GEOLOGIJA 48/2, 245–251, Ljubljana 2005
Strukturne posebnosti severne Istre Structural curiosity of the northern Istria
Ladislav PLACER
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: ladislav.placer@geo-zs.si
Klju~ne besede: Tektonika, narivna zgradba, Jadranska mikroplo{~a, Dinaridi, Istra, Slovenija
Key words: Tectonics, thrust structure, Adriatic microplate, Dinarides, Istria, Slovenia
Kratka vsebina
Pri prou~evanju deformacij podrivanja Jadranske mikroplo{~e pod Dinaride so bile v Istri v okviru zgradbe kra{kega roba ugotovljene nekatere zanimive strukturne posebnosti. To so Rokavin prelom, gro~anska struktura, tinjanska struktura in strunjanska struktura. Vzporedno je bilo obmo~je antiform in sinform v zaledju Istre, Tr‘a{ko-Komenski in ^i~arijski antiklinorij, Vipavski in Brkinski sinklinorij ter Ravni{ka antiklinala, definirano kot e{alonsko nagubano ozemlje ali kra{ko-notranjska nagubana zgradba. Ta je vplivala na obliko kra{kega roba.
Abstract
In northern Istria certain structural particularities exist that till now were not explained, and some of them not even known. They are all associated with underthrusting of the Adriatic microplate (Istra) under the Dinarides. The Rokava fault of cross-dinaric direction was discovered that exerts an important influence on hydrographic pattern in this part of Istria. The cross-dinaric sinistral strike-slip faults above Glin{~ica stream (Rosandra) are of local importance only, since at Kastelec and ^rni Kal the dextral strike-slip faults of NNW-SSE direction occur as their conjugated equivalents. This particular feature has been named the Gro~ana (Grozzana) structure. The reason for such a structure is the echelon folding (complete folding) in the Istrian hinterland (the Kras-Notranjsko folded structure). In the Tinjan area a wedge shaped block occurs between two thrust faults that are turned up and quite steep owing to secondary folding. The wedge is open northwestward, and the flysch beds within it are folded in the cross-dinaric direction. They represent an indication of lateral squeezing in a limited area, since in the close-by roadcut of the Ankaran–Trieste motorway no trace of these folds remains (the Tinjan structure). In the Izola and Strunjan area a complex overthrust structure is present that rapidly wedges out toward central Istria. Indirect data suggest that it extends northwestward below the Bay of Trieste. The elements of this structure are the Izola thrust fault with Izola anticline in the thrust block, and folds at Strunjan that were formed in the belt between the reverse overthrusts in the Strunjan bay and Izola thrust fault area (the Strunjan structure).
Uvod                                          kra{kega roba, ki v geotektonskem smislu
predstavlja posledico podrivanja Jadranske
Pri strukturno-geolo{ki spremljavi odse-         mikroplo{~e  pod  Dinaride  (sl.  1).  Ker  so
ka primorske avtoceste Kozina - Srmin -         strukturne razmere nekoliko druga~ne od
[kofije je bil rekonstruiran celotni profil         dosedanje predstave, je bila dopolnjena tudi
246
interpretacija geolo{ke zgradbe severne Istre. Ob tem so bili odkriti nekateri zanimivi fenomeni. Prve ugotovitve geolo{ke spremljave avtoceste so bile podane v predhodnih objavah (Placer, 2002, 2005a, 2005b; Placer & Vrabec 2004; Celarc, 2005) in v ~lanku o odkritju Buzetskega narivnega preloma (P l a c e r et al, 2004). V tem prispevku je prikazanih pet strukturnih posebnosti: Ro-kavin prelom, gro~anska, tinjanska in stru-njanska struktura ter kra{ko-notranjska nagubana zgradba.
Geolo{ko spremljavo zemeljskih del na avtocesti in terensko preverjanje zgradbe {ir-{ega obmo~ja na podlagi novih ugotovitev je omogo~ila Dru‘ba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).
Rokavin prelom
Raziskovanje narivne zgradbe kra{kega roba je osvetlilo tudi nekatere posebnosti hidrografske mre‘e severne Istre. Vzorec te mre‘e lepo nakazujejo re~ne doline in grape ob srednjem in spodnjem toku Rokave in srednjem toku Dragonje. Tu potekata dolini obeh rek in nekaterih njunih pritokov pri-bli‘no v smeri WSW – ENE (sl. 1).
V ~lanku o Buzetskem narivnem prelomu, ki poteka ~ez severno Istro med Buzetom in Koprom, je omenjen podatek, da je narivna ploskev prekinjena ob prelomu, ki poteka v smeri WSW – ENE in po posrednih znakih sode~ vpada proti SSE. Njegova prelomna cona izdanja nekaj korakov nad zapu{~enim kolovozom med zaselkom Rokavci ob Rokavi in naseljem Tru{ke. Po navideznem desnem premiku narivnice Buzetskega nariv-nega preloma ob obravnavanem prelomu in ob dejstvu, da vpada narivna ploskev proti NNE sklepamo, da gre za normalni prelom. Interpretacija o smeri vpada prelomne cone je posredno podprta tudi z Mlakarjevim pravilom (Mlakar , 1975), saj se ravnina izravnave povr{ja na tem obmo~ju in ravnina prelomne ploskve obravnavanega normalnega preloma ob domnevi, da vpada proti SSE, sekata nad strugo dana{nje Rokave. To bi kazalo na potek prelomne cone v za~etnem stadiju urezovanja doline.
Glede na smer obravnavanega normalnega preloma sklepamo, da ima ta {ir{i pomen in da predstavlja inicialno strukturo za nastanek dolin v srednjem in spodnjem
Ladislav Placer
toku Rokave in doline srednjega toka Dragonje. Po geomorfolo{kih znakih je mo~ sklepati, da poteka od meje savudrijskega antiklinalnega hrbta pod Ka{telom po Dragonji in Rokavi do soto~ja s potokom Starec. Nato po dolini tega potoka, ~ez sedlo in ponovno ob Rokavi ter enem od njenih naslednjih pritokov. Obe dolini nato zavijeta proti jugovzhodu. Iz podatkov sedanjega kartiranja je razvidno, da gre naslednja na-rivna cona nad Buzetskim narivnim prelomom ravno ~ez obmo~je, kjer obe dolini zavijeta proti jugovzhodu. Zato domnevamo, da ta cona preseka obravnavani normalni prelom. Ker je bil ta ugotovljen v pobo~ju doline reke Rokave, je poimenovan Rokavin prelom.
Iz teh ugotovitev sledi, da so se doline srednje in spodnje Rokave ter njenih pritokov in srednje Dragonje izoblikovale po strukturnem predrisu Rokavinega preloma, skrajni zgornji tok Rokave, pa po narivni coni, ki poteka vzporedno nad narivno cono Buzetskega narivnega preloma.
Iz geolo{ke skice ozemlja med savudrij-skim antiklinalnim hrbtom in narivi kra{ke-ga roba na sl. 1 je razvidno, da je nemalo dolin vzporednih Rokavinemu prelomu. Predvsem na prostoru jugovzhodno od Rokave in srednje Dragonje do Buzeta, zato bi bilo potrebno razvoj teh dolin prou~iti tudi iz opisanega zornega kota.
Iz predstavljenih geolo{kih podatkov sledi, da je bil Rokavin prelom zasnovan pred nastankom narivne zgradbe kra{kega roba. Na to, na svojevrsten na~in ka‘ejo tudi odseki pre~nih prelomov v posameznih nariv-nih enotah kra{kega roba proti severovzhodu. Domnevamo, da le‘ijo ti pribli‘no v podalj{ku opisane trase Rokavinega preloma zato, ker je smer narivanja blizu smeri prelomnice. Kljub takemu gledanju pa je treba prou~iti vpra{anje ali je prelomna ploskev na obmo~ju Slavnika, ki le‘i na skrajnem severovzhodu in sega do Skadanskega preloma (Pleni~ar et al., 1969), tudi del Rokavinega preloma. Zgradbo tega ozemlja je natan~neje prou~il Celarc (2005) in omenjeni prelom omejil na jugozahodu z nariv-no ploskvijo, ki je najvi{ja v snopu narivnih prelomov kra{kega roba. Vpra{anje pripadnosti tega preloma coni Rokavinega preloma je pomembno za razumevanje paleogeo-grafije in dinamike {ir{ega prostora in presega okvir tega ~lanka.
Strukturne posebnosti severne Istre
247
Sl. 1. Tektonska skica severne Istre. Dopolnjeno po P l a c e r et al. (2004, sl. 1)
1 Eocenski fli{ in kvartarni sedimenti; 2 Kreda, paleocen in eocen v karbonatnem razvoju; 3
Normalni in zmi~ni prelom; 4 Reverzni prelom; 5 Litolo{ka meja med fli{em in njegovo karbonatno
podlago; 6 Narivnica Buzetskega narivnega preloma; 7 Smer nagubanih plasti
Fig. 1. Tectonic sketch of the north Istria. Supplement after P l a c e r et al. (2004, fig. 1)
1 Eocene flysch and Quaternary sediments; 2 Cretaceous, Paleocene and Eocene carbonate rocks; 3
Normal and strike-slip fault; 4 Reverse fault; 5 Lithological boundary between the flysch and the
underlying carbonates; 6 Trace of the Buzet Thrust Fault; 7 Direction of the folded beds
Buzetski narivni prelom je presekan z Ro-kavinim prelomom, vendar slednji ne seka ostalih narivnih prelomov. To pomeni, da je bil opisani segment Rokavinega preloma reaktiviran v postnarivni fazi ali v eni od med-narivnih faz.
Gro~anska struktura
Italijanski geologi ‘e dolgo opozarjajo na pre~ne prelome nad srednjo Glin{~ico (sl. 1).
V regionalnem smislu so te razmere re{evali z enim ali ve~ pre~nodinarskimi prelomi (Cucchi et al. 1989; Neotectonic map of Italy 1 : 500.000, 1987 (1983); Structural model of Italy and Gravity map 1 : 500.000, 1990 (1984) in Geological map of Italy 1 : 1.250.000, 2004). Najdolo~neje so se temu vpra{anju posvetili C alligaris et al. (2003), ki so obravnavane prelome interpretirali kot del pre~nodinarsko usmerjene le-vozmi~ne prelomne cone, ki naj bi potekala od Razdrtega pod Nanosom (sl. 2) proti ju-
248
Ladislav Placer
Sl. 2. Gro~anska struktura in kra{ko-notranjska nagubana zgradba; a - e{alonsko razporejene gube,
popolno gubanje 1 Meja Trnovskega in Hru{i{kega pokrova; 2 Zmi~ni prelom; 3 Antiklinala; 4 Antiklinorij, sinklinorij
Fig. 2. Grozzana (Gro~ana) strukture and Kras-Notranjsko folded region; a - the echelon distributed
folds, complete folding 1 Border of the Trnovo and Hru{ica nappe; 2 Strike-slipe fault; 3 Anticline; 4 Anticlinorium,
synclinorium
gozahodu do obale nekje med Trstom in @av-ljami, naprej pa naj bi domnevno potekala pod morskim dnom do rta Savudrija. Ta cona naj bi sekala narivne prelome v severovzhodnem pasu kra{kega roba, ostale pa deformirala. Nastanek levozmi~ne cone povezujejo s stri‘nim u~inkom, ki naj bi se razvil med narivanjem Zunanjih Dinaridov. Pri geolo{ki spremljavi zemeljskih del avtocestnih odsekov Razdrto-Vipava, Razdr-to-Srmin in pri drugih raziskavah smo pri{li do novih spoznanj, ki osvetljujejo to vpra{a-nje z novih zornih kotov (sl. 1, sl. 2). Na odsekih Razdrto-Vipava in Razdrto-Srmin ni deformacij, ki bi kazale na obstoj pre~no-dinarske levozmi~ne prelomne cone. Le v avtocestnem useku severozahodno od Rodi-ka nasproti Ka~i~ obstajajo pre~nodinarsko usmerjene e{alonsko razporejene stri‘ne raz-
poke, ki so sicer zakrasele, vendar jih po smeri lahko vzporejamo z levozmi~nimi prelomi nad Glin{~ico, saj le‘ijo v podalj{ku te cone. Povezava med temi strukturami poteka mimo vasi Gro~ana (Grozzana). Vendar teh prelomov in razpok ni nikjer v useku avtoceste proti Srminu ter naprej ob cesti proti Lazaretu, niti jih ni v preglednem klifu pod to cesto. Tako lahko z veliko mero verjetnosti domnevamo, da imajo krajevni obseg in pomen. Pomembno pa je, da levozmi~-nim prelomom nad srednjo Glin{~ico stojijo nasproti konjugirani desnozmi~ni prelomi v smeri NNW-SSE do N-S pri vaseh Kastelec in ^rni Kal. Opravka imamo torej s strukturnim klinom, ki je ume{~en med Tr‘a{ko-Komenskim in ^i~arijskim antiklinorijem (sl. 2). Strukturni klin je poudarjen tudi z obse‘no obprelomno rotacijo plasti in nariv-
Strukturne posebnosti severne Istre
249
nih ploskev. Opisano posebnost imenujemo po vasi Gro~ana gro~anska struktura.
Kra{ko-notranjska nagubana zgradba
Zaradi bolj{ega razumevanja moramo ob Tr‘a{ko-Komenskem in ^i~arijskem antikli-noriju omeniti tudi Vipavski in Brkinski sin-klinorij ter Ravni{ko antiklinalo imenovano po prestran{kem Ravniku (sl. 2). Pred seboj imamo e{alonsko zamaknjene nagubane strukture, oziroma tip gubanja, ki nosi v strukturni geologiji oznako popolno guba-nje (sl. 2a). Posamezne zamaknjene antifor-me, v na{em primeru v smeri NW-SE, so povezane z diagonalno potekajo~imi povezovalnimi antiformami v obliki blagih hrbtov, ki imajo v na{em primeru smeri N-S in W-E. Tr‘a{ko-Komensko in ^i~arijsko anti-formo povezuje Rodi{ka antiklinala v smeri N-S, prvo in Ravni{ko antiklinalo pa anti-klinala v smeri W-E, ki je slabo izra‘ena in deformirana z Ra{kim prelomom tako, da je zasukana iz teoretske smeri. Ker sta Tr‘a-
{ko-Komenski in ^i~arijski antiklinorij zamaknjena je zamaknjena tudi glavnina konjugiranih zmikov. To nagubano obmo~je v zaledju Istre je zaradi njegove pomembnosti za razumevanje zgradbe kra{kega roba in Zunanjih Dinaridov poimenovano kra{ko-notranjska nagubana zgradba.
Tinjanska struktura
Tinjanska struktura je omejena na greben na katerem stoji Tinjan in na povirje [kofij-skega ter Vinjanskega potoka (sl. 3). Zna~il-ne zanjo so pre~nodinarske gube, ki so ali pokon~ne ali vergirajo proti severozahodu. Nagubano obmo~je je prostorsko omejeno z dvema narivnima prelomoma v smeri NW-SE, ki se proti jugovzhodu mo~no pribli‘ata, proti severozahodu pa razmakneta tako, da ima tinjanska struktura trikotno obliko. Pri tem je {iroki del klina odprt proti severozahodu. Nenavadna trebu{asta oblika klina na skici je navidezna in posledica razgibanega reliefa. Zaradi postnarivnega  gubanja sta
Sl. 3. Tinjanska struktura 1 Narivni prelom; 2 Guba
Fig. 3. Tinjan structure 1 Thrust fault; 2 Fold
250
Ladislav Placer
oba narivna preloma dokaj strma. Tinjanska struktura ima torej obliko prostorsko dolo-~enega strukturnega klina iztisnjenega proti severozahodu. Ker je obmo~je iztiskanja v smeri bo~nega izriva omejeno ni pri{lo do ekstenzije temve~ do kompresije, ki se je odrazila z gubanjem. Iztiskanje je torej omejeno na klinasto obliko bloka, ~im postaneta obe narivni ploskvi proti severozahodu ponovno vzporedni, u~inka bo~nega izriva ni ve~. V profilu avtoceste pri [kofijah o guba-nju v pre~nodinarski smeri ni sledu. Pre~no-dinarske gube so bile odkrite ‘e pri kartira-nju za Osnovno geolo{ko karto, list Trst (P l e n i ~ a r et al., 1969).
Strunjanska struktura
Strunjanska struktura (sl. 4) je omejena na obmo~je med Pacugom pri Strunjanu in
rti~em Vili‘an pri Izoli. Obsega gube in na-rive, ki proti notranjosti Istre hitro zamrejo saj jih za grebenom Malijski hrib – Segadici – Markovec ni ve~ zaslediti. O raz{irjenosti proti severozahodu ni neposrednih podatkov, iz geomorfolo{kih anomalij morskega dna pa je mogo~e sklepati, da se nadaljujejo pod Tr‘a{kim zalivom. V profilih preko vrtin v Bene{kem in Tr‘a{kem zalivu ter Furlanski ni‘ini v smeri SW-NE ta vidik zgradbe razumljivo ni obdelan, ker ni bil poznan (Nicolich et al., 2004, profila D-D´, E-E´). Strunjanska struktura je kompleksen pojav zaradi ~esar nastopa ve~ vrst deformacij. To so Izolska antiklinala, Izolski narivni prelom, ki je razvejan in najlep{e viden na pla‘i v Strunjanu in v zalivu Sv. Kri‘a v sose{~ini, gube v Strunjanu, povratni reverzni prelomi med Pacugom in Strunjanom ter medplastni narivi, ki so neenakomerno razviti na celotnem prostoru, vendar posebno izrazito v pre-
Sl. 4. Strunjanska struktura
1 Izolski narivni prelom; 2 Izolska antiklinala; 3 Povratni reverzni prelomi; 4 Gube v Strunjanu; 5
Medplastna narivna cona v prehodnem laporju med eocenskim apnencem in fli{em
Fig. 4. Strunjan structure
1 Izola Thrust Fault; 2 Izola Anticline; 3 Back reverse faults; 4 Folds in the Strunjan; 5 Interbeds
thrust zone in the transitional marl between Eocene limestone and flysch
Strukturne posebnosti severne Istre
251
hodnem laporju nad alveolinsko-numulitnim apnencem Izolske antiklinale. Izolska anti-klinala je na Osnovni geolo{ki karti opisana kot brahiantiklinala (Pleni~ar et al., 1969), gube v Strunjanu na tej karti sicer niso vrisane, vendar so bile brez dvoma poznane. Medplastni narivi, Izolski narivni prelom oziroma narivna cona in Izolska an-tiklinala so nastali pri ve~faznem postopnem procesu narivanja proti jugozahodu, gube v Strunjanu in povratni reverzni prelomi pa so sekundarni pojav narivanja. Ta je povezan s posebno geometrijo razmerja med kamninami visoke in nizke stopnje duktilnosti v fli{nih plasteh in njihovi podlagi. Profil strunjanske strukture je v pripravi za tisk in vklju~uje tudi vrtino V1-02 v Izoli.
Ko je v tem ~lanku govora o narivih in narivni zgradbi kra{kega roba, je mi{ljena terminolo{ka oznaka dolo~enega strukturnega pojava, v dinamskem smislu pa je obravnavana narivna zgradba nastala zaradi podrivanja Istre, oziroma Jadranske mi-kroplo{~e pod Dinaride. Prva sta ta pojav v Istri na dolo~enem primeru opisala Bla-{ k o v i } & A l j i n o v i } (1981). Sedanje raziskave potrjujejo njune ugotovitve.
Literatura
B l a { k o v i } , I. & A l j i n o v i } , B. 1981: Mi-krotektonski elementi kao osnova za model tektonske gra|e {ireg podru~ja Kvarnera (Microtec-tonic elements as a basis for tectonic model of the broader Kvarner area). Simp. Kompleksna naft-no-geolo{ka problematika podmorja i priobalnih djelova Jadranskog mora, Split, Zbornik radova (Proceedings), 87-100, Zagreb.
C a l l i g a r i s , R., F o r t i , F., F o r t i , Fu. & L i -b e r i o , N. 2003: La situazione geologica della »Carsia Gulia« (con particolare riguardo al Carso Classico ed Istria). - Hydrores information, 19/23 (2002), 21-39, Trieste.
Celarc, B. 2005: Zgradba jugozahodne meje ^i~arijskega antiklinorija med Klancem pri Kozini in Podgorjem. - Geolo{ki zbornik 18, 13-14;
17. posvetovanje slovenskih geologov (17th Meeting of Slovenian Geologists), Izvle~ki (Abstracts), Ljubljana.
C u c c h i , F., V a i a , F. & F i n o c c h i a r o , F. 1989: The geology of t. Rosandra Valley (karst of Trieste, Italy). - Mem. Soc. Geol. It. 40 (1987), 67-72, Roma.
Geologic Map of Italy 1 : 1.250.000. Diparti-mento Difesa del Suolo, 32nd International Geological Congress, Firenze 2004.
M l a k a r , I. 1975: Paleomorfologija potoka Zala. - Geologija 18, 211-212, Ljubljana.
Neotectonic Map of Italy 1 : 500.000, Sheet 2. Consiglio Nazionale delle Ricerche, 1990 (1983), Roma.
N i c o l i c h , R., D e l l a V e d o v a , B., G i u s t i -n i a n i , M. & F a n t o n i , R. 2004: Carta del sot-tosuolo della Pianura Friulana (Map of subsurface structures of the Friuli Plain). Pp. 32, Universita di Trieste, Trieste.
P l a c e r , L. 2002: Predhodna objava rezultatov strukturnega profiliranja Kra{kegas roba in Istre; AC Kozina - Srmin, Se~ovlje (Preliminary results of structural profiling of the Kras edge and Istria; Kozina - Srmin Motorway, Se~ovlje).
-  Geologija 45/1, 277-280, Ljubljana. Placer,  L.  &  Vrabec , M.  2004:  Neogene
structural evolution of the northwestern External Dinarides and Istria peninsula (Adriatic Foreland). - Proc. 32nd Inter. Geol. Congr., Firenze. P l a c e r , L., K o { i r , A., P o p i t , T., [muc, A. & Juvan, G. 2004: The Buzet Thrust Fault in Istria and overturned carbonate megabeds in the Eocene flysch of the Dragonje Valley (Slovenia).
-  Geologija 47/2, 193-198, Ljubljana. P l a c e r , L. 2005a: Nekatere posebnosti hidro-grafske mre‘e v slovenski Istri. - Geolo{ki zbornik
18,  91-92; 17. posvetovanje slovenskih geologov (17th Meeting of Slovenian Geologists), Izvle~ki (Abstracts), Ljubljana.
P l a c e r , L. 2005b: Nekatere strukturne posebnosti Istre. - Geolo{ki zbornik, 18, 92-93; 17. posvetovanje slovenskih geologov (17th Meeting of Slovenian Geologists), Izvle~ki (Abstracts), Ljubljana.
P l e n i ~ a r , M., P o l { a k , A. & [ i k i } , D. 1969: Osnovna geolo{ka karta Jugoslavije1 : 100.000, list Trst. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Structural Model of Italy and Gravity Map 1 : 500.000, Sheet 2. Consiglio Nazionale delle Ri-cerche, 1990 (1983), Roma.