbarskih običajeVj tičati v žlahtni in blagorodni duši." ^ i "Gospod abbe," jp odgovoril gospod koga menite, da sem ljubosumen? Nisem ^ Ali tega ne strpim ,da bi se ženska iz me"6 fil, 'Mi 1 " smo igrača vetyovom," je vzdihn' ^ učitelj. "»Vse nas zasmehuje, nebo, zvez' de. A ^ .9) senca, svetloba in ženska. Dovolite, g°sP° rina z nami večerja. Lepa je, vedrila bi vaS°e jlf' kar je utegnila storiti, tisti poljub in drug0' 1 ^f očem manj prikupne. Nezvestobe ženska110 rijo lica . Narava, ki jih rada krasi, se ne bn ^ ve napake. Posnemajte jo, gospod, in °p:° rini." , JI I ' ' i?*11 Jaz s^m pridružil svoje prošnje pr°s° j p* dobrega učitelja, in gospod Anquetil je Pr'S- j svojo ujetnico osvobodi. Stopil je k vrat® ^ p rih je prihajal krik, odprl jih je in je P ki se je odzvala samo s podvojenim ihtenJ ** ' i (Dalje prihodnjič.) r Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. •l J t , .... " v ' - » T " > x 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO tel. princeton 551 6418 st. clair avenue MARCH 7th 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. NOVO IME - STARO POŠTENJE. NEMETH STATE BANKA je ,že naznanila spremembo imena. Novo ime nalaga uradnikom American Union Banke, ki so bili preje uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost je, da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, zanesljivo in hitro kot v prošlosti. ne boste se kesali ako pošljete cjenar vašim domačim v staro domovino potom American Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in najnižjo ceno. zadovoljni boste ako vložite vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke obresti. zadovoljni boste ako pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši družini v stari kraj ali ako kupite listek za sebe. ni vas treba skrbeti ako so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Union Banke. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK IVAN NEMETH. predsednik GLAVNI URAD: PODRUŽNICA: 10 E: 22nd St. NEW YORK CITY 1597 Second Ave. Vogal 83rd St. POLOM ^ij 1111 irtiu i tut 11 u 11; tttii ij iTimtit n m i: imiitiiinitmiinTmitmmtii miminnH>i ittmtnumtimmmiitii (Dalje) Z onim dolarjem, katerega vam je tako lahko ZAPRAVITI vsak teden, si lahko nakopičite precejšnjo svoto v našem BOŽIČNEM KLUBU. Pridružite se in prjhodnji Božič boste imeli $50 ali $100, kar se vam bo zdelo, kot bi denar našli. Hraniti začnete lahko z vsako svoto od ENEGA CENTA na--Prej. Sledeče lestvice vam razodenejo, delovanje kluba. NAČRT MNOŽILNIH SVOT: Vložite lc, 2c, 5c, ali 10c vsak teden. Pomnožite prvi vlpžek lc, 2c, 5c ali 10c .vsak teden. V petdesetih tpdnih vam bo izplačal: lc klub ....'............$12.75 5c klub ..............$63.75 2e klub .................$25.00 10c klub ............. $127.5« NAČRT ENAKIH SVOT: Vložite enako svoto vsUk teden in v 50, tednih vam izplača: 25c klub ..............$12.50 $.2001 klub ...........$100.00 50c klub ..{............$25.00 S5.00 klub ...........$250.00 S1.00 klub .............$50.00 $10.00 klub ...........$500.00 t ^ $20.00 klub..........$1,000.00 Ako hočete imeti nase zanašujoče se OTROKE jih vpišite v ta klub; postali bodo VARČNI in ne POTRATNI. S tem načrtom se nauči vsak deček ali deklica, moški ali ženska sistematično hraniti kar je najkoristneje za vsakojra. The NORTH AMERICAN BANKING I '■• & SAVINGS CO. ✓ w st. clair & e. 62. cesta. I^BBssaaaBiiss^! Sjj 1M'>*i>l>>iBl>ilaI>t'al<>iaiialaliiiHiiiIiali>lMltiSaliiiBUt'ai'ti!«!ai!MTiil« si l> iTvTi ■laliilMlxlaliilaili ilal^iT^ si ^ ^ iis PODPORNA ZVEZA tu ustanovljena aug. ie. 1908 — inkorporirana apr. 22. 1909. — glavni' urad organizacije. / johnstown, pa. - j ' ^'ganizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom H članstvo okrog 11 tisoč. Pcemoženja dastuje or- li! f^3* že Približno četrt miljona dolarjev. ' * P organizacijo se sprejme vsaka znač&jna oseba brez' p £zira na ver0|z.p0vedanje, zmožen ipa mora biti vsak ka-P e5a slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga P zamore sprejeti v organizacijo. 'anstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino i f ! b°liPiško podporo, za manj ali več. Organizacija ima Iti tAudi najboljši nžcin zavarovanja mladoletnih otrok, i H „/ganizaciJa posluje na podlagi državnih zahtev in vod-' m ^ vo organizacije skrbi V to, da se zahteve izpolnjujejo', ta o naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., p iMte za pojasnila, kako istega vstanoviti, -na sledeče Uradnike.: J- PROSTOR, 6120 St. Clair Aye., Cleveland. O. ali na BLAŽ NOVAiK, 634 Main Street, Johnstown, Pa. !i'!l"l. . Saj bomo videli; bomo že videli nazadnje Jean je bil drugi dan predolgo pokoncu, in skrivni ikrah doktorja Dalichamtpa se je uresničil: rana 'se je zopet odprla, noga mu je otekla od hudega vnetja, in zopet je moral leči. Doktor je naposled zasumil, da je v nogi kak drobec kosti, ki so ga napori dvadnevnega dela popolnoma odločili. Iskal ga je in po srečilo sc mu ga je izdreti. Toda to je zopet-preteskio Jeana; popadla ga je,huda mrzlica, ki ga je upehala iznova. Še nikdar prej se. ni čutil tolikanj slabega. In niča vrnila na svoje mesto v biči, H jo je zima polnila z žalostjo .in . mrazom. Tekli so prvi dnevi novembra, veter Cd vzhoda je bil že prinesel snežno vihro in zelo mrzlo je bilo med štirimi praznimi steriami na-golem tlaku. Ker sobica hi imela' kamina, sta 'se odločila postaviti peč, ki je 3 svojim brnenjem prinesla nekoliko udobnosti v to samoto. Dnevi so minevali v enoličnosti, in ta prvi teden vrnivše se bolezni je bil Jeanu in Henrijeti gotovo najžalostnejši v njiju dol gem, primoranem skupnem življenju. Ali se .trpljenje ne bo nehalo? Ali se bo nevarnost vračala vedno iznova, in se nikoli ne bosta smela nadejati konca tolike bede? Vsako uro so jima hitele misli k Mauricu, o katerem nista imela več nobenih poročil. (Dalje prih.) -O- \ t 0 trboveljski družbi. Ministetrijalna komisija, ki preiskuje produkcijjske stroške Trboveljske družbe v raznih rud nikih, ne bo dognala za nas prev nič novega. V mnogih člankih smo že lansko lato nepobitno s številkami dokazali, kakšne dobičke dela ta družba. V tem pogledu to raj ne bodejo sedaj dog-nani resnični produkcijski stroš ki za nas prav i\ikako presenečenje; ali je Trboveljska družba Ostrigla- državo (železnicb) in privatne konzumente za 1 milijon več ali manj kakor smo ml izračunih, je za stvar brez-pome na. Pomembno pa je, d/ bodejo naše rditve o neopravičenih cenah premogu popolnoma dokazane, — kar 'tudi tedaj, nihče "stvarno ovreči ni mogel — še bolj pomembno pa bode dejstvo, da Trboveljske družba ni samo po naravnost ve^ižniških cenah strigla konzumente, temveq'da je pol ustroju svojega knjigovodstva in načinu zaračunavanju prikrajšala državo, na, davkih letno za horeijdpe svote. Poleg skubljenja nesrečnega konzumen ta, ki je bil prisiljen kupovati trboveljski premog, — ker drugega ni .bilo — še škoda države pri lavkihV tega ne sme prenesti na-5a država, predvsem finančna u-prava, niti naša javnost'brez pri mernih protiukrepov. Nas žanima pa danes prfed vsem drugo vprašanje in to je:' Kako je bilo sploh r/.ogoče, da je Trb. družba na tak način in v takem duhu postopala napram konzumentu in državi dobri 2 leti? ^ Znano je,, da se nahaja družba čije sedež je še vedno Di>naj, pod državnim nadzorstvom. Kak šna uprava je torej to, če se gode take stvari pod državno kontrola. Vlada je imela kot nadzor stvena oblast vpogled v vse poslovne knjige v rudnikih. Ce je Vršila ta vpogled, ; ,potem je morala/.e zdavhej videti te'stvari ; kajti kar je sedaj ministeri-jalna komisija dognala v nekaj urah, ni moglo ostati skrito državnemu nadzorstvu, če se je količkaj bavilo z družbenim poslovanjem! Čemu je Osrednji, urad državnih montan, obratov cele tefclile preračunaval kalkile o cenah premogu in čemu je hodil n. pr. v Trbovlje v svrho revizije teh kalkilov? Obstpja torej po-pqlnoma uiwavicena domneva, da je bilo tb državno nadzorstvo lei| fiktivno in da se ni izvajalo tako, | kakor bi se moralo v interesu države in javnosti. Govori se pa še njnogo več in sicer taKe stvari, ki so skoraj ne verjetne. Tudi se namreč, da se dotičnemu vladnemu organu, ki je imel nadzorovati knjigovodstvo - in vse poslovanje družbe, niso dajala nikaka navodila in v to potrebna oblast; če je ta organ prosil na, pristojnem mestu za instrukcije in poverilo, da iz-' to al; on6,: so ostali njegovi-dopisi in naznanila nerešena itd. Vse to kriči po pojasnjeflju; ako je vrhovno nadzorstvo tako vršilo ovoj posel, potem je temu kriva le oseba dotičaega drž. fun kcijonarja, ki ni nihče drugi, kakor gospod dvorni svetnik Mohor Pirnat. Nesposobnost, ali kaj? Prizadeti konsumentje, so vsled takega postopanja trpeli ve likansko škodo. Cene premogu je pravzaprav določala vlada; ta ve levažni referat si je znal prido* biti. omenjeni gospod, ki je bi! vedno vneti zagovornik visoKih cen trb. pn m<|gu. Visoke cene premogu so bile" vzrok podraženju vseh življen ^kih potrebščin, bodisi, da so bile industrijskega aii drugega is-vora. Našo železoindustrijo sc spravile visoke cene premoga d i-, rektno na rob propada. Danes stoje najvažnejši obrati te vfste pred resno krizo, ker so njih proizvajalni stroški vsled tukajšnjih cen premoga silno visoki in tem podjetjem ne oode mogoče vdržati spričo tuje, predvsem nemške konkurence, kljub uvozni capini, ki tuje blago znatno podraži; nemški premog je namreč za skoraj 80 odst. cenejši! Tudi cene stavbnega materijala so v veliki meri odvisne od čepe premoga; mislimo na apno, cement opeko! Za proizvajanje teh se potrebuje znatne množine premoga; '-e je premog drag, se podraži apno, cement, opeka, železo itd. Ker so bile cene premogu pri nas pretirano visoke in ker je producent n. pr. opeke, te stlro ške za kurivo-prenesel samoobx sebi umevno na svoj izdelek, je jasno, da je bila n. pr. opeka neprimerno dražja, kakor bi bila pri pravilnih cenah premoga. E-nako je z vsemi industrijskimi proizvotji in če, se zasleduje cela vrsta teh podraženj, se odkriva pravi greh tistega, ki je imel nad zirati-Trb. družbo-tudi pri nje-nitacenah za premog. Vsla javnost je enodUšni v obsodbi takega početja. Nikakor in nikolj nam ne bo nikdo dopovedoval, da državni or gani niaO.poznali postopanja Trb družbe; postavljeni so bili za to, da nadzorujejo v državnem in javnem interesu poslovanje te družbe in če tb poslovanje ni bilo pravilno, je krivda državnih organov še večja, nego trboveljske gospode. Ta gospoda je šla enostavno le za čim večjim profitom in se je v pe&t smejala vsem vladam in nesrečnim konzumentom. Vladni orgairpa, ki je moral poznati do dobrega vse družbino po'slovanje, je videl vedno korektno poslovanje družbe in s tem "zavajal v zmoto druge. Kriv je tudi, da sedaj minist. komisija v sramoto naše slovenske uprave odkriva pravi položaj. Zato je pa naša in vse javnost^ enodušna zahteva, da izgine iz tega pozo-rišča. Ako io ne bode zadostovalo, bodemo postopanju posvetili še več tiskarskega črnila; ogromno moralično in gmotno škodo, ki je storjena treba popraviti. Naš boj bo neizprosen in dosleden, do kler se ta Avgijev hlev v naši u-pravi docela ne izčis'^. Drugo važno poglavje, ki za-nipi vso javnosT, je poglavje in vesticij v j^dnilyh, na katerih ra čun je plačal .Wizument že lepo število milijonov. Že skoro 2 leti se govori o Rajhenburgu, o Hu-dijami, itd. A premoga Jz teh do brih in hudih jam le ni in ni. 2e z^, jesen 1919 se je obetalo ofi-cijelno in neoficijeino vsaki dan po 10 vagonov iz Rajhenburga; za jesen leta 1920 se je vnovič o- -bljubovaio po 5 vagonov dnevno iz Hudejame poleg 20 do 25 vagonov premoga;iz Rajhenburga. Država železnice in industrija so * plačevau^milijone in milijone na račun teh investicij, a danes se o njih mnogo manj čuj» in govori, kakor kedaj preje. Ves tam -tam gosp. dvor. svetnika Pima-ta je bil že pred letom dni na delu, da je insceniral pompezne komisije in oglede v Rajhenburgu. Ko so bili s pomočjo teh komedij a la Potemkinove vasi dovoljeni milijoni, pa gradi trb. družba vse mogoče stavbe, hiše, revstavra-cije, vile, itd. le premog počiva mirno v.zemlji in čaka časov, ki se bode dalo ž njim skleniti o-broč monopola, katerega, kuje družba počasi a sigurno. Družba hoče najprvo v svojo oblast spra viti ves domaČi premog; ko bode to doseženo, se bode lotila vprašanja uvoza tujega premoga in izvoza domačega premoga. S tem bo obroč mohopola sklenjen; u-voz tujega premoga, bode zabran jevala lastnemu premogu v korist, z domačim premogom pa po svoje razpolagala tako Oglede cen " kakor dodelitve. Kdor požna Irb. gospodo, bo vedel, kaj to pomeni; prizadeta industrija naj pravočasno spregleda in odpre oči, dokler ne bo prepozno. Naše mnenje je. da je tako v interesu države, kakor vse javnosti, da se vsaj sedaj, ko se je vendar enkrat odkrila morala te židovske družbe, prebije obrol, katerega kuje družba že nad leto dni v korist židovskega kapitala in v škodo nase države ter malega in velikega konzumenta. Trboveljska družba ne sme imeti v svoj roki proste razpolage z našim premogom.'' Slo. Narod. -t—---- Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj. imate plačan 4ist. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. I STRAN 4. ••ENAKOPRAVNOST" MARCH 7th 1921 Cleveland ske novice. — Skupna smrt. Pred 52 leti sta si obljubila Orlan C. Brown in njego-va nevesta Ana večno zvestobo v mali new-yorš'ki vasici Angola. Sedaj je bila nastanjena družina v Clevelandu na 1262 W. 116. St. Mr. Brown, ki je prodajal hiše in po&estva, je umrl zadnji petek, včeraj pa mu je že sledila njegova žena in skupno bosta danes pokopana v Angola. M. Brown je bil star 72 let, ona pa 72. V Clevelandu zapuščata dva sinova. — Električarji odšli na stavko Pogodba med unijskimi električarji in stavbinsko zvezo določa, ida ako bi se istočasno, ko delajo pri kaki stavbi unij ski delavci, uposlilo tudi neunijske, imajo u-nij'ski pravico nehati z delom. Ravno sedaj se gradi v sredini mesta več velikih poslopij. Kot znano, telefonska služba ne upo-sljuje linijskih električarjev za peljavanje telefona in zato so "se električarji,-'ki vpeljavajo v nova poslopja električne žice za razsvetljavo, uprli in nehali z de lom. Na stavki je okrog osemdeset delavcev in cela zadeVa pride jutri pred pogajevalni odbor starvbinske zveze. r— Mati ubita, otroci in oče poškodovani. Velika nesreča je zadela. 'družino, Serajer, 7907 Maryland'. ave, sinoči okrog 9. ure, ko je avtomobil, v katerem se je dru žina peljala, zadela poulična kara ter ubila mater in poškodovala oč^ta in tri 'sinove. Mr. "Serajer jei pri vozil z avtomobilom po 71. va'hodni ce!sti in ko je privo-zil na Superior ave. ni zapazil pri hajajoče kare in je zapodil avtomobil ravno pred njo. Kara je vozila 3 precej šh j o brzino, tako da je Tiotormanu ni bilo mogoče takoj ustaviti in je zadela v avtomobil is tako silo, da se je prevrnil. Oee in sinovi so odleteli v stran, mati'pa se je v strahu krčevito prijela za avtomobil in se je ob prevratu avtomobil zvrnil nanjo ter1 jo na mestu ubil. Zdra vniška pomoč je takoj dospela n^ mesto in odpeljala mater v mrtvašnico, očeta in tri nedorasle si nove pa v Mt. Sinai bolnišnico. Njih stanje ni preveč nevarno. / — Važen sestanek. Včeraj popoldne sp se sestali v prostorih S. N. Čitalnice.zastopniki vseh kulturnih društev v Clevelandu, Col-linwodu in Newburgu na seji, ka terega je sklical tozadevni pripravljalni odbor, Zbrani zastopniki so proVizorični načrt za sodelovanje naših izobrežovalnih organizacij odobrili in izvolil se je poseben pripravljalni odbor, ki bo izdelal podroben načrt in pa tudi začasni centralni odbor, ki bo posloval toliko časa,'da zastopniki društev odobre končni načrt in izvolijo stalni izvrševalci odbor. Kaj in kje se bo vršila prihodnja konferenca društvenih zastopnikov, bo objavljeno pravočasno. t — Koncert Zormanovega f 11- harmoniČnega orkestra, ki se je vršil sinoči V Grdinovi dvorani, je bil uspeh in ni bil uspeh, kot se že vzame. Bil je uspešen moralno, ne pa materijalno. Avdi-jenca je bila sicer maloštevilna, toda zato pa je znala trud naše mlade glasbene organizacije tem bolj ceniti*- in je tako vsaj neko-liko nadomestila materijalni ne dostatek. Sicer je res, da časi, v katerih živimo niso najboljši, in' da je bilo tudi vreme neugodno, vendar pa moramo resnici na lju ibo priznati, da je za naselbino, ki šteje preko 20,000 duš, jako slabo izpričevalo, ako ne more napolniti 300 do 400 sedežev ob taki kulturni prireditvi, proizvajanje je bilo dobro, in bi bilo brez dvoma še veliko boljše, če bi bila navzočnost večja, kajti praz nim stolom je teško z navdušenjem igrati. Upati je pač, da bo slovenska javnost ta madež popravila ob prihodnji dani priliki. Oborožen napad na tiskarno 'Edinost'. Tržaška "Edinost" od 9. feb. poroča: Včeraj zjutraj ob 2 in pol je vdrlo 25 oboroženih Italijanov v našo tiskarno. Oboroženi so bili z revolverji in bodali. S seboj so imeli krampe, železne droge in težka kamnoseška kladi va, ki so jih 'dobili bržkone na U-lici. To orodje so vzeli s seboj, da z njim razbije jo tiskarno in stroje. Med roparji, ki so bili po večini možje v starosti od 20 do 30 let, se je nahajal tudi eden vojak, ardit, nepoznanega polka. Roparji so po dobro premišljenem načrtu porabili ugodno priliko, da so vdrli skozi hišno vežo v prvo nadstropje. Tu so planili v uredniške prostore in so vse razmetali. Nato se šiloma u'drli zaklenjena vrata upravniške sobe. Tudi tu so. vse razmetali, da bi našli denar. Denarja niso na-, šli, pač pa popolnoma nov pisalni stroj, ki so ga Vzeli s seboj. Istočasno je večji.del tolpe s krampi, železnimi drogi in težkimi kamnoseškimi kladivi obdeloval tiskarske stroje. Popolnoma so pokvarili mali tiskarski stroj, dva velika' brzotiskalna stroja ,in rotacijski stroj. Škoda je ogromna. Uničili so tudi nekaj bqi papirja. Iskali so vsepovsod bencin, da bi zažgali tiskarno, a ga k šreči niso našli. Ves čas so spodbujali drug drugega k vztrajnosti. Da izvrše nemoteno svoja hudodelstVa, so za-stražili vse izhbde in obkolili vsa kega posameznega izmed maloštevilnega osobja. Tiskarjem so nastavljali revolverje in grozili, da jih ustrelijo, ako se le zga-nejo./Enega tiskarja so pretepali, dasi jim ne dal nobenega povoda, za to. Po uličnih križiščih so imeli razpostavljene straže, da jih pravočasno opozore v slučaju nevarnosti. Zunaj stoječi oddelki so neprenehoma pošiljali poročila v tiskarno, da je zunaj vse ''v redu" in da lahko mirno nadaljujejo s pustošenjem. Nekateri Izmed njih, očividno poglavarji so nadzorovali in opozarjali na ta ali oni predmet, ki naj se uniči. Ko so končali hudodelci svoje razdiralno delo, so od šli s pisalnim strojem. Kakor rečeno, so roparji stra-hovali z revolverji in bodali o-sobje in tako preprečili, da bi kdo zapustil hišo in šel iskat pomoči na policijo. Šele ko so napadalci odšli, tTj. ob 3 zjutraj, sta lahko šla dva izmed tiskarjev na kvesturo. Ker se pri kvesturi ni nihče oglasil, sta šla na inšpekto rat v ulico phiozza. Inšpektorat je poslal šest mož, naj gredo za-stražit tiskarno. Med tem časom sta, šla še dva druga tiskarja na kvesturb, ki pa tudi nista opravila ničesar, ker se zopet nihče ni oglasil. Kakor smo doznali, so prišli roparji in premišljeni poškodo-vatelji tujega imetja od neke pri reditve,v gledišču "Fenice". Prireditev je bila aranžirana od tržaškega društva. Navarnost neverjetno je, da bi varnostni organi, ki so bili v službi pri tej prireditvi, ne bili opazili odhoda tako velikega števila udeležencev Pribiti moramo, da ulica 'sv. Fran čiška ni bila zastražena, dasi bi bilo to samoposebi umljivo, ko so oblastva vedela, da priredijo v ulico, kjer se nahaja tiskarna "Edinost" fašisti veselico. Politično društvo "Edinost" je poslalo včeraj dve brzojavki v Rim, in' sicer eno ministrskemu predsedništvu, eno pa Osrednjemu uradu za nove pokrajine. Brzojavki sta po vsebini enaki in se glasite: Dines ponoči so vdrli fašisti z orožjem v roki v tiskarno ''Edinost" ter jo opustbšili. Pustošili so v upravniških ih u-redniških prostorih, pokvarili šti ri tiskarske stroje in tako povzročili ogromno škodo, ne da bi jih ]4ri tem motili organi varno- den je bila tiskarna "Edinost" zastražena. Kljub temu in dasi-ravno v poslednjem času faši-stovski in nacionalistični listi grozili, in kljub dejstvu, da zaseda v rstu fašistovski kongres in so fašisti pi-iredili to noč v ne posredni bližini tiskarne "Edinost" fašistovsko vesfelicQ, ni var no'stno oblastvo ukrenilo prav no benih preventivnih mer. Ker je to že četrti napad na tiskarno "E dinost" zahtevamo, da se nam vendar že enkrat zajamči svoboda ter varnost osebe in imetja. — Politični društvo "Edinost". Praga in Rim. Jesenska bitka na Beli gori pri Pragi ]. 1620, je porazila češko plemstvo in meščanstvo, ki je bi lo tedaj nositelj češke narodne in državne ideje. S kruto roko je Ferdinand II. habsburški začel' iztrebljevati češki živel j v nesre Čni deželi. Eno glavnih torišč tri desetletne vojne je bila Češka še dolgo po tej bitki. Ob koncu tridesetletne vojne je bila nesrečna dežela .takorekoč kup razvalin. Nekdaj cvetoča in obljudena je izgubila dve tretjini svojega prebivalstva, katerega ostanki so se potikali po gozdovih in opu-stošenih poljanah, .bežeč pred di vjo soldatesko, ki je brezmisel-no morila, plenila in požigala. Češko plemstvo 3e od tedaj ni več dvignilo. Ferdinandovi nasledniki so naseljevali v breziju-dne kraje češke kronovine nemške izseljence. Češka uprava in češki jezik sta izginila, vse je ka zalo, 'da je čas zgodovine izbra-sal z zemeljskega površja za večne čase češki narod. / . Toda ta sodba je bila površna. Kakor tli žrjavica pod popelom, tako je priprostč češko ljudstvo še vedno živelo svoja nejaVno in neslavno, toda mirno življenje delavskega naroda. Iz tega zdravega jedra je narod pognal svoje novo. razumništvo in svoje nove duhovne voditelje, ki so ga privedli v stoletnih borbah pod habsburškim škornjem do njego vega zmagoslavnega pohoda v vrsto svobodnih narodov. To se je zgodilo v novembru 1. 1918. Po tristo letih je Bela gora ma ščevana, sovražhik je strt, nar rodnemu razmahu so odprte vse poti. Vsak začetek je težaven, tudi začetek svobodnega življenja i-ma svoje posebne težkoče. Iz de-zorganiziranih Vojaških množic, ki so se iz vseh mogočih front priteple v porajajočo se državo Cehov in Slovakov, je češka orga-nizatorna sila ustvarila prvo voj sko nove države, dokler niso prispele v domovino češke legije, ki so služile ,na raznih entent;nih bo jiščih. ,, Mlada republika je morala prestati že mnogotere težave v dobrih dveh letih svojega obstoja. Koj v začetku so ogrski vpadli na Slovaško grozili, da uničijo mlado državo. Ta nevarnost se je poostrila, ko so zavladali v Bu dinpešti boljševiki. Toda požrtvovalnost in rodoljube češkega naroda je premagalo to in še dru ge nevarnosti. Številni tisoči čeških legijonarjeV v Rusiji so bili v službi ententnih in ruskih pro-tiboljševiških agentov. V razmeroma kratkem času so znali Cehi z brezprimerno spretnostjo spraviti te čete domov in se izogniti sporu z Rusijo. Prfcld kratkim so tudi Cehi srečno prestali svojo "bpljševiško krizo". V dobrih dveh letih svoje samostojnosti so dokazali, da so bili vredni podpore in zaupanja mogočnih zapadnih prijateljev, in pridobili so si ugled Vseh tujih držav. Od nekdaj se je Praga, središče češkega kulturnega tekmovanja, "a tudi središči svobodomiselnega stremljenja češkega naroda, obračala v Pariz. Cehi so videli v Franciji ne samo svojo zaščitnico, ampak tudi svoj vzor. Veliki francoski sinovi so našli v Cehih svoje občudovalce in slastnega oblastva. Še pretečeni te- vitelje, vsakega kulturnega na- (Nadaljevarije iz 1. strani.) danes obvestil parlament, da namerava vlada pustiti dr. Simonsu z ozirom na odgovor glede zavezniških odškodninskih zahtev. "Dr. Simonsa se je v soglasju z naročilom parlamenta poverilo, da odkloni podpis vsaki obligaciji, o kateri ve, da bi jo nemški narod ne mogel izpolniti," je dejal ministrski predsednik Fahrenbaeh. "Ta naročila se dosedaj še niso in se tudi ne bodo izpremenila. Kabinet upa, da bo dr. Simons izrabilvsako priliko, da zaključi pogajanja v soglasju s podanimi omejitvami." Pariz, 5. marca. — General Degoutte, ki je poveljnik francoske armade v nemškem zasedenem ozemlju, je danes popoldne dospel iz Mayenca, da dobi naročila od maršala Focha in generala Weyganda, ki sta se pravkar vrnila iz Londona. predka Francozov so se Cehi veselili, kakor bi bila to njihova pri dobitev. Ta duhoVna vez med Pra go in Parizom je neizmerno pripomogla k narodni osvoboditvi češko-slovaškega naroda. Odkar se je češka povzdignila v samostojno državo, se je to pri jateljstvo polagoma poleglo in odhadilo, zakaj politika francoskih vladajočih mož se je obrnila proti češkim težnjam. Iz strahu pred Nemci 'so napravili Fran cozi že marsikatero nerodno potezo v svoji politični taktiki v za dnjih dveh letih. Iz strahu pred Nemčijo bi bili Francozi pripravljeni skrpati zopet nekdanjo obdonavsko monarhijo, najrajši pod habsburško hi šo. Taka Avstrija, ki bi seveda ne bila več podružnica nemške dr žave, kot je bila poprej, bi Francozom zelo prijala. Toda dediči nekdanje Avstro-Ogrske so kajpak skrajno sovražni tej ideji; zato je nastal ta kozvani mali sporazum Ceško-Sloveške, Romunije in Jugoslavije, katerega naloga je, upreti se z vsemi silami vsakršnemu poskusu, ki bi šel za tem, da se u-stvari nova obdonavska monarhija. Zato se je Praga odtujila Parizu ter si poiskala drugo svetovno 3 red išče svoji zunanji politiki. Zunanji minister češko-slova-ške republike, dr. Beneš se mudi te dni v Rimu. Bil je v gosteh pri vseh imenitnikih italijanske države: pri kralju, ministrskemu predsedniku Giolittiju ter pri zunanjem ministru grofu Sfor-zi. Ne giede na mnogoštevilne na pitnice pri rajnih banketih, moremo trditi, da je Benešev obisk v Rimu pred vsem političnega značaja. i Tudi Italija ima interes, da ne .vstane iz groba Avstro-Ogrska žalostnega spomina. Skupni interesi pa so podlaga vsakemu pri jateljstvu. Odkar je grof Sforza na čelu zunanje politike svoje države, se je povzdignila Italija tudi na' diplomatičnem torišču je nov uspeh Sforzove diplomatične spretnosti. Dr. Beneš je prvi minister malega sporazuma, ki je šel v Rim. Verjetno je, da mu bosta sledila v bližnji bodonosti zastopnika o-stalih dveh članov malega sporazuma. Italija se bo postavila na čelo malemu sporazumu, kar bo brez dvoma dvignilo ugled a tudi moc italijanske države. Benešov poset v Rimu je obenem demonstracija proti Parizu. Francoska politika si je za enkrat zaigrala deške simpatije in izgubila svoj vpliv na politično Smer, češkoslovaške države. T,udi skupni trgovski in gospodarski interesi so povzročili Be-npševo potovanje v Rim. Pogodbe trgovskega in gospodarskega značaja so praktična posledica po Jitičnih odnošajev. Vse kaže, da bo dosegel Beneš oba smotra v vsestransko korist svoje države, ki ga je poslala s tako važno nalogo v starodavni Rim, ki stopa zopet v ospredje svetovne politike. --—G- DISASTER RELIEF RUDEČE-GA KRIŽA. Angleški general ubit na Irskem. MALI OGLASI Cork, 6. marca. — Brigadir general Cumming, poveljnik Kerry vojaškega okrožja, je eden izmed častnikov, ki so bili ubiti v soboto popoldne, ko so Sinfaj-novci vprizorili na nek vojaški oddelek v Clombanin napad iz zasede. General Cumming je bil predsednik poizvedovalne komisije, ki je bila pred kratkem u-stanovljena, da preišče, nedavni uboj več železničarjev, ki je bil izvršen v Mallow. Dublin, 6. marca. — Splošno se misli, da je bil zavratni napad, v katerem je bil v soboto ubit general Cumming, pripravljen za major generala sir Edward Strick landa, poveljnika vladnih čet v okraju Muntsee. Mislilo se je, da se je general Strickland včeraj vračal iz Tralee v Cork. Danes opoldne je bil na Dor-sett ulici uprizorjen na vojaški avtomobil jako drzen napad, ki 'je povzročil s jako veliko razburjenja. Ena bomba je uničila no-trajščino prodajalne in kot se poroča, sta bila dva civilista ranjena. Streljanje iz pušk in eksplozije bomb so ustvarile med prebivalstvom veliko paniko. Neka bomba je uničila vso no-trajščino neke prodajalne, in dva civilista sta bila ranjena. London, 5. marca. — List "Outlook" je danes pričel razpravljati o možnostih miru z Irsko. Ta list pravi, da so( Sinfaj-novci pripravljeni sprejeti naslednje pogoje: Irska ostane še nadalje del Anglije; Irska naj bi bila finančno popolnoma neodvisna, toda bi sprejela sorazmeren del angleškega dolga; provinca Ulster naj bi dobila avtonomijo; vsem irskim obsojencem naj bi se dovolilo popolno amnestijo; podalo naj bi se vse garancije za mornariško, vojaško ali ekonomsko varnost Irske in Anglije. ---0- ŽENA GLASBENIKA JE ŠLA V PROSTOVOLJNO SMRT. Chicago, 6. marca. — Danes so potegnili k jezera truplo Mrs. Matilde Steindl, ki je bila žena Bruno Steindl, prvega violoncel-lista pri Chicago Opera Co. V prostovoljno smrt je šla v soboto zvečer. Našli so kos rjavega papirja, na katerem je podala vzroke za svoj čin.' Njen mož, Bruno Steindl, je resigniral od chicaškega simfonističnega ojS-kestra leta 1918, ko se ga je obtožilo pro-germariskih aktivnosti'. Od tistega časa je Mrs. Steindl večkrat grozila z izvršitvijo samomora. Njen mož se je nahajal v Baltimore z operno družbo, ko je zvedel o činu svoje žene. Sedaj se nagaja na poti v Chicago. ZASTOPNIKOM OKROŽNE ORGANIZACIJE J. R. Z. Št. IV. NAZNANJE! V torek, dne 8. t .m. se vrši seja okrožne organizacije v Slov. Nar. Domu ob 8. uri zvečer. Na dnevni red pride prihodnja konvencija in pa volitev delegata zakar se prosi, da ste gotovo vsi navzoči. Tajnik. NAPRODAJ! Jako poceni se proda dobro idoči restaVrant in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok prodaje: ker je lastnik prezaposljen z drugo obrtjo. Za naslov se zgla-site v uradu lista "Enakopravnosti." PO NIZKI CENI SE PRODA Hudson avtomobil za 7 oseb, na šest cilindrov; cena $325.00. Jackson avtomobil za 7 oseb; na šest cilindrov, cena $575.00. J. . M. C. tovorni avtomobil na 4 cilindre; $400.00. Ford tovorni avtomobil za $150. Za na-tačnosti se obrnite na J. Nosse, 1245 E. 55th Str. (55 IŠČE SE stanovanje s 4 ali 5 sobami z električno razsvetljavo in kopališčem. Želi se ddbiti od 55. do 70. ceste med St. Olarjenl in Superior Ave. Kdor ima kaj primernega naj sporoči upravi tega lista. (54 iHPlHHHIlHHHfilHH KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najbo$e kvalitete: Prodaja se v karto®" skih zavojih po en funt, P" vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. mmmmmmmwmaSit NAZNANILO! Članom krajevne organi' ! zacije J. R. Z. št. 17 na- j znanj am, da se vrši redna seja organizacije v ponde; ljek 7. marca ob 8 uri zve" : čer v J. Kunčičevi dvorani' , Prošeni ste vsi, da gotoV" ] pridete vsi skupaj.' Tajnik- ' Izdelana'v THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. in kobilice. 159 ,pomoč Priskočilo občinam na se je in pripo Tekom I. 1920 je Ameriški Rudeči Križ ponudil pomoč v 57 večjih nezgodah v Združenih državah, vštevši požare, eksplozije, povodnje, viharje, epidemij e J zgodah v tujih deželah. moglo se je skozi le 19,000 osebam . Razen pomoči v domačih nezgodah je Ameriški Rudeči Križ prišel na pomoč tisočim poškodovancem vsled potresov v Italiji, trpinom vsled gladu na Kitajskem in bolnikom na kugo v Haiti; ravno tako je ponudil svojo pomoč v drugih manjših ne PRIPOROČILO. Naša trgovina je dobro založena z vso kuhinjsko posodo, s pečmi in drugimi hišnimi potrebščinami. Razno orodje za obdelovanje vrta. Ako hočete v resnici dobro blago, pridite in kupite pri nas. M. Intihar 15255 SARANAC RD. DR. J. V. ZUPNK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški ^ v tej okolici že 7 let- ^ PRIPOROČILO- * Se priporočam Slovencem za len obisk, ker bom vedno ; da boste dobili dobro bla«° po zmernih cenah. v TRGOVINA Z ŽELE?f NO IN VSO KUHINJ' SKO OPRAVO p in z vsem drugim hiš111 orodjem. f«j LOVRENC AllCl1 15406 Calcutta M GROCERIJA — IN — MESNICA PRODA SE grocerija * mesnica na dot»em pro' štoru. Ciena je zelo ^ ka ker odhaja lastnik farme. Več uradu lista. se p oizve r Ti S Ji | Ti g Ti m AMERICAN LINE Direktno poslovanje iz NEW YORKA DO HAMBURGA VELIKE MODERNE LADJE Ladja Manchuria ...............odplove 14. aPrl Ladja Mongolia ...... . . .......odplove 17. in*rC*) Ladja Minnekahda (nova) . . .odplove 31. marca (sa tretji razred.) Najkrajša in najudobnejša pot. Sprejemajo se P za prvi in tretji razred. Potnikom trejega razreda sežejo pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte Sobe lahko rezervirajo za ženske in otroke. Zglasite se v družbinem uradu 9 BROADWAY, NEW YORK ali pri lokalnih zastopnikih. iiiiiii ZBO^ KONCERT^adka?! se vrsi 3 V SLOVENSKEM DOMU V COLLINWOOPU' OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVN m 0101005323000002020102020102000101000002020002010202010101010148235323535323530153480202000202020000535348535353535353