Številka 245
Trst. v torek 5. septembra 1905
Tečaj XXX
«r Ishaj*
fađJ ob nedeljah in praznikih od 5. ari. ob ponedeljkih ob 2. un Eiatraj.
fiUBl^Br itevllke se proaajajo po S sotć <6 stotnik)
* aa icfih Uibar&man v Trstu in okolici. ^Ljnbliani. Gorici, Talil. Krtnju. Maribora. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani,
Sabrežini. No vem mest u itd. •riase naroćbe sprejema u Drava lista -Edinost", allea lilorflo Ga i a rti it. IS. — Urada« mre so od 2. pop. 4« I. srečer. — Cene os-iaaom 16 si na vrmo peni; poslanica, ^emranee. javne zanvaie in domaći ociasi po nogodbi.
-	ccsccc TELEFOJT itev. 11&7.
MlitičiMi iruitvi
HSiTB
za Primrska.
V mdinomti f moč I
Isrsfi&lsa utli
sa vse leto 24 K. pol leia 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista. Uefrankovaaa
pisna se ne sprejemajo in rokopiBi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista
UBEDNIŠTVO: ml. Glorglo Oalatti 18. fNarodnl dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kooaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Peitno-hraatlnlčnl račun it. 652.841.
Rusko-japonski mir.
(Brzojavne vesti.)
PORTSMOUTH 4. Včerajšnje razprave so trajale več ur. Pooblaščenci so ee zvečer z .-pet sestali, da -) s profesorjem Marteosom in Denn:s3ntm dovršil sestavo pogodbe. Isto bodo najbrž podp.sali danes po pol ud ne, ako bo do tedaj dovršena.
PORTSMOUTH 4. (Rauterjev biro.) Pn i jsor Martane je včeraj priobčil novinarje m. de so nadaljne seje koigreea nemožne, ker rs morejo nadaljna dela dovršiti tajniki. Temu nasproti je izjavil Takahira, da bo jutri ena ali dve seji pooblaščencev; nadeja šepa. da bo mirovna pogodba jutri popoludne pod* pisana. <*jvori se, da b i pogodba i m sla št ri doetavke, ki se tičejo vprašanj, katerih ee ni aoglrt staviti v pogedbo.
PORTSMOUTH 4. <R. uterjev biro). Mirovna pogodba je dovršena in bo danes [••poiudne ob ~>. uri podpisana. Pogodbi sestoja iz 1? členov in is kratkega uvode. Izpisek mirovne pogodbe sporoče brzojavnim potem v Petrograd in Tokio, dečim bo fak-t.čno besedilo vladam v stolnice h pri obče qo -i le, ko ss povrnejo mirovni kcmiaarji. Rati-r ktcije se morajo izmenjati tekom 50 oni. -Japonski odposlanci se nadejajo, da odpotujejo iz Portsmoutba jutri, ruski pa v sredo.
PARIZ 4. »Matin« je zvedel is Ports moutfaa : VVitte js izjavil, da ne veruje, da bi -e v čem spremenilo besedilo pogodbe, kakor tta e izdslala MartenB in Dennisoo. VVitte brzo javi tekst v Petrograd, opsžs pa, da pritrditev k mirovnemu sklepu ne obvezuje pred j • <ipisom pogodbe.
Banketa mirovntti komisarjev m bo.
BEROLIN 4. > Berhner Tageblitt« poroča iz New Yorks. da bankets, ki ga je po podpisu mirovne pogodbe nameraval prirediti floosevelt, ne bo, in to ra željo Japoncev.
poverila posameznim odsekom nalogo, praktično izvedejo generalni štrajk.
naj | MARIEXWERDER 4. — List »Neue i ----- w	----. Na 0bolelem
Brzojavne vesti.
Baron Bnrian odlikovali.
DUNAJ 4. »Korreap. VVilhelm« poroča, da je eesar podelil državnemu fioančnemu ministra baronu Rurianu veliki križ Leapold -vega roda.
Vojaške rajo na Češkem.
STEKNA 4. Danes ob 6. uri 45 minut zjutraj ss je cesar, spremljan od kneza W.n-
I Westpreus. Mitth.c poročajo : vodarju v Trevlu so uradno konstatovali kolero. Včeraj j a v Grabovs tem obolela za sumljivimi rniki kolere žena nekega veelarja,' in ko s > jo odvedli v Toru o, je tamkaj umrla aa kolero. V Mokru pri Torunu je sinoči obolela z znaki kobre 14 letna deklica. Razun tega sta prijavljeni dva sumljiva slučaja kolere iz Jakob^kega predmestja v Torunu.
BROMBERG 4. Od sobote sem je v okrsju Nskel obolelo za kolero 9 oseb, štiri OBebe so obolele pod sumljivimi snaki, is
discbgi £tsa in ožjega epremstva, podal na	opazovalnih postaj se poroča od 7 sumljivih
mesto vojaških vaj, kamor so pol ure piej	slučajev. Pri Viraicu je obolel en vealar, v
dospele dete. Nadvojvoda Fran Ftrdinand je	Belavi sta umrla sa kolero dva otroka,
s svoji« spremstvom al.d.l cssarju. Po noči	MARIENBURG 4. Nemžki »Ostmarksn-
je deževalo; danes piše veter. Nebo je	Versin« je sklenil, da odgodi radi slučajev oblačno. j kolere v viseljekem okrožju s\e5anost', ki
STEKNA4. Ni današnjih vojašk h vajah,	80 bilo namenjene v Marienburgu m 16., 17.
ki eo se vršile ob primerno ugodnem vrsmeou,	'p septembra. je prišlo do spopada med konjeništvom ob« h oddelkov. Csasr ee je udeležil napada t r je bil o izidu prvega dne povsem zadovoljen ter
je pohvalil obe stranki.
SploŠM volilna prava Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 4. Na jutrajšnji s
Bratski pozdrav mili pstom
Dante vsprejemsmo v svoji sredi prihodnjo našo iateligenco, prihodnje voditslje našega naroda, branitelje v našem boju za narodne s*e inje. Veprejememo v naš. sredi
vodilnega odbora koalieije bo poel. Vaszony biov#Mko „dikalno d.jsštvo; oni del prihod-predlagal, naj členi združene levice vlože	MŠcga rMumtli*tv,( ki ee ni udal siren-
izgotovljen zakonski našrt glede splošne vo- j skim giwovo-f vsbačim na*e dijake, nsj bi lilne pravice, ali naj pa poelsnska zbornica ie v Mprej Vpregli svoje du*evze moči, izvoli odsek, ki naj nujno aeVeva od min - gvojo mr^ijot svoje delo in svoje življenje etra sa notranje stvnri etatističnih podatkov Mmoljubju stiankarstva. Danes vprejemamo za aakonski načrt o volilni pravici na temelju oni nftdega dijaHva| ki M je 0tre*el le-•ploHne v« Mne pravice. O tem načrtu se treba | Ufgije ia ki v nJtm pu!tira sveže žh-poevetivati v najkrajšem času, d« se zabrani, l.enje
da ne bi vlada v tekt čne svrbe izkoristila | Slovenski nsrod bije stdsj silen boj nn idejo splošne vol.ioe prav e Baron Deziderij življenje in smrt! Navalili sd nanj sovragi BaitfV je izjavi), da se popolnoma »trinja s od secera in juga. Meje slovenstegs ozemlja to mislijo. Jutri predloži stvar odseku v po- g« krčijo dan na dan in trdnjava sa trdnjavo svetovanje ; ako isti odkloni t* predlog, po- pada v roke tujine.'m. Naši sasprotniki nem tem stsvi dne 15. septembra tozadevni pred- že uradoma zamkavejo prav:c3 do oblog
Vojna na skrajnem Vztoku.
Poročilo generala Linevaia. Spopad mod Rusi in Japonci v Koreji.
PETROGRAD 4. (Petr. Lrz. agentura). v:eneral JL nevič je dns 3. t. m. brzojavil cirju Niko'&ju : Dne 3. t-eptembra predpa-
ludne je naš oddelek v Koreji odbil več energičn h napadov 6 japonskih batalijonov z ll -t3povi. Istočasno €3 Japonci stopili v ^'enzivo proti našim oddelkom pri Kianker-..jeau in v sot -ki Peočugulev.
v poslanski zbornici.
Eksplozija ▼ Barceloni.
feta ik a. A
ne »amo na meji : iz naše sred* same
BARCELONA 4. L sti poročajo, da je prsti nevarnost. Cslo tsm izgubljamo tla ter
bilo povodom včerajšaie eksplozije bombe poškodovanih nad 60 oseb. Od teh je večira težko raznjena, dve osebi sta že umrli. Preiskava ni dos)daj ie ničessr spravila ta dan.
Kolera na Pruskem
BERO LIN 4. »Reichaanzeigerc piše : Do 3. septembra je v Pruski za kolero ua
se teptajo v prah naša pravice, zag tovljene nam v državnih osnovnih zakonih !
Ugnesdili so se med nsmi tujinci in stsijo kakor pijavke našo kri. V njih rokah bo, ako pojde tako dalje, kmalu vse naše narodno premožeoj?. Nesprotoiki se bodo < kor.š5ali z na jim narodn m blagostanjem. Že je prešel v tuje loka več del velepo-
novo obolelo 13 oseb, 3 so umrle, do 4. eep- seštvs, prešli so v tuje roke malone vsi zakladi, ki jih krije ntša zemlja ! Kakor gobe
J»o?4><Uti ii.i ttuskeiu. Obsedno stanje v Odesi.
ODESA 4. Gla *om ve»t; iz dobrega vira bo vlada v kratkem dv gnila oosedno s a nje.
PETROGRAD 4. (Keuteijev biro.) Zveea zdravnikov, juristov, inženirjev itd. je
tembra je bilo u a ino objavljenih 10 nov.h slučajev, 3 bolniki so umrli. Skupno je obolelo 65 osib, umrlo jih je pa
TO RUN 4. Nasproti poročilom o sum ljivih Blučajih bjJt-zni med vojaki v Torunu, poroča »Thorner Presse« na temelju zanesljivih izvestij, da je obolel en pijonir za grižo. Moža so omamili tsr ga opazujejo. Doklej se ni konstatovalo kolere. Stanje vojaka se je znatno zbsljialo ; vzl<c temu so bile izdane stroge naredbe. Drugih slučajev se ni doae-daj pripetilo.
PODLISTEK.
29*
Prokletstvo.
(r>covlasti roman Avfuata ienoe. — Nadaljeval
in dovrfiil X. E. TenM.
PreveJ M. O—O.
Nikdo na vsem Griču ni ot-tal menda ato težk m sie m, kakor Jeld Benkov čka. <riedala js plato okolo sebe, vsa jo je nekako vznemirjalo, a pred Angelijo si ni upala povzdigniti oč. V h si * a živela tedai Jdoko Zletobrad d in eeatra mu I^a, ki sta v oni strašni noči iegubila v plamenu očeta in -akt-rr. Miadič Janko se je bil razvil v vrlega m ade ga m žm in je, seveds, nadaljeval očetov poki c. V prrih viharjih, cb krvavi borb; na Kap;teiju, seveda ni bilo m sliti, da bi zopet vstal mlin-lopotar pod vrbikom. Xu, pozas^e js Jsnko s pomočjo mladega strci postavil mal mlin, ki mu ga ;e po noči čuval človek,
a po dnevu je bil Janko sem v njem. Stanoval je pa stalno pri stricu na Griču. Sddaj, v noveji čas je zsčel sa le razmišljati, kako bi mlin-lopot&r povzdignil na prejšnjo stopinjo, alt tako, da bo p< dcidan, trden in močen pred vsakim napadom.
Bilo je popoludne, a gospodinja Jeia ni okusila ves dan niti mrvice jedi, niti kapljice pijače. Ko je prišTa tretja ura, caoravili s'a aa ona in Angel ja, ti omotana z go*to tanjfno ter od:s i iz hiše, ne da bi bili kaj rek!if «am da odhajati, in kedaj da se povr-neti. Ženski Bta zakrenili najprej v cerkev sv. Marka, da se priporočiti B gu, da jih na tajnem potu ne zadene nikako zlo. Potem sta š.i do čarcdajnice Gjn5iake, ki je bila zopet po Paviši sporočila, naj pridati k njej, ker da ja hoča še napotiti v tem in onem, da se stvar izvrši brzo in gladko. V tem času popoludne, ko sta ee Jela in Angelija mudili pri GonČinki, sedel je pred hišo Ži-vanovo mladi mlinar Zlatobrad <L V par tre-notfe h je prišla po etopojicah doli tudi
tako bt gata rodna po dežju, rastejo pri nas iz tsl tvornice in druga industirijalna podjetja. V kratkem bodo preplstale naše najdivnejšs gorenjske krjje železaioe, ki privedejo tujcev in bognstva — toda z\ koga? — Za tujea 1 Slovensko ozemlje je vedno bogatejše, — slovenski narod pa prijemlje v roke beraško palico, ob katero naslonjen se mora izseljevati v Ameriko!
sa-tra mu 1» in je seU poleg njega modro gledaje ga.
—	Čaj Iss, je rekel Janko, a kje so domači ljudje? Zdi Be mi, da si ti gospodinja in da nosiš ključe.
—	Tudi meni se dozdevA skoro, se je nasmehnila mala zvito. Stric Ž van je šel po svojem opravilu v predmestje v li.co, a teta Jela in Angelija Bta odi« i z doma ob 3. uri po ooludne.
—	Kij ? je vakl knil Janko, Angelija da je ob belem dnevu odišla od hiše ?
—	D*, je potrdila mala. Tudi jaz sem 83 Tulila tem j. Angel ja ni nikdar odhajala iz hiše o belem dnevu, niti 69 prikazovala na ulici.
—	A kako danta?
—	E, moj dragi brat?, to ti je velika stvar.
—	Pa reci, kaj je ?
—	Ehj ti bi me izdat.
—	Kaj naj izdam ? Ne boj se, samo povej mi, kar več.
Ta obupni položaj pa, žali bog, dandanes ns navaja našega naroda, da bi se pogumno združil, d* posveti vee Bvoje mo5i v složen odpor proti sovragom, v složno delovanje na gospodarskem polju, v složno delovanje na p^lju prosvete ! Ne, ampak oni del našaga naroda, ki ni neposredno napadan, in ki ravno ima v sebi največ življenske moči, najboljša maierijelno blagostanje, je legel na zanikrno plat, postal je brezbrižen za vse boli svojega brata : ni mu mari, da bi posvetil svoje talente narodni — rešitvi ! Pač pa si dovoljuje Btrastne strankarske boje, tako, da se med nami najprej vprašuje : kake stranke si? Ne pa: si-li Slovenec ali ne ? \ Oni del inteligence, ki ne vidi naroda, da bi ga poučila, da bi mu prižigala luč omike, da bi ga združila v gospodarskem delovanju, je vedno pripravljen in stori veo, žrtvuje vse svoje sile in ves svoj ž vljenski mozeg, da racvnemlje strasti, zbog čeaar podi vj nje me i nami razmere bolj in bolj.
Taka je dandanes bilanca Slovenstva, tako je danes stanje Bloveaakega naroda kateremu boete Vi, mili nam gostje, v ne-daljni bodočnosti učitelj in branitelji !
Združili ste se, dragi nam gOBtje, v dveh velikih idejah : narodni in socijalni. Na izvrševanju teh namenov, v dosego teh svojih idealov ste prihiteli danes v našo sredo, da tudi slovanske obali sinje Adrije vsprejmete v svoj delokrog.
Imeli ste Brečno roko sa zbiranju. Ni morda na Slovenskem rodovitcejših tal za rečeni idej:, nego je naš Trst. Tn na obali sinjega morja prebiva odlomek slovenskega roda, ki se je .sam ob sebi vzdržal stt.lstja in ohranil svojo narodnost vkljubtsmu da se mu je odrekala in se mu še danes v šoli in uradu odreka pravica do njegovega jezika vkljub tamu, da mu je bogatejši, močnejši sosed odvzel vea sredstva do omike in prosvete, da mu je tudi odvzel in s prilastil vse naravine zaklade in naravina bogatstva, da mu je prevzel v svoj obrat vsa podjetja in vso trgovino ter ga prisilil, da mu mora naš rod na laetai zemlji eluž ti za hlapca* Vkljub vsemu temu je tržaško Slovetstvo čilo in krepko t.*r pred vsem zavedno in ponosno na to, da se eme imenovati sinove velike Slavije. Pri nas ni še črv strankarstva razjed« 1 krepkh korenin, ie katerih naj varaste močno slovansko drevo. Dandanes je še vse mišjenje tržaškega Slo-venstva združeno v boju sa narodne ideale!
In vsled t'ga emo mi toli v3prejemljivi za veliki ideji : narodno in socijalno ! Mi Vas umejsmo in Vam z radostjo nudimo svojo roko v služnu delo ta povziigo in duševni tn mat?r jalni napredek narolf.
Vzradostil naa je Vaš sklep, da se sni-dete na tržaških tleh. S tem ste pokazali, da vsste ceniti pomen Trsta za Slovenstvo, da veste, da je Trst prvo mesio, kadar je govora o narodnogospodarskem
—	Na, Be je zasmejala Iaa, kako so mežki radovedni, še bolj nego me ženske. Torej čuj: danes čaka to hišo velika sreča.
—	Kaka sreča ? je vprašal Janko začudeno:
—	Pravim ti in ti pravim, je rekla I33, ploskajoča z diaojo ob dlan in zibajoča svojo glavico. Dines se povrne v hišo 6tričev sin Benko, ki bo ga bili pred nekoliko leti ugrabili iz te hiše.
—	Benko da sa povrne, je skočil Janko, si-li znorela ? Kdo ti je natvezil ?
—	Ćula sem natinjko vse. Prišel je bil te dni od čarodejnice Goceinke Človek, pak je govoril teti, da more dobiti sina, samo naj pride k oni starki. Jaz sem zunaj zalivala cvetje in eem čula vsako besedo. P&k sam poslušala tudi včeraj, kako je teta klicala Angelijo na p:mo?. Mislili sta, da spim, ali eem Be samo potajila in tu sem čuln vsako pik" c"*.
(Pride še.)
vpraeanu : pokazali ate, kako umevate, da narodno blagostanje slovenskih dežel izgine popolnoma, čina bi Slovane odrezali od Trsta !
V	Trstu je toriščs, kjer Bi moremo Slovenci odkriti neizerpljivih virov blagovanja ia tad bogatstva. Dandane', v dobi svetovne trgovine je dežela, ki nima svojega gospodarska mrtva. Vaša najvažnejša nalcga bodi, da obvarujete narod pred gospod rjko smrtjo.
L.9 narod, ki je gospodarsko močan, in: a prihodnost.
V	prv vrsti treba narodu in vsakemu possmičniku, da mu je zagotovljen gractii obstanek. Potem bo še le imet srcisla, da se bo navduševal za vz?išenejše idejale. Le gmotno trden narod bo imel ponosa in za« vednost , da zlomi ver ge euženstva in da ne bo hotel več hlapčevati tu;cu. Predvsem treba torej narodu odpret oči in odkriti mu v re gmotnega blagostanja. V to nam pa treba zopet narod učiti, ker slepcu in neved-nežn tudi bogastvo nič ne pomegi. Pot do begastva je omika. Id v razširjevanje omike med caaižjfm: sloji f-te d ssdaj, mili nam mlaci gostje, o§redotočali Bvoje delovanje.
V	imenu čarobne in socijalne ideje Vas pozdravljamo najprisrčnejše mili n^adi slovanski gestje ! Oiobi o Vas, ki ste prihiteli i t prebavne kraljev n? < eSse, ki ste sinovi nareda prednjaka vsemu Slovenstvu v tej državi ! In Vas, ki ste sinovi naroda hrvatsko-srbskega, spojenega z nami po veeeh krvi in rojstva, po minoloeti skupnega trpljenja, in — ako Bog dade — srečne skupne bodočnosti !
Med nami najdete odkritosrčnih prijateljev. Ves slovanski živelj v Tratu Vam navdušeno nuli b:ats:o r< ko v bratski pozdrav !
V	teh krats.h dcevih se hočemo navduševati z Vam: za vzvišen » ideale, zbirati si moči za nadaljni naš boj in za nadaljno naše delovanje v prospeh naloga nareda ! Ti krćtti dnevi naj nas in vi s navdušijo in okrepijo, da boste in bomo vstrajali — na delu!

Slavist otvoritve MnUrn dola"
v Podgradu
r nedeljo, dne 27. avgusta t. 1.
(Dalje).
Na to se je začelo ogledovanje »X arodnega dom a«. In vse se je d -vilo, ker take stavbe si niso mislili na deželi. L?ga stavbi je divna in na sreoneje zbrana, tako, da ponosni > Narodni dom« nekako nadrladu e ves Podgrad in mu pročelje gleda tja gori na ruševine »starega gradu < in je tako izratiuO simbolizovana razlika med tenno minol>%tjo žalostnega robstva in svetlejo sedanje stjo in — ako dasta Bog ia poštenje in požrtvovalnost našega nareda — srečno bod< čnostjo, obsevano od zlatih žarkov svo bode. Kakor je pročelje — z nadpisi v pozlačenih črkah — impozantno, tako so vsi notranji prestori kaj primerno in praktično porazdeljeni ter jako ukusno, uprav elegantno opremljeni. Jako lepo iz razsežno je zasajeno dvorišče za stavbo, zopet z divnim razgledom po okol c'. Nič preveč ne pravimo, ako trdimo, da morejo biti na to stavbo ponosni vsi, ki so jo zidali ia ki s) jej delali načrte. Ponosna mora bit: posojilnica podgrajska, ker ta stavba je glasna priča o njenem poštenem, solidnem, vspešnem poslovanju. Ta etavba govori čast moteni, ki vodijo posojilnico.
Po dovršenem ogledovanja »Narodnega doma« so ee gostje razkropili : deloma so ostali v »Narodnem domu« — kolikor jih je namreč moglo dobiti prostora ia postrežbe — dragi so ei iskali po rasnih gostilnah okrepčila ia odmora.
Ob 1. uri popoludne je začel v dvorani »Narodnega doma« banket. Vse je bilo zasedeno tako, da smo sedeli prav tesno eden poleg druzega.
Družbo je prvi poedravil monaignor Rogač. Raduje ee, ko vidi, kako lepa družina se je sbrala okolo njega, ko gleda veo to goepodo in zastopnike širokih elojev. Ta vidi zbran« v bratskem objenau Hrvata in Slovence. To ima svoj pomen, to je nadobuden znak sa naio bodočnost. Iskrena Želja njegova je, da bi ostali vedno tako složni, da bi vedno trajalo to bratstvo med nami. V smisla te želje svoje napivn veej dražbi in mm zahvaljuje bratskemu naroda, ki se vedno v bratski ljubezni s bira in dnlaje z
Časa so zvenele in zbor akademikov zapel navdušsno zdravijco.
Gospod profesor in poslanec Mate M a n d i <5 ematra za svojo dolžnost, da ss v imenu gostov zahvali na tem prelepem pozdrava d onega monsignora Rogača. Govornik se je czrl nazsj v dobo zadnjih 15— 20 let ter je omenjal silnih bojev, ki jih je moral narod vojevati z Italijani in njih zaveznico — c. k. vlado ! Osobito dve občini eta bili, ki sta morali odbijati najhuje napade od strani te sovražne nam zvez*. Bili sta to občini Kastavska in Podgrajska. Dolgo vrsto !et je ta naval Poreča, Trsta in Dunaja pritiskal na zidine ste roda vnega Kastva. Ko pi se jim je orožje skrhslo, ko bo uvideli, da ne vspejo proti poštenju in značajnoeti tega naroda, vrgli so se z veo silo na občino podgrajsko. Tu je vihral silen, naravnost grozen boj, tudi tu so morali naši stati v boja proti Nemcem, proti Italijanom in proti c. k. ljudem. Danes pa slavimo tu slavno zmago. Ali, gospeda, latinski pregovor pravi : »Inter arma silent leges«. Kadar bojno vlada orožje, ni možno misliti na mirno kulturno delo. Pozneje še le se je moglo začeti delo za narodno gospodarsko organizecijo. Današnje slavje slavi zmago organizatornega dela. Izmed nekdanjih boriteljev — lahko rečem junakov — sta danes mons'gnor Rogač in Slavoj Jenko. ( Viharen aplavz in ži vio-klici). Po prej sta vodila narod v boj, da je premagal političnega sovražnika, sedaj naj ga navajata na goapodarsko delo, da bo narod res svoj na svoji zemlji. Dviga svojo čašo v imenu vseh in vsklike, da ju Bog poživi.
Po tej lepi napitnici so goBtje priredili prisrčno zdravijco rečenima dvema gospodoma, a zbor akademikov je pel zdravije d.
Tretji in zadnji govornik je bil gospod Slavoj Jenko, ki se je zahvaljeval pred-govorniku. Botbs so bile res velikanske, ali narod je vendar zmagal. Posojilnica in hranilnica ee je zasnovala v najhuji borbi in je b:la predmetom najsrditejih na padov od strani sovražnikov, ki so jo hoteli nničiti na vsaki način. Ali zmagali Brno v teh borbah, posojilnica vspevs. Govornik ni nikdar poznal strahu ali bojazni v politični borbi. Će se je nekoliko umaknil iz ospredja, je vzrok ta, ker je nekoliko opešal. Zato hoče posvečati svoje moči gospodarskemu delu in meni, da bo boljše tako. Čim zmagamo se svojim gospodarskim delom, tudi tako hude politične borbe ne bodo več možne. Vidni vspeh dosedanjega dela na gospodarskem polju je ta naš »Narodni dom«, o katerega pri red. t vi gre le glas hvale. Napija torej gospodarskemu napredku našega naroda. (Ovacije so se ponovile in zbor akademikov je zopet zapel zdravijco).
Med vsem banketom je zunaj na dvorišču, kjer je bila zbrana velika množica na* redt, glava ob glavi, svirala godbe.
(Pride še).
svojo lastno eksistenco med češkim naro- bil v nedeljo velik ljudski Bhod, ki se je dom. In če morejo sodrugi, kakoršnja sta izrekel za ustanovitev samostojnega češkega Jaures in Bebel, brez vsake škode za njihov učiteljišča v Tešinu in za splošno eaako vo-internacijonalizem izjavljati, da hočejo s pu- lilno pravico.
ško v roki braniti svojo domovino, če bi jo A m n e s t i j a v S r b i j i. Iz Balega-napal sovražnik, potem ememo, da, moramo grada javljajo: Povodom proglasitve presto-izjaviti tudi mi, da politična samostojnost lonasledmka Jurja polnoletnim izide dne 7. češkega narode, spojena z možnostjo popol- t. m. v uradnem listu kraljevi ukaz, s ba-nega narednega razvoja tvorita tudi naš terim se pomiloščajo vsi politični kaznjenci, interes in našo dolžnost. Biti socijalnim de-, Vlada je bila samo za delno pomilcščecje, mokratom me pomeoja torej še zatajeva dočim se je kralj Peter odločno izjavil za nje lastne narodnosti, pojma narodnosti popolno amnestijo. Med drugimi bo pomilo-kakor važnega faktorja t političnem in ščen tudi bivši vodja srbskega tiskovnega kulturelnem Življenju. ĆeŠka socijalna uradi Z vojin Balugdž e in mnogo časni-demokracija si bo prizadevala, da se med karjev, ki bo b li obsojeni radi agitacije proti rojaki, ijc katerih je iz šla in med katerimi dinastiji.
živi, ukorenini in da sccijalno demokracijo j 8alezijanci inminoriti pod napravi predeta vi teljico- vseh prizadevanj, italijanskim varstvom. Iz Rima težečih po emancipaciji, in da tako potem, javljajo od 4. t. m.: »Agencija Stet'mi« iz ko dobi globoke korenine v narodu, posta- javlja, da je italijanska vlada, nasprotno s nemo v veliki mednarodni areni proletarijata, 1 poročilom nekega lista, dovolila italijanskim s katerim se čutimo spojene z dušo in tele- redovnikom, in sicer ealezijancem v Palestini som, dragoceni borile? in dobrod šli s >drug;. 1 in minoritom v Carigradu, da smejo razol t-
——	0jtj italijansko zastavo in se postaviti pod
Vej-hai-vej in Kiaočao. varstvo Italije.
Londonski »D-ily Mail« je priobčil 1 " Ljudski shod v Budimpešti,
razpravo o Vej haj-veju, katero mesto je	I« Budimpešte poročajo : Včeraj popoludne se
Kitajska dala leta 1895. v zakup Angležki.	je vrši ljudski shod meščanov stolnice glav-
Londonski list meni, da je vsied sklepa nove	n'ga mesta, pripadajočih neodvisni stranka
angležko japoiske pogodbe Vej haj-vej An-	Shoda se je udeležilo 8000 oseb, med temi
gliji cepotreben in da je vprašanje, koliko	-±000 Bocijalistov. Predloženi eti b^i dve
časa da h< če Se Nemčija OBtati v Kiaočavu ?	resolucij'. Vfprejeta je bila prva resolucija,
K tem izvajanjem angležkega lista piše	v kateri se poživlja koalicija in izlasti reod-
»Berliner Tageblatt« : Po prgodbi je Angležka	visna stranka, naj v parlamentu ne B*m > bila zavezana izročiti Kitajski Vej haj-vej, j potakne splešno in tajno vol lno pravico,
čim Rusija vrne Kitajski Port Artur. To se	marveč naj jo tudi izvede. Druga resolucija ni zgodilo. Port Artur prida v japonske ' je bila pa po daljšem govoru socijalisti
roke, in Japonci ga ne povrnejo več Kitij-	Kardosa odklonjena. V tej se je predlegalo,
ski. Angležka pogedba g'ede Vej-haj-veja se	n*j deputacija 5 oseb izroči cesarju sporne-
torej nikakor ne dotika rusko-japonske apre-	nico, v kateri ljudski shod izjavlja, (U
membe poeesti glede Pc.rt Arturja. Ako	stavlja v sedanjih težavn h ratmerah vs >
hočejo Angleži svojevoljno izročiti Vej haj-	svojo nado v modrost cesarjevo in da sa
vej, se temu gotovo ne protivi nihče.	nadeje, da bedo izpolnjene madjarske želje.
Od druge strani pa ne bodo smeli za-	ee n' kalil.
htevat;, da bi Nemčija, ki je glede Šantunga	w ^
sklenila pogodbo, glasečo bb na 99 let, od- ;	Domače vesti.
stopila od te pogodbe, ker morda Angležem j Prvi naši gostje. Včeraj so dospeli v ne ugaja, da vidijo Nemce v Vztočni Trst na shod narodno-radikalnega diještta Aziji.	prvi posetniki in s car poleg Slovencev tudi
trije Hrvatje iz Sarajeva. Večina dijakov, med nj.mi tudi ('dhi, pridejo danes pepoludne ob 5. uri in o5 minut s posta m vlakom.
Prihod slovenskih akademikov. Slovenski akadeaiii, ki se udeleže shoda nt-rodno-radikalnega dijaštva, prispejo danes ob 5. nri 3*5 minut popoludae s poštnim vlakom južne železnice. Na kolodvoru j:h vsprejme v imenu tržaških Slovanov p< sibno
Skandinavska kriza.
Parižki »Matinc poroča iz Kristijanije : Prvi sestanek konference v Karlstadu, ki ee ima posvetovati radi ločitve unije med Švedsko in Norvežko, je imel izid, ki vzbuja vznemirjenje. Švedski odposlanci niso VBpre-jeli dogodkov, ki bo se v Norvežki razvili po 7. juniju. Naravno je, da Švedska smatra ločitev v tem smislu, toda nevarno je to v svojih posledicah za Švedsko in Norvežko odposlanstvo, ki se mu pridruž jo tudi diugi ter za
mir. Švedski komisarji bo iz'avili mestni in okoličanski Slovenci.
Na ljudskem shodu,
ki ga sklicu;e 8. septembra ireBto dr.
Znameniti pojavi iz tabora socijalne demokracije.
III.
Dunajska »Information« je priobčila v svojem izdanju od dne 23. avgusta ta le dopis izčeikih socijalnodemokratičnih krogov :
Prt obrat v Češki socijalni demokraciji postaja vedno oSitneji. Ćeška socijalna demokracija je doSla slednjič do spoznanja, da nacijonalicem ni izključno le šovinizem, mar več da je p#treba in sila, ki giblje in pov-spešuje. 0»ška ercijslna demokracija pripo-znava torej internacij o aalizem le z ozirom na č^sto politična in gospodarska vpraSaaja. Ona vidi jaeno, da ee jej je baviti rasan tega e celo vrsto specijalnih vprašanj, ki ne tangiraj o ne nemški h, ne dragih demokratov. — Ćeška socijalna cija argumentira nekako tako-le: v tej državi element druzega reda. majo ni dovolj iol, niti nis3 na drža vrni upravi ni v državnih uradih upoštevani tako kakor bi »orali biti. 3 ooij i 1 ai d e m o-kritje mm morejo ostati brezbrižni v a p r i č o tega dejstva. Oni
danes, da ne priznavajo norvežke vlade in
da jo Bmatiajo, kakor začasno vlado, ki po- narodno-radikalno dijaštvo na sluje v odsotnosti kralja. Te vesti so v; ob 4. uri popoludne, bo govoril Kristijaniji provzročile velik nemir; govori T r e o - t a iz Gjrice, bi je zadižin, gospod se že o mobilizaciji vojne. Žilostno je, da ee d r. Vladimir Ravnikar, pred-konferenca pričenja na tak način. V politič- j sednik »Akademije« in podstuo ta Ijubljan-nih krogih vlada velika brjazen. Kmdida- skega »Sokola«.
tura švedskega princa Karola, katero se je i Hrvatje in Srbi pri odkritju Prešer smatralo, kakor gotovo, je v nevarnosti novega spomenika. Slavnosti odkritja Pre
socijalnih densokra-Ćehi eo Oni ni-
radi naraščajoče mržnje nesproti Švedski.
Stokho'mski list »Ddgblatt« piše v uvodnem članku pod naslovom: »Švedska krona«, nastopno: Vspričo raznim vestem, ki so jih razširili inostrsnski listi, zamorem trditi, da je danes javno mnenje v ŠvedBki neravnost nasprotno kandidaturi kakega princa iz hiše Bernadotte, kakor je bilo pred nekoliko meseci. To mnenje je utemeljeno na istik političnih razlogih.
Drobne politične vesti.
Češka visoka šola za polje-delatvo. »Konssr. korr.« poreča, da bo v proračnnu za let? 1906. preskrbljeno, da se v Pragi ustanovi visoka š >la za poljedelstvo. Vlada ee je že v zadnjem zasedanju državnega zbora pogajala tozadevno s zastopniki češke agrarne stranke.
Prenapolnjene arednje šole v Galiciji. V Galiciji in v Bukovini so gimnazije a tako velikim številom dijakov, da bi a številom dijakov na enem zavodu lahko po polnili tri take zavode. Glasom po-zahtevajo, naj m izdatno ekrbi ca kulturelne ' roč la gališkega deželnega sveta je bilo v stvari češkega naroda in maj s« ne ovira Galiciji v minolem leta 9 gimnsz j s 500 do ln4ivMmvelni razvoj naroda Kako si oni 600 učencev, 9 gimnazij a 600 do 700, 5 e predstavljajo uravnavo političnih odnoiajev, «00 do 800, 9 gimnazij z 900 do 1000 co j« razvidno is braikega narodnostnega učencev in ena gimnaaija v Lvovu je imela prograaa* o narodni avtonoaaiji. Kakor de- celo 1171 aSencev. Le 6 gimnazij je imelo lavska in aceijalietična stranka moramo obra manje nego 500 dijakov.
Sati avojo pozornost v*em stvarem našega Za samostojno češko učite-ker bi sloer UgnUll pediage za 1 jieče v Šleziji. V Teiinn v Šlaaiji j«
šernovega spomenika se udeleži zagrebški občinski svtt p> deputaciji, o kateri bod) župan dr. Amruš, cbčinski svetovalci Ha-genauer, Kres <5 in Švrljuga. Slavnosti se udeleže tudi zagrebški Srbi. Srbski akad« -miki odpošljejo v L ubijano posebno or poslanstvo, ki položj ob spomeniku kraa9a venec. Zagrebške gost9 pripelje v Ljubljano poseben \lak. Tudi Srbi iz kraljevine prireda najbrž poseben vlak, ki bo vozil iz Belega-grada.
Predavanje o Prešernu. Skioptikon ca projekcijo slik na Prešernovem predavaoju je že dospel iz Ljub'jane. Upati je, da to predavanje vspe nad \se pričakovanje dobro. Opozarjamo tržaške Slovane še enkrat na to predavanje in upamo, da se ga ifcti udelefe v kar največem Številu. Več je razvidno iz vabila, ki ga prinašamo na drugem mestu lista.
Opomin gospodu Podlogarjn! Cta
joči slučajno samih 6 vistic v včerajšnjem >il-dipendents« (II. stran, III. kolons, V.odstavek) smo zvedeli, da sta na raiviseljevaaju množice, ki Ed je bila predvčerajšnjem zbrala na prostor h gostilne »Subietac pri sv. Ani v prid italijanskemu vssačil.sta v Trsta, prispevala neki gospod Stančič s prireditvijo nekega triumfalnega oboka (aroo trionfaU) in pa gospod Podlogar s prižigsnjem umetelnih ognjev.
Gospodu S t a n č i č u prepuščamo, naj akrbi sam Z3*se pji svojih prt^^j^kih, a
mestu. Pršedsi do omenjenega vor:ča — ki je izročen za rabo oa dela akordentu Radmanov-skemu — so istega zaeedli in se na njem spustili naprej proti Kolonji, hotefii iti ▼ barako, v kateri prenočujejo.
S Krejčijem in Posvajem je bil tadi akordantov eio Ivan Radmanovekv. Slišavši, da se njih voziček premika, so skočili pogledat, kaj da se je pripetilo. Videč?, da se hočejo Italijani odpeljati na njih vozičku, so skočili pred istega in veleli Italijanom naj puste voziček, ker oni da ga rabijo. Italijani pa niso hoteli nič Čut:, ampak eden od njih je zamahn;l z gorjačo, ki jo je imel pri sebi, proti Krejčju. Ta pa, ne bodi len, je do-tičnega vrgel z vozička. Italijani so na to skočili vsi z vozička, a eden njih je pobral debel ksmen in ga iz daljave d?eh korakov glavo. Zidel ga je v levo sence b tako silo, da se je nesrečni Krejči takoj ves krvav rgrud l na tla.
Kakor bi pihnil, ni bilo tem nobenega Italijana več : popihali eo jo bili vsi! Krej-čijevi tovariši so pa pobrali ranjenci :n ga odne&l: v s'ojo barak Na to so pokl:cali zdravnika gradbene tvrdke Hupka, Zupančič, Orge^eisttr i drugi (od katere Bta odvisna oba ekordanta, R^dmanovskv in Cru-ecenzil, ki je, prišidši k ranjenemu Krejč ju, takoj izjavil, da je revež jako nevarno
Podlogar se nam pa vendar malce smili. Revež, pomisli naj, kaj bi dejala gospod logar in goepod n a d 1 o g a r, ko bi »vedela, da je zanemaril svojo službo v logu, zato, da je zabadal na ljudski veselici zbrano občinstvo, in pa se da se bavi z umetelnimi ognji.
Vraga, ali ne ve gospod Podlogar, la z umetalnimi ognji lahko zapali ves
log?!?
Glede izleta t Ljubljano nam je sporočiti, da mora podpisani najkasneje do četrtka naznaniti število udeležencev na nedeljskem posebnem vlaku. Pczivijamo se enkrat slavna društva, da nam nemudoma prijavijo število udeležencev.
Ker ima ž^leznična uprava prihodnjo nedeljo prirediti več posebnih vlakov, je
možno, da zmanjka vozot. ako ne bo \ zalučal Krejčiju v
uprava pravočasno obveščena o številu izletnikov, da neore naroč ti potrebne vozove.
Prosimo te rej !
ODBOR ta prireditev posebnega vlaka v L ubijano. O boni zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija se je vršil dne 2i. avgusta v »So-1 kolovi« dvorani v »Narodnem demo« ob j obilni udeležbi udov.
Zborovanje je otvoril predsedn k č. g. Matija Szabar s primernim na darjal je važnost te bratovšč ne v rattolmačil zborovalcem njen namen >n po kazal, kako bogjljuhno m rodoljubno delo je, če ee to bratovščino podpira.
Tajnik je poročal o nanju in o delovanju bratovščine od zadnjega občnega zbora sem. R:kel je, da ima sadaj brttovše na. novo in t^žso breme, ker mora plačevati visoko n»i»mnino za pevsko sobo, kar je bilo prejšnja Jetk pr hranjeno. Težso je to breme, ker se bratovšč na vzdižoje le z udnino. Važen
vesel degodek Fo radnjem občnem zboruje j® bila	(»j* poitvedorati je mo-
| ral o nepoznan h tujcih, ki bo morda šc-le
teden dni v Trstu, in poleg t'ga iekati jih in poizvedovati o ujih po uoČi v relativno ekoraj neobljudenem kraju. Vendar si ni dal miru, dokler ni pr.šel do konca. Prej ee ni vedelo za ime nobenega onih 5 italijanskih delavcev, a on je izvohal za imena onih šti rih, ki smo jih imenovali uvodoma, le za enega ni nougel izvedeti, kdo da je bil.
Včeraj v jutro bo mu je pa posrečilo aretovati enega Italijanov, namreč Pitticel-Ija, ki je pr.zoa), da se je udeležil pretapa, ! in povedal, da je KrejČija ranil Brugnottin;. Nadzornik Rudolf je na to ukrenil vsa po-i trebno, da mu tudi Bragaottini ne uide.
vodo. Voda je odplavila mnogo stvari, tudi mnogo ljudi se je potopilo.
Kuga. Iz Zanzibara javljajo, da je tam« knj izbruhnila koga. Obolelo je 10 črncev, 5 jih je pa umrlo.
Zadnje brzojavne vesli«
Francozki križar >Sully«.
3AIGON 4. V minolem tednu so poskušali dvigniti pred nedavno ponesrečenega križarja »Sully«f kar ae pa vsled viharnega morja ni posrečilo.
Slabo razpoloženje na Japonskem.
RIM 4. »Tribuna« poroča iz Tientsina: Vesti o slabem razpoloženju naroda na Japonskem ae potrjujejo ; niso pa resnične govorice o revolucijonarnem gibanju. Kabel med Japonsko in azijskim kont nentom je bil pretrgan vsied siinegi tafuna v japonskem moru.
Kolera ▼ Galiciji.
LVOV 4. V Pad<\vnaro okraj Mielic, je na novič obolel za k( lero neki orožnik. Isti ss je nt hajal v bližini okužeaega stanovanja >'3slarjeveg3. M< žn i je, da je bil okužen še pr dao eo konstatovali bolezen v družini veslarjev.
DUNAJ 4. Skupno je v otčini Padt\v
nared. \vi obolelo 6 oeeS, od tjh so umrle 3,
govorom. Pov- raniea' Podel:l mu Prvo Pomc5 in Pot8m esa je ozdravila.
Trstu	Porva" zdravniško postajo, ki je ranjenca ^___^_
' | odpeljala v bjlnsaicc. V boln ša ci so ranjenca preiskali šs drugi zdravn k , ki so ! tudi tskoj izjavili, da bo t*ž*o kaj iz njega, ker da so mu vsled silnega udarca zavreli m.žgani.
Borzna
do
poroSIla 4ia i. septembra Tržiška brtrza
Napoleoni K 19.09--19.11 anglež^V.-e K —
—.—. London fcrstet termin K '39 9 ')— 401)
No, o dogodku je b;la seveda obveščena Francija K 95.40--^50—lUlij« K 95 45— 5 5'
italijanski ban^nvtjj K —.— - — ^< j %
policija. Nadzornik Rudolf, v čegar okrožju se je to zgodilo, je šel takoj na lice meata poizvedovat o dogodku, o imenih vseh udeležencev in o imenu pravega krivca. Težka
m
e bil, da eo pe^ci društva »Zvonimir« v j Rsolu pristopili k*kor ulje v bratovščino in orevzeh petje v cerkvi sv. Vincencja. S tem je izdatno olajšal trud prejšnjim pevcem ia petje po drug b cerkvah se je zbolj-šaio. Ko ;e dne fpr.la t. 1. umrl največi Jugoslovan, st< f Jos p Juraj Stros^mever,
s'a'a je bratovšSina eožaljno brzojavko v D^aZovr.
Tajnikovo p >rcčilo t man a tudi 10 umr .ih ud jv in jih p r poroča v molitev. Izrekla se je slednj č javna zahvala vsem dobrotnika m bratovščine, slovenskim !istom, ki so b ezplačno v-jprejemali poročila o bratovščini, »Tržaškemu Sokolu«, k: je d 1 bratovščini na razpolago svojo dvorano in sploh vsfin, ki so na kateri-ai-bodi način podpirali bratovščino.
Iz blagajnikovega poroči a je to le raz-vidao: Ostanek 1. 1903. je 15S K. ObreBti deležev »Kon^umnrga društva« v Rojanu 54 K. U Inina s53 K. Vseh d«h:>dk)V skupaj je 1065 K. Tre s tov je bilo: za pevsko šoto 260 K, za poučevanje v petju 28* K, nagrada pevcem 200 K, drugih treskov K 123 60. Vseh trošaov skupaj je bilo K hTI.60. Osti estanek tjaša torej K 193 40.
Na voLtvi rdbora ie bil itvoljen predsednikom č. g. Matija Štabar. Drugi odborniki so: podpredsednik g. Ivan Prelog, taj-aik č. g. Andrej Z.ok, blagajnik g. Luka Seraž.n in odborniki gg. Josip Gregorič,
i.
p red včeraj	danes
lol 30	I0L35
101.25	101 25
119.55	119.60
10 ».65	100.65
93.—	97 05
116.05	116.—
90	96.' 5
87.75	87 95
1636.—	1637,—
678 —	679.50
2o9 6 i	239.bO
117.30	117.27V
23 47	'23.48
19.09	19.10
95.40	95.40
11.31	11.31
Včerajšnji »P.ccolo« poioia o tem do godku, kakor o vsakem drugem. V svojem porcčslu pa je pozabil povedat/, da je Italijan peb 1 — in to na zavratni način — Slovana. Ako bi bil pa S ovan pritisnil zaušn eo Italijanu, bi bil »Piccolo« natančno povedal, od kje je doma okkfutani, in od kje kle fj-tatelj.
Koledar la vreme. I »anes : Lovrencij : Osvin ; Nedeljka. Jutri: Caharija prerok ; Radonici; Nižava. — Temperatura: ob 2. uri popoludne -f- 27.5" Cel-sius. Vreme: oblačno.
Društvene vesti in zabave.
PozfT, Podpisano poz vlja vee pevke in pevce društva »Kolo«, da ee udeleže jutri v Ivan Macarol, Anton Slsmič, Anton Š*apin gredo pevske vsje. O.ob to pa morajo pr ti
oni, ki se niso še vpisali za izlet v Ljubljano. lato velja za vajo, ki b j v petek po-
razdele vozni ii*iki
se
in Anton Zobec. Po zborovanju nabralo je za bratovščino 21* K.
Krrar pretep. 33 letni dninar Otokar poludne. Na tej vaji ee Krejči in ključir Anton Posvaj sta usiut-jsa jtiet v Ljubljano.
bena na gradnji nove železn ce, in sicer pod asordantem (pegoinikom) Josipom Radma-aovskv-jem. Ti trije so doma is Moravak« in stannjejo vat v baraki na Marttžinu b iza finančne stražnice.
23 letni Josip Brugaottini, 20-letoi Jo-s.p in 23-letni Peter Bri igott* in 33-letni Itan Piti celli, vsi kamnosek*, de'a;o tadi na gia iaji nova želesnice, a nekolizo dalja od prv.h, namreč na Trsteaiku, in sicer pod akordantom Alojzijem Crascensi-jem, ki je — kakor njegov« delavci — doma iz Maoerata (Pcsart ) v Italiji. Ti poslednji pa Btanujejo v baraki v Kolonji.
Predvčerajšnjim popoludne sta prvo imenovana delavca akordants Radmano vskega ležala v eenci na neki trati blizu pr. ge, oa kateri delaš ta. Na progi sami je pa stal eden onih vosičev, ki jih rabijo za prevažanje materijala. Ok:lu 4. ure in pol so pa prišli imenovani * r rje italijanski delavci in ie eden — kateremu se ni ie zvadelo i
Predseda štvo.
»Hrvatska Čitaonica« v Tin anu priredi dne 8. t. m. v korie: »D.ješkega podpornega društva v Pazinu« zabivo z deklamacijo, petjem, Saloigro v dveh č nih in tombolo. — Zibava prične ob 5. uri popoludae. Vstopnina 30 stot. Preplačila in darovi ee hveležno v sprejemajo.
Razne vesti.
Vseh Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov, Srbov im Bolgarov je (kroglo 14 oaili-jonov.
Kongresi. V Budimpešti je bil v nedeljo oemi red narodni kongres za u rejenje kaznilnic in oemi mednarodni shod ftivino-zdravnikov. Zvečer je člene obeh kongreeov vsprejel nadvojvoda Josip ter jih pozdravil v cesarjevem imena.
0*»kan aa Kitajski. Kakor javljajo iz mena Šangaja, je tam vsled taifuna morje poplavilo
— ž njjaai, po progi od Trotaaika proti mesto; olaee in ekladiifta v Inki eo btla po i
Loadon. Sladkor ie repa narov 8ttf/t, S .
Mirno.
Pariz. Ri za tekoči mesor 15 50 »'
oktober 15.50 ia nov.-december 15.50, ea nov.-febru var 15.ijo 'mirio. — t*ienio» « tetm -sec 22.55, za oktober 22 80 sa november dtceoaber 23.10 za nov. februvar 23 40 mir Moka z-« te koči mesec 29 55. tu oktober 29.70 »ov.-ieceinbar 29.90, za iov-februvar 30.15 <mlač<]») — Kepi* " olje za tekoči mp«"' 46.1', za oktober 46lft za aovember-december 47.3/4 z» januvar - april 4S1 4 stalno). Ćoirit teroći men^c 40l,4. zaok>ob;r37.— zr november - (lei-ember 3**/«» za jannv-april 35 — (mirno). — Sktiko: aoiov 8b' aao uov. 2l.3/4—-22.1/* (stalno) bel za tekoči mesec 26.— za okt 26.7S-oktober-januvar 27za januvar- april 28.'/h itrdno), rafiniraš 591/»—60.'^- Vreme; oblačno.
J'.
VABILO
k
117.35—-.— 117.45— nemSki bankovni K —.— — -avstrijska ednota« rent« K 100 51 10J 70 ogrs«i kronska renta K i?7.05 .7 25 ita '4u 'h rent —.— —.— kreditne azcije K 67*.— — t SI.— državne železnice K 675.— — *75. — .^nn
i 1.--103.—J Llojdov^	r. 738 — 742 -
d reć te; lisa E 331.75 35.7 > 'vtjv*.. a 470 — ćo 48:5 — Bodeakredii l6#Q a 302.— 310.— * de i kredit 18H9 K 3ii2 — 310— turi*- SL 140 50
do 14-J. - rtrfcsks---
dunajska borza ob 2. url pop.
Državni dc g v papirju „ n n srebru Avstrijska ie-ita v zlatu
. „ kronah 4 Avst. inveatic' ska renta 31/,0/, Ogrska renta v zlatu 4°/a „ „ „ kronah 4 •/,
» » 3l/i
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka In londonska borza.
Pariz. (SklepJ — Francozka renta 103 32. italijanska renta 105.4). Spansri exterieur 93 10. fikcije otomanske banke 61:! —. Meujtce na London 251 55.
far Is.	Atsuijsc« 'rsavae ieit»»
—.— Lombardl 108.— nniflo^tai t .r5z* renu 92 82
a/aaiska zlata «uj 10190 ><raK» 4*/. rsnt^ 98 40, Llndsru^. 4S2— tacfet are« e 134 75 panzza banka 14.85 ital^ai^ir' m «r d * iouame akcij t—.— akaiie i**«- l'int 16.79. Trdna.
Londoi. (Sstep Konsoitau^* a.	19
Lombardl 4l,4 \reor«. 21T,'u Iptain reisa 925/a .. lijanaka i«qm 115— uZu. Jia^jj., 2'/« a*.,.^ * Dunaju — .—. Trdna.
Tržit« pu. ućits 4. septembra Bodimpelta. PAeu.ca um . zt. tv. 15 80 d K 15 82; rž za okt. K 12 80 do K 12.82 ; o v«, s okt.
od K 11.96 do 11.98, koruza za sept. K —.— do K--.
Pšeiiica : ponocbe in povpraševanje srednje dobro, tendenca mirna. Prodaja 3:.000 met. stotov,
promptno za 5 do IO at. nižje, pozneje dobave nespremenjeno. Koruza za 5 st. nižje. Druga žita nespremenjeno. Vreme : veter.
Havie. (Hziep.; Sava Sanioa good »" -rage za tak. uiszsu po 50 kg 91—. frk, sa d c '
49.'./,.
New-York. (Otvori s • «. Kava Bio a* ^ če !
dobave. Danes in v ponedeljek praznik.
H aa o u i g. vo*i« op.. - <teato« good average za september 39V, za dec- 39.3/4, u nuuec I
40.'za aiaj 40'/.. Scaluo. ---xLmvm i*., |
aavMia* loeo 40—41 aanaiu r«*eln» 42—44 a« vaj . dobi*. 45—46.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za september 17.75, za oktober 18*20J za november 18 15. za dec. 18.25. za januvar 18 35, za februvar 18.50. Vzdržano, j Vreme : lepo.	i
Sladkor tuzemski Centrifugal 5 promn. fled j K 74*— do 75*—, za maj-avguat K 73*— do 7 » 50 ! C ncaas£ in Melisitl promptno K 74—75, za juli-a»gust K 74— do 75*—.
predavanju
ki je priredi
narodno-rad. dijaštvo
o Prešernu
dne 5. septembra
v veliki dvorani
tržaškega „Mar. doma".
Govoril bo tov. Pavel Grošelj po naslednjem programu :
1.	Prešernov životopis s posebnim ozirom na tedanje socijalne razmere :
2.	estetiška ocena Prešerna ;
3.	Prešern in Slovanstvo ;
4.	analiza Prešernovega življenja in 5 pomen Prešerna za Slovence.
Predavanje bodo pojasnjevale naslednje slike :
1. France Prešern, portret (Fr. Kurz pl. Goldenstein) ; 2. Prešernova rojstna hiša v Vrbi, fotografija; 3. Matija Cop, portret (Amalije Oblakove); 4- Cop utone v Savi (A. Karpellus) ; 5. Mornar (KLar-pellus) ; 6. Ribič (Karpellus): 7. Neza-, konska mati (Klarpellus); 8. Nuna in ka-! narček (Karpellus) ; 9. Zdravilo ljubezni j (Karpellus); 10. Zadnji boj iz „Krsta pri Savici" (Karpellus); 11. Begun iz „Krsta pri Savici" (Karpellus); 12. Slap Savice, fotografija; 13. Krst pri Savici, (Janez Šubic): 14. Stanko Vraz, portret (U. Unger;) 15. Prešernov spomenik, fotografija (Ivan Zajec.)
Začetek ob 9. uri zvečer.
Vstopnina 40 vin., sedeži 60 vin., sedeži na. galeriji 40 vin.
Preplačila se hvaležno sprejemajo.
K obilni udeježbi vabi
ODBOR.
Zahvala.
Spodaj vsem onim,
podpisani se srčno zahvaljujemo kateri so nam «» smrti naše ne-
pozabne hčere
Ivanke
»kazali svoje sočutje na katerikoli uačiu; po sebno pa se zahvaljujemo pevskemu zboru »Bratovščine sv. Cirila in Metodija pri Sv. Jakobu«, fei je prepeval ob odru pokojniee krasne žalostinke, kakor tudi vsem darovateljem vencev in cvetlic. Bog plati!
TRST, dne 3. kimovca li»05.
Žalujoča rodbina 6orjup.
tOTl
Mizarska zadruga v Gorici ^(Solkan)
pohištva 9 stroj evnim obratom
priporoča slavnema občinstvo svojo
zalogo pohištva "M
prej ANTON ĆERNIG0J
?ia lei Bettori itei. 1 (Rosano) - v Trstu - ffl certa St. Petra t liSi lareizl
lajTiija tovarna pohištva primorsko doiolo.
Pohištvo iadeluje me molidno, trpežno in Učno, in sicer ammo im le**, pomnšenmgrn t tormrniŠMi sušilnici m temperaturo 60 stopinj.
j« izključena.	Album pohištva poSlja so brezplačno.
Prodajo se tudi n« mesečne obroke.	^
ftPUZTU ia ALEKSANDRI JI (ORJBNT).
Proda ali v nap se odda "i™:
-tujtča iz J kuhinj, .*» sob in 3 malih sobi o, vodnjakom i»i nad lf*M> Klftr. zemljišča.
Štedilno ognjišče
rneroo za gostilno, ali tudi večo družino, se proda, vsled povečanja lokala, po jako nizki <*eni. Oglasiti s<» je pri g. Fr. Marinšek lastniku gostilne »All'Antica Pompeic, na Gol-<lonijevem trgu št. 4.
Komptoiristinja rJ^tST.
Znati mora nekoliko knjigovodstva ter slovenski in italijanski jezik. Placa |»o dogovoru. Nastop takoj. Naslov pri »Edinosti«.
Ženitna ponudba. SSr-
govino na deželi, se želi takoj poročit z go--|»o'li<'no ali mlado vdovo z nekaj gotovine. Pi~ma do 1~>. t. m. č-e mog< «'-e s sliko ]>otl: »Gotova srečac jM>ste restante, Ribnica, Kranjsko.
Podpisana vsoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da odpre svojo
novo gostilno
ul. Giovani Bocaccio, vogal Via Gazzoletti
(nI. Mlramar, vi*-a-via Jahalftiča Bachachmlt)
v soboto dne 2. sept. 1.1.
Priporoči vši za obilen obisk bilježi spoštovanjem
MARIJA vdova ČOKELJ. „Ne kliči vraga!" v enem dejanju
je ravnokar izšla, ter se vdobiva ]>o 50 st.T po pošti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka, Trst, ulica Giorgio Galatti 18.
Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
lejiarodio sjtfticiisko josredoTaije
©Caro& Jellinek ©
Trat ul. Romagna št. 2 Trat.
it. 1S37 ————
MALA OZNANILA -m Leon Fano
V novi prodajalnici jestvin
in kolonija! f?^ PetfilTiel v a lici Ginlia M. 76
Je Tdohiti vM*kr»Tr*tne jestvine
kakor: kavo. . t*«t*'niii«' (nmpeljske>, nla.lkor, tor<fno fn belo moko. narav »o muiio. iTrfe, milo. *«d>li»r> oije prve
TTUte po 36 DOVĆ. — Blifo vedno sveže. —
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na deteli I>e-korarije so S s papirjem. Slikanje »ob in ispijnr t **eh slogih in na vse najine. Ponarejen le* in martnor. Barvan jf pohiAtva. podov itd. Vse po zmernih cvnah. to£no tn hitro. — Delavmoa: ulio« 'J g o Ftsool« itov. IS.
cocoooooooooooo
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premega in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pofii-'. janje na dom.
Josip Muha.,
ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni St. 3).
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Ceiit oreiplatio u M.
Tovarna kisa
Bruschina & Hrovath
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguliar
\Ua del m-ro 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
TRST
ulica Nuova tj
zlatar In draguljar --
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-; brnino in dragulje; sprejema poprave po i najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
Poinftice: Dunaj, Budapešt in == Lvnv. ==
Zastopstva na vseh glavnik tifik = ti- in inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje aeljenj efe zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v ta- in inozemstvu.
Zaloga
izvozno-martne (Ejport-Marzen)
in vležane (Lager)
z= piva =
v sodčekih in v l>oteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaai
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattonijeve giesshnbler
vedno sveže kisle vode
po raarnlh oeaah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. -
Podpisani priporoča Bvojo
■r NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
p i 8v. Jakobu
istnla tlica 12 (ziarei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Psstrsžka toeaa.
Benedikt Subaa
Proflajalnico jestvin
založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila, kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj Ivan
■I. PETROSIO 2 (vogal ul. S. F.
MIRODIL^ICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (vogal &eppa)
Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog, harv.1 ponosu, lakov, Wetk, <S>piOev, nava 1-nega m parfuuinega mila. petroleja, špirita iteate> za goreti. — Barvilo za ćiićenie ===== vina. =====
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
=J(ova zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. 2erquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.
Tržaški grafični zavod
H. <5. Salom
TRST
Corso itev. 2
Telefon 742
Pečali od kavčuka, kovine ali elastike.
Numeratori. Paginatori. Vre7.be. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za poprr vijanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Prva trt. teilnica
_ na električno moč
gu&Itiero Cozzio
Passo S. Giovanni St. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Pumpe akoravno mno-
gokoristne in malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potreoovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
ŽIVIC 1 DK.I
TRST, trg. ulica 2
KONSTANTIN RUBINIK
c
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. prekladanje In ttičeaje svetilk u plim ob Času selitve. Neprekosljiv« fliatre mreftiee. — VaakoTratni pripadki n rasarotljavo. |
Nartčlra za pm#im čišćenje »tanevanj.
Jfarodml kolek je
Mi pn opravi „Čliaost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 KISPARHIO 5
ieil0tA9IC PO HAJMODERHEJfilH ZAHTEVAH
katalogi brezplačno.
•Za bolne na želodcu.
Vsakemu, kateri si nakoplje *• .jene bolezni s prehlajenjem ali s prenapplnenjem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavu.li, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko probavljanje ali zasliženje
priporoča se dobro domaće zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-•kuseno. To zdravilo je
Hubert Ullricli-ovo z
vino.
pakovaajc za prevoz po
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in == državne -uradnike =====
Mljatre Tsate irste 10 stalni iiizli preToziiini.
Proračuni brezplačno.
To Keiieno vino Je aeatavjeno od lzvratnib, idravinomočnlli zelišč in dobrim vinom. Jači in oilvlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerodnosti v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi.
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti
z brnhanjem, kateri *e pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodeu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
Zapiranje človeške potrebe	Sc^t^io*^^
nje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi,
slabe preba\e. pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. £ Pri popolnem pomankanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnoitjo
kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež3 vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje
človeku voljo do jedi, pospesuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje in itboljšuje tvsrjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Šivljenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v s?eklenirah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah. Kopru, Sežani. Tržiču, Konkah. Fium.čelu, Ogleju, Giadežu. Izoli, Piranu. Pazinu, Iiu-
l.'.tiji, Ljubljani, Kamniku. Skotjiloki, Kranju, Tolmiu, 1 arcentu, Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone. Motta di Lirenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi. Cirkvenica, Ogulin, Vrbovsko, Karlovac. Jaata. Samobor, Brež.ce, Kr5ko, Podčetrtek. Pregrada, Rogatec, Celje, Pli-l>erk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluno, Uo-negliauo, Pa<iovi, C'hioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vaeh drugih večjih ali manjših krajev Istre, l>almacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vie kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečno
■C Hubert Ullricli-ovo Zeliščno Tino. 'M
FILJALKA
c. kr. privat.
kWl KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema :
IZPLAČILA V KRONAH
ai blagajniške nakaze . na naslovljena izplačilna prinoscu	>	pjSma
proii i dnevni odpovedi a«; 7„ 5 proti 4 dnevni odpovedi2" "
30
3£
38
2*
3 "l 0
v z atili napoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°'„
3 mes.	„ 2,/4,/„
. ^ .	2V,7„
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarj* bodočega leta in sicer po dotičnej ori p »vedi.
Baitcogiro v kronah
z 21 takoj v kolikor na razpolago Krone in z ati napol!oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpešto, Brno, Karlove vari, Rek i, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Z s gre b, Arao, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnogral prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na VVarrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londcnu, Parizu, fierlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. 1'ri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
VinHo ŠKerK
T R 8 T	ulica Acquedotto št, 15 TRST
■V Filifalka v ulici Miramare št. 13 "■O Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-roČbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
MT Na Prošeku
priporoča svojo
mirodiliiico
ki je preskrbljena /. vsem v to stroko epa« Jajočim blagom. — Na<lalje se nahaja v zalogi železo, čipe in žeblji.
JOSIP ŽIGON,
mirodifničar.
3van petelin
tovarna testenin
TRST
£?r. Ivan pri Trsta.
Fotografični atelir
pri Sv. Jakobu, ul. GJius. Capriu 'is
(prej ulica del Rivo)
izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. ===== Cene nizke. =====
Začudenje vzbuja!
3Iesto K iS le K t
Krasna CJloria remontoirska srebrna ura s 3 močnimi pokiovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča. 3 letno jamstvo pošilja po povzetju /a aamo K 7
Tovarna ur !. K O N IG
Dunaj, VII.. Westbahnstrasse st. 36/117.
I
^aLAVlJA" sprejema zavarovanja člo-velkega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje tn »mrt r zmanjšujočimi vplačili.
Vsak član ima po preteku peub let vmxa.-- pravico, ao amcenoe.
1
„Slavij a«
▼zajemna zaTaroralna kanta t PraC. — Rezermi font 31,865.386 801, izplačane oiStolnme: 82,737.159 57 K.
Po velikosti drugm vmmjeauui mmrmrovmlMiem naše dršmve » rmemkosi mlovansko-narodno n pravo.
▼M HJuDllt	:
Generalni zastop v Ljubljani, čeg ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti E požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok^ristne
I »
I I
a&aien£.