Spedtzlone In abbonamento postale. — Pofttnlna p*«*— ▼ ;««*■»■«, Leto XXII., št. 29 'jpravmsivo. ujuoijana, r*uccinijeva ulica 5 — feletOD at_ 31-22, 31-23. SI-24 joserami oddelek: ujuoijana Puccim-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2« Podružnica Novo mesto: L.juDljansJia cesta 5L «2 Računi pn poŠt Je k zavodu: LJubljana 17 74» iZKi^iUCiNO iAiluf6IVu sa oglate iz Kr Italije ud inozemstva ima Cnione Pnhhliritd Italiana S. A«, Milano LJubljana, petek 6. februarja 1942-XX Cena cent. 70 Izbaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaSa mesečno L 12.— za inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev 6 telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajc CONCESSION ARiA ESCLUŠIVA per la pubbltclts dt provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. Milano rna oltrepassata 3500 prigionieri, 370 carri artnatl e 192 cannoni distrutti o catturati II Quartlere Generale delle Forze Ar-mate comunica in data di 5 gennaio ii gvguente bollettino di guerra n. 614: Truppe delI'Asse, oltrepassata Derna, conlinuano Finseguimento del nemico ver-so est. Nei combaftimenti che si sono svolti In Cirenaica. sono stati fino al 31 gennaio catturati 3500 prigionieri, distrutti o catturati 370 carri armati e 192 cannoni. L'ar- ma aerea, in stretta collaborazione con le forze di terra. ha ripetutamente bombar-dato colonne ripieganti e retrovie avver-sarie causando incendi e distruzioni. Le azioni offensive delle aviazioni italiana e germanica contro Malta sono pro-seguite senza sosta: basi aeree e navali risultano attaccate con successo e name-rosi obiettivi centrati. Velivoli inglesi hanno ieri lanciato bom- be dirompenti nei dintorni di Palermo col-pcndo un treno: quattro morti fra il per-sonale di servizio. La difesa contraerea e la nostra caccia sono prontamente inter-venute. Dei sci apparecchi partecipanti airinoursione. uno e precipitato in mare nei pressi del comune di Santa Flavia. un altro si e infranto al suolo in una frazione del comune di Prizzi: parte dorii cqnipag-gi, salvatisi, e stata cattura' Vzhodno od Derete 5500 ujetnikov, 370 tankov in 192 tapov uničenih ali zaplenjenih 1_____ »in__3__C ?1 Tj- n nofon ia i 1 IoViI/a frrli H o "in Ki 1 o - — «.nmi/\m/>a Mn iv\«>n4 4 a G'avnj stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 5. februarja naslednje 614. vojno poročilo: Osne čete so prodrle skozi Derno proti vzhodu in še nadalje zasledujejo sovražnika. V borbah, ki so se doslej razvile v Cirenaiki. je bilo do 31. januarja ujetih 3500 ljudi »n zaplenjen;h ali uničenih 370 tankov in 192 tepov. Letalske sile so v tesnem sodelovanju z oddelki na kopnem ponovno bombardirale umikajoče se kolone in sovražno zaledje. Povzročile so požare in razdejanje. Operacije italijanskih in nemških letal na Malti so se brez prestanka nadaljevale. Uspešno so bila napadena pomorska in letalska oporišča in je bilo mnogo naprav zadetih. AnglcSka letala so včeraj z rušilnimi bombami bombardirala okolico Palerma in so zadela 1 vlak. Štirje železničarji so bili ub'ti. Protiletalsko topništvo in naša lovska letala so takoj posegla vmes. Izmed 6 letal, ki so sodelovala pri napadu, Je eno treščilo v morje blizu občine Santa Flavia. drugo pa je treščilo na tla v nekem naselju občine Prizzi in se razbilo. Del posadke. kolikor se je rešil, je bil ujet. Zajet angleški oddelek Rim, 5. febr. s. Italijanski in nemški oklopn; oddelki so te dni vzhodno od Barce nenadoma napadli oddelek Angležev v angleškem zaledju ter ga po kratki borbi zajeli. Angleški kapetanj ki je oddelku poveljeval, je izjavil, da so ga poslali iskat angleške čete, ki so se pri umiku razpršile. Pregledal je obsežen teren, a ni nikjer našel nobenega vojaka. Zaradi tega je bil mnenja, da so angleške izgube mnogo večje, kakor je domnevalo poveljstvo. Angleški kapetan je izjavil, da lahko trdi, da je bila 7. indijska br:gada popolnoma uničena. Angleška priznanja porazov v Cirenaiki Stockholm, o. febr. d. Zelo zanimiv članek o šibkosti preostalih britanskih sil v Cirenaikj objavlja londonski »Times«, ki piše, »da britanske sile v Cirenaiki dozdevno niso še dovolj močne, da bi mogle sprejeti borbo z Rommlovimi četami.« Bržkone mislijo britanske sile nadaljevati svoj umik. »Timesov« vojaški sotrudnik piše nadalje, »da so britanske vojaške oblasti bolj naklonjene borbi na svojih črtah, do katerih vodijo skrajšane prometne zveze, dočim ima nasprotnik hkrati podaljšane oskrbovalne črte in da igrajo v puščavski vojni prometne zveze večjo vlogo kakor kjerkoli drugod in da je ta vloga lahko celo odločilna.« List piše nadalje, »da je Rommlov uspeh mnogo odvisen od tega, ali bo dobil ojačenja po morski poti in sicer ponoči. Da so bila dosedanja Rommlova ojačenja znatna, — tako sodi »Timesov« vojaški dop'snik, — se vidi tudi iz dejstva, da italijanska divizija »Ar-riete« zopet nadaljuje borbo z novimi tanki. Večina Rommlovih tankov je italijanskega izvora tipa »M 13«. Se neprijetnejši pa so težko oboroženi nemški orjaški tanki tipa »4«, ki ima 75 mm topove in ki streljajo na oddaljenost 3 km. Na koncu svojega razmotrivanja priznava »Times«, »da je tehnična oprema italijanskih in nemških tankov superiorna angleškim tankom. zlasti kar se tiče strojev in opazovalnih aparatov.« Piemontska princesa med ranjenci Ver ona, 5. febr. s. Tu se je včeraj mudila princesa Piemontska. Obiskala je bol- nišnice in vojne ranjence. Najprej je bila v vojaški bolnišnici, kjer je obdarovala ranjence in se toplo zanimala za njihovo stanje. Nato se je odpeljala s svojim spremstvom v civilno bolnico, kjer si je prav tako ogledala vse oddelke. Tudi tam se je zanimala za stanje vojnih ranjencev. Nato je bila v bolničarski šoli, v otroški bolnici in pri Rdečem križu, kjer je odlikovala tri bolničarke z vojnim križcem za vojaške zasluge. Iz Verone je odpotovala v Vicenzo. kjer so jo zastopniki oblasti svečano sprejeli. Tudi tam si je takoj ogledala vojaško bolnico in obiskala ranjence. Zatem je bila v civilni bolnici in se zlasti zanimala za materinski in dečji oddelek. Pozneje je bila v dečjem zavetišču, kjer je prisostvovala obedu otrok. Nazadnje je krenila še k Rdečemu križu, kjer je odlikovala 6 bolničark z vojn'm križcem za vojaške zasluge. Kakor v Veroni tako ji je ljudstvo v Vicenzi priredilo navdušene manifestacije. Duce za letalstvo Rim, 5. febr. ti. V zvezi s spremembo pri inšpektoratu letalskih sol je Duce včeraj srrejel inšpektorja teh šol generala Giovina hkrati z državnim p od tajnikom za letalstvo generalom Hmiferom. General Giovine mu je poročal o 90'anju pilotov vojnega letalstva v serfanji vojni Obenem je Duce sprejel tudi generala Aim-o-na Gata. ki je bil imenovan za generalnega poveljnika teh Duce je izrazil svoie zadovol jstvo nad duhom, ki vlada v teh šo'ah. nad izredno delavnostjo in dragocenim pri«^evkom letalskih "ml na področni sr*?cializ;rane pilotske shižbe. Duce je izrazil ceneralu Giovinu toplo zahvalo nato jc dal novemu poveljniku leta;lciVega šoVtv na^' 1:>'- f'rle novih učnih programov na Iet•a''^"',, "•>*1 h (»Gaz-zetti.no.«) SPLOŠEN NAPAD NA SINGAPUR Japonsko topništvo in letalstvo neprestano bombardirata singapurske utrdbe Johore Bahru, 5. febr. (Domei) S pristojnega ja mskega vojaškega mesta javljajo, da t danes pričel splošen napad japonskih oboroženih sil na Singapur. Napadalne akcije je pričelo japonsko topništvo, ki je otvorilo preko 1 km široke morske ožine med Johore Bahru in singapur-skim otočjem strahovit ogenj na britanske obrambne naprave Singapura. Sanghaj, 5. febr d. Po dospelih vesteh so japonske čete pričele množestvene napade na Singapur. Napadi so se pričeli hkrati z japonskega oporišča Johore Bahru in z mnogih drugih točk, ki leže na morski obal: Malaje nasproti Singapuru. Podrobnih podatkov o sedanjem poteku japonskega napada še ni. Sanghaj. 5. februarja, d. Po poročilih, ki so dospela v torek iz Singapura, so bile okrog Johore Bahruja opažene močne koncentracije japonskih sil, dasi se po včerajšnjih službenih britansk h vesteh položaj pred Singapurom včeraj še ni bistveno izpremenil. ako se izvzame naraščajoča aktivnost japonskega letalstva, kj je včeraj ves dan neprestano silovito bombardiralo britansko trdnjavo. Britansko letalstvo je s svoje strani obstreljevalo japonske vojaške transporte na prostoru pri Johore Bahru Prav tako so Angleži s topniškim ognjem skušali motiti Japonce pri reparacijskih delih na nasipu, kj teče od Johore Bahru na singapurski otok. Britanska poročila pravijo nadalje, da je bilo pri japonskih letalskih napadih na Singapur ubitih v torek 70 ljudi, dočim jih je bilo nad 200 ranjenih. Tokio, 5. febr. s. Japonski glavnj stan je objavil v posebnem poročilu, da so japonski bombniki pri zadnjem letalskem napadu na Shgapur razdejali ladjedelniški bazen »King Georges VI.« in uničili ter potopili cel sovražni konvoj. Letališče v Pegu in letalsko oporišče v Rangunu sta bili popolnoma razdejani. Bangkok, 5. febr. d. Vojni dopisnik lista »Thai Mai« poroča z bojišča; Dasi ni mogoče napovedati definitivne-ga roka, kd«j bo padla singapurska trdnjava, je povsem gotovo in brez slehernega dvoma, da bo Singapur padel, pa naj bi se Br.tanci borili še s tolikšno hrabrostjo. Verjetno je. da se bo borba za Angleže končala z drugim Dunkerqueom. Dejstvo je namreč, da ima singapurska posadka edino možnost za beg na morski strani, povsem jasno pa je, da Japonci s to možnostjo tudi računajo in da bodo v primeru poskusnega umika angleške ladje napadene tako od japonskega letalstva iz zraka kakor tudi od japonskega vojnega brodovja z morske strani. Bern, 5. febr. u. Poročevalec anglosaške agencije »Exchange Telegraph« poroča iz Singapura. da je »v torek zvečer Singapur izgledal prav kakor London v časa najhujših in najbolj dramatičnih letalskih napadov v zadnji zimi.« V prvih jutra- njih urah so se japonski bombniki pojavili nad mestom in na poslopja so pričele deževati bombe in letalski torpedi. Baterije protiletalske obrambe so bile neprestano v akciji, toda brez rezultata. Proti poldnevu je dosegel japonski napad vrhunec. Sestreljena sta bila dva japonska bombnika. Vsa obrambna in gasilska služba je bila mobilizirana za gašenje ogromnih požarov in očiščenje poti in cest od ruševin. Guverner Singapura, Shelton, je sam vodil reševalna, očiščevalna in gasilska dela. Singapura ni več prepoznati. V mestu so izginile tudi vse politične in socialne razlike; v zakloniščih se kuliji družijo z aristokratskimi osebnostmi singapurskega otoka. (Ultime Notizie.) Stockholm, 5. febr. s. »Dagens Nyheter« poroča v svoji dopoldanski izdaji, da so japonski bombniki davi nadaljevali svoje na. pade na Singapur. Odvrgli so na mesto ogromne količine rušilnih in zažlgalnin bomb. Angleška protiletalska obramba jim nikakor ni bila kos. Izbruhnili so novi veliki požari na raznih točkah mesta. Ves evropski okraj gori. Gasilci niti zdaheka ne morejo obvladati elementa. Cim kje prično gasiti, jih nov letalski alarm požene nazaj v zaklonišče. Pri civilni obrambi se Angle. ži poslužujejo skoraj izključno Kitajcev. Ostalo azijsko prebivalstvo noče sodelovati. Prodiranje v Birmi Angleškim četam grozi obkolitev Sanghaj, 5. febr. d. Po poročilih z bojišča v Birmi nadaljujejo japonske čete svoje napade na 80 km dolgi fronti, ki poteka ob reki Salwen in ki ima svoj skrajni južni konec severno od Moulmeina, Skrajni severni konec pa pri Faanu. Po silovitem pripravljalnem ognju topništva so japonske čete prekoračile reko Salwen hkrati na več točkah in potisnile britanske čete z zapadnega rečnega brega dalje proti zapadu. Po vesteh iz britanskega vira, v kolikor so dospele v Sanghaj do srede zvečer, je prišlo do močnega spopada med brtanskimi in japonskimi četami na nekem mestu, približno 50 km severno od Moulmeina. Nadaljuje se tudi japonski pritisk v smeri prota Martabanu. Japonske čete so se v posebnih majhnih čolnih izkrcale na otoku Tjangson pred Izlivom reke Salvven, kakor tudj na raznih točkah obale na obeh straneh rečnega izliva tei severno od otoka Tjangson. Z izkrcanjem japonskih čet na omenjenih točkah v južnem delu malajske fronte kakor tudi s prekoračenjem reke Salwen v severnem delu, zlasti v okolici Paana in Marta bana. so prišle britanske čete v skrajno nevaren položaj, ker jim groze nadaljnji japonski napadi z boka, kar utegne dovesti do zloma celokupne britanske obrambne fronte. Japonsko letalstvo je nadalje zelo aktivno in podpira operacije japonske pehote. Japonska letala so bombardirala tudi britansko zaledje, posebno pa vojaške naprave in zbirališča sovražnikovih vojaških sil v Paanu. Marta banu in Rangunu. V sredo ponoči so vsa ta oporišča japonski bombniki ponovno bombardirali. Posebno . velika škoda je bila povzročena na vojaškem letališču v Rangunu, kjer je bilo zopet porušenih več vojaških objektov. Toldo, 5. febr, d. Z birmanskega bojflča Izjalovljeni sovjetski napadi Uspehi pri nemških protinapadih — Uničenje na srednjem odseku obkoljenih sil — Uspeh v borbi prGil sovražnemu konvoju pri Solumu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodnem bojišču se je izjalovilo mnogo sovjetskih napadov, pri čemer so bile nasprotniku prizadete zelo hude izgube. Pri svojih protinapadih so nemške sile dosegle krajevne uspehe. V srednjem odseku bojišča je bila skupina sovražnih sil obkoljena in uničena. Skupine letal so uspešno napadle zbirajoče se sovražne čete, kolone na pohodu in letalska oporišča. Ob vzhodni obali Severne Amerike so potopile nemške podmornice 6 sovražnih tovornih ladij g skupno 47.000 br. reg. tonami, med njimi 15.000tonskj painik za prevažanje rude. V severni Afriki se je nadaljevalo zasledovanje sovražnika preko Derne. Bojna letala so razpršila britanske kolone zapadno od Tobruka in bombardirala ceste v sovražnem zaledju. Po dosedanjih poročilih so italijanske in nemške čete m«*seca januarja v bojih v Cirenaiki ujele 8500 ljudi ter zaplenili .»•« uničile £70 oklopnih vo/|J in 192 topov. javljajo uradno, da so japonske sile zasedle mesto Paan, ki leži ob reki Salvven, 50 km severno od Moulmeina, Bangkok, 5. febr. d. Po poročilih iz Ranguna je japonsko letalstvo v noči na sredo izvršilo tri zelo hude napade na vojaške objekte v Rangunu. Nadaljnje vesti z bojišča v Birmi javljajo, da so japonske čete sedaj že docela očistile vse področje Moulmeina poslednjih gnezd britanskega odpora, tako da je Moulmein z vso svojo okolico sedaj trdno v japonski posesti. S službenega japonskega mesta se tudi potrjujejo vesti, da so japonske čete zasedle Paan severno od Moulmeina. Bern, 5. febr. s. Anglosaška agencija »United Press« beleži v poročilu iz Ranguna, da so se operacije, ki so se pričele na birmanskem gričevju, razširile sedaj že Pred Solumom so nemške podmornice napadle britanski konvoj, ki so ga ščitili rušilci. S torpedi so zadele več ladij. Verjetno je, da se je potopil en britanski ru-šilec. Nemška bojna letala so v spremstvi lovcev napadla luko Valletto na ot<>".:i Malti s težkimi in najtežjimi bombami. \ zhod. no od otoka so bili trije angleški lovci v letalskih spopadih sestreljeni. Na nemški strani ni bilo izgub. Pri Petrogradu odbiti sovjetski napadi Berlin. 5 febr. s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da so nemške čete na področju pri Sliseljburgu v ponedeljek odbile več sovjetskih napadov. Na bojišču pred Petrogradom so sovjetski izvidniški oddelki lahko ugotovili, da so bile znatno ojačene nemške prednje straže. Sovjetske čete so se pripravile za napad, toda nemško topništvo je pričelo takoj učinkovito obstreljevati zbirajoče se čete ter jih razpršilo in jim prizadelo zelo hude izgube. tako da so moral eopustiti svoj namen. preko reke Salvveen. Oba nasprotnika loči še reka in se je bitka na vsej fronti, ki se je raztegnila v dolžino 80 km od ustja reke Salvveen do Paana silno razvnela. Japonci skušajo z vsemi sredstvi izsiliti prehod čez reko, pri čemer se opirajo zlasti na otoke ob izlivu reke. Nekaj teh otokov je bilo že zasedenih. Po vesteh iz vojaških krogov v Rangunu je nekaj japonskim patrolam uspelo doseči drugo stran reke. Ti krogi priznavajo, da so se Japonci močno utrdili na nekem otoku Martabanskega otočja, kamor so postavili tudi že svoje baterije, ki sedaj močno obstreljujejo angleške postojanke. (Ultime Notizie.) Berlin, 5 febr. d. Po informacijah iz Tokia so japonske čete zasedle otok Bil-lugvun, ki leži nasproti luke Moulmeinu na zapadni obali Birme. Japonsko letalstvo v razmahu Pristaniške naprave v Singapuru uničene — Hudi napadi tudi na Javo Tokio, 5. febr. (Domei.) Japonski glavni stan je dopo'dne objavil naslednje poročilo: 1. Letalstvo japonske vojske je z oporišč v Malaji z velikimi oddelki lovcev in bombnikov izvršijo 3. februarja silovit na nad z bombami na Singapur. Z bombami sc bile uničene vse pristaniške naprave v singapurski luki in v okolici dokov. Zanetenih je bilo mnogo velikih požarov. Nadalje ie japonsko letalstvo z napadom iznenadilo sovražnikov konvoj transportnih ladij v sin-gapuraki luki. Ena velika sovražnikova transportna ladja je bila zadržana, druga prav tako velika ladja in tri manjše ladje so bile hudo poškodovane, ne vštevši večjega števila manjših ladij, ki so biJe prav tako poškodovane pri tem bombardiranju. Vsa japonska letala so se brez kakršnega kola sovražnikovega odpora v zraku vrnila nepoškodovana na svoja oporišča 2. Na bojišču v Birmi je letalstvo japonske vojske istega dne presenetilo sovražnika s tremi zaporednimi napadi na letališče Toungco. Veliki oddelki lovcev in bombnikov so uničiLi na letališču velik sovražnikov bombnik m še šest drugih bombnikov. Japonci niso izgubili nobenega letala. 3. Japonsko armadno letalstvo je z velikimi silami napadlo 3. februarja oh 13. Ran gum in z bombami rušilo tamkajšnje vojaške objekte, medtem ko so druge skupine japonskega letalstva ob 14.30 istega dne nenadno napadle letališče Pegu. kjer so bile prav tako bombardirane letališke naprave. Tokio, 5. febr (Domei.) Popoldne je japonski glavni stan objavil naslednje poročilo: Japonsko mornariško letalstvo ki popo1-noma obvladuje zračni prostor nad vodovjem Tihega oceana, je 3. februarja silovito napadlo razne točke otoka Jave, med drugim So>erabayo in Malang. V teh akcijah je japonsko letalstvo sestrelilo 85 sovražnih letal, izmed katerih jih sest ni bilo mogoče ugotoviti. S tem je japonske letalstvo uničilo večji del sovražnikovih letalskih sil v tem prostoru. Japonsko letalstvo je v letalskih spopadih v okviru teh napadalnih akcij izgubilo samo eno letaJo, medtem ko se trije drugi aparati pogrešajo. Japonsko letalstvo je 3. februarja ob zasledovanju sovražnikovega brodovja zapadno od Malaje bombardiralo in potopilo sovražno ladjo s 6000 tonami, eno ladjo s 3000 tonami in eno z 2000 tonami. Na Borneu Tokio, 5. febr. s. Japonski glavni stan je objavil, da so japonske sile, ki operirajo na severnem Borneu, zasedle važno strateško postojanko, kakih 10(7 km severno od otoka Tarakana. V tem kraju je bilo interniranih 587 Japoncev. Japonske čete so jih osvobodile. Berlin, 5. febr. u. V japonskih vojaških krogih se je zvedelo, da se lahko v resnici ves nizozemski Borneo smatra pod oblastjo Japoncev. Japonci so se izkrcali na zapadni obali otoka v Pontihaku. Pempng-katu in Sambasu. na severni obali v Ku-čingu Mirlju. Bruneiju. Jesaltu in San-dakaru. na vzhodni pa pri Tarakanu in Balik Papanu. Obkolili so na več točkah angleške in nizozemske sile, ki so bra- nile otok. V notranjosti dežele se nekaj krajev še upira japonskemu navadu. (Ultime Notizie.) Napadi na Novo Gvinejo Šauguaj, 5. 11 Dr. d. iz Canberre ,ovijajo, da so v zgodnjih jutranjih urah japonska letaia ponovno napadla luko Moresby na vzhodnem daiu Nove Gvineje. Avstralsko poročilo pravi, da je bilo poškodovanih več zgradb, da pa ni bilo človeških žrtev. Varnostni ukrepi v Avstraliji I Rim, 5. febr. s. »Daily Mail« beleži v poročilu iz Batavije med drugim, da ne-j varnost za Singapur od ure do ure narašča. Glede na to so v Sidneyu včeraj j objavili načrte, ki se bodo izvedli v pri-j meru, da bi Japonci vdrli v Avstralijo. Na osnovi teh načrtov bodo desettisoče ži-; vine premestili z obalnega področja v no-j tranjost dežele. j Kar se tiče položaja Singapura pravi i list, da bi lahko postal angleški Tobruk j na Daljnem vzhodu. Treba bo rešiti veli- ; ke probleme, ni pa razloga za domneve, ! da Singapur ne bi mogel dolgo dobo vzdr- j žati japonskega obleganja, i Prometne zveze pod vojaškim nadzorstvom Tokio, 5. febr. s. Kontreadmiral Zem-širo Hošima, direktor pomorskih zadev mornariškega ministrstva, je v poslanski zbornici izjavil, da bodo vse prometne zveze, ki se bodo uvedle med Japonsko in področjem Južnega Pacifika postavljene pod vojaško kontrolo, ker bodo v neposredni bližini bojnega področja. Nadzorovalo jih bo mornariško ministrstvo, j Da bi se pospešila gradnja in poprav-| Ijanje ladij v svrho izkoriščanja narav-! nih bogastev dežel na Južnem Pacifiku, je bila izdana tudi posebna odredba s takojšnjo veljavo, ki postavlja to industrijsko delo pod kontrolo mornariškega in prometnega ministrstva. Pozneje bodo postavljene pod kontrolo državnih oblasti neposredno tudi vse ladjedelnice. Varstvo kulturnih pridobitev Tokio, 5. febr. s. V gornji zbornici je min. predsednik general Tojo na neko vprašanje izjavil, da je vlada podvzela vse potrebne ukrepe, da se zaščitijo kulturne in znanstvene ustanove, ki so jih ustanovile zapadne države na področju, ki so ga na južnem Pacifiku v zadnjem času zasedle japonske čete. Predsednik vlade je izjavil nadalje, da namerava vlada y bližnji bodočnosti ustanoviti poseben ' centralni organ, ki bo proučil vsa sredstva za gospodarski in kulturni razvoj zasedenih južnih pokrajin. Ameriški poslanik v Madrida pozvan v Washington Madrid, 5. febr. n. Predsednik Roosevelt je pozval ameriSkega poslanika v Madridu Aleksandra Widdela. naj nemudoma oipo-tuje v Zedinjene .države. (»Piccolo«.) Kriza egiptske vlade Naraščanje protiangieškega razpoloženja Stockholm, 5. febr. d. Iz Londona poročajo, da je egiptski kralj Faruk v drugo poveril sestavo nove egiptske vlade voditelju stranke Vafd, Nahas paši. Računajo, da bo Nahas paša sestavil novo egiptsko vlado do petka, ko bo predložil kralju seznam oseb bodočega kabineta. Po zadnjih vesteh :z Kaira — pravijo informacije iz Londona, — je Nahas paša kot šef stranke Vafd zahteval kot pogoj za sestavo nove vlade razpustitev sedanjega parlamenta, češ, da ne ustreza več sedanj, politični volj: Egipta in da se morajo razpisati nove parlamentarne volitve. Te zahteve šefa stranke Vafd beleži London brez komentarja. Ankara, 5. febr. u. Kralj Faruk je pričel konzultacije v zvezi s sestavo nove vlade. Sprejel je v avdienci tudj volitelja vafdov-cev Nahasa Pašo. V javnosti je ta avdien-ca zbudila veliko pozornost, ker je vafdov-ska stranka odklonila sodelovanje v koalicijski vladi. Stranka se je postavila na sta- lišče, da bi bilo treba parlament razpustiti V takem primeru bi pri volitvah sama dosegla popolno večino. Trenutno ni znano, ali je Nahas paša sedaj pripravljen sodelovati z drugimi političnimi voditelji ali pa namerava sestaviti homogeno vafdovsko vlado. Med kanlidati za ministrskega predsednika zavzema Nahas paša nedvomno važno mesto. Kar se tiče krize egiptske vlade, se je zvedelo nekaj podrobnosti. Prj zadnji proslavi obletnice smrti Mohameda Mahmuda je prišlo do incidentov, spričo katerih ge je spor med anglofili in nasprotniki Angležev še ojačil. Do nadaljnjih demonst.acij je prišlo v kairskem vseuč.lišču. Tedaj so demonstranti lalj v polni meri izraza svojemu nezadovoljstvu z vlado Sihrija paše. ki je bila popolnoma v službi Anglije. Čeprav pravih vzrokov kr.ze ni iskati v teh incidentih, vendar pr.čajo, da so bih v gotovi merj vzrok spora med Sihri pašo in egiptsko javnostjo. (Piccolo). Vojna na morju Berlin, 5. febr. s. Nemški tisk mnogo razpravlja o velikih izgubah, ki so jih nemške podmornice prizadejale angleški in ameriški trgovski mornarici. Kakor znano, je bilo v januarju potopljenih 400 tisoč ton sovražnega ladjevja. Listi opozarjajo, kako se je operativno področje nemških podmomiških in letalskih sil razširilo že na tri oceane. To znači realizacijo prve faze obsežnega ofenzivnega načrta, o katerem so se dogovorile sile trojne zveze in ki je bil perfektuiran z zadnjim vojaškim sporazumom, ki je bil sklenjen pred kratkim v Berlinu. »Zwolfuhrblatt« pravi, da na eni strani službeni in polslužbeni krogi v Wa-shingtonu molče o teh izgubah in se pri tem ravnajo po znani londonski taktiki ali pa jih celo negirajo, na drugi strani pa jih veliki ameriški dnevniki objavljajo, čeprav jih seveda ne komentirajo. To pomeni na svoj način tiho prznanje. da so nemške podmornice ob ameriških in kanadskih obalah v resnici potopile toliko in toliko ladij. »Lokalanzeiger« in drugi listi opozarjajo. da so bile v zadnjem času potopljene predvsem angleške ladje. Med potopljeno ladjevje sovjetske izgube, ki niso majhne, niso bile vštete. Če se k potopljenim ladjam prištejejo še trgovske in vojne ladje, ki so bile več ali manj poškodovane, pripominja »Deutsche Allgemeine Zeitung«, si je lahko ustvariti sliko o položaju, v katerem se je znašel sovražnik, ki je prisiljen porazdeliti svoje sil ena razna zelo oddaljena boj;šča, na katera mora neprestano dovažati vojne potrebščine. Vsaka izgubljena tona pomeni v tem primeru oslabitev sil. ki operirajo na teh bojiščih. Posled;ce lahko postanejo usodne. Berlin, 5. febr d. S pristojnega vojaškega mesta v Berlinu so danes objavili, da je nemška podmornica ob vzhodni obali Zedinjenih držav potopila nadaljnjih 6 tovornih painikov s skupaj 47.000 tonami. Rim, 5. febr. u. Službeno je bilo v Wa-shingtonu objavljeno, da je sovražna podmornica torpedirala in potopila ameriško petrolejsko ladjo Neches. 126 članov njene posadke se je rešilo v neko bližnjo luko. (»Piccolo«.) Rim, o febr. s. Angleška admiraliteta je objavila, da sta bili potopljeni dve večja angleški ribiški ladji. Spremembe v angleški vladi Rim. 5. febr. s- V Londonu je bilo snoči službeno objavljeno, da je bila vlada rekonstruirana. Minister za oskrbo lord Beaver-brook je postal minister za vojno proizvodnjo, predse Inik delovnega urada sir An-drew Duncan pa m nister za delo. Imenovanih je bilo nadalje 6 novih državnih pod-tajnikov. Prihodnje dni bo min. predsednik v zbornici govoril o pomenu in nalogah novega ministrstva za vojno proizvodnjo. Rim, 5. febr. s. Ageneja Reuter obeležuje razloge, zaradi katerih bivši angleški veleposlanik v Moskvi, Cripps, ni sprejel mesta v vladi. Agencija pravi, da je Cripps na ponudbo, da bi postal m njster za oskrbo, postavil take pogoje in zahteval tolikšna poblastila, J a jih Churchill ni mogel sprejeti, če ni hotel, da se njegova oblast znatno omeji. Stockholm, 5. febr. s. »Svenska Dag-bladed« beleži v poročilu iz Londona, da je imenovanje lorda Beaverbrooka za novega ministra vojno proizvodjo izzvalo celo vrsto organizacijskih in birokratskih težav, ker se vrsta uradnikov upira podreditvi lordu Beaverbrooku, kakor se je tudi v primeru ministra Bevina. O tem razpravlja londonski list »Daily Erlad«, ki ostro napada Beaverbrooka in njegove despctične metode, s katerimi je čestokrat bolj škodil kakor pa koristil angleški strategiji. Omejitve v angleškem železniškem prometu Lizbona, 5. febr. d. Londonski list »Daily Mail« poroča, da bodo v Angliji glede na težave, ki jih je povzročila vojna na Daljnem vzhodu uveljavljene nove velike omejitve v železniškem prometu. List pravi, da so te omejitve potrebne zaradi preobremenjenosti angleškega železniškega omrežja z municijskimi vlaki. Zaradi povečanega števila teh vlakov bo iz voznega reda v bodoče izpadlo nadaljnje večje število osebnih vlakov Zmanjšano bo tudi število jedilnih in spalnih vozov List nadalje poroča o velikih težavah, na katere ie naletel minister za vojne transporte lord F J. Leathers v organizaciji transportov vojnih potrebščin na bojišča Daljnega vzhoda. List poudarja, da danes niti razpoložljivo aneteško trgovinsko brodovje niti angleško železniško omrežje več ne zadošča za silno povečane transporte ki jih zahteva vojna na Daljnem vzhodu Razen tega. — ugotavlja navedeni londonski list. — je morala Anglija mnogo svo-jeea železovega voznega Darka odstopiti perzijskim železnicam ki veljajo danes kot oskrbovalna pot za Sovjetsko zvezo Prepoved razsvetljave Izložb Rim. 5 febr s Notranje ministrstvo 1f z brzojavno okrožn co odredilo p>*efoktim da prepovedo olslej sleherno zunanio razsvetljavo trgovin, nj-hovih izložb in napisov Se pred občo zatemnitvijo. Nov poveljnik angleških čet v Egiptu Bom, 5. febr. u. Angieski informaci jsk. urad je objavil, da je bit vn.envar general Stane. načeimk angleške mtsre pn egiptski vojski, za vrhovnega povei)n;ka angleških čet v Egiptu. Po vesteh ki so prispele iz Egip'a priznavajo Angleži, da se 4. indijsKa divizija na cirenaiški fronti »še nada' ie umaknila« na področju pri Džebel el Akhdara spričo neprestanega pritisiKa čet osi V kai ni tudi zatrjujejo da se na področju južno od Balbove ceste okrog Msusa razviiajo srdite borbe, toda pri tem nič ne povedo kako te borbe potekajo. (»Corriere della Sena«) Nemško-finska trgovinska pogajanja Helsinki, 5. iebr. s. Tu so se pričela nova gospodarska pogajanja z Nemčijo, da bi se trgovinski promet med Finsko in Nemčijo še povečal. Gre za dobave nemškega vojnega materijala in živil Finski ter dobave finske celuloze in lesnih izdelkov Nemčiji. Pogajajo se tuli za carinske in prevozne olajšave. Nesreča francoskega diplomata v Argentini Buenos Aires, 5. febr. s. V La Plati je morje zaneslo na obalo truplo dr. Jorge Serventa, prvega tajnika francoskega veleposlaništva v Buenos Airesu. servent se je kopal v bližini pečin in se smrtno ponesrečil. Ko je s pečine skočil v vodo, si je razbil glavo ob čeri pod vodo. (Uitime No. tizie.) Hrvatski konzul v Milanu Zaoreo, 5. iebr. s. P^giavn.k je imenoval dr. Svilokosa za hrvatskega generalnega konzula v Milanu. Snežni plazovi v Pirenejih Tardez, 5. teor. s. Tudi v Pue..ej;h je zapadel visok sneg, zaradi katerega se je zadnje dni z vrhov sprožilo v doline več plazov. V bližin.; Chaosa je ogiomen plaz zasul cesto proti Gavarnitu v dolž ni 100 m. Snega je tam sedaj 7 m na debeio. V Por-tes uje drug plaz poškodoval celo v-sto poslopij jn tu~i znano sta.ro pa.ačo Puyrno-rents. V Portesu samem je dosegel zapad.i sneg višmo treh metrov. Plazovi v Švici Bern, 4. tebi. d. Za vas^o vjurtnellen v šv.carskem kantonu Un se je v irl snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backen.ied je prav tako snežnj plaz zasul del naselja Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo uoje otrok. Huda zima v Turčiji Ankara, 5. febr. u. Iz Cankirskega vila-jeta poročajo, da je tam zapadel sneg 2 metra visoko. V Curukviranu je snežni plaz podrl 7 hiš 12 ljudi je bilo ubitih, mnogo ranjenih. (»Piccolo«.) Nekaj o Avstralci V zvezi z naglim japonskim p, hiranjem na Daljnem vzhodu v vseh smereh je nemški list »KSlnische Zeitung« objavil daljši članek o »AvstraMji, ki je navezana sama nase«, iz katerega posnemamo nekaj podrobnosti o avstraiski notranji ureditvi: Avstralska zveza ki obsega šest zveznih držav, zvezno glavno mesto Canberro, ki leži neposredno na zveznem ozemlju, dva teritorija in en mandat, je v personalni zvezi z Veliko Britanijo. Angleškega kraija zastopa generalni guverner. Posamezni upravna okrožja so naslednja: država Queensland z glavnim mestom Brisbane. država Južna Avstralija z glavnim mestom Adelaide, država Victoria z glavnim me stom Melboume, država Zapadna Avstra lija z glavnim mestom Perth, država Novi Južni Wales z glavnim mestom Sidney ln država Tasmanija z glavnim mestom Ho-bart. K tem upravnim področjem je treba dodati še avtonomno zvezno področje s prestolnico Canberro ter takozvani severni teritorij z glavnim mestom Port Darwin, ki tvori južni kot nekdanjega angleškega strateškega trikota Hongkong—Singapur—Port Darvvin, in teritorij Pa.pua na Novi Gvineji, h kateremu je priključena kot mandat Nova Gvineja, ki obsega tudi otočje Norfolk ter antarktično zemljo, ki pa je zaradi svoje oddaljenosti brez vsakega pomena. Ker je sedaj Avstralija spričo neznatne angleške in ameriške pomoči praktično navezana le sama nase, so njeni izgledi za uspešen odpor proti Japoncem kaj neznatni, čeprav je dežela sicer zelo bogata. Lord Halifax U se rad umaknil Kakor poroča madžarska agencija INP je britanski veleposlanik v Washingtonu lord Halifax, po informaciji diplomatskega sotrudnika lista »Daily Mirror« predloži londonski vladi ostavko. Veleposlanik je zaprosil, da ga zunanje ministrstvo razreši niegovih poslov zaradi izčrpanosti. Lord Halifax je že 35 let v politični in diplomat '•.ki službi ln se baje želi sedaj posvetit' teološkim vprašnniem za katera se je vedno zanimal, ter lovu na svojem posestvu. Zvišanje cen tobaka Ljubljana, 5 februarja. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na osnovi Kr zakonskega dekreta z dna 3 maja 194l/X IX št. 291., kr zakonskega dekreta z dne 19 maja 1941, X XIX št. 115, ki je bii spremen.en v .jikon 8 avgusta 194i/XIX st. 904. in se e nanašal na ustanovitev monopola v Ljubljan. ski pokrajini ter na osnovi mintsti i.;eg«i dekreta z dne 1. jun-ja 1941/XTX spričo potrebe, aa se cene tobaka, ki se produ-cira v Ljubljani in v Liubljanski pok raji ni prodaja, prilagode cenam tobaka, ki se prodaja v ostali pokrajini, nasleunje povišanje cen tobaka krajevnega izdeika, ki se uveljavi s 5. februarjem 1942 XX.: Tobak £a nosljanje. Burmut od 24 na 28 Lir za kg. žvečilni tobak od 60 na 80 Lir za kg Rezani tobak: Savski od 110 na 160. Ekstra od 150 na 220, tobak za pipo I/a od 75 na 100, H/a od 55 do "5 Lir za kg Cigare: Virginia od 160 na 200. Porto-rico od 120 na 180, kratke od 80 na 100 Lii za kg Cigarete: Neretva cd 240 na 320. Morava od lje nič od meglenih rubinov ki 11 prodajalci kai rad) vsilijo neveščemu kupcu Dobe se neke vrste krvavordečl dragulji ki imajo večkratno vrednost diamantov enake vePkostl Največ pa kupiriejo turisti brušeno okrasje Iz jadita in jantaria Za ženske so te reči neodoljiva vaba in je po nHh vpPko povpraševanje Lep sDomin na Burmo so tudi okusno vezene domače prenroge. ki krase marsikatero stanovanje v Evropi. Resnična zgodba o slastnem zajSni In sladkem saharinu Za izpcdbudo vsem ld kupujejo pri skrivnostnih prodajalcih in — dober tek Rim It! Kavkaz pred 2.oeo leti Rimski imperij je že davno pritegnil dežele ob Črnem morju v svoje Interesno območje Ni dvoma, da je bil italijanski narod med vsemi narodi zapjda eden prvih in najbolj vzpodbudnih, kar se tiče razširjeni evropske kulture v kavkašlcih deželah Evropa je Kavkaz pritegnila v svojo interesno sferi v dobi največjega sijaja rim ske moči in od takrat je Italiji ostal delež branilke in prcpovednice evropske kul_ ture v deželah onkra- Črnega morja. Leta 65. pred Kristusovim rojstvom je Pompej prodrl v Gruzinijo In si o po doigi, težlc. borbi z gruzinskim kraljem Artochesom osvojil. Toda osvojitev se je kmalu razvila v lepo sožitje ln "e zavzela obliko prijateljske zveze. Pičlih 30 let pozneje je Pubhj Kanidij Kras v imenu triumvira Antonija podpisal in zapečatil prijateljsko pogodbo s kraljem Iberccv, prednikov današnjih Gruzinov. Farnavasom. V svo'i onoroki. ki jo je sestavil v tedanjem Ankviriju današnji Ankari, Je kralj Farna vas med dru. gim zapiral, da Iberci »žele prijateljstvo Cezarja in rimskega naroda«. Ko ;'e krščanstvo postalo oficijelna vera rimskega imperija in ko se je njega prestolnica pieselila na bosporsko obalo. ;io se kavkaškim deželam pod vodstvom cesarja Konstantina odprle nove možnosti življenja Kakor j-e zapisal neki nemški zgodovinar, se je »sladka Kri "tov a beseda v teh krajih mnogo laže razširjala kakor drugod, k'er je prihajala iznad ruševn go. rečih mest in uničenih spomenrkov preteklosti«. — ^eprav Se to zgodovinsko ne da povsem točno ugotoviti, kakor pl^e Gia-cinto Cottini Agostinelli v najnovejši šte vilki revije »Espansiome Imperiale«, vendar lahko smatramo za verjetno, da so že na začetku drugega stoletja misionari iz Kapadociie in s Kerzoneza dosegli gorske predele Kavkaza, da med prebivalstvom oznanjajo božjo besedo, čeprav morda s svojim poslanstvom od kraja niso imeli velikega uspeha. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je cerkvena organizacija iz Bizanca že v tretjem stoletju razširila svoje delovno področje tudi v oddaljena gorska nasei ia Kavkaza. Iberci so se pridružili veliki krščanski družini v dobršni meri po zasVi-gi skromne sužn e Nino. ki je iz preproste svečenice postala začitnlca naroda, in pa po apostolskem delu menihov, ki so priha. jall lz antiJohijskega patriarhata. Italijanom pa je pripadla naloga, da sko. raj tisoč let pozneje vnovič povzamejo razširjanje evangeliJa v vzhodnih deželah. Ko je vdor muslimanov uničil vzhodno rimsko cesarstvo, so se pretrgale tudi starodavne vezi, ki sc spajale Vzhod in Zahod, a ko je padel še Carigrad, je bila uničena posled nja zveza z Evropo. V teh časih je gruzin- ska cerkev nudila redek primer zvestobe, saj je še dal e v papežu spoštovala prvega krščanskega škofa sveta ln m zapadla nobenemu krivemu nauku, ki so se takrat pogosto pojavljali po drugih krščanskih deželah Rimska cerkev pa tudi ni opustila nobene prilike, da ne bi obnavljala stikov z gruzi-isko družino svojih zvestih vernikov. V 13 stoletju ji je v resnici uspele, da Je v deželo poslala neka: menihov, ki pa so lahko ostali le kratek čas Potekla so še štiri stoletja, preden so vojščakl svetega križa v Kavkazu dosegli končni uspeh. Leta 1625. so očetje teatlnci (kaiatancll ustanovili v Akhalzikhah svoj prvi samostan Pozneje so samostan prevzeli kapu-cinl. ki so svoie apostolsko poslanstvo razširili iz mesta še daleč na deželo. Ustanovili so svojo šolo ter ji pridružili misl"on-sko postajo, s katere so s? oznanjevalci rimske vere razhajali na vse strani. Prvi pogo\ da so uspešno lahko vrš li svoje poslanstvo je bi] pač. da so duhovniki poznal' turiki Ln rrurinski jezik. V dogled-nem č^su so ustvarili važne postojanke tudi v Tlflisu in v Goriu pa v zapadni h predelih dežele, k"er so se s pridom In požrtvovalno uvel avill tudi dominikanci. Vsi ti svečenik' so kot zvesti pripadniki Italijanskega naroda prinašali v kavkaške dežele tudi rimrko kulturo, a povsod so naleteli na topel, prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni zlasti zaradi visoke zaščite, ki so jim jo nudili gruzi->ski vladarji. Kralji ao najodličneiš;m predstavnikom rimske duhovščine pedel evali visoke in odgovorne s'užbe imenovali so jih celo za svoje tajne svetnike Z duhovščino pa so v te kra'e prihajali tudi trgovci iz Rima. zlasti lz Plze in Genove. ki niso v kavkaških deželah zapuščali za sabo nič manj dragocenih sledi. Njihova zasluga ie bila, da ~e bil po pristaniščih ob Črnem morju še nedavno v rabi nekakšen trgovski »volapik«, ki mu je bila ♦talijan-ščina za osnovo Starejši mornarji in potniki so se še spominjali, da so v Odesi videli ulične napise v ruskem in italijanskem jeziku. V obmorskih krajih Gru zinile. Mingrelije in Gurije domače prebivalstvo še dandanes z besedo »genevis« (geno_ vese_Genovežan) oznpčujejo vsako starinsko razvaimo, kateri koli dobi naj žs pripada. in vsakemu zidu, ki kljubuje veko-vom. pravijo »genevis kale«« (genoveška trdnjava). n^rscmsio! Ljubljana, 5. februarja Tam izza Bežigrada jc prišla skrbna gospodinja v Mahrovo h:V> na mestni tržno-veterinarski urad z lepo pečenkr nekake, posebno milega vonja Pa je pr povedovala. kako je k njeni sorodnici prše! podjeten fant proda at zmrz'ega že odrtega domačega zajčka brez glave repka in nog Za delikatno nede'is.ko pečenk . mu ie wrod niča rada odštela 20 L *er rvohvalila proda ia'ca da sc tako Nm-ekoMubno drž-maksimalnih cen . Ko ie pa dobro k iplieno nečenko pokazala s*voi; sr.irodn'ri so s* po smodinii pr* rnv^edu na zajčku kar sline pocedile — »n dobro srce ii ie zaička tudi •v*ci»oT»'ln po 'astni. reni Ko se ic pa zaJček ota:a' ie n<"*ako rudno 7,->debte! fJo*rv>l;nj» bde tnd' žal da 7a;ček ni 'ime' n;t' no^ n'ti glave In r«'Čf>k ie dehtel vedno hr*'i izrazito Zato ie tv>sr»a 7?utrai dala 7a<čka v t'«-bo 'er po nakurw>-anin n*> ?iv'lsJrr»rn trg« sto-""a v m^n' tržno-vptp^n^rsk' urad Tam so sr' s-tT-km-njaki nečenkr r^niltli t vso učenost'o ;n HČpiili rv—p^steor.TT)'^!! za ricia Prpvidn* rtosrvvlinia na v nf^n-' trJno- vetpr'r>ar«.V; tir«d n' nrin^a 'flnn ^rvmne- d<-«*ri«»tprn-e«5 fvdi ?Vat-sflba^in" f.-rdip so "»mrff vfv4no in Irn^^^V b*?' VadVoS- ie pač 7"to na iVp'e nadonn«*ctVe ra ter v«iio crtme"« sehp s kuno»v«nierr srha rina cf di-noeoa fant-> r»a se »e vendar opeharila. ker ?P rnpctn' tr?no-vpf®*"Ti«r'pd mo^-at- ^no^nafj da ne more imeti prav no.V>en;h n<-»k':cr.;v> «-itiko^ * tpm a'? ^vn-m ?'vi1orr ^q- 1mitvu_ »pio r»d t:r»o\' na'rar''čne:«c ®tvari — Vi-o7 iriprn*. f>n snlno nr«»*;-r»n:h cepah T"d" t"Vp crtx-8r- «

>t>fnv/ftrt* tU c'o rpfo j ^»»•"'•"•orto »n'r»r« mnflootffrf na ntcprle- j ne Skorni h-c7 irft>rr>p fe ntf knnpc enfiu-fpn ker sfp.hn ntača m no 10 n>edrat*o. T^da pre^s^iVa cena za »'abo Wago bi b'i'a =e nain^^niša ka^en sai se na--«dno poriaiaio. tudi v nevarnost \>ef!kih ffnb in za nor a. Pri vsem tem na druž:ne. Francka Ornik-Roičeva, absolventka Glasbene akademije v L;ublja ni in članica radijskega orkestra, je naši glasbeni javnosti znana kot odlična violi , nistka. V spominu so še njeni uspeli nastopi v komornem triu, ki je prirejal koncerte v Ljubljani ln drugod ter žel povsod vsestransko priznanje Tudi n'eni koncerti v radiu nudijo vedno velik užitek. Njeno ki kupu jejo pri raznih ženskah rn skrivnostnih mo kih navadno pri tihotapc h ali zlo-č:ncih tvegajo tudi s.voie zdrav ie. ki je pat največje bogastvo družine. Večkrat drve gofvnodimje za takimi kroi-.i^arji in n-replačuieio tako b!a"o. k; pri poštenem trgovcu dobe v zanesljivo dobrem stanju po znatno nižjih cenah. Vas lahkoverni ljudje se še vedno mne-go premalo zaveda io izrednih časov ter v »trahu pred pomanikanjem sami sebi delajo največjo škodo s prenočevanjem in s kupovaniem b!aen'k:h organizacij de'a*-sitva ;n drugih s'oiev na vse načine prizadeva da je na ž'viRk;h trmu uradu da (ta n=< delu nekoTko družb zankarjev. ki izrabljajo ostro zimo in nastavMaio gladujoči divjačini zanke. V zadnjem času so lovski čuvaji v kočevskih gozdovih in na Gorianoih dnevno naši-' številne 7^-ke v katerih je ubo?a žival v najhujših mukah pogrnila. Zaenkrat igro odlikuje absolutna preciznost in žameten ton Kakor drugi naši odlični glasbeniki ae je tudi ga. Francka Omik-Roj-čeva radevolje odzvala pozivu g docenta. Rupla in iera v Ljubljanskem komornem orkestru prvo violino. Prvi koncert bo v ponedel elc. 9. februarja, ob 18.30 v veliki Filharmonični dvorani Ne pozabite 3i pra. voč.asno zagotoviti vstopnico v Matični knjigarni, ker je za ta koncert izredno za nimanje. se še ni posrečilo priti tem brezčutnežem na sled. Poleg zankarjev že sama zima povzroča lovskim zakupnikom v loviščih veliko škodo. Lovski čuvaji so doslej našli že več zmrznjenh srn in srnjakov, ki so poginili zaradi pomanjkanja hrane, ker je zaradi zaledenelega snega ni bilo moči odkopa ti. Novo zapadli sneg je še v večji meri onemogočil divjačini priti do potrebne hrane, zato preti nevarnost, da bo letošnja zima zasekala globoke vrzeli med dolenjsko divjačina slabe skušnje izučiti meščanstvo, da z nakupovanjem pri verižnikih in s prepdačeva-njem na deželi ki v mestu daje najučinkovitejšo potuho in podporo draginji ter kopičenju in skrivanju živil. Marsikatere gospodinje kar nočejo silišati. da je sodišče obsodilo tudi že gospodinje zaradi plačevanja blaga nad maksrimalninr cenami. Razsodni in pametni ljudje sami preganjajo ve>-rižništvo in pomagajo oblastem zatirat' sebično izkoriščanje izrednih razmer v samo-pašne namene Samo preziran ie zakonov in protidraginjskih predpisov je krivo draginji. Tako je ta nediscipliniranost konsumentov jeseni pognala navzgor cene krompirju, ker so kcHisumenti verjeli nepoštenim špekulantom. da bo krompirja zmanjkalo. Kaj pa sedaj pravijo tisti grešniki pri čitaniu uradnih poročil mestnega trešarinskega oddelka, da je jeseni in pozimi prišlo v Ljubiiano mnogo več krompirja kakor prejšnja leta! Sicer pa trdovratnih gre^ikov ni mogoče spametovati, ker so gluhi za najprepričlji-vejše dokaze in tudi neobčutljivi za največjo škodo. Zato pa vsem tistim, ki kupujejo meso pri verižnikih. zajčke in saharin pri tihotapcih, drugo blago pa pri tatovih — dober teki Pot v zimsko noč Nekje na prelepi zemlji slovenski je dolino napolnilo megleno morje ter z zalivi valovilo po belih pobočjih in soteskah gorskih potokov Po dnu tega meglenega morja so zmrzovale bele gazi v mrazu, in po teh so se zaganjale tri temnomodre postave s smučkam: na ramenih kakor čudne prikazni iz megle. Dva smučarja in ena plan:nka ... »Dober večer! _ Srečno!« so se sreča-vali in pozdravljali. »Kam v zimsko noč?« »Na planino, v planinsko kočo!« »Srečno pot in lepo gaz, smuk!« Nemo so smučarji stopali po beli gazi, vsak zatopljen v svoje misli. Samotna gaz se pne po pobočju, med zasneženimi vinogradi; trte so vse v belem cvetju, bodeče ivje jih je pokrilo Med ivnato brajdo je zažarelo dvoje okenc v črni viničariji. Na bodeče krstale sijeta skozi rahlo meglo dva četverooglata snopa svetlobe: skromno božično drevesce v viničariji. V obeh oknih sta vsajena železna križa in skozi šipe, polne ledenih rož. pojo otroški glasovi V srcih treh smučarjev so gostovali spomini iz otroških let, vasovali so pri materi, očetu bratih in sestrah. Nekoč so bili zlati orehi na smrekovih vejah in v otroških očeh; angelski beli lasje od vrha drevesa do tal — nocoj bodeče ivje povsod, zlate in srebrne verižice naokrog od sveče do sveče, rodna vez od živega srca do srca. A nocoj, nocoj škripajo železni okovanci po beli, gorski gazi... r—' ,•■" ' :<,'..v.;: : Postali so pod obloženo vejo hoje in nanje se je usipalo ivje. Tri temne postave pod zasneženo hojo, ivje od vrha do tal. brez zlatih orehov v očeh in božičnih ognjev v srcih; zlata verižica med njimi je raztrgana. Tedaj so belo gaz prekrižale tri srne ln nesle svoje zaivjene glavice kakor tri bele šopke zimskih cvetic skozi pogorski gozd v sveto noč. Gaz se dviga; megla se vedno bolj redči in svetli; trije temni smučarji so stopili iz meglenega morja na belo obalo gorskega kraljestva; v snežni belini in v mesečni modrini. Nočni gozd je bil vedno lepši; tam ob obeh straneh je cvetelo grmovje, smrekovje, hojevje in borovje se je bleščalo v srebrnih iglicah kakor poletne kresnice Cez gorsko gaz in stopinje pa se je vitka breza osločila kakor slavolok marjetic na Telovo. Belo kraljestvo, planinski gozd v nočnem sneženem plašču. Na gozdni ravni stoji križ v snegu; pred leti je tod ustavil svoj gorski korak planinski kmet, cerkovnik podružnične cerkve; gazil je bil sneg v celo, se izmučil in truden sedel, da se odpočije. Pravijo, da je na svoji poti vsakokrat obiskal na vaškem pokopališču grob svoje žene, legel za gom lo in se pogovarjal z njo. Tisto zimsko noč je sedel, nalahno zadremal in obiskal grob svoje žene.. ln drugo Jutro so našli pobeljen grob planinskega cerkovnika ob gozdni gazi na planinski ravni. Zdaj stnjj le še cerkovnikov križ na pobeljenem grobu. Sedli so in gledali v dolino, na megleno jezero daleč: daleč tam ob modrem pobočju ropoče temen vlak ln lokomotiva meče nad seboj žareče niti, kakor velika črna raketa ... Za cerkovnikovim križem so planinske njive, čez nje drži stopinjasta modra gaz. Po teh belih planjavah je oster veter naredil svojo gorsko steklovino, da se mesečina ogleduje v njej kakor v beneškem zrcalu. Tod so trije svetonočni romarji navezali smuči in drsali čez bele njive, zavili na kopastj vrh in se spustili po beli steklenini. Tri modročrne postave so zdrvele navzdol, za njim: žareče iskre kakor za vlakom; kakor trije snežni vragovi po ledenem steklu. Spet navzgor mimo belih macesnov, mimo zadnjih treh mrtvih planinskih kmetij, strmo po klancu med belimi hojkami. Gazi ni več, sneg leži v celem. vedno svetleje sije mesečina. Vedno lepši je beli planinski gozd. čim bolj se bližajo cerkvici. Pod hojkami in smrekami pa stoje male snežne postave, gozdna bitja in vse je obrnjeno navzgor, kakor bi šlo k planinski polnočnici. Tedaj se odpre srebrna idila; bleščeča gorska cerkvica sred; planje, okrog nje božična drevesa, med njimi temna planinska koča. Vse je v snežni bel ni, čez je razlita lunina modrina; po vejah migljajo kristali in okrog cerkve gorijo plamenčki. Trije smvčarji se bl:žajo kakor trije kralji z Jutrcve&a v kristalno kraljestvo. Cerkev je odprta saj n: ne Dlan^skega duhovnika več ne cerkovnika. Sred: velikega o!t*rja sk rumeni velika zvezda, prd njo pa Marija z Jožefom varie v josl'csh dete Rum°n3 zvezda -.-oti. *ki7.i "»kna se lije modrina in v veliki cerkvi vse ož'hče nostavil. niti cjid^ Jrfr pred tpti so !»e velale s»me: z mlnrno *7df»j go 7 1 *>"—'' :n s srebrn!mj verižicami od vrha do taL akespeare in stenograSi Ker knjigarnarji in založniki njegovega Časa Shakespeareu niso mogli zajamčiti avtorskih pravic, je prodajal svoja dela igraskim skupinam, ki so rokopise skrbno čuvale. Da bi pa dela priljubljenega dramatika napravili dostopna najširšim krogom 'in da bi pri tem tudi pošteno zaslužili), so poskušali založniki vse, da pridejo do njih. Podkupovali so igralce, da bi jim izročali svoje vloge. Ti poskusi niso ime".; posebnega uspeha. Uspešnejša pa je bila druga pot. L. 1595 so začela izhajati prva Shake-spearecva dela v knjižni obliki. Te izdaje so zavoljo svojega formama znane pod označbo »kvartne izdaje«. Shakespeare si ni znal razložiti, kako so mogle priti knjige v javnost, saj ni bil svojih rokopisov nikomur prodal v ta namen. Stvar pa ga je jezila tem bolj, ker so te ukradene izdaje vsebovale polno napak, ki so njegovo delo zelo kvarile A baš te napake so dale poznejšim raziskovalcem oporo, da so mogli uganiti na kakšen način so mogla biti Shakespeareova dela natisnjena. ne da bi on sam dal za to kakšno pooblastilo. Založniki so prišli do teh del namreč s pomočjo stenografije, ki je baš tedaj po metodi londonskega zdravnika Timoteja Brighta prišla zelo v modo. Najeli so stenografe, ki so no tej metodi med predstavami v gledališčih prepisovali dialoge. Po trije ali po štirje so sedeli ti stenografirajoči tatovi blizu odra, skrivali so se za stebri in v kotih ter na hitro čečkali. kar so govorili nastopajoči na odru. Če se je eden pri pisanju utrudil, ga je takoj nadomestil drugi, tega tretji itd. Po teh prepisih so izšla potem prva Shakespeareova tiskana dela, njihove napake pa se dado s težavami, ki so jih imeli tatovi pri zapisovanju v zatemnjenih gledaliških prostorih, prav dobro razložiti. enako pa tudi s pomanjkljivostjo tedanjega stenografskega sistema in s pomanjkljivo izvežbanostjo prepisovalcev sa mih. Ta stenografski sistem je bil isti, ki ga je izumil že omenjeni zdravnik Bright in ki ga je ta sam imenoval »karakterija« ali »umetnost za kratko, brzo in tajno pisanje s karakterji«. Objavil ga je 1. 1588 in je po priporočilih svojih prijateljev prejel od kraljice Elizabete za 15 let monopolno nravico do izdajanja knjig o tes-nopisu. Ta tesnopis je bil v ostalem prvi popolnejši stenografski sistem, ki se je pojavil po mnogih stoletiili v začetku novega veka Brightova stenografija je bila sicer še mitično primitivna, temeljila je na znakih (karakterjih) za 538 temeljnih besednih pojmov, medtem ko so se druge besede s pomožnimi znaki izvajale iz teh temeljnih pojmov. Tako se je n. pr. beseda »horse« zap"'cala z znrkom za višji pojem >beast«. žival, s pridatkom črke »h«. Bright je črpal svoje pobude iz Tironovih znakov, stenografije klasičnega Rima v Cicer.-novih dneh. in iz raznih tajnih pisav. 2e v njegovih časih so si namreč tu in tam prizadevali, da bi izumili pisavo, ki bi omogočala naclo nre-nisovanje pridig in podobnega. Značilno je. da so ljudie Brightova prizadevanja tudi takoj izkoristili za malopridne namene. kakor nam kaže primer s Shnke=nea-reovimi deli. ki na je imel vendarle to dobro posledico, da je bil veliki dramatik prisiljen izdati vsa svoia dela tako. kakršna so morala biti. V na^-otnem primeru bi s« nam pač marsikatero njegovo delo izgubilo. dati previsoke temperature. Centralno kur* javo v spalnici je treba na vsak način pravočasno zapreti, treba je s poskusom določiti, koliko časa prej naj se to zgodi, preden ležemo spat. V zakurjenih prostorih moramo skrbeti tudi za to, da jih pred spanjem prezračimo, kajti drugače je njih zrak pretopel in presuh. Duce riceve — Duce sprejema astie ¥ mrzli sobi Naziranja o tem, da-li naj spimo pozimi v zakurjeni ali nezakurjeni sobi, so si zelo različna, šc pred nedavnim so dajali prednost mrzli sobi ter jo proglašali za posebno zdravo, prav tako so smatrali za nekaj zdravega, če si zjutraj našel v umivalniku vodo zaledenelo. Danes so mnogi ljudje drugačnega naziranja in kdor v teh časih, ko je treba štediti s kurjavo, kuri samo eno sobo, kuri pač tisto, v kateri spi. Bilo bi pa popolnoma zgrešeno, če bi menili, da ie spanje v mrzlem prostoru samo na sebi nezdravo. Res je to, da je mrzli, čisti zrak telesu v nočnih urah blagodej-nejši nego zrak v prostoru, v katerem smo se mudil prej mnogo ur. če pa hočemo v takšnem prostoru na vsak način spati, ga moramo prej vsaj temeljito prezračiti. Toda v nezakurjenih sobah nam preti druga nevarnost, ki je ne smemo spregledati: to so vlažne in mrzle postelje. Med tem ko človek v spanju, če je le dobro in toplo odet, izvrstno prenaša mrzli zrak, se z mrzlo in vlažno posteljo kaj lahko naleze revmatskih obolenj. Iz tega razloga je potrebno, da si posteljo v hladni sobi, preden ležemo vanjo, ogrejemo. Najbolje opravimo to. Če sobo za kakšno uro odpremo, da se more ogreti iz sosednega, zakurjenega prostora. Bilo bi nepravilno, če bi hoteli iz nekakšnih napačnih »utrje-valnih« principov siliti otroke, naj spijo v mrzlo vlažnih posteljah. To bi ne bilo nobeno utrjevanje, temveč samo ogrožanje otroškega zdravja. Toda tudi prezakurjene sobe niso zdrave. Posebno nevarne so spalnice s centralno kurjavo, ki morejo v njih kmalu zavla- AMca settentrionale — Iz severne Afrike m s« Campo di concentramento di prlgionieri britannici — Koncentracijsko taborišče za britske ujetnike EnUitnil pregled Naša prizadevanja v plesni kulturi Gimnastične in plesne šole, ki označujejo sodobna stremljenj a V Ljubljani je vladalo od nekdaj dovolj živahno zanimanje za telesno vzgojo. Kakor druga, je tudi naše mesto doživelo času primeren razvoj. Čo pogledamo dobri dve desetletji nazaj, vidimo, da je cvetela predvsem v raznih telovadnih društvih telovadba. Kasneje, ko se je z vsem poudarkom uveljavili šport v svotu, je to tudi pri nas močno odjeknilo ie dobili smo razne športne klube. — Čim je bila leta 1919 na novo odprta naša Opera in smo z njo dobili balet, se je pokazalo, da je zamikala mlado generacijo tudi telesna vzgoja v bolj umetniški smeri. Baletna Jo/a mojstra Vaclava Vlčka nam ;e dala več plesalk, njegova najboljša in najpomembnejša plesalka, ki je imela uspehe tudi v inozemstvu, je bila Lidija \Vi-siakova; kasneje, po svojem šolanju v inozemstvu, je poučevala skupaj z Vlčkom umetnici ples. Ko si je utrl pot moderni, izrazni ples, se je prav počasii tudi pri nas uveljavilo zanimanje zanj in okus našega občinstva se je prilagodil modemi smeri. Prvi umetniški nastopi Mete Vidmarjev e, pionirke modernega plesa, so kmalu dosegli priznanje naših ljudi. Poleg njene plesne šole so sie jeli pojavljati tudi razni gimna-stični tečaji, v katerih so gojiP tudi plesno gimnastiko, seveda bolj kot nekakšno panogo. ki je imela nalogo zgolj kuiltivirati telesno kretanje brez plobljega umetmšike-namena. V tem pogledu ie ostala šo'a Mete Vidmarjeve. ki obstoji ie nekaj let. kot edina resna umetniška šola za moderni izrazni ples na prvem mestu. Razen njene šole imamo na konservato-riju tečaj za balet, ki ga votli baletni moj- ster Peter G o 1 o v i n. Ta pa poučuje predvsem klasični balet. Mimo teh dveh izrazito plesnih pedagogov so se pojavili vsako leto v Ljubljani razni učitelji gimnastike, ki so imel: svoje bolj ali manj obiskane tečaje. Tu naj omenimo še zelo važna ortopedska tečaja. šo'o gospe Brecljeve in teča j društva »A t e n a«. Med plesno in ortopedsko gimnastiko je seveda nešteto odtenkov; vsak g i m na stični pedagog ima po svoje prikrojeno metodo, ki se približuje kdaj pa kdaj bol j eni. kdaj pa kdaj bolj drugi smeri. Najmlajšo gimnastično šolo ima v Ljubljani Milena G o v e k a r j e v a, ki jo je prenesla sem iz Kranja. Zanimiva je predvsem, ker druži v sebi razne gimnastične panoge. Govekarjeva se je učila najprej ritmike in plastike v tečajih Wisiakove. Delala je marljivo v raznih telovadnih društvih in poseeala z največjo resnobo voj vistem Govekarjeva spada v vrste modernih gimna-sitičnib pedagogov, katerih stremen je ne f»re zgolj m telesnim treningom *"mveč za-hteva so.!clovanje celega človeka. ______ ZA SMEH IN KRATER ČAS »Zveplenke, ki ste mi jih prodali, imenujete varnostne žveplenke/«- »—?« »Povedati vam moram, da se sploh niso j vitalen j »Nu, torej, ali si morete misliti kaj bolj varnega?* i • j Bil je vroč dan, soparen. ! Ponoči se je sprožila končno nevihta, i Zjutraj je dejal Jaka svoji ženi: »Ali si i ponoči slišala strašno grmenje? Takšne i nevihte še ni bilo!« j Zena: »Nisem" slišala — pa zakaj me j nisi zbudil? Saj vendar veš, da ob nevihti j ne morem spati!« • »Slaba kuharica pripravlja zdravnikom j polovico pacientov.« »Res je — in dobra kuharica ostalo polovico!« • »Ah, Dora, ali boš srečna z mano?« »Gotovo, Emil, saj sem v svojih zahtevah tako skromna!« • »Ali nI nobenega pripomočka zoper ljubezen na prvi pogled?« »Da, pač: drugi pogled!« • Obiskovalec: »Ali gospoda ravnatelja res ni v pisarni?« Ravnateljev tajnik: »Gospod, ali morda dvomite v njegoo besedo?« • »Mamica, kaj pa so to: indiskretna vprašanja?« »To so vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti.« »Mamica, naša učiteljica pa zastavlja mnogo indiskretnih vprašanj!« * Ženitni oglas: Dame, ki so voljne, da sklenejo z menoj zakonsko zvezo, prosim, naj svoji ponudbi priložijo svojo fotografijo in fotografijo svojih mater ,ne glede na to, da-li te živijo ali ne. PETEK, 6. JANUARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved Časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert sopranistke Drage Sok in tenorista Antona Slndoljeva, pri Klavirju Marijan Lipovšek. 12.40: Pesmi in melodije. 13: Napoved časa — poročila v italiajnščini. 13.15. Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: pestra glasba. 14: Poročila v italijan. 14.15: Godalni orkester pod vodstvom Manna. 14.45; Poročila v slovenščini. 17.15: Tercet Doberšek. 17.35: Moderne pesmi, orkester pod vodstvom Zema. 19 Poročila v sloven. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledališka sezona EIAR: Haydnov oratorij, dirigira Vittorio Gui ob sodelovanju Gabrielle Gatti, Piera Paulija in Armanda Dado, v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Trio Emona. 1240: Koncert sopranistke Marie Luise Garbi Menln. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: pestra glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Prenos iz Tokia. 14.18: Pcrcčila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18: Stare: Utrjevanje telesa — predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Prenos iz Verdijevega gledališča Trieste: Dafni, pastirska pesnitev v treh dejanjih Ettore Romagnolija, glasba g. Mule, v odmorih predavanje v slovenšči- j nI, vesti v slovenščini in poročila v itali- j janščini. ] a Palazzo Venezia la Delegazlone del Mutilati tedesehi con a capo II Comandante Oberlindner — v Beneški palači delegacijo nemških pohabljencev, Id ji načelu Je poveljnik Hans Oberlindner Podnebje in nosovi Velikost človeških nosov je, kakor vsi i vemo, zelo različna. Znanost Je hotela dognati tudi to, odkod izvirajo te razlike. Pri tem je odkrila, da različna velikost nosov nikakor ni igra naključja, temveč da so ji vzrok zlasti podnebni pogoji. Nos je pač v prvi vrsti za to tu, da ogreje zrak, ki ga vdihavamo, ter obvaruje tako grlo in pljuča prehladov. Cim hladnejši »n čim bolj suh je zrak. ki ga človek vdihava, tem več dela ima potem nos. Iz tega bi bilo sklepati, da mora biti tudi nos sam na sebi tem večji, čim hladnejše je podnebje. Zato imajo prebivalci mrzlih pasov dolge nosove z nekaj ožjim in višjim hrbtom. Da ' živijo dandanes ljudje z najrazličnejšimi velikostmi nosov skupaj, je umljivo, kajti posebnosti telesne zgradbe se podelujejo dolga pokolenja, preden je opaziti kakšno prilagoditv. Iz tega pa so skušali razjasniti tudi selitve raznih plemen in ljudstev. Ce naša teorija kaj velja, bi bilo n. pr. sklepati, da izvirajo tisti Indijci, ki imajo dolge nosove z ozkim hrbtiščam iz severnih dežel. Potrdilo za to teorijo bi imeli v tem, da so bili nosovi ljudi v ledni dobi, kakor je razvidno iz ohranjenih lobanj, večji nego povprečno pri današnjih ljudeh. A-ge, 3000 let stari japonski šport V Evropi vemo le malo o umetnosti ribiške družbe v Gifuju, mesto v srednji Japonski, čeprav opravljajo ti ribiči svoj »a—ge«, ribolov s kormorami, ki so za lovski posel nalašč dresirani. Takšna ptica je vredna nekoliko tisoč lir. Ker so kormorani navajeni, da si iščejo hrane med ribami, jim je treba preprečiti, da bi ne pospravili plena. Zato jim pritrdijo okrog vratu kovinast obroč, tako da večjih, torej za prodajo sposobnih rib, ne morejo požirati, male ribe, ki se ne dado prodati, pa lahko zdrknejo pticam v želodec. Mil?Jon lir za žepno isro Vilo Kemala Atattirka v Smirni so po smrti velikega turškega državnika in reformatorja spremenili v muzej. Tu so zbrali dragoccne spomenike na njegovo vojaško in politično kariero. Uprava muzeja pa si prizadeva, da bi nabavila posebno dragocen spominek. Gre za žepno uro, ki je med borbami pri Galipolju med svetovno vojno rešila življenje bodočemu ustanovitelju turške republike. Krogla, ki je bila usmerjena naravnost v njegovo srce, je zadela ob uro, ki jo je nosil takratni general Kemal paša v prsnem žepu, in se v njej ustavila. Znano je bilo, da je ta ura po bitki pri Anafarti postala last nekega častnika nemškega glavnega stana, pozneje pa so se sledovi za njo izgubili, šele po mnogo letnem pozvedovanju so sedaj ugotovili, da je uro kupila neka ameriška milijonarka, ki jo je odnesla s seboj v Ameriko, švicarska tovarna, ki je to dragocenost svoje-časno izdelala. Je izrazila željo, da jo odkupi in nato daruje upravi Atatiirkovega muzeja v Smirni. Ponudila pa je v italijanski valuti nič manj nego milijon lir. Na lov se spravljajo brodovja gifujskih ribiških čolnov zlasti v temnih majskih nočeh. V vsakem čolnu so štirje možje, vodja čolna drži v svoji roki dvanajst vrvic, na katerih je privezanih dvanajst kormoranov, pomočnik ob njegovi strani pa upravlja še štiri ptice. Na lovišču po-mečejo kormorane v vodo in sedaj gre za to, da pravočasno opazijo, katera ptica je ujela ribo, ter da v zmešnjavi vrvic potegnejo pravo na krov. Na vsakem Iovtl, k: traja približno po štiri ure, se ta manever ponovi kakšnih 800-krat in plen je obilnejši, nego če b ise ga lotevali s trnkom. anekdota Slikar Menzel ni trpel namiga vanj na svojo malo postavo. Nekega dne se je udeležil dvornega plesa. V dvorani Je vladala strašna vročina. Neki znanec, mož visoke postave, se Je ustavil pred Menzlom in mu dejal: »Povejte mi, Menzel, ali Je pri vas tam spodaj tudi tako vroče?« Menzel mu je ročno pari r al: »Pri vas zgoraj mora biti na vsak način bolj vneče, kajti jaz ne zastavljam tako neumnih vprašanj!« vsakITan ena »Dovtip že dolgo poznam!« »Zakaj se potem tako smejete?« »Spomnil sem se na tedanjo priliko, ko so mi ga prvič povedali!« Moderni gimnastični sistem Srednji veik je siuženjsko uklcnil telo s tem, da ga je popolnoma podredil duhu ter ga zanemaril; moderni vok bioloJkih raziskovanj pa je dokazal samostojnost in enakovrednost telesa in ga osvobodil na tako ekstreroen način, da je pretrgal enotnost tele sta z duhom. Razni telovadni sistemi polpretekle dobe, predvsem pa poh'ep po športnih rekordih, so ustvarili iz tdera popoten precizen stroj. Razkol med tc'es-vm in duhom je privedel duha v ekstrem raz-umskosti, izpremenil je telo v brezdušen mehanizem in kar je b:'o nekoč najdragocenejši plod enotnosti obeh: impu.'s. čustvo, je odmrlo ali se pop'itvHo. Zato je treba današnjega človeka povrniti zopet v njegovo naravno stanje, ustvariti jc treba znova ravnotežje, harmonijo med duhom in tele-sem. Zavedno aM pedzavedno sluti današnja generacija ta nedo^tek in mu sikuša na razne b^lj ali manj učinkovite ničurovi. zato sr. marsikdo že'i nečer-a. kar bi ga dvignilo in mu vrnUo vsaj nekaj cbčutka za lepote in harmonijo. Ta težnja pa napoti marsikoga v gimnastično šolo kier upa najt? prijetne zaposHtvc za svoj duh in svoje te'o da se sprosti banalne vsakdanjosti in se noglrbi v samega sebe. — Modemi gimne*tičn' sistem za\-est-no zaposli celotnega člo\'eka. torej ga ne vzgaja zgolj z mehp.n!čnimi telesnimi gibi. temveč vzhtiia v ps~m notranh impuls, ki izzivni v kretnjo. V harmonični povezanosti t duhom se počela kretnfa 'r občutka-to je osnova modernega gimnastičnega »t "tema. * \a t"j ■ •' *r,!a Govekarjeve. Njen sistem jc individua'cn in skuša dati vstkemu posamezniku, kar potrebuje. V tečaju za srednješolsko mladino se zbirajo dijak:nje. da bi si po šolskem delu pridobile prožnost, lahkote in gracijo v kretanju. Otroški tečaji so pr/ni smeha in veselja. Največ zabave pripravlja malčkom tri kilograme težka žoga. s katero si igraje popravljajo slabo držo in druge napake. Pri zdrevstveni, shuiševalni in krepilni gimnastiki sii nare zone krepe telesa, da sii pridoSs tako potrebne zdravje in odpor-nor.t in ros'a ne jo zmožne za vsako, tudi težje d o'o. Športno gimnastiko obiskujejo gospodje in dečki in se sistematično uvajajo s treningom na suhem v fjporte. primerne letnim časn>m. Plesna gimnastika stremi za harmonijo gibanja, za naravnim izražanjem človekovega čustvovanja in njegovega odnosa do ofco-Hcc m narave. Največ življenja j« v tečajih za step, plesu potenciranega ritma. • Kakor je razvidno iz navedenih podatkov, stremi modoma gimnastika za tem, da bi vzbudila č'ovetka v intenzivnejše in pazitiv-n"iJc življenje, skratka, da bi ga izpopolnila. Maša SI. Iz prefitanih knjig Ugo Ojetti, »Sessanta« Znameniti italijanski umetnostni kritik, tenkočutni pisec stilistično in dokumentarno izredno zanimive zbirke reportaž »Cose viste«, pripovednik in esejist Ugo Ojetti (član Italijanske akademije) je v majhnem literarnem breviarju »Sessanta« zbral svoje maksime in misli o raznih življenjskih vpraSanVh in pojavih. 2ivHenj-sko izkušenost moža. ki se je približal Šestdesetemu letu. prodornost opazovalca, duhovitost izbroSenega lntelekta in esprit človeka, ki je dolgo in intenzivno živel v stiku z lepoto umetniških stvaritev — te odlike dajejo Ojettijevi aforistični knjigi posebno zanimivost. V nji se izpoveduje v obliki kratkih sentenc in misli jasen in presojen opazovalec človeškega življenja in priča mnogih rahlih impulzov našega časa Nekateri aforizmi in odstavki utegnejo najbolj karakterizirati to knjigo enega najpomembnejših predstaviteljev sodobne italijanske »prosa d'arte«. Vlada mladih ljudi mi ugaja, a samo toliko časa, dokler je v razredu učitelj. To, česar ne napišeš, je zgubljeno. To, kar je napisano slabo, je t£ko, kakor da bi ne bilo napisano. Kritik se lahko zmoti, vendar se ne bo nikdar zmotil tako pogosto ,kakor se motijo pesniki, slikarji, kiparji, če presojajo svoje tovariše. Njih lastna senca pada na delo, ki ga sodijo, pa mislijo, da je to napaka samega dela. Ko si star šestdeset let, si moraš sestavljati delovne načrte prav tako. kakor če bi imel dvajset let. Življenje je ženska, ki ti hoče dobro samo toliko časa, dokler ji verjameš. Proza se mi v temle zdi višja od poezije: lahko te kdo nauči, da napišeš sonet v petrarkovski formi ali kakšno odo kakor Rolli; v Italiji ie bilo tisoče pesn'Vov, ki so se tega naučili kar odlično. Toda nihče te ne nauči dobro pisati v prozL Ce n'si za tako pisanje nadarjen, bodo vsi opazili to kar na prvi pogled. V knjigi, sliki, kipu moraš videti nekako živo osebo, telo. duha, držo. pogled, naglas, pristnost. želje. Ce ti ugaja, postaneta prijatelja. Ce ne. zavrzi in obsodi. Prava kritika je samo tista, ki jo dela živo z živim; tvoj stih z nekim umetnostnim delom je reke vrste avantura. Bodi pazljiv in ne dal se prevariti. Nekatere ideje so ml prav tako viefi kakor star kozarec ali stara majolika. Ne pijem iz starega muranskega kozarca in ne Jem iz stare desutske maj olike, marvefi jo gledam, pogladim z roko. položim t vitrino. Ne poslužujem se takih reči, dar uživam v njih. Kronika • 10.000 tekmovalk v natečaju za najlepši nasmeh. Tekme za najlepši nasmeh, ki jih vsako leto prirejata neko tiskovno podjetje in neka tvormca parfumov v Milanu, se je letos udeležilo 10.000 lepotic. Ocenjevalna komisija, ki jo tvor jo odličnj tali. janski umetniki in litezati, je razdelila 10 nagrad, med katerimi prva predstavlja 5000 lir kot državni pr spevek, br.ljant. vreden 5.000 lir, hišno opravo enake viednosti, ra lioaparat in športno obleko. Preje a jo je gdč. Adriana Sena. iz Rima, ki jo bo hkratu ena najugladnejš.h kinematografski! tvrdk angažiaia za svoj najnovejš: film. Drugo nagrado je prejela gdč. Ma-riangela biondi iz Spezie> odlikovani pa sta bili še gdč. Maggv.aiena Pozzi iz Mi a-na ;n gdč. Rosanna Abbiate iz Palerma. • Italijanski filmi v Nemčiji. Odkar je film Augusta Genina »Obleganje Alkazar-ja« po vseh nemških mestih doseglo tako velik uspeh, je Italijansko-nemška kinematografska zveza sklen-la uvoz ita ijanskih filmov v Nemčijo povečati. V tekoči sezon: bo v Nemčiji predvajanih skoraj dvakrat toliko italijanskih filmov kakor v lanski, ki je doslej zabeležila največje število. e Pridelovanje bombaža v južni Italiji. V borbi >a dosego avtarkije so posebic omembe vredni uspehi, ki jih je doseglo pridelovanje bombaža na pobudo Bombaž ne družje za južno Ttalijo na osušenem ozemlju pri Battipaglii. Poizkusi z gojitvijo bombaža so se pričeli leta 1934., ko je bilo v ta namen obdelanih 15 hektarom zemlje. V Irbski dolini je v teh letih zrasia cela vrsta tvornic, ki predelujejo bombaž Domača bombažna industrija je dala do •lej lep prispevek našemu vojnemu gospodarstvu. doslej označba za kavino mešanico v celofanskih zavitkih (žitna kava). • Razvoj italijanskega zavarovanja. Pc podatkih, ki jih e zbrala Nacionalna fašistična zveza zavarovlnih zavodov, je bilo dne 31. junija lanskega leta v Italiji 118 zavarovalnih zavodov, ne vštevši Nacionalni kreditii zavod za promet Med njimi je bilo 85 nacionalnih podjetij (65 anonimnih družb, 4 anonimne zadruge in 16 vzajemnih zavarovalnic), eno napol državno pod. jetje in 32 inozemskih anonimnih clružb. Medtem ko je povprečni dobiček zavarovalnih podjetij leta 1934. znašal 13.30 odstotka, ie v naslednjih letih stalno naraščal in je leta 1935. dosegel 17.32 odstotka. Zavarovalne vsote so znašale 3.202,082.494 lir, h katerim 'e treba prišteti še zavarovalni znesek 953.618.020 lir Nacionalnega zavarovalnega zavoda. • Velik požar na žagi v B stri. V sredo zjutraj so bili ljubljanski gasilcj poklicani na pomoč v Bistro pri Verdu, kjer je gorela Galetova žaga. Ogenj so domačini opazili že kmalu po polnoči, vendar so mislili, la ga bodo sami omejjli. Ker pa se je ognjeni element vedno bolj širil, so ob pol 3. ponoči poklical: na pomoč še ljub'janske gas Ice. Najprej so se odpeljal-; prostovoljni gasilci, pomoč pa je bila tako nujna, da so morali oditi za njimi še poklicni gasilci. Ogenj se je začel š riti v glavnem poslopju, kjer so nameščeni stroji in žage. Sodijo, da se je razširil iz parnega kctla. škodo cenijo na milijon lir in je le delno krita z zavarovalnino. Ljubljanski gas lci so se vrnili ob pol 10., ko je bil ogenj udušen. • Pred velesejmom v Leipzigu. Od 1. do 5. maja bo v Leipzigu spomladanski ve_ lese-em. ki nudi v 24 velikih palačah prostora na i 7000 razstavljalcem. Na vele-sejmu se bo tudi letos v prvi vrsti uveljavilo -italijansko gospodarstvo, ki mu je že zdavnaj uspelo odpreti s svo im industrijskim proizvodom pot na nemški trg. Kakor je predsednik velesejma dr Ludvvig Fichta o priliki zadme prireditve poudaril v nekem svojem članku, je velesejem v Leipzi. gu več kakor katera koli druga ustanova doslej pripomogel k uspešnemu gospodar skemu sodelovanju osi. OTROŠKA ODKRITOSRČNOST Posetnik: »Ali vedno tako rad deklami-raš. dragee?« Domači snček: »Oh. nikakor ne. Ali mamica hoče. da deklamiram, kadar želi, da gosta odpravi.« IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce, zadet od srčne kapi, trgovski zastopnik g. Rafael Vuga. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 17. izpred hiše žalosti Povšetova ul ca 82, na pokopal š če k Božjemu grobu v Štejanji vasi. — Po daljšem trpljenju je umrla dobra mati g. Antonija Varškova. Na njeni zadnji poti so jo spremi:i včeraj popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Promocija. Na beograjski meiicinski fakulteti je bil promoviran za doktorja vsega zdrav.lstva g. Arnold Bidovec iz Ljubljane. Čestitamo! u— Tramvajski pr°met stalno narašča. Električna cestna železnica je v zadnjem času doživela tak porast potnikov, kaker še nikdar doslej. Zdaj ga že ni več časa in ni je več proge, da ne bi bil vsak tramvajski voz poln. Uprava sri prizadeva na vse načine olajšati preobremenjenost s tem, da stavi v promet vse razpoložljive rezerve. Tako vozi tramvaj večkrat na dan iz Šiške naravnost do Viča; kadar pa je navaJ največji, brzijo proti Viču in nazaj kar po trije vozovi drug za drugim. Enako živaher promet je tudi na ostalih progah. Vozovi so zmerom obteženi, da trpijo okvare. Pot_ nikj so se počasi le privadili na novi red v tramvajah. Na pozive sprevodnikov ubogljivo vstopajo zadaj in Izstopajo spre. daj Nergačev je zmerom manj Vsi 30 pozdravili vozove s preurejeno notranjostjo Sedeži v smeri vožnje zavzemajo mnogo manj prostora. Preurejeni bodo drug za drugim vst tramvajski vozovi. u— Koncert violinske virtuozinje Fine Carmirellijeve bo drevi ob pol 19. uri v veliki Filharmonični dvorani. Pina Carmirelli je mlada umetnica, izrednih sposobnosti, ki ima za .seboj že bogato in uspešno koncertno karijero. Vsa kritiki so navdušeni od njene umetniške igre in predvsem hvalijo njeno odlično interpretacijo. Na nocojšnjem koncertu bo izvajala naslednji spored: 1. Grieg: Sonata v c-molu; 2. Čajkovski: Pivi stavek koncerta v d-duru; 3. Copola: Legenda; 4. Hubay; Zefir; 5. Ravel: Komad v obliki habanere; 6. Paganinni: Caprici št. 2 za violino solo; 6. Casella: Pre'udij :n Sicilijanski ples. Pri klavirju Maria Sa'a. Opozarjamo na nocojšnji koncert, za katerega so vstopnice v pre 1 prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek bo točno ob »/2 7. uri, zato konec pred 8. uro. Modni atelje »Vera« Telefon 24-63 Nebotičnik VI. NE DELA od 5. n. do 14. n. 1942. u— Na prihodnjem koncertu komornega orkestra bodo sodelovali tudi štirje solisti in sicer: Valerija Hevbalova, naža naj-odlične-ša operna pevka, ki bo zapela sedem Schumannovih samospevov, dalje pia.. nist Bojan Adamič, ki bo spremi al solist. ko in samostojno igral s spremi javanjem godalnega orkestra na klavirju Faurejev Andante moderato za klavir in godalni or. kester. V zaključni točki koncertnega spo-reda. v Bachovem koncertu za dve violini s spremljevanjem godalnega orkestra pa bosta nastopila kot solista naša odlična violinista Leon Pfeifer in Albert Dermelj. Umetniško vodstvo koncerta je v rokah violinista Karla Rupla. Na prvi nastop na. šega novega komornega orkestra, ki bo v ponedeljek 9. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, še prav posebno opozarjamo Začetek točno ob četrt na 7. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Za umetnostno razstavo v Galeriji Obersnel vlada prav živo zanimanje. B ata Drago jn Nande Vidmar sta mojstrsko upodobila naše vas:, naša polja in naše gozdove. Tr.deset njiju olj zgovorno dokazuje, da sta umetnika odkar sta zadnjič razstav.la, marljivo delala in dosegla ve ik napredek. Razstava bo odprta le kratek čas. Odprta je lopoldne in popoldne. u— Nesreča. V kočevskem rudniku zaposleni rudar Matija Marjet: č je delal na dnevnem kopu. Med delom se je nanj usula zemlja in mu nalomila nekai reber. — Hlode je nalagal na voz 221etni sin posestn'ce Jože Zupančič iz Hrastodola pri Stični. Po nesreč; se mu je elen od hlodov zva i; na levico in mu jo zlomil. — Pri smučanju si je zlomil levo nogo 161etni dijak Boris Marolt iz Ljubljane. — 51etnj sin posestni, ka Drago Kosmač z Ježice pa se je z vrelo kavo hudo opekel po trebuhu. Ponesrečenci se zdrav-jo v ljubljanski sp.ošni bolnišnici. u— V počastitve umrlega Alojzja Podboja daruje g. nadsvetnik inž. stern 250 lir za Društvo slepih. u— Ob pribk. krstne slave g. šefa Mil»-voja Lajovica darujejo us.užbencj tovarne M. Lajov.c, dr. z o. z. jn*»Velta« ir. z o. z. znesek 100 lir za »Društvo slepih«. u— Za revnega invalida so uarovali: neimenovana 55 lii-, neimenovana 50 lir, neimenovana 25 lir in neimenovana 10 Lr. Denar je v blagajni »Jutra«. u— Tvrdka T. R. Brcar, Kolodvorska ulica, je darovala 300 lir d.jaški kuhinji v Akademskem kolegiju namesto venca na grob svojega prijatelja pok. g. Mihaela Kavčiča, trgovca in posestnika v Zgornji Šiški. — Najlepša hvala! u— Namesto venca na grob pok. gosp. Alojzija Podboja je daroval gosp. Alojzij Završmk Društvu slepih v Ljubljani 150 lir, za kar se mu Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. Iz Mokronoga Nabava mesa. Občinski pieaKroovalni urad poziva vse prebivalce, ki si nabavljajo meso pri tukajšnjih mesarjih, da se javijo najkasneje do 8. t. m. prj njih. torej pri mesarju, kjer so do sedaj nabavljali meso. S seboj morajo imeti živilske nakaznice za mesec februar. Nesreča. Pri smučanju si je zlomil nogo učenec I. razreda Vutkovič Mišo, sin uč telja. Zdravi se v domači oskrbi. Mraz in sneg. Mirnska dolina je že od nekdaj poznana kot ena naimrzlejših delov naše domovine. To je bilo letos tembolj potrjeno, saj tudi starejši ljudje ne pomnijo takega mraza. Temperatura se je gibala od —24 do —30° C v samem trgu, na odprtih krajih in ob reki Mirni pa je dosegla še n žjo stopnjo. Vinogradniki se boje. da je morda pozebla trta. Tolažijo se le s tem: ker se niso b:*e trte oledenele. ni bila pozeba tako velika. Otvoritev kmetsko-nadivievalne šole. V torek 3 t. m. je bila otvorjena na tukajšnji šoli kmečko-nadalievalna šola. Potreba po ustanovitvi je bila očitna po tem. da se je odzvalo tako lpno fantov ki so se prijavili in ki so obljubili, da bodo šolo redno posečali do srede aprila, ko se začno važnejša dela. Našemu kmečkemu ljudstvu je treba strokovne izobrazbe, da 00 naše obdelovanje «rnotrnejše in donosnejše. Da bi le ta tečai obrodil čim lense uspehe! Zelo še pogrešamo ustanovitev cbrtno-nadaljevalne šole v našem kraju. Saj je trški okoliš tako velik, da bi bilo s tovarniški vajenci preko 40 učencev. In tudi po izjavah vajencev bi bilo dosti za-n;manja za šolo, a tudi potreba je velika, če opazujemo vajence. Iz Novega mesta n— Prodoren uspeh »Izdaje Pri No vari«. V torex zvečer je g .ščuvalo v Novem mestu ijuoijji^kj Narodno gledališče z Arxo-vo dramo »izdaja pri Novari«. Za gostovanje je bi.u Izredno zaai msi je in je: bila cboirna dvorana prcs»etnega doma posebno pn večerni predstavi do kraja polna. Predstava sama je nudila izreden umetniški už tek, kakršnega je Novo mesto le redko deležno. Ogrod„e te močne epsko-dramatske stvaritve je bilo v izkušenih rokah Petra Malca, Rada Nakrsba, Eme Starčeve in Elvire Kraljeve, ki so ustvarili tako krepke like, da so si r.a mah cs. oj li novomeško občinstvo, ki je po vsakem dejanju ponovno klicalo igralce pied zastor. Graje vredno pa je venomer, da nekateri ne prihajajo točno k predstavam. Tako je velik del prvega dejanja potekal v stilnem hrupu in bo nujno P°" treb> o, da se v bodoče zabrani zamudnikom vstop v dvorano. Prav žalostno poglavje tvori tudi del občinstva, k: s smehom celo ob najbolj žalostnih prizorih moti potek predstave. Razen tega je potrebno, da se pred pričetkom dejranj z zvoncem opozorijo kadilci ln sprehajalci na pričetek dejanja. n— Slab živinski sejem. Izredno visoko zapadli sneg, ki je celo v neposred"! novomeški okolci na nekaterih mestih dosegel do 90 cm, je onemogočil dovoz prašičev na novomeški tedenski živinski sejem. Skupno Je bilo prignanih na se^em samo 10 praoče/, kar je pač najmanjše Število prašičev, kar jih je sploh bilo kdaj pripeljanih na novomeški trg Vsi pr?šlči so bili takoj razprodani ln so Številni kupci odšli domov praznih rok. Cene se kljub velikemu povpraševanju niso dvignile. Mnogo večji degon živine se pr čakuje za prihodnjo sejrruco, lu bo izjemoma še:c v ponedeljek na Loki. n— »Veseli teater« gostuje. Do solz se boste nasmejal' danes v petek, ko obišče Novo mesto ponovno Podkrajškov »Veseli teater«. Na sporedu bo popolnoma nov spored ln bo sodeloval v veselih enodejankah, kupletih in ilustriranih dovt pih celotni ansambl z Adamičevim orkestrom. Poleg že piiznanih gledaliških umetnikov Koviča Verdcnfka. Zamejčeve, Kovafeve in Raz-bergerjeve bQ tokrat prvič nastopil na novomeškem odru tudi bivši prvak zagrebške in beograjske drame g. Ljubiša Jovano-vič. Predstavi bosta ob 16 za okoličane in ob 18.15 za ostalo obč-.nstvo. Z Gorenjskega O delu narodnosocialislične stranke na Gorenjskim poroča gorenjski tednik: Ko je bila izgraditev stranke že toliko napredovala. da so bili v radovljiškem okrožju vpisani vsi delu oči strankini sodrugi, je vpoklical okrožni vodja dr. Hradetzky vse sotrudnike in del v ?adovljiškem okrožju delujočih sodrugov k prvemu poučnemu tečaju v Gozdu-Martuljku, da so tam pre. jeli prva navodila za delo in pogrebno usmeritev. Razen nove postavljenih vodi; krajevnih skupin in oporišč se je okrožnemu vodji javil tudi velik del v radovljiškem okrožju delujočih strankinih sodrugov. Wa'_ ter Komposch, vodja deželnega solskegn urada, je govori! o boljševizmu, dr. Star-zachero pa o zgodovini Gorenjskega Go renjski tednik pravi, da ."e na odličen način obrazložil udeležencem temelje znanja o preteklosti te dežele ki se že nad tis*»č let živahno udeležuje vsenemSkega dogajanja Govorili so še nekateri drugi govor, niki. V kratkem bodo sledili še drugi te-čaji. Smrtna nesreča pri drvar jen ju se le primerila v Smartnem v kamniškem okra. ju. 41 letni kmet Jakob Vrankar se je podal s konjema spravljat bukev domov. Cez čas ga je 16 letna hčerka našla mrtvega v nekem jarku Konji so Se stali privezani k deblu m pripravljeni potegniti. Očitno je deblo pri podcu poškodovalo Vrankar ja. mu zlomilo hrbtenico in mu zadalo še druge smrtonosne poškodbe. Ogenj zaradi cigaretnega ogorka. Na kozolcu gostilničarke Jermanove na Koli-čevem Je nastal požar, ker je nekdo po ne. previdnosti odvrgel cigaretni ogorek na steljo. Gasilci Bonačeve tovarne so požar v kratkem pogasili, da škoda ni preveč občutna Kuharski teča.fl se nadaljujejo v raznin gorenjskih krajih. Poučujeta voditeljica deželnega pododdelka za prehrano Truda Angererjeva in voditeljica tečajev Hana i Abtova. ki zlasti razpravljata o uporabi krompirja ln o pripravljanju jedi iz enotnega lonca. Iz Snmrtna pri L»tiji poroča gorenjski tednik, da tudi najjužne ši obmejni prede! Gorenjskega obiskuje deželni filmski voz. ki predvaja zvočne tednike in filme Nekatere ceste fo bile popravljene, prav tako razna uradna poslopja. V šoli se stalno vrše tečaji nemščine. O praznovanja 30. januarja poročajo, da je bilo v St. Vidu nad Ljubljano prvo javno zborovanje in je okrožni vodja Kuss poročal o političnem položaju in o razvoju na rodno«*. :cialist.ične stranke na Gorenjskem. Podobno zborovanje je bilo v Skofji Loki. k1»-r je štabni uradni vodja Koch govoril o bistvu nemškega narodnega reda Na zborovanju v Kranju pa 'e govoril vodja krajevne skupine H',ve svojemu sovražniku samo tedaj ko veš. da se on ne more smejati tebi. Pr^vi gospod ie tisti, ki nikdar ne zatrjuje ia je gospod. Da. čustvenost ie potrebna Toda brez inte^gence ni umetnosti Čustvenost je seme inteligenca pa izorana njiva DanaSnii človek je ssmo odlomek človeka N^dostaja mu radovednosti za vse drugo kar ni niegnva stroka Znanstvenik ne nožna ne zsninvme in ne poeziie PocmU ne kaže zan-mania za fiziko ali za kemiio Kdor se je kai malega naučil iz kamere koli strdke skuša br? izkoristiti za to da b? zaslužil kaj denaria Nekoč Sn c? IbH^p učili da bi kaj razumeli danes se učp zato r bi kai delali Da v tpi-n onpl^du ie človek nnstpj stroj ftfakatpri gvptiiipin- »Piši kakor hočeš sl:lrai kakor b^č^ Sp bolie da pišps ali spVo5 tairn k-skor ni o^sal qll slikal n'"b?p pr(vj »phoi « Taka svoboda ip pndar^pna n* na rirMnhUpna: namero da ti ie originalnost smo+pr H je lzbod;?ČP Zato mno-g? oc+^ioin na ic+pm mpstn in-so srp^n' da SO b!1i nr:51i np da bi bil* p^doiTp^nos* ip mola nawpčia noo? Samo 7 "io si InbVo doTYV?t1am da sem v svoMh možganih ostal mlad Da zadostim tej vedečnosti, iščem vedno tistih, ki so na nasprotni strani dokler sem bil mlad, sem se zatekal k starcem, sedaj pa se obračam z vprašanji do mladih. Vsak kritik ima tri vrste nasprotnikov: te, katere je kdaj grajal; one. ki jih ni nikdar omenil in tiste, ki jih je bil pohvalil samo enkrat pred mnogimi leti, in ki jih. v kolikor se ne da omehčati, ne more več hvaliti. Slednji so najbolj srditi Majhne laži so koristne prijateljstvu. Krute resnice si prihrani za sovražn'ke. Star je tisti, ki si ne upa več misliti na nič drugega nego nase. Zmedeno in nestalno je tvoje pisateljsko delo. zato moraš vsako jutro, preden primeš za pero. prebrati kakšno stran dobrega klasika, stran knjige, ki je ostala skozi stoletja živa in nedotaknjena Ta kratka zbranost pred nesmrtnim delom bodi zate to. kar je za verujočega molitev ali za duhovnika brevir. Samo tako utegneš vsako jutro znova prižgati v sebi vero, upanje in ljubezen. Mlad je tisti, pa naj šteje kolikor koli let, ki je srečen, kadar lahko pove resnico. Starci govore slabo o času, v katerem žive. ker na tihem upajo, da pride sočasno z njih smrtjo tudi konec sveta. Kultura je neprestano, tiho in zaupljivo občevanje lahko bi rekel prijateljstvo, z velikimi mrtvimi. Ce ti poreko: — Pisatelj, preveč hladen in jasen si. tvoja proza se zdi nekam ledena — odgovori mirno- »In kai. če bi bil to. v čemer vidiš led. marmor?« Človeški možgani so mladi, dokler so radovedni. Ko bom umiral, bi hotel imeti tole željo: — Pojdimo pogledati Z A PISK I ZAKAJ J>lJEJO• NEKATERI UMETNIKI V najnovejšem zvezku »Umetnosti« odgovarja r.a to psihološko zanimivo vpraSa-nje slikar Henrik Smrekar v zvezi s pri- merom Ivana Cankarja: »... Velika večina l.*udl (tudi tako ime. novanih inteligentov) misli, da živi umetnik kot ptič na veji v raju. Poje. žvižga, se sonca veseli igraje se malo »packa« — Bog ga pa redi. »E. pa pjeva: brate, kad* ti ie Bog dao glas!«, malokdo pa ve. kako prekleto težaško mučno delo umetnikov, ki resno streme in se uče — do vselej prezgodnje smrti, tudi če bi učakali nad sto let "evt — dobe se tudi n pr. taki. ki so bili prej dženerall ln gubernatorji in t^ki. ki pridejo z akademije k"er so se s skromnimi sredstvi si'aino zabavali, kot gotovi veiumnikl. ki lahko tudi z zanrtlmi očmi in dremate delajo in ki ne pazijo na tesarski les natačnostl Toda malo je tako srečnih Kl'mt. največja korife4a med dunajskimi slikarji v časih secesije mož vse. znalec. tako rekoč na'popolneiši umptnik, ie včasi beerai po ateljeju, glasno težil ln stokal in roke vil. Ce mu kaj ni šlo gladko izpod prstov. Cankar mi je pravil, da ima navadno po kakem končanem delu sam pred seboj občutek ponižanja in sramu, češ da 1e slabo ali vsaj ne zadosti točno, dobro in lepo izrazil, kar je hotel ljudem v dušo vliti Mnogim umetnikom, vsem velikim mojstrom se je prav tako godilo in se jim Se godi Tista o nebeški inspiraciji in o mo strftvu na mig — ta je bosa — to veriamejr pač le nekateri umetnostni ni-storiki Člo Monet na pr. je slikal štiri krajine celo poletje, tik pred razstavo pa jih ie uničil itd O enormni sili visoke napetosti. ki je za resno in visoko umetniško stvar1en-e potrebna, malokdo ve. celo nekaterim resnim umetnikom, tudi velikim mojstrom med nlimi ostane to dosmrtna tajnost Ne zavedalo se te napetosti, pač pa občutijo reakcijo na to napetost In se ;Je zelo neprijetno zavedajo. Reakcija je huda Jtruienost. ki se pri nekaterih, ki oi. majo trdnega živčnega sistema, stopnjuj« celo do izrazite depresije Kam naj se dene tak umetnik po plodnih urah dela zs čas, ki je za delo absolutno neploden ? . Navada je taka med ljudmi: če jim kaj nI prav, če jih kaj tišči m kolje, se zatečejo v gostilne. Cankar, iti ni port~v>va! železnih S^vcev, je po takratnih š°gah mladine svojega časa zahaial v gotilne in tam obsedel — do svoj p smrti — tako rekoč. Prišteie še utrujenost po naporih pisanja (včasih je en sam stavek radi blagotrl-^sla po celc» uro obračal in pilil) — prišteite krivične na pade in zasramovanja od strani bedakov ln falotov. — emo^ne skrbi, trajno negotovost obstoja Itd. — kai je čudno če je mož nil in kn^il ko nremnopi brez prave potrebe zaolj lz požreSnostl »žro« in »žro«? Mnok je posvečen podvigom nem kih planincev na Norveškem. Kmetijska razstava. Od 1. do 8. februarja bo v zbornici Štajerske domovinske zveze v Mariboru velika kmetijska razstava, ki je že lani v C o'ju vzbudila vel;ko zanimanje. saj jo je obiskalo okrog 20.000 ljudi, zdaj pa je še znatno raz^rjena in podaja zanimivo gradivo o kmetijstvu v Nemčiji. Draga cigara. V Cizejevi gostilni v Mariboru je sedela družba navdušenih pristašev narodnosoeialistične stranke. Na j>o-budo staničnega vodje Vilibalda Kopettija so začeli za zimsko pomoč dražbati ciga-| ro. ki je naposled bila izdražbana za 153 30 j mark. I Vrsta nesreč. Na državni cesti v Laj-I teršpergu so se prevrnile sani. naložene s senom, ir so pokopale pod seboj 55 letnega hlapca Andreja Kranjca in 62 letnega An_ tona Novaka, uslužbena pri Fazarinče^i tvrdki v Studencih. Dobila sta hude notra. nje poškodbe. — V Mariboru je padla p9 stopnicah 41 letna zasebnica Regina P lav, čakova in pP hudo polomila. — Na Pobre-ški cesti v Mariboru rta se polili s kropom 6 letna Kristina in 5 letna Zofka, hčerki delavca .'aneza Stusa. Vsi ti poškodovanci so b'li nripeljani v mariborsko bolnišnico. — Po neprevidnosti dveh kleparskih pomočnikov je nastal nedavno jutro požar na podstrešju hiše trgovca Krakerja v Ptuju Prebivalci so pa sami preprečili večji razmah ognja. Nemški jezikovni tečaji se pričnejo te dni v naslednjih občinah v brežiškem okra_ ju: v Kozjem, v Sevnici, na Planini, v Pil_ Stanju, Rajhenburgu, na ReStanju, v Zdo-lah. v Sromljah in še nekaterih drugih krajih. Iz mariborskega gledališča. V tem tednu sta na vrsti dve premieri. Deželno gledališče v/ Gradca j« v torek zvečer uprizorilo veseloigro »Fantovščina«, v soboto pa bo premiera operete »Dežela smehljaja«. V sredo je bil na vrsti »Rigoiettor, včeraj »T 1 i stare škatle«, danes pa »Mada_ me Buttertly«. V nedeljo popoldne bo mla_ dinska predstava »Zlati zaklad na Pohorju«, zvečer pa bo repriza »Dežele smehljaja« Iz Srbije Profesor Konrad Fink upokojen. Iz Po- žarevca nam poročajo, da je bil te dni upokojen profesor požarevačke Trgovske akademije Konrad Fink. Preko 38 let je deloval za vzgojo naše mladine, zlasti pa na celjski dvorazrelni trgovski šoli, od koder je bil premeščen v Požarevac. Profesor Fink je rodom Ljubljančan, plemenit in duhovit značaj. S spoštovanjem in veseljem se ga spominjajo njegovi številni učenci in učenke, katerim je bil izboren profesor, skrben varuh in nad vse pravičen! Njegovo udej-stvovanje v javnem življenju je bilo vsestransko. Kdo ga ne pozna kot marljivega predsednika pevskega društva in pa neumornega pevca. Profesorja Finka dičijo predvsem velika ljubezen do mladine, vsestranska pravičnost. Profesorju Finku, ki je še vedno svež in čil, želimo, da bi v zadovoljstvu in miru užival zasluženi pokoj. Novi okrožni načelnik valjevski. Ko je bila Srbija razdeljena na nova okrožja, je tudi Valjevo postaj sedež enega. Načelnik tega okrožja je postal dosedanji komandant centra v Valjevu gosp. podpolkovnik Dragomir M. Lukič, njegov pomočnik pa g. Sredojevič Vukoman. — Za vršilca dolžnosti vaJjevskega sreskega rečelnika je bil imenovan g. pretič, dosedanji predstojnik mestne policije v Valjevu. ker je bil dosedanji sreski načelnik g. Dragisa Vasič imenovan za pomočnika okrožnega načelnika v Kraljevu. TELEFONSKA ZVEZA — Halo, ali je tam štev 4924? — Da! Kaj želite? — Imate na razpolago še dva dobra sedeža drugega poleg drugega? — Kaj? — Vprašam: imate še dva dobra sedeža? — Tukaj sploh nimamo sedežev. — Ce ni drugače, mi dajte dve stojišči. — Nimamo ne sedežev, ne stojišč, samo ležišča. — Kdo pa je tam? Ali ni tam dramsko gledališče? — Ne! Krivo ste zvezani. Tu je pokopa-liščna oprava. — Brrr... Drin, drin, drin. Francija in Nemčija Francoski veleposlanik pri nemški vladi de Brinon je dal listu »Gringoire« naslednjo izjavo o nemSko-francoskih odnosih: »Francozi si niso dovolj na jasnem o tem, da borba Nemčije in njenih zaveznikov proti boljSeviški Rusiji prav tako ščiti tudi našo deželo, naše domove in našo kulturo kakor Nemčijo samo. Kljub vsej propagandi, ki je polna lažj in belastoč. propagandi, ki je podobna oni, ki nas je do-vedla do današnjega stanja, se bo ta borba končala zmagovito. Naj pa gotovi krogi vedo, da bo po nemSki zmagi prepozno postavljati zahteve v imenu zadržanja, kj smo ga imenoval: »sodelovanje«, ki pa ne bi bilo nič drugega kakor prebrisana previdnost.« Obnovite naročnino! EIAR - Radio Ljubljana Parliatsto 1'italiano Schema della XXVI. lezlone che verr& tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdi 6 febbraio 1942-XX, ore 19.00. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. LEZIONE VENTESIMA SESTA Perfetto irregolare vend-ere vend-ei vend-estl vend-6 vend-emmo vend-este vend-erono prend-ere l>resi irend-esti ■ >rcse prend-emmo prend-este presero part-lre part-ii part-istl part-1 part-immo part-iste part-lrono ven-lre vennl ven-lstl venne ven-immo ven-iste vennero In SuJ tram mi accadde ieri un caso assai curioso. Me ne stavo sulla piattaforma an-terlore, q*aando il manovratore frend di bot-to, ed io, senza volerlo, pestai un piede a un signore. Ma poichč sono assai bene edu-cato, mi levai il cappello e gli dissi: »Scusateml, se Vi ho pestato un piede senza volerlo; un altro giorno Voi lo pesterete a me___< tram »Un altro giorno? No, signore: subito ora.« E mi diede una terribile pestata. Io lo guardai con aria compunta e gli dissi: »Perbacco, non c'č prem ura!« E mi rispose, con molta ragione: »Gli č che sono forestiero, e parto do-mani.t Esercizi. 1. Coniugate nel perfetto i seguenti verbi irregolari: fare (feci); dire (dissi); volere (volli); tenere (tenni); venire (venni); ri-manere (rimasi); piacere (piacqui); valere (valsi); sanere (seppi); riprodurre (ripro-dussi); le • (lessi); vivere (vissi); dare (diedi); snue (stetti). 2. Traducete: Ta knjiga je bolj zabavna kot poučna (istruttivo). — Včeraj je bil bolj vesel kot po navadi. — Pokazal se je nerodnejšega (maldestro) kot kdajkoli (mai). — V knjižnici (biblioteca) ni toliko knjig, kolikor jih imam jaz. — Del (la par-te) je manjši od celote (il tutto). — Dobri zgledi (esempio) so zgovorne jši (elo-quente) kakor vse pridige (predica). — j Zmogel sem (trionfare di) najhujše zapreke (ostacolo). — Gotovo je od sile učen (sa-piente) človek; toda njegovo predavanje je bilo strašno dolgočasno. — Pomlad je najlepša od vseh letnih časov. — Bolje pozno (tardi) kot nikoli. — Toliko prijateljev imam, kolikor jih hočem. — Cim bolj se izobrazujem (istruirsi), tem bolj vidim svojo nevednost (ignoranza). — Marjeta je za dve leti starejša od Katarine. — Toliko je mnenj (il parere), kolikor glav. — Veter je tako močan, da lomi (spezzare) veje (11 ramo). — Cim bolj lega (scendere) večer, tem globlja postaja (farsi) tišina. — Ta vaja se mi zdi silno lahka. ŠPORT Japonci so veliki športniki Športniki v deželi vzhajajočega sonca so se z uspehi uveljavili v vseh športnih panogah, ki jih gojijo že davno aH pa so jih šele v zadnji dobi prinesli iz Evrope Kdor pregleduje športno zgodovino novejših časov. bo v njej na vsaki stiani naletel na imena Japoncev, ki so tudi v športu s svojo vztrajnostjo in mar'jivostjo dosegli velikanske usnehe. kar se je najbolj pokazalo na vsakokratni svetc-vni športni prireditvi v znamenju starih olimpiad V plavanju bi se lahko Japonci mirne duše primerjali z Američani, v lah k: atletiki pa spadajo Japonci v posameznih disciplinah, ki so pri njih posebno priljubljene. č:sto gotovo v svetovni razred. Pri zadnji olimpiadi leta 1936 v Berlinu so prav Japonci dosegli v plavanju največ uspehe v V seznamu svetovnih rekorderjev so sedaj po potoku petih let in še več zastopani samo še na treh mestih, in sicer na prostih progah na 1000 in na 1500 m in pa v štafeti na 4X200 m z bajno znamko 8:51.5 V lahki atletiki so nedosegljivi predvsem v troskoku in zmerom in zmerom si kličemo v spomin te atletske discipline oni nepozabni zaključni troboj v troskoku, ki so ga na zadnji olimpiadi v Berlinu izvojevali en Američan in dva Japonca, ki sta nazadnje prejela srebrno in bronasto ko'ajno. (Kakor znano, je eden izmed teh zadnjih olimpijskih junakov. poročnik Ove. medtem že našol smrt v ogorčenih letalskih bojih nad Mala jo. Op. ured.) Najbolj udomačena igra na Japonskem, ki privlačuje zmerom znova tisoče in tisoče gledalcev, je tako imenovani »baseball«. ki so ga nrinesli tjakaj iz Amerike. Nekje na Japonskem so celo sredi mesta postavili spomenik slavnemu igralcu baseballa, ki ie bil doma tamkaj. Kdor je prisostvoval na Jaronskem taki prireditvi, je šele videl s kak Tlim navdušenjem spremljajo gledalci vsako posamezno fazo v njej. Zelo radi igrajo Japonci tudi druge vrste igre z žogo. in sicer »soft-ba,lil«. ki je precej nodobna našemu tenisu. V ostalem pa ima Japonska tudi v tenisu celo vrsito zastopnikov svetovnega slovesa, ki so se posebno uveljavili v nekdanjih tekmah za Davisov pokal in so tudi pri ostalih gostovanjih po Evropi zmerom postavili nevarnega nasprotnika. Razmeroma malo razširjen jc v tej deželi vzhajajočega sonca nogomet, kar velja tudi za hokej. Japonci so sicer vložili mnogo truda, da bi ti panogi udomačili, vendar pa do zdaj niso mogli do3cči večjih usipehov. Nenavadno mnogo pristašev ima med japonsko mladino telovadba ki jo v šolah gojijo sistematično kakor vsak drug učni predmet. Na Japonskem je razen tega veliko število telovadnih društev in krajevnih telovadnih krožkov, in sicer ne samo za molke, temveč prav tako za ženske, med katerimi je v zadnjih nekaj desetletjih šoortni pokret prav tako močno napredoval. Zelo uvedeno je dalje športno udcjstvm-anie. predvsem pa telovadba, tudi v raznih velikih jxxljet-jih in tovarnah kakor tudi pr uradih, iz katerih se v odmorih zbira osebje v posebnih telovadnicah za vežbe. Japonsika je idealna dežela za vse vrt-te zimskih športov, predvsem za sroučarstvo. Zimski športi imajo v teh km jih svoje posebno obe'cčje, toda na sedanjo st^jpmjo so se dvignili šele po prejšnji svetovni vojni. Kciliko so sie Japonci naučili v tej stroki, so dovoljkr-at pokazaili tudi v Evropi, posebno pa. pri zadnjih olimpijskih igrah v Garmischu. Napredek, ki ga beležijo v sinu-čarsitvu. v katerem so jim si'užili kot vodniki najbolj Nemci, pa tudi Švicarji, je izredno velik. Skoraj enako velja tudi za drsanje. ki ga je na Japonskem z velikimi uspehi učiiia in razširjata zn^na d«nai«?ca umetnica na ledu Fritzi Burger. Tudi v hokeju na ledu, ki so se ga Jarvnci uči'-' pri kanadskih moštvih in o pri",ki svojih turnej po Evropi, stalno napredujejo čeprav'proti telesno močnim in trdim mo^tvrom ne morejo uspevati. Takšna nekako ie bežna slika japonskega športa, ki vzbuja po svojih uspehih spoštovanje med športnimi tovariši vsega sveta. Iz razgovora s Franjotn Punčecem Zadnja številka zagrebškega »Športa«, ki nam je prišla v roke, sedaj zopet objavlja mnogo pestrega gradiva za športnike vseh vrst — nekaj o dogodkih z zelenega polja, v glavnem pa so to pot prireditve na snegu in ledn glavni del čtiva —, iz katerega posnemamo za naše či-tatelje kratek izvleček iz razgovora, ki ga je imel urednik ome- njenega lista a slavnim teniškim »asom« Franjom Punčecem. ko se je slučajno pojavil v Zagreba. Punčeca je našel v restavraciji »Ivo«, ko se je ogreval s skodelico čaja, in ga vprašal med dragim naslednje: — Ti v Zagrebu? — Prišel sem. ker imam našo metropolo rad in se dobro počutim v njej. Nikakor ne morem pozabiti Zagrebčanov in tuka:šnjih ljubkih deklet. Ko mu je urednik omenil alarmantne vesti o njem, češ da je v Čakovcu odprl par-f umeri jo, je Punčec dejal: — Nisem je odpri, temveč sem v njej samo nameščen, in sicer pri znanem Športniku ki je zaradi bolezni puatti šport in se lotil trgovine. " — Torej mnogo delaš? -. — Kaj mi preostaja, ko-sem p« v službi drugega? — Kako pa ;e to. da se ime tvrdke vendarle glasi na tvoje ime? Punčec je zdaj umolknil, p« tudi glede udejstvovanja v tenisu ni hotel reči nič določenega, razen zna^e izjave, ki izvira kdo ve od koga. da je zaradi nevarne sirčne bolezni tenisu dal slovo za zmerom. — Razen tega sem že precej v letih — tako se je izmotal Punčec — im bi zdaj že rad živel v miru- Glede svojih naslednikov pripisuje Punčec največ izgledov malemu Branoviču. v evropskem teniMi pe je po njegovem mnenju trenutno najboljši — Madžar Asboth. Preden sta se razšla, pa je Punčec le priznal. da je pustil tenis samo dotlej, dokler ne bo prebolel težke in nevarne bolezni — okrog srca. Hokejski Izidi in še ka| 88 golov v srečanjih Hrvatov z Madžari Iz »Športa«, ki ga omenjamo na dni- f gem mestu in smo ga to pot čakali bolj ne- i potrpežljivo kakor sicer in ga prav to pot j prejeli kasneje kakor običajno, posnemamo j nekatere podrobnosti o gostovan5u madžar- , skih hokejistov v Zagrebu in Kariovcu ki se je končalo za Hrvate s pravo katastrofo. Moštvo Ferencvarosa je najprej nastopilo proti ekipi ZKD v Zagrebu in zmagalo z 12:2 (3:1. 2:0, 7:1). 2e samo te Številke povedo več kakor dolga poročila, predvsem T»a.to. da so domačini od začetka do konca igrali samo v defenzivi. V« so se trudili, posebno pa njihov trenutni najboljši človek Csongel, ki so si ga izposodili pri Nemcih, toda vse to ni pomagalo več kakor da je omenjeni igralec po svoji čisto osebni zaslugi zabil Madžarom dva gola tako da rezultat vsa i na videz zapušča vtis. da so streljali tudi Hrvati. Se vse izdatneje kakor v prvi tekmi pa so Madžari zmagali dan pozne:e v Kariovcu. kjer so imeli za nasprotnika ekipo VHebita ali bivšega KSU. ki ga vodi in sipremlja do uspehov naš ožji rojak Grilc. VelcKit je v tej tekmi izgubil živce in plavo tn Madžari so mu v 45 minutah igre naložili nič več in nič manj kakor 26 golov — torej v vsaki dobri minuti po enega — medtem kr» je edini častni gol za domačine dosegel Zla-tarič. PubMke je bi'o m/iogo in mraza tudi dovolj (15° pod ničlo), toda w" napori Kar-lovčanov, da bi se bili iznehi'i te zgodovinske lekcije, so bili zaman (Kakor znano je Ferencvaros iz K ar! ovca nadaljeval not v Milan, kjer je na«topil dva dni pozneje pro-ti tamkajšnjim hokeifitom ;n zrnati z 8:3. kakor smo to že zabeležili kmalu po dogodku. Op. ur.) Tako sn torej hrvatski hokeisti — zdaj-sc spominjamo še njihovega go^tovan v Celovcu, kjer so v dveh tekmah nak-žili v kovčege natanko 30 go'ov — v štirih zadnjih nastopih z nodomačimi na?-nrotn:ki nabrali res rzdatno zalogo dob'jenih gc'ov natančno 68. katerim nasr-oti 'tejeio š,f'ri ce'e v svojo korist. Hokej na ledu ie trika igra, s tem ss bo trebi pač sprijazniti! ▼ mesto. Zapuščajoči dom, pripomorejo k njegovemu propadu, ftele grozeča nevarnost jim odpre oči, da se združijo v skupnem delu za rešitev posestva. Dobro opazovani značaji ln jedrnati jezik odlikujejo to delo. Igrali bodo: Marija Vera. Gregorin, Preset-nlk, M. Danilova, Slmčičeva, Tiran, Bra-tlna, Boltar-Ukmarjeva, Drenovec, M. Skr-binšek. Nakrst, Plut. Nadalje sodelujejo: Brezi gar, Orel, Remčeva. J. Boltarjeva. Režiser: M. Skrbinšek. »Lepa pustolovščina« je naslov komedije, ki so jo napisali: Flers. Rey ln Cailavet. V Igri je prikazan beg mlade neveste, ki 8e zadnji hip pred poroko odloči, da bo sledila svoji pravi ljubezni, ne pa družbenim ozirom. V glavnih vlogah: Levarjeva, Kraljeva, Skrbinšek VI. ln Nakrst. Režiser: J. Kovlč. OPERA Petek, 6. febr.: ob 15.: Rigoletto. Izven. Zelo znižane cenc od 12 Ur navzdol Sobota, 7. febr.: ob 17.: Ples v Operi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Opozarjamo na današnjo predstavo Verdijeve opere »Rigoletto«, ki bo ob 15. url po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. V glavnih vlogah: Primožič. Ribičeva. Ma-nofievskl. Nadalje sodelujejo še: španova, Lupša, Pugelj, Pollčeva. Stritarjeva. Sla-doljev. Dolničar in Kos. Dirigent: D. 2ebre. režiser: R.Primožič, koreograf: ing. P. Go-lovin. V soboto ob 17. uri bodo ponovili irven abonmaja po znižanih cenah od 12 lir navzdol Heubergerjevo opereto »Ples v Operi«. Zasedba vlog je sledeča: Zupan. P. Ju-vanova. Sladoljev M. in B. Sancin. Polajnar-jeva. Barbičeva, Pollčeva, Koširjeva in Pia-neeki. Dirigent: D. 2ebre. režiser: E. Frelih. Uprava Narodnega gledališča prosi p. n. abonente reda Premierskega, naj blagohotno upoštevajo težave pri uprizoritvi Doni-zettijeve komične opere »Don Pasqnale«, ki je morala biti zaradi ponovne obolelosti Betetta znova preložena. Otroci, ki sodelujejo v Lehnrfevi mladinski opereti »Indija Koromandlja«, bodo imeli skušnjo v nede'jo ob 10.30 uri v Operi. Udeležba je obvezna. Pomožni zbor, ki je sodeloval pri »Aidl«, se naproša, da pride v petek ob 10. nri v Opero k skušnji. Ve«*? iz Arrv.terdaira r-"»trju'e'o da ie bnfandnfca at'c'nka federacija of:cie!n& odpovedala JcbVsijo frverlho evropskega prven- : citva v tej š*>o tni pnni-gi va 8, poleg kolodvora v Šiški. 1801-6 Kupim Heseda ' — M/, tak« —.60. u 4aiante na v hite l $.—. Dvosob. stanovanje zi odrasle osebe za takoj ali pozneie iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle osebe« 1809-21a f riformacije Kcseda I —.60. taksa -.60, za daianie naslova ab za Iifro L ».—. Pozor! Podpisani opozariam, da nisem plačnik za kakršnekoli dolgove, ki bi jih na katerikoli način napravila moja hčerka Cimperman Zofija, stara 18 let. Velia za privatnike, kakor tudi za zavode. Cimperman Lo-vro, Šmartinska c. 18. — Ljubljana, 5. febr. 1942. 1804-31 INSEEIRAJ V „JUTRU"! tefatsH + Službo dobi heseda l -.60. taksa -.60 ta daianie aasiova ali u litro l ».—. Brivskega pomočnika dobrega sprejmem takoj ali po dogovoru. Pintar Er-nest, Ljubljana, Kralja Petra trg 2. 1800-1 Postrežnico pošteno spreimem od 9. do 3. ure. Gostilna Kamnar, Zaloška ccsta 3. 1788-1 Prvovrstno frizerko in brivskega pomočnika — spreime salon »Slavica« Mi klošičeva 6. 1787-1 Dekle vešče kuhe, pošteno sprejmem k dvema odraslima in otroku Naslov v vseh poslov. Jutra. 1812-1 Naš blagi oče, gospod Ivan Svetina stavbenik nas je danes za vedno zapustil. Na zadnji poti ga spremimo v soboto dne 7. februarja 1912 ob pol 5. uri popoldne z Zal, kapele tv. Jožefa, na pokopališče k Sv. ILrižu. Ljubljana, dne 5. februarja 1942. SVETKA, soproga, ing. BENJAMIN, sin; MEUTA, ANČKA por. DULAR, hčerki; dr. MARIJAN DULAR, zet; NU-ŠA roj. ZRNEC, snaha; JANEZEK in MARKO, vnuka in ostalo sorodstvo. C- SabatinJ: 9 DOTA IN SRCE llBII Vzlic vsemu sem jo tisti dan še in še skušal dobiti na samem. Ker ni hotela nič slišati o meni, sem se moral sam greti na solnčni terasi. V tolažbo sem si ponavljal njene nedokončane besede. ki so mi pričale, da je bila vsa hladnost ob mojem slovesu od Canaplesa zgolj posiljena krinka- In ko sem zdaj v duhu obnavljal svoje razgovore z njo- posebno pa zadnjega, ki mi je bil pokazal v njeni hladnosti hlimbo, mi je razsvetlila duha nenadna luč — luč, ki je nedvomno razsvetlila tudi že bralce teh spominov, saj ne dvomim. da so njih izkušnje v ljubezenskih težavah vse globlje od mojih izkušeni do tistega dne. Jaz, ki sem bil dotlej v vseh življenjskih položajih prevzeten in samozadovoljen, sem imel zdaj občutek, da sem grešil s preveliko ponižnostjo. In zares, ko sem premišljeval o vsem, kar sem bil doživel tistega junijskega dne, se mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi se bila ona, ki sem jo imel za najponosnejšo pod božjim solncem, tolikanj ponižala in gojila v svojem srcu nežno misel za tako nizko, tako globoko pod nio stoječe bitje, kot aem bil jaz v svojih lastnih očeh. Stvari pridejo v pravi tir Zvečer je šlo vse tako, kakor sem prevideval, in usoda, ki se mi je bila zdaj vendar že nasmehnila, mi je ostala do konca naklonjena. Kmalu po desetih, še preden se ie mesec pokazal na nebu- je krenil iz gradu molčeč sprevod proti reki. Na čelu so korakali Montresor in dva njegovih ljudi, za temi vitez z gospodično, ki ju je spremljal vsakega po en vojak, zadaj pa — v čeladi, obramniku in jeklenem oklepu — jaz z narednikom Mathurinom,. ki je bil navdušeno pohvalil moj načrt za odpravo gospoda de Canaplesa v Pariz. Dva čolna, ki sem ju bil dal skrivaj pripraviti, sta bila ndred, in pri čolnih sta naju čakala dva vojaka, ki sta držala za uzde osem koni. izmed njih enega z ženskim sedlom. Pet konj je bilo vitezova last, trije pa tistih, ki so jih bili vojaki pripeljali iz Pariza. Vkrcanje se je srečno izvršilo. Gospod de Ca-naples in gospodična sta z menoj in Montresorjem sedla v prvi čoln; narednik je prijel za vesla, midva z Montresorjem pa sva pazila na ujetnika. V drugi čoln so se spravili štirje vojaki, ki so bili določeni za stražo, in še eden. ki naj bi spremil čolna in Montresor j a v Canaples, kamor se je moral poročnik vrniti, da pride potem z ostalimi konji za menoj v Pariz, kakor hitro bodo razmere ugodne. 2ivali, ki smo jih vzeli s seboj* so pod vodstvom mož, ki so sedeli v drugem čolnu, plavale za nami. Bai v trenutku, ko se je mesec pokazal svoj Ši- roki obraz, se je kliun našega čolna dotaknil brega in to" prav na kraju, ki sem ga bil določil za pristanek- Skočil sem na suho in se obrnil, da bi pomagal gospodični. Ta pa je odbila roko. ki sem ji jo molil, in brez moje pomoči stopila na breg. Krenila je za vitezom, za njima pa Montresor in Mathurin. Počakali smo nekoliko, da so vojaki spravili svoj čoln na breg; ko so se potem tudi konji so-pihaje izkobacali iz vode, sem ukazal vojakom, naj pazijo na ujetnika, ter pozval Montresorja in Mathurina. naj gresta z menoj, ker jima imam povedati nekaj važnega. Odvedel sem ju kakih dvajset korakov v stran od skupine, ki me je čakala ob reki, proti hosti, kier ie bil skrit Michelot. »Mislim, gospoda-« sem spotoma jasno Jn odločno izpregovoril, »mislim, da vzlic vsemu, kar smo ukrenili za uresničenje želji gospoda kardinala in pri čemer sta pokazala toliko vneme, da vaju lahko z mirno dušo kar naj topleje priporočim njegovi prevzvišenosti — vzlic vsemu temu, mislim, ostane še vedno možnost, da kakšna dozdevna neznatna pomota ali napaka pokvari uresničenje teh želj i. € Narednik se ie prvi oglasil, čeprav sem prepričan. da je baš ta najmanj slutil, kam merim. »Drznem se misliti, gospod stotnik, da ie vaš strah neosnovan, pa naj se zdi še tako naraven.« »Tako mislite?« sem rekel in se ozrl, ali nas drevje zadostno skriva očem spremljevalcev »Res mislite tako? Nu. nu, mogoče imate prav. ko me- nite, da je moj strah neosnovan. Na misli mi je bila morebitna pomota, to je- vaša in gospoda de Montresorja, ne moja. In bogme, nisem se uštel; v vsej tej stvari je res nekaj narobe, kajti, če se drzneta pisniti, vama izpihnem možgane!« Da bi dal tem zlovestnim in nepričakovanim besedam še več poudarka, sem mahoma vzdignil obe roki izpod plašča in nameril vsakemu izmed njiju hladno cev samokresa v obraz. Ubogala sta me, kakor zmerom ubogajo tistega, kdor zna z odločnostjo in močjo podpreti svojo voljo. Videč, da sta se vdala v usodo, sem rahlo zažvigal; takoj nato je za bližnjim drevjem nekaj zašumelo, in dve senci sta se pokazali iz hoste-Hitreje, nego morem povedati, sta bila Montresor in njegov narednik z zamasenimi usti privezana vsak k svojemu drevesu. Tedaj sem z Michelotom in Adonom. ki sta v kratki razdalji stopala za menoj, krenil nazaj k vojakom; ko smo prišli do niih, sem se nalašč spotaknil in tako silovito zaletel v dva izmed njih, da sta štrbunknila v reko. Preden so se ostali trije opametovali, so videli pred seboj tri namerjene samokrese in začuli troje glasov, ki so jim šepetali sladke obljube o večnem miru. Izkazali so se, da odkrito povem, kar čudno ubogljive; pohlevno kakor jagnjet aso nam dovolili, da smo storili z njimi takisto kakor z njihovima starešinama, medtem ko sta vitez in njegova hčerka osuplo in prepadeno gledala naše početje. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani,