Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, v nedeljo, dne 21. avgusta 1927 Št. 187 Posamezna Številka 3 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 2O Din polletno 120 Din celoletno 140 Din za Inozemstvo meseCno 33 Din aedelj.lca Izdaja celoletno vjugo-»lavljl SO Din. za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. peUl-vnta mali oglasi po 130 ln 2 D.veCJI oglati nad 43 mm vMlne po Din 2*30, vellltf po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir □ Pri vetjem □ Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Rok opisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprejema/o ^ Uredništva telefon Si. 20S0, upravnlštva St. 2329 Uprava /e v Kopitarjevi al.St.O* Čekovni račun: LJubljana štev. 10.630 In 10.34? ruto postopal. Je mnenja, da bi ga ne bilo težko dobiti. Na vprašanje, zakaj prej ni ]>odal te vesti, je izjavil, da se ob čitanju imena Massachusetts ni prav ničesar spomnil, ko pa je čital imena Sacca iu Vanzettija v zvezi z Bostonom, se je spomnil omenjenčga človeka. v Berlin, 20, avgusta. (Izv.) Švedski odvetnik Jurij Branting se je mudil v Ameriki kot član juristične komisije, ki je odpotovala v Ameriko z namenom, da preišče slučaj Sacco in Vanzetti. Svoje vtise objavlja v »Vossische Zeitung«. Pravi, da je popolnoma prepričan o nedolžnosti obeh obsojencev. Sacco je bil rojen 1. 1891. kot sin trgo\ea z oljem ter je obiskoval do 14. leta ljudsko šolo. S 17. v Praga, 20. avg. (Izv.) Londonski porp-čevalec pariškega »Eclio de Pariš« poroča iz Londona o pogajanjih med Italijo in Nemčijo, ki se nanašajo na kolonialna vprašanja. Dopisnik pravi, da so pogajanja prišla do pozitivnih rezultatov, ki so obseženi v sledečem: Italija sc obvezuje, da bo podpirala vse nemške aspiracije, ki sc tičejo kolonialne politike, Nemčija pa ji kot protiuslugo prizna, v slučaju, ODKRITA ZAROTA V PRID PANGALOSU. v Atene, 20. avgusta. (Izv.) Tu so odkrili zaroto 30 podčastnikov v prid Pangalosu, ki so imeli tajno zvezo z namenom, da pripravljajo tla za revolucionarne poskuse. Oblasti so jih povečini aretirale in izročile vojnemu sodišču. Tudi se trdi, da je s to zaroto v zvezi Pangalosova žena, ki je podčastnikom baje obljubila, da bodo, ako uspe njihovo podjetje, povišani v častnike. Sicer pa ni zaznamovati kakih protirežimskih gibanj. OBSODBA RADI ŠPIJ0NA2E. v Praga, 20. avg. Izv.) Dijak Kari Kinker, ki je bil meseca februarja pri fotografiranji! smodnišnice v Pardubičali, se je moral pred tudi v državnem življenju ne rodi trajnih uspehov, ampak se konča s tem hujšim de-baklom. čimbolj nemoralna 90 bila sredstva, s katerimi so se dokopali do kratkotrajne oblasti. letom pa je odpotoval v Ameriko. V 19. letu starosti je bil zaposlen kot delavec v neki tovarni čevljev v Bostonu, kjer je delal sedem let. Med vojno je pobegnil v Meksiko, da bi se tako odtegnil vojaški službi. Bil je namreč anarhist. Po končani svetovni vojni se je vrnil v Ameriko. Sacco je poročen in ima dva otroka. Poročevalec pravi, da jo videl njegovo družino. 15. aprila 1920 je prišel na italijanski konzulat v Bostonu in zaprosil za potno liste v Italijo zase in za svojo družino. Mesto posameznih slik za potne liste je prinesel skupinsko sliko cele družine, kar je izzvalo no konzulatu živahne opombe, tako da so si ga dobro zapomnili. Vendar sodišče tega dejstva noče priznati kot dokaz za alibi. Tudi je na podlagi listin ugotovljeno, da so ga delodajalci vedno hvalili kot zvestega in pridnega delavca. Poročevalec pravi, da je obsojenec tako nedolžen, kakor 15 letna deklica. v Berlin, 20. avgusta. (Izv.) Vanzetti pa je popolnoma drugačnega kova kot Sacco; je bolj ciganske narave. Je tri leta starejši ko Sacco ter rojen 1. 1888 v Piemontu. Najprej jo delal v konfekcijski stroki, ker je bil za težko ročno delo prešibek. V 20 letu je odpotoval v Ameriko, da bi živel v »svobodni deželic. Nato je živel, štiri leta v nekem mestu države Massachusetts, kjer je prodajal po hišah ribe in rake ter se tako preživljal. Vanzetti ni poročen. Ker je živel v majhnem mestu na morski obali, ga je vse poznalo in tudi. policiji ni ušel izpred oči. Značilno je, da je bil aretiran, čeprav je vsak o njem vedel le dobre stvari. Mesto rojenih zločincev morata sedaj Sacco in Vanzetti umreti — nedolžna. v Pariz, 20 .avg. (Izv.) V tukajšnjih anarhističnih in komunističnih krogih se pripravljajo ponovne demonstracije proti amerikan-skeniu poslaniku. Policija je zaprla ulico, v kateri se nahaja amerikanski konzulat, ki je dobro zastražen. Celo noč je policija bila v pripravljenosti. v Nowyork, 20. avg. (Izv.) Za ponedeljek se pripravlja nov protestni štrajk proti izvršitvi obsodbe nad S. in V. Policija, je zopet alarmirana. da bi sc šlo samo za eno kolonialno posest, Italiji prvenstveno pravico. V slučaju pa, da bi se šlo za dve kolonialni posestvi, bi sc obe prizadeti državi medsebojno podpirali in si oblast delili. V tem poročilu se pravi dalje, da nekateri angleški politični krogi niso ravno nenaklonjeni misli, da bi se en del Palestine odstopil italijanskemu protektoratu. * sodiščem zagovarjati radi špijonaže. Bil je obsojen na šest let ječe in na zgubo državljanske pravice. Eden od njegovih pomagačev je bil oproščen, drugi pa je dobil tri mesece zapora radi sodelovanja pri špijonaži. ODKRITJE ŠTIRIH NOVIH ZVEZD. v Chicago, 20. avg. (Izv.) Neki tukajšnji profesor je odkril štiri nove zvezde, o katerih trdi, da so 250krat večje kakor sohice ter so oddaljene od zemlje --v svetlobnih let. Zaznati jih je moccče le z najfinejšimi modernimi astronomskimi daljuogledi. Omenjeni profesor je že posnel 48 slik, ki se nanašajo na te nove zvezde. Občni zbor Duhovn. podpornega društva bo v četrtek 25. avgusta 1927 ob 15 pop, v »Jugoslovanski tiskarni« z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo pregledovalca računov. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927. ODBOR. NIŽANJE POSADKE V PORENJU SE GOTOVO IZVEDE. v London, 20. avg. (Izv.) >Daily Tele-graph< poroča iz diplomatskih krogov, da se jo pojavilo v angleških političnih krogih proti takemu umiku zavezniških čet iz Porenjai, ki b: pomenja! neproporcionalno razdelitev čet, ki naj se umaknejo, nerazpoloženje. V poročilu se pravi, da Angleška take neproporcionalne uniaknitve čet ne bo mogla pripustiti. POGREŠANA LETALKA NAJDENA? v Nowyork, 20. avg. (Izv.) Listi poročaj«, da je neki radio-aniater v Kaliforniji ujel ra-dio-vest o neki ladji, ki da vozi s seboj pokvarjeno letalko in truplo neke žeiie. Pravijo, da je to truplo pogrešane Miss Dorin. Ta vest dosedaj še ni bila potrjena. Ameriški bogataši, ki so razpisali nagrado za najdenje pogrešanih posadk ,so isto zvišali od 20.000 na 40.000 dolarjev. Nova afera nemške „Reicfcswehr". >BerIiner Tageblatt« objavlja ostre napa. de proti državnemu brambneniu ministrstvu, ker je subaencijoniralo propagandistične filme družbo Phoebus. S to subvencijo je izšel film >Friesenblut«, a pripravljal se je film »Ponosno plapola rdeče-belo-črna zastava« in par drugih. Razen tega je dobila družba od bramb-nega ministrstva tri milijone posojila za to, da ni vprizorila filma »Poleinkinova oklopna kri-žarka«, ki ga je imela pripravljenega. Vendar je potem ta film kupila neka druga nemška filmska družba. — Glasilo zunanjega ministra »Tagliclie Rundschau« piše, da ta zadeva za mornariški oddelek zunanjega ministrstva, ki je neposredno zapleten vanjo, ni zelo prijetna. V teku so preiskave. Izpremembe v notranje soSi* ticnem položaju na Irskem. Irska republikanska stranka, ki kakor znano, ni priznavala stanja, ustvarjenega po pogodbi z Anglijo 1. 1921. in se tudi ni udeleževala parlamentarnega življenja, je te dni nenadoma objavila sklop, da bo v parlamentu sodelovala. S tem je prevrgla ves sedanji notranjepolitični položaj in je gotovo, da bo morala dosedanja vlada odstopiti. Položaj je sedaj naslednji: Irski parlament šteje 153 poslancev. Cosgravejeva vladna stranka razpolaga s 45 lastnimi glasovi in od slučaja do slučaja z 11 kmetskimi glasovi in s 14 glasovi neodvisne skupine. V najboljšem slučaju more torej računati na 70 glasov. Opozicija je štela 22 delavskih poslancev in 8 članov Narodne lige. Razmerje v parlamentu je bilo torej 70 : 30. To razmerje se bo z vstopom valeristov temeljito izprevrglo: valeristi (republikanci) imajo 45 poslancev, tako da šteje opozicija 75 glasov. Zdi se, da so se opozicijonalne stranke že sporazumele, da se sedanja vlada vrže in sestavi delavska vlada. Nova vlada bo Angliji takoj predložila zahtevo za revizijo irske ustave v republikanskem zmislu. Deklica utonila. Dne 16. avgusta t. 1. je pobirala hruške na vrtu ob Dobrunjščici triletna Marija Zabjek. Voda jc bila narasla čez breg .Deklici spodrsne, pade v vodo in deroči valovi jo odneso. Na vpitje starejšega brata prihiti mati na pomoč, skoči v vode za hčerko, pa tudi njo spodnesejo valovi, da jc že do vratu v vodi. Vjame se za neko vejo in sc reži skoro neizogibne smrti, hčerko pa odnese deroča voda dalje. l>o danes še ni nobenega sledi; o utopljeniki. Ako kdo vtopljenko najde, naj sporoči županu v Soslrean. ZagrcMhi zbor Vlil. Mednarodni oMl veliki vzorčni sejem od 28. avgusta do 5. septembra POPUSt 50 odstotkov na železnicah in parobrodih. Legitimacije za znižano vožnjo se dobivajo pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih v vseh večjih mestih. Italijansko-namska pogajanja o kolonijah. Kongres narodnih manjšin. v Ženeva, 20. avg. (Izv.) Od 22. do 24. avgusta t. 1. bo zboroval v Ženevi III. kongres organizacije evropskih mednarodnih manjšin, v katerem je zastopanih 35 narodnosti, ki predstavljajo skupaj 4 milijone ljudi. Zastopani so Slovenci iz Italije in Avstrije, Hrvati iz Italije in Avstrije, Srbi iz Spreewalda, Nemci iz Danske, Estonije, Romunije, Italije, Jugoslavije, Litve, Poljske, Madjarske in Češkoslovaške, Poljaki iz Nemčije, Češkoslovaške. Litve in Romunije, Madjari iz Češkoslovaške, Romu- nije, Rusije m Poljske, Estonije in Litve, Judi iz Litve, Poljske, Romunske in Bolgarske, Cehi iz Avstrije in Ukrajinci iz Romunije, Ukrajinci iz Litve in Poljske. Na dnevnem redu jo vprašanje medsebojnega delovanja posameznih narodnosti, vprašanje jezikov, državne suvere-nitete, manjšinskega prava in vprašanje narodnostne pripadnosti. Predsednik kongresa bo zastopnik Slovencev v rimskem parlamentu dr. W i 1 f a n , ki je že dosedaj opravljal to funkcijo. Pred usmrtitvijo Sacca in Vanzettija. PONOVNE DEMONSTRACIJE V PARIZU. — ZLOČIN JE BAJE IZVRŠIL NEK DRUG ITALIJAN, Govor ministrskega predsednika Vukičeviča v Ljubljani o programu viade in sporazumu s SLS. 19. t. m. popoldne je gosp. ministrski predsednik Velja Vukičevič po svojem prihodu z Bleda imel v magistralni dvorani v Ljubljani programatičen govor o ciljih vlade in prijateljskem sodelovanju s SLS. Zbrani so bili poleg delegatov NRS iz cele Slovenije še: oba velika župana v Sloveniji dr. Vodopivec in dr. Schau-bach, mestni komisar dr. Mencinger, načelnik v ministrstvu notranjih zadev, g. dr. Svetek, bivši veliki župan dr. Lukan, min. n. r. gosp. dr. Zupanič, dr. Emil Štefanovič iz Maribora in župan Kratner iz Kamnika. Potem ko je g. ministrskega predsednika v slovenskem govoru prisrčno pozdravil predsednik krajevne organizacije NRS za Ljubljano, g dr. Ravnihar, ki je gospoda premijera označil kot prvoboritelja za konsolidacijo naše države, katero hoče izpeljati iz vrveža strankarskih borb za oblast na pot prave demokracije, je g. ministrski predsednik Vukičevič govoril sledeče: ZA DELAZMOŽEN PARLAMENT. Gospoda in prijatelji! Zahvaljujem se vam za topli pozdrav in za vaš obilni obisk. Kakor vsi veste, se nahajamo v sredi volivne borbe. Volivni boj ima nalogo, da izide iz njega parlament, ki bo hotel in mogel delati. Prejšnja skupščina za resno parlamentarno delo ni bila niti voljna niti sposobna, zato pa se je morala umakniti, da pride druga, ki ne bo dragocenega časa tratila s pripovedkami, ampak ki bo resno delala. NEUMESTNA AGITACIJA SDS - ARSKEGA TISKA. Podlaga za delovni program bodoče vlade Je pismo, ki sem ga napisal na naslov Nj. Vel. kralja ob razpustu prejšnjega parlamenta. Tam je našteto vse, kar država potrebuje in tam sem se dotaknil vseh vprašanj, ki sc morajo razčistiti. Kljub vsej jasnosti tega pisma pa se je razvila v časopisju polemika o blejskem sporazumu, dalje o tem, kaj se zahteva in pa ne zahteva, in končno šc o reviziji ustave, 0 tem ni niti govora v pismu. Čudno je, da o reviziji ustave govore največ oni, ki je še do danes niso uresničili. Ce človek postane danes minister, se mora šc danes učiti 6 ali 7 zakonodaj. Ta stranpot pa je velika napaka naše volivne polemike, ki jo je treba postaviti na realno podlago. Realni volivni program pa obsega moje pismo, ki je edino prava volivna parola, na podlagi katere naj se narod opredeli. Pribičevič in drugi se pritožujejo tudi nad volivnim terorjem in nad nasilji. A kakšno nasilje je to? 2e g. dr. Ravnihar je rekel, da volivnega nasilja v Sloveniji ni in tako je tudi drugod. Je pa pri vsakih volitvah vedno jako nerodno to za nekatere stranke in kandidate, da vsi ne morejo biti izvoljeni. Ti se potem vedno pritožujejo. PROTI KORUPCIJI, Na drugi strani pa smo mi radikali v položaju, da napravimo tudi v stranki red. Na naš naslov je izrečen težak očitek, da je naša stranka korupcionistična. Mi moramo pa na vsak način doseči, da ta očitek izgine. M i moramo dokazati, da smo sami dovolj močni, da potisnemo iz stranke vse one ljudi, ki so škodovali našemu ugledu. A to je končno naša domača zadeva. Mi moramo priti zopet do na znotraj močnega in kompaktnega kluba, ki bo iz sebe izločil vse, kar ni dobro in z d r a -v o. To je smisel volitev, kolikor se tičejo radikalne stranke kot take. Toda volitve niso bile razpisane zaradi radikalne stranke, ampak zato, ker je zahtevala njihov razpis državna potreba. Po volitvah se bodo naše notranje razmere do temelja razčistile. SPORAZUM S SLS. Smatral sem tekom političnih dogodkov za potrebno tudi to, da sc poskusim sporazumeti tudi z dr. Korošcem, zastopnikom najmočnejše politične skupine v Sloveniji, ki nosi i politične razmere v Sloveniji tudi največja odgovornost. Videl sem takoj, da za skupno delo ni nobenih ovir. Dr. Korošec je moje pismo prebral — drugi ga niso — in tudi on je razumel, da lahko skupno dela z nami na podlagi v pismu označenega programa. Tako sva se sporazu mela. Dr, Korošec je že sam na svojih shodih povedal, Ti nam več gospodaril ne boš!« je zaorilo po volivnih poljanah Slovenije, ko se je zaznalo, da se snuje : napredni blok<% katerega oče je bila Žerjav—Kristanova d. d. Toda vodstvo drugega .dela gornje d. d. je sklenilo podpirati proslulo Zerjavovo SDS družbo s tem, da je postavila svoje dve liste, katerih edin; namen je indirektno pomagati propadajoči SDS. Gospoda različnih marksističnih frakcij se povsem zaveda svoje nemoči in brezpomembnosti, je pa vzlic temu pripravljena podpirati najgorše zlo in zato sepa. ratne kandidatne liste. »Glasove moramo šteti!« to je parola, t katero se vabi proletarijat na volišča. To parolo poznamo že od 1. 1895., ni nam pa prinesla še nikdar najmanjšega uspeha. Ker sme vedno le šteli glasove, zato je bilo mogoče, d« smo po vsakokratnih volitvah čitali Zerjavo-ve volivne bilance, ki' so začudenemu sveti kazale optične prevare neobstoječega naprednega bloka. Delavstvo in vsa trezna inteligenca pozna državi in njenemu prebivalstvu neznansko škodljivi demokratski orjunskopolicijski sistem. Ce pa samozvani marksistični voditelji tega ne vidijo ali nočejo videti, potem je tc za najširše plasti volivstva memento, iz kate rega morajo volivci izvajati najskrajnejše konsekvence. Ce naj pride slovenski proletarijat de boljšega položaja, potem je zato edini predpogoj: niti enega proletarskega glasu SDS ali pa njihovim priveskom, ki se skrivajo za imenom Marksovega socializma. Če hočemo dejanskih pozitivnih prido. bitev za delavski razred, potem je naša edina naloga, da pomagamo strmoglaviti glavno politično oporo jugoslovanskega kapitalizma: to je SDS! le bilo pod PPŽ režimom. i. Prošlo nedeljo sc je, kot navadno, veliko število Ljubljančanov razletelo na vse strani, v bližnjo in daljno okolico in še preko njenih mej. Človeku ni dobro samemu biti in zato sem jo proti večeru tudi jaz zavil tja pod hribček, na osminko cvička. Seveda se nisem zadovoljil samo z eno merico, pa kaj bi našteval, navada je taka in ludi »lepše se vidi«. Pri sosedni mizi so sedeli štirje neznani mi gospodje. Poslušal sem njih pogovor celi dve uri,, a obravnavali so ves čas, in sicer z nepopisnim ogorčenjem eno ter isto tvarino: »Strašno je bilo takrat, ko je komandirala nad Slovenijo SDS«, je rekel prvi. — »Niti doma v stanovanju, niti na cesti, niti . v gostilni, niti v drugem javnem lokalu nisi bil varen nc ti ne tvoja družina pred klofutami in streli mladih fantov, ki so z brezobzirno surovostjo strašili in pretepali nas, starejše ljudi, ki smo v vojni preizkusili toliko hudega,« jc pristavil drugi. — »Človek se ni smel pogovarjati na ulici v svojem materinem jeziku, naše slovenske trobojnice nisi brez nevarnosti, da te pretepejo kot »separatista« razobesil, in psovko si mora! požreti, in tudi batino si prejel v dar, ako si trdil, da si Slovenec,« jc pripovedoval tretji. — »Vedno sem bil navdušen Sokol in vedno sem dal svoj glas SDS, ker sem res mislil, da je to narodna, svobodoljubna stranka,« je malone kričal četrti, »toda od tistega dne, ko sem jih dobil na ljubljanskem kolodvoru od mlečozobega orjunaša za spodobna izraženo , neodobravanje bratomornega trpinčenja v Trbovljah, z nekim železom pošteno po glavi, sem se zaklel, da za režim »javne varnosti« in »svobodomiselnosti« ne dam nikdar več volilne kroglice. — Kateri tujec pa bi bif še tako neumen, da bi prinašal denar v deželo, kjer mu jc živeti v večnem strahu pred oboroženimi če-taši in sicer povsod: tudi na ulici, na cesti, v železniškem vagonul In kam bi zašla naša država, ako bi mogli preko zakona in njega posledic oboroženi četaši nasilno in nekaznovano uveljavljati v imenu lažipatrijotizma in lažinacijonalizma svoj »red« po gostilnah, kavarnah, trgovinah, po raznih industrijskih podjetjih in državnih uradih ter bi smeli nekaznovano ustrahovati celo železniške uslužbence! — Vse to smo za vlade SDS žc doživeli in mnogi so njen »demokratizem« tudi občutili na svoji koži. — Bojim sc le, da so Ljubljan- čani tiste žalostne čase žc pozabili.« _ »Motite sc, gospod«, sem sc vtaknil nehote v pogovor. »Ljubljančani pozabimo marsikaj do-brega in slabega. Nekaj pa ljubi Ljubljančan nai vse: mir, svobodo in z njo združeno javno varnost, Kdor sc dotakne teli, jc njegov sovražnik, ki si ga Ljubljančan neizbrisno vtisne v spomin za vedno. Ker sc je SDS, ki je bila sestavni del PPŽ režima, v tem oziru v nečast miroljubnemu slovenskemu narodu in na veliko škodo bele Ljubljane pregrešila kakor šc nikdo, bo njena usoda U. septembra pri državnozborskih volitvah tudi v našem inestu definitivno zapečatena faa tudi mora biti zapečatena, kajti tudi za ogromno ve-Čino Ljubljančanov M pomenilm zmaga fe-JS novo dobo brezpravja, nasilja in persekuciL« Poslovil sem se in odjel v Krapeževo kavarno. Kaj sem slišal tam, pa povem prihodnjič. Ž. II. V kavarni »Zvezda« sem našel svojega starega prijatelja dr. S. Je zagrizen esdecsar. Nervozno je premetaval »Slovenca«, kakor da mu hoče polomiti vse kosti. Jaz: »Živijo prijatelj! Pa si nekaj razburjeni« On: »Ta škofova cunja pogreva stvari, ki jih nikoli ni bilo. »Trboveljski dogodki« so veliko patrijotično in nacijonalno delo, nc pa esdeesar-sko nasilje.« Jaz: »Prijatelj, nisi bil tedaj doma, torej ne veš, kako je bilo. Jaz pa sem strah in grozo tistih dni doživel na lastne oči. Evo ti članek, ki sem ga sestavil za časopis, samo nc izdaj me!« Fakinovo mučeništvo. Na trgu v Trbovljah se je vršilo po krvavem spopadu med delavstvom in orjunaši razvitje orju-naške zastave vpričo ranjenega orjunaša in vpričo rudarja, ki so ga prijeli kot talca in ga zvezali. Ležal je zvezan dve uri na trgu. Ko je bilo razvitje prapora končano, so orjunaši peljali zvezanega Fakina v gostilno Križanec, kjer so mu dali £iti in jesti. Nato so ga peljali v občinski kamnolom z4 pošto in tam je bil v osveto ustreljen z dvema streloma v čelo. Truplo so pustili tam ležati, dokler ga ni odnesel grobokop v mrtvašnico, Rudarski dom v plamenu. Skupina orjunašev se je med tem vrnila k Rudarskemu domu. Nanosili so po sobah suhega smrečja, polili s petrolejem in zažgali. Zgorela je vsa pisarna neodvisne delavske organizacije. Rudniške požarne brambe, ki je prišla gasit, niso pustili do poslopja. Z revolverji na postajenačelnika in sodnika. S popoldanskimi vlaki so se orjunaši odpeljali iz Trbovelj. Vzeli so s seboj v Ljubljano vse tri mrtve orjunaše, ko so z revolverji v rokah prisilili postajenačelnika in sodnika, da sta jim pustila vzeti mrtvece s seboj. Oblast v službi teroristov. Veliki župan ljubljanske oblasti je poslal mestnemu županu ljubljanskemu to-le pismo: Žt. 1292 pr. V Ljubljani, 2. junija 1924. G. dr. Ludovitu Periču, županu stolnega mesta ljubljanskega Osebno v roke. v Ljubljani. Oblastni odbor »Organizacije Jugoslovenskih Nacijonalistov« v Ljubljani me je po svojih zastopnikih danes dopoldne osebno naprosil, da interveniram pri Vas, da pozovete ljubljansko meščanstvo, predvsem ljubljanske hišne posestnike, da v znak žalosti za mladimi človeškimi življenji, ki so bile žrtve včerajšnjih dogodkov v Trbovljah, razobesijo s svojih hiš žalne zastave. Ustrezajoč tej prošnji oblastnega odbora, Vas naprošam, gospod župan, da izvolite v tem smislu izdati na ljubljansko občino takoj tozadevni razglas. — Ker so poznane tehnične težkoče, ki so v zvezi z dostavljanjem takega razglasa na posameznike, se je oblastni odbor Organizacije Jugoslovenskih Nacijonalistov izjavil pripravljenega, da razmnoži in porazdeli nato- Vaš razglas med hišne posestnike. Izvolite torej sestaviti ta razglas in ga izročiti odposlancu policijskc direkcije v Ljubljani, ki bode ta razglas prevzel in ga oddal oblastnemu odboru Organizacije Jugoslovenskih Nacijonalistov. Z izrazi odličnega spoštovanja Veliki župan: Šporn 1. r. Odgovor župana Periča. Velikemu županu ljubljanske oblasti gosp. Bož, Špornu Osebno v roke. v Ljubljani. Prejel sem Vaš dopis z dne 2. t. m. št. 1292 pr. in si dovoljujem najuljudneje sporočiti, da prijazni prošnji, »aj izdam primeren razglas na ljubljansko občinstvo, da v znak žalosti za mladimi človeškimi življenji, ki so bile žrtve včerajšnjih dogodkov v Trbovljah, razobesi raz svojih hiš žalne zastave, ne morem ustreči, ker ne gre, da bi uradni magistratni razglas raznašala Organizacija Jugoslovanskih Nacijonalistov, kajti temu na- sprotujejo upravno formalni pomisleki, ker je imenovana organizacija zasebno druitvo, kateremu ne gre prepuščati uradnih funkcij in razširjenje uradnih razglasov. Z izrazi najodličnejšega spoštovanja udani V Ljubljani, 2, junija 1924. dr, P«rK. Grožnje ženskam. V pondeljek zvečer okoli šeste ure sta dva orjunaša v Ljubljani v Sodni ulici prišla v tamoš-njo mlekarno in sta prodajalko poklicala na odgovor, ker jc neki fant v njeni prodajalni odstranil orjunaški parte. Eden od teh, po imenu žal neznanih orjunašev, je hotel s silo vdreti v sobo, v katero se je zaklenila služkinja, ki jc bila, dasi po krivici, obdolžena, da je svetovala odstranitev mrtvaškega oznanila. Dotični orjunaš je razbijal vrata in grozil, da jo ustreli, ako ne odpre. V bližini sta bila dva redarja, toda nasilneža nista bila aretirana. Napad na knjigoveza. Upok. tobačni delavec O. jc v družbi dveh drugih orjunašev napadel knjigoveza K. Začeli so ga neusmiljeno pretepati z bikovko. Mož jc skušal najprej uiti v Kajfeževo gostilno. Od tam so ga izvlekli na cesto in ga znova neusmiljeno tolkli. Mož je ušel v drugo in v tretjo vežo, a povsod so ga zasledoval' in tolkli in v neki veži butali z njegovo glavo ob železna vrata. Ko so ga zopet izvlekli na cesto, je mož pokleknil pred orjunaša in ju z vzdignjenimi rokami milo prosil, naj mu prizaneso. Ta za Ljubljano neverjetno sramoten prizor je gledalo okoli 50 ljudi in tudi policaj, a niti eden n' nastopil v obrambo nedolžne žrtve brezmejne podivjanosti in posurovelosti. Ljubljanski magistrat in Orjuna. Na mestni magistrat so udrli orjunaši v večernih urah, si poiskali sami ključe podstrešja in črne zastave ter jih razobesili z glavnega magi-stratnega poslopja in s stranskega. Mestni župan je to nasilje javil velikemu županu in zahteval, da pošlje varnostno stražo na magistrat, da se daljno nasilje prepreči in zastave odstranijo. Veliki župan je dal naročilo, naj zastave ostanejo razobe-šene. Nasilje v tiskarnah. V noči od 2, na 3. junija 1924 so orjunaši udrli v Zvezno tiskarno skozi pritlična okna in tam z revolverji izsilili, da so se poročila v »Narodnem dnevniku« morala spremeniti po niihovi želji in komandi. V tiskarni Merkur so grozili, da bo šla v zrak, ako ne ustavi tiska komunističnega glasila. Oblast ni ukrenila nič, razen zastražila razne objekte. Grožnje hišnim posestnikom. V Ljubljani so orjunaši hodili od hiše do hiše in grozili strankam, da jim vse razbijejo, ako ne bodo razobesili črnih zastav. Nasilstvo v vlaku. V vagonu je sedel gospod, ki je bral »Slovenca«. Z revolverjem oborožen orjunaš pristopi k njemu s pozivom, da list takoj raztrga. Gospod mu mirno odgovori, da on pač lahko bere, kar hoče, saj je na časopis celo naročen. Namesto odgovora začno orjunaši gnspoda pretepati z bok-serji in s palicami, da je padci v nezavest. Nasilstva nad »Slovencem«. Po ljubljanskih trafikah so hodili orjunaški mladeniči in trgali tam »Slovenca«. Silno neprijetno je režimovcem, da se ne damo vstrahovati in smo podali o trboveljskih dogodkih objektivna pojasnila o njih vzrokih in moralnih povzročiteljih. Jaz (odhajajočemu prijatelju): »Kam pa greš? Počakaj! Še ni konca.« On: »Dovolj, dovolj! Tako me jc sram, da bi sc najraje pogreznil v zemljo. Najmanj en mc-sec me ne bt> nihče več videl, tudi volit ne grem, saj mc poznaš, bom že še videl, a SDS se mi studi.« Kako „Narod" laže o občinskem gospodarstvu. Ata »Narod« so res neumorni. Ne mine dan, da se ne bi spravili na sedanjo upravo občine in jo po svoje ošteli. Včasih, kajpak, bolj zviška, profesorski, včasih malo bolj robato. S čem pa naj polni svoje strani »Narod«, ako ne proti klerikalnemu zmaju, zdaj pa v novejšem času, ko se bližajo skupščinske in občinske volitve še posebno proti sedanji upravi naše občine, v kateri, ah, SDS nima več vodilne vloge! Ata »Narod« imajo dvojna očala, jedna, ki vse povečavajo, druga, ki vse do skrajnosti zmanjšajo. Kadar hoče govoriti o blaženem času, ko je gerentski svet vladal na magistratu, si ata denejo na svoj kritični nos ona povečalna očala, pa vidijo kako je takrat bilo vse lepo, dobro in urejeno v občini, koliko in kako naporno so delali gospodje gerentje v blagor občinstva, kako velike uspehe so dosegli zlasti na gospodarskem polju, kako so znižavali mestne doklade in vsakovrstne davščine itd. To je seveda bil zlati vek za Ljubljano, le žal, da :e nehvaležnost plačilo sveta in da so ti dobri gospodarji morali prezgodaj obrisati -noj s čela ter oditi s svojega mesta. Kadar se pa ata domislijo na sedanjo mestno upravo, pa vzamejo ona druga očala, skozi katera nič ni videti, kaj ta uprava dela, oz. jc videti, da ni njeno delo nič vredno, da je brezkoristno, škodljivo in... oh, da bi prejšnji zlati časi zopet prišli nazaj! Takrat da, to se je delalo in za javni blagor brigalo, to so se Ljubljančanom znižavala davčna bremena! Prav skomine dobi človek, ako čita v »Slov. Narodu« št. 186 ob 19. t. m. članek o povišanju občinskih davkov v Ljubljani. V resnici pa stoji cela stvar drugače, kot jo »Narod« opisuje. Znižaoje vodovodne naklade od 12 na 10 odstotkov, gostaščine od 10 na 8 odstotkov, občinske doklade na hišno najemnino od 20 na 12 odstotkov, ki ga je uvedel v proračunu 1926 gerentski svet, je bilo v stvari le fiktivno in se jc čisto naravno samo po sebi že zato moralo uvesti, ker so se te davščine odmerile od neizmerno višje narasle hišne najemnine, ki jo jc povzročila nova prememba stanovanjskega zakona. Gerentski svet je dne 22. sept. 1926 sklenil vodarino in gostaščino za leto 1927., v katerem živimo, v isti višini kakor za leto 1926., torej 10% vodarine in 8% gostaščine itd. Predno je prišel na magistrat vladni komisar, je postal dotični razglas gerentskega sveta že pravomočen, ker se nikdo ni pritožil. Na kom je torej krivda, da se vodarina in gostaščina itd. pobirata letos v tej višini, ali morda na g. dr. Baltiču, ali g. dr. Šavniku, ki sta pobiranje te davščine dovolila? Ni torej nikaka zasluga gerentskega sveta, da je z letom 1926. znižal davščine od vodarine, gostaščine itd., ker so ga, kakor smo že rekli, v to tedanje razmere same prisilile; bahanje v »Narodu« s to zaslugo ima pač le namen namelati peska v oči lahkovernim njegovim čitateljem. Interesantno je pri tem ugotoviti, da gerentski svet tega toli hvalisanega znižanja davščin ni uvedel kar tako »zastonj«, temveč je v svoji seji 11. decembra 1925, št. 28.463 sklenil poiskati novih virov za kritje tistega znižanja in jih je tudi našel ter določil, da se poviša mestna trošarina za bodoča tri leta in sicer: tar. post. 7 » „ 8 „ „ 12 „ 13 ,, ,, 14 a ,, „ b » „ 15 ,, ,, 16 „ „ 17 „ ., 18 ,. „ 19 ., „ 20 pivo kis meso ribe sadje sveže „ suho „ južno oves, sono moka riž, sir mast, olje milo čokolada od Din 0-50 „ 0-10 „ 0-10 „ 0-25 „ 0-05 „ o-io „ 0-50 „ 0-006 „ 0-0075 „ 0-05 „ 0-05 „ 0-05 „ 1- a trošarina na šampanjec, da se zniža od 40 Din na 30 Din za steklenico. Kakor je razumljivo, da se ob znižanju navedenih davščin potrebuje obenem kritje iz drugih virov, ker bi drugače mestni proračun prišel iz tira, tako je neumestno in smešno trkati se na prsa in takšne laži-zasluge toliko razbobnati. Seveda se to mora storiti v de-magoške svrhe SDS! Vladni komisar ni tedaj prav nič kriv, da se tudi letos pobira ista vodarina in gostaščina kot lani, ker je ob nastopu svoje službe že našel dotični pravomočni sklep gerentskega sveta. Isto velja za davščino na prenočišča, ki je v znižani meri ostala tudi za leto 1927. Kar se tiče cene električnega toka, je vladni komisar res od gerentskega sveta nameravano znižanje uvedel z veljavnostjo od 1. jan. 1927, ne da bi o tem sklepu gerentskega sveta našel kak akt; obenem pa je vladni komisar odpravil za nekatere osebnosti in podjetja dotlej obstoječe neenakosti te cene. Gerentski svet pa bi bil mogel in smel to znižanje z veljavnostjo že od 15. oktobra 1926 sam uvesti, ker je vendar do 6. oktobra 1926, ko je posle prevzel vladni komisar, bil na Din P— za liter 0-25 0-20 P— 0-20 050 P— 0-05 0-06 0-15 0-15 0-15 2 — kilogram šc na oblasti. To jc mojjel storiti najmanj z isto pravico, s katero je že takrat, pred 6. oktobrom oddajal stanovanja v hiši na Ahac-ljevi cesti, ki se je tedaj začela šele zidati in v katero sc bodo stranke vselile šele novembra 1927! Zakaj se ni gerentski svet tudi s znižanjem cene električnega toka tako po-žuril, kakor sc je z omenjeno oddajo stanovanj? O kakem zviševanju mestnih davščin ali doklad ni niti govora! Edino kar se bo v svrho odklonjenja stanovanjske bede pod sedanjo mestno upravo povišalo, bo užitnina na vino. To zvišanje po 50 par na en liter vina jc tako neznatno, da ga nc bo nihče občutil in ne bo prav nikogar bolelo. Ali ta užitnina bo dala skupno radi velikega konsuma vina tako lepo vsoto, da bo ž njo amortiziranje obč. posojilo omogočeno, radi česar se bodo mogla tudi stanovanja v novih mestnih hišah oddajali najpotrebnejšim za zmerno najemnino. In ravno ta način dobivanja sredstev za amortizacijo komunalnega posojila je našla na vseh straneh, tudi izven Ljubljane in Slovenije, razumevanje in odobravanje. Tudi sedanja mestna uprava izhaja pri gospodarstvu mestne občine, ne da bi zviše- Vestfalsko pismo s slovenskega Se eno moram v svet poslati — vestfalsko pismo namreč — četudi pisano na domači zemlji. Pretekli so namreč mesci in tedni, katere so šteli naši rojaki, — sedaj štejejo samo še dneve in ure, kdaj da se popeljejo v domovino. Po hišah naših ljudi se razlega pesem, ki jo večkrat radi urežemo: Jaz pa poj-dem na Gorenjsko... Mal' počakaj, mal* pojenjaj, da se vremce spremeni. Vremce se je spremenilo, zdaj pa moram rajžati... Da, vremce se jim bo spremenilo, če se jim še ni. Kajti povedati Vam moram, da zdaj, ko vidim, kako lepe dneve imate tukaj, in slišim, da ste jih že dolgo časa imeli, da smo na Nemškem od početka leta pa do dne mojega odhoda, torej več ko pol leta, imeli vsega skupaj komaj 20 lepili dni. Dan na dan dež in veter, veter in dež. Vremce se jim bo spremenilo. Ne verjamete, kako se veselijo priti zopet enkrat domov! Kakor otroci, ki gredo na počitnice. Še bolj! Od veselja drhtijo, in vem, da štejejo že ure do svojega odhoda. Kako radi bi šli tudi drugi, vsi, vsaj kar je dobrih, ko bi mogli. A le nekaterim se je posrečilo spraviti skupaj toliko mark, da si bodo privoščili to veselje. In teh se je nabralo nekaj nad 600. Nekoliko so pripomogli k temu številu tudi sosedni Nizozemci, ki se bodo pridružili vlaku v Kolnu. Vlak odpelje torej iz Vestfalije v torek ob 9 zjutraj in prispe na Jesenice v sredo, 24. avgusta ob 16.05 popoldne. Jeseničani bo- do tako prijazni, da nas bodo vzeli pod streho. Drugo jutro v četrtek zjutraj ob 6 se popeljemo na Bled, kamor prispe vlak ob 6.20. S kolodvora naravnost na otok, kjer bodo sv. maše. Potem ogledovanje Bleda in vožnja po jezeru. Točno ob 12 odhod s kolodvora Bled na Jesenice nazaj, kjer bo kosilo. Odhod z Jesenic ob 15, prihod na Otoče ob 16. uri, odkoder poromamo na Brezje, da opravimo svojo božjo pot. Drugo jutro, v petek, dne 27. avgusta ob 9 odhod z Otoč. Prihod v Kranj 9.30, Škofja Loka 9.45, Ljubljana 10.20. Ko si v Ljubljani zopet malo duše prevežejo in mesto pogledajo, se z večernimi vlaki razpeljejo na svoje domove. — Slovo od domovine bo v ponedeljek 5. septembra. Vlak bo vozil iz Ljubljano (odliod ob 1.10) mimo Celja, kjer se ustavimo za dve uri in gremo k Sv. Jožefu, da si ogledamo celjsko okolico, najlepši kos Štajerske; od lam pa v Maribor, kamor pridemo zvečer ob sedmih in kjer bo poslovilni večer. Drugo jutro v torek ob polpetih jih vlak odpelje preko Koroške zopet nazaj v blaženo Nemčijo. V nedeljo, 28. septembra, se zberejo oni, ki so iz okolice Rajhenburga, v Senovem, kjer bo sv. maša z nagovorom in bodo podarili naši Vestfalci za kip sv. Barbare dve jamski svetilki. Doma so naši rojaki na Kranjskem večinoma iz trikota: Litija, Novo Mesto, Krško. Precej jih je tudi iz Tuhinja, nekaj iz poljanske doline, in še od tu iu tam; le No-tranjcev in RibnlČanov ni skoraj nič. A večino tvorijo Štajerci. In sicer je največji del iz Štajerskega >Ur\valda«, ki ga je pred kratkim opisal v >Slovencu< dr. Rožič; to je pokrajiua med Sevnico in Šmarjem, Laškim in Kozjem. A tudi Savinjska dolina je precej zastopana, deloma tudi Mislinjska; posamezniki pa so tudi od drugod: s Ptujskega polja, iz Slovenskih goric itd. Toda najbolj izmed vseh so zastopani: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik; torej kraji naših rudnikov oziroma njih okolica. Te ljudi torej, ki iščejo kruha tam daleč v tujini, bo sprejela Slovenija za 12 dni zopet v svoje okrilje. In reči Vam smem, da so to večinoma dobri ljudje, ki zaslužijo, da jim domovina pokaže malo ljubezni. Da, dodati smem celo, da so nekateri boljši, kakor če bi bili doma ostali... Sicer nismo delali pri nabiranju udeležencev nobene razlike, povabljeni so bili vsi, a odzvali so se večinoma talci, ki so dobrega duha. Drugi so žalibog odmrli vsemu idealnemu: cerkvi kakor domovini. Ti naši ljudje pa bodo imeli tudi častno spremstvo. Ž njimi pride kakih 20 nemških duhovnikov in še par drugih Nemcev oz. Nemk. Ko bi bili hoteli javno agitirati, bi bili lahko spravili skupaj cel vlak Nemcev. A to ni bil naš namen. Te gospode pa, pri katerih sem jaz vedno dobro sprejet, sem povabil: >Zdaj pa pridite še Vi enkrat k nam pogledat; boste videli, če ni pri nas lepo!« Kajti povedati vam moram, čitalelji moji, če jaz včasih malo pozabavljam nad tem, kar je na Slovenskem graje vredno, ne smete misliti, da zabavljam o svoji domovini tudi tam po svetu! Tam pa le hvalim, kolikor morem — seveda, kar je hvale vrednega. In da na Nemškem ne bodo mislili, dn smo mi kaki napol-divjaki. jim želim našo domovino tudi predstaviti, da se ad oculos prepričajo, da smo poštenjaki. Sicer že itak nimajo slabih pojmov o Sloven- cih in Sloveniji; a ko pridejo sami med nas. mislim, da jim bo všeč, kakor je bilo všeč še vsakemu, kdor je bil pri nas. ln ti gospodje — to Vam smem zagotoviti — so možje pravega duha. Sicer trdi Nemci, ajirez tistega odbijajočega nacionalizma; skrbni dušni pastirji, ki jim je vseeno: Slovenec ali Nemec. Nekateri so predsedniki slovenskih društev, vsi pa Slovencem prijazni. Večkrat sem slišal reči: »Die Slovenen. sind nette Leute,« — četudi imajo dosti slovenskih kozlov med svojo čredo. Ti možje toroj bodo nekaj dni na slovenski zemlji. Pokazati jim hočemo nje lepe stra-ni. Ogledali si bomo seveda Ljubljano, stopili k Sv. JoŠtu, pogledali tudi v Bohinj, kjer nas bo Sv. Duh sprejel za nekaj dni pod svoje peroti; morda skočimo tudi v Kamniško Bi-strico, morda tudi v Stično, in ne vem kam še. To je splošno v načrtu, podrobni program se bo delal sproti. To je torej družba, ki vam jo s tem pred-stavliam, katera nas obišče prihodnje dni. 0 škandalu, ki nam ga je napravila domača država, da ni dovolila znižanja voznih cen, danes nočem več pisati. Bolje, da naši ljudje tega ne zvedo, da se opravičeno nc razgnevi-jo nad Jugoslavijo. * * * ■; Zdaj pa. ko že pišem, še eno prav resno stvar! Dokaj naših ljudi bi na Slovenskem trajno ostalo, — ko bi mogli. To se pravi: ko bi prejemali svojo pokojnino v domovino. A tega dozdaj ne morejo. Obetalo se nam je: Čakajte, ko se bo sklep;ila trgovinska pogodba i vala davščine, marveč jih po možnosti še znižuje. Tako je n. pr. radi poplave poškodovanim ljubljanskim posestnikom, ki imajo izven pomerija posetvo, zlasti posestnikom iz Trnovega, Barja itd. z aktom od 1. nov. 1926, št. 572, začasno znižala naklado od sena in slame od 5 na 3 Din; vladni komisar pa je pozneje z aktom od 3. junija 1927, št. 812, odredil sploh oprostitev od plačevanja občinske naklade od sena in slame, kolikor ga dajejo posestva Ljubljančanov izven pomerija, če porabijo te pridelke v svojem gospodarstvu; iste ugodnosti so deležni tudi zakupniki takih travnikov. Sleherni dan od >Naroda« uprizorjeni napadi na sedanjo mestno upravo se torej vedno zopet izkažejo kot popolnoma neutemeljeni in kot prav ceneno demagoško blago. »Narod« pa naj ve, da bomo tudi mi odgovarjali na vsak udarec tako, da ga bo enkrat vendar že minilo to uprav histerično in patologično početje. Tudi tisto hvalisanje, da gerentski svet nekaj ni uvedel, kar bi sicer ljubljanskim občanom bilo neprijetno ali celo škodljivo, je več kot neokusno. Kdo se hvali s tem, česar ni storil? Da bo »Narod« konečno pomirjen tudi prinaša »SI. Narod« od 20. t. m. zope^ dolge »sto-rije*. ki pa imajo to napako, kakor jih imajo vso vsakodnevne Narodove tirade glede sedanje mestne uprave: da ali fendencijozno zavijajo resnico ali so naravnost zlagane, ali pa so z njimi nekaj posebnega namigava. Za vsakega Ljubljančana pa je namen takega pisanja prozoren. Predvsem ni res, da je vladni komisar od v klavnici nastavljenih novih kvalificiranih delavcev že po dveh mesecih brez povoda odpovedal dva-naistorici službo, češ, ker niso bili priznani kot pravoverni klerikalci, pa da je enajstim od njih kasneje to odpoved zopet preklical. Dejstvo je samo to, da je od vseh tedaj proti dnevni odpovedi nastavljenih delavcev bil odpuščen edino eden, ker ni imel predpisane kvalifikacije za stroinika, kar je pač razumljivo, če pre-udarimo, da tak nameščenec za slučaj nesreče pri stroju (parni kotel!) ne nosi nobene odgovornosti pred zakonom, nosi jo pa oni, ki je neizprašanega nastavil. Vse drugo, kar se piše o teh nastavitvah je neresnično, ker so se ostali nastavljenci, ki so zapustili delo v klavnici, vrnili k firmi Dukič i dr., ki jih je bila začasno prepustila občini. Če pa je on dvanajsti v Narodu elektromonter, ki pa ni izprašan monter, zapustil stalno, dobro službo ter skušal dobiti službo, o kateri je vedel, da zanjo nima predpisane kvalifikacije, je njegova stvar ter se naj potrudi dobiti dotično službo nazaj. »Slovenskemu Narodu« mora biti itak znano, da se za »Narod«, Kurja vas, Ižanska cesta in Kaldrmina. K včerajšnji izsušeni »Narodovi« klobasi iz kaldrmine le tri- štiri ocvirke pristne domače slanine. Prvi ocvirk: Zakaj klerikalci niso mogli Izposlovati iz kaldrmine za ljubljanske ulice nobenega denarja? Zato, ker je od leta 1922, ko se je kaldrminski zakon razširil na celo državo pa do leta 1924, ko so nastopili gerenti SDS z edino izjemo dvakrat po tri mesece to je od 16. decembra 1922 do 2. maja 1923, ko smo imeli samoradikalno vlado in od Nemčijo, takrat pridejo tudi Vaše težnje na vrsto. Te težnje so v glavnem: doslužencem pokojnino v domovino, brezposelnim pravico do podpore, sploh vsem enake pravice, kakor jih imajo domačini. Za te reči se poganjamo že več let. In jaz sem ljudi tolažil: Čakajte, ko se bo sklepala trgovinska pogodba, takrat spravimo naše reči skoz! In obrnil sem se na Diisseldorf, Berlin in Belgrad: Zdajle je čas! Skrbite, da nas pri pogajanjih ne pozabite! A odgovorilo se mi je: Pogajanja bodo trajala morebiti celo leto, najmanj pa pol leta, in te reči pridejo šele proti koncu na vrsto. — Na, zdaj pa berem v Slovencu, da so pogajanja zaključena! Naše zadeve pa pozabljene! In dr. Gosar mi pravi: Če to ne pride na vrsto pri pogajanjih, potem sploh ne pride; ker nimamo Nemcem za to kaj dati, kar želimo od njih, ___ Tu ga imaš! Torej smo zamudili to edino priliko! Po čigavi krivdi? Po moji ne. Opozoril in prosil sem na vse strani. Ali pa je res za vselej zamujeno? Ali se ne da nič več popraviti? Morda pa vendar še! Toda zdaj smo pred volitvami — in kdo izmed politikov bo zdaj mislil na lake reči! Toda, gospodje bodoči poslanci, po 11. septembru pa prosim, se takoj zavzemite za našo stvar! Pogodba med našo in vsemi državami, koder bivajo naši izscljenci, pogodba, ki naše ljudi v tujini Sčitt. da niso prepuščeni tujcem na milost in nemilost, to jc prva stvar, ki jo zahtevamo od naše države v prid njenim državljanom izseljencem. Ti pa, mati Slovenija, sprejmi svoje rojake, begajoče po svetu, za nekaj dni v svoje mehko naročje! K. radi svoje notico o »nesocijalnem činu klerikalnega režima na mestnem magistratu«, naj konečno tudi to zadevo pojasnimo. Stalni mestni uslužbenci že po službeni pragmatiki dobivajo za čas orožnih vaj vse prejemke, ki jim drugače gredo. Glede mestnih delavcev pa delavski red nima v tem oziru nobenih določil. Zato se sedaj tako prakti-cira, da se stalnim delavcem izplačuje njihov običajni prejemek. Nobenega slučaja ni najti, da se je gerentski svet glede tega držal kakega drugega pravila. Za nestalne delavce tudi nc obstoji nobena odredba in se tudi doslej, tudi pod gerentstvom, dotičnikom ni ničesar izplačevalo. Z ozirom na bedni položaj na orožno vajo vpoklicanega sezijskega delavca Antona Arkota, radi katerega se »Narod« pritožuje, pa je vladni komisar odredil, da sc za čas njegove odsotnosti izplačuje njegovi družini za vsako glavo po 5 Din, torej za 3 člane 15 Din dnevne podpore ter se jc ta podpora tedenskih 105 Din Arkovi ženi resnično izplačala. Vladni komisar je že ukrenil, da se !a nejasnost za bodoče ukine s tem, da bo bodoči občinski svet rešil vprašanje o izplačevanju prejemkov ali podpor za k orožnim vajam vpoklicane stalne in sezijske delavce. službe na magistratu vedno poteguje mnogo ljudi, da se je za to službo potegovalo 40 s spričevali kvalificiranih oseb, pripadajočih raznim strankam, da se pa služba ni mogla vsem podeliti. Mi bi sploh opozorili Narodove dopisnike, naj že vendar nehajo zaganjati se v osebna vprašanja, ker bomo drugače prisiljeni javnosti natančno raz-odeti, kakšni ljudje in v katerih sorodstvenih zve-®ah s člani bivšega gerentskega sveta so bili nameščeni za časa vlade SDS na našem magistratu. Prepričani smo, da to odkritje ne bo ravno koristilo toli hvalisanemu ugledu SDS. Narod se razburja tudi radi preložitve ileke stojnice na mesarskem trgu, na kateri prodaja vdova Bavdekova klobase. Znate li, kaj se je. ž njo zgodilo. Mestni tržni urad je po nalogu vladnega komisarja premestil to stojnico, a v isti vrsti, samo za 5 m dalje. To je vse, kar se je zgodilo strašnega in nesocialnega! Pripominjamo pa, da si imenovana iz tega premeščenja ni storila ničesar, ker nima radi tega nikake škode. Čudimo se le onim mesarjem, ki sigurno iz konkurenčnih ozirov ne trpijo, da bi si že starejši mesarski pomočnik iz stare mesarske rodbine, kl pa mimogrede rečeno ni pristaš SLS, ustvaril samostojno eksistenco. Glede' mestne klavnico naj se SDS zahvali vladnemu komisarju, da se je bil za klavnico toliko zavzel in samo v interesu občine za dograditev te klavnice potrebne večje izdatke zagovarjal. 27. julija 1924 do 6. septembra 1924 ko je bila Davidovič-Koroščeva vlada sedel v ministrskem kabinetu neprestano dr. Gregor Žerjav. Drugi ocvirk: Zakon izrecno zravi, da se kaldrmina sme uporabiti samo za ceste, ki vodijo neposredno k carinarnicam. »Narod« trdi, da se s kaldrmiuo lahko tlakuje tudi Martinova cesta. Po tej logiki tlakujmo s kal-drmino tudi cesto v Kurjo vas in Ižansko cesto, saj sta obe posreden podaljšek Miklošičeve ceste. Pa zakaj samo ti dve? Vse dajmo. Saj končno vse ceste vodijo v Rim? Tretji ocvirk. »Narod« farba ljudj s carinsko ležarino, ki je je malo več kot nič. Če je »Narod« tako prebrisan, da bo s tistimi J. D.: Iz razgovora s slovensko-amerikanskim zdravnikom dr. Fr. kernom. Naš ameriški rojak dr. Kern je zelo simpatična osebnost, meti Slovenci v Ameriki je splošno znan zlasti po svojih dveh knjigah, angleško-slovenskem slovarju, ki je popolnoma razprodan, ter po Angleško-slovenski čitanki, ki je izšla letos (v Clevelandu, v tiskarni Ameriške Domovine) v 5000 izvodih, namenjena slovenskim rojakom, da se praktično priuče angleščini. Za to slovstveno delo pa si mora dr, Keru čas naravnost ukrasti, zakaj zaposlen je čez glavo s svojim poklicem kot zdravnik med našimi rojaki v Clevelandu. G. doktor je mlad mož, star nekaj nad 30 let. Rojen je bil v škofjeloški župniji na Gorenjskem. Kot 16 leten gimnazijec je pred leti odšel v Ameriko, kjer si je s svojo izredno marljivostjo priboril doktorski diplom. Pred 4 leti je bil s soprogo med nami, letos pa je potoval v Evropo v znanstvene svrhe: ameriška vlada je namreč poslala 100 svojih zdravnikov, da obiščejo najznamenitejše zdravstvene zavode Evrope. Ze med vožnjo iz Newyorka v Anglijo so študirali: imeli so vsak dan po več ur znanstvena predavanja. Prvi je bil na vrsti vprav on, dr. Kem. Govoril je o ultravioletnih žarkih in pri tej priliki napravil -- tako znajo Amerikanci — med svojimi stanovskimi tovariši, ki so bili izvečine Amerikanci, nekateri pa tudi Nemci, Skandi-navcl, Francozi, Cehi (a niti enega Jugoslovana razen dr. Kerna), živahno reklamo za naš Bled s tem. da i.e odpovedoval, kako ie groši palače sezidal, ali pa če je tako pameten, da nc loči carinske ležarine od železniške, upamo, da so vsaj Ljubljančani druge pameti. Četrti ocvirk: Dr. Koroščeva intervencija. Čemu je je treba. Demokratskim podjetnikom lastnikom kamnolomov naj bi bil »Narod« ukazal, naj se udeleže licitacije, naj ne delajo kartela in naj ne tirajo cen za granitne kocke na račun ljubljanskih davkoplačevalcev do nesprejemljive višine. Tu bi si bil »Narpd« pridobil za Ljubljano zasluge, in bi mu sedaj ne bilo treba prinašati suhih klobas. SLS pa bi ne bilo treba posredovati, naj se reši prošnja ljubljanske občine za tlakovanje v lastni režiji. Če bi namreč klerikalcev ne bilo, bi bila vsled demokratskih intrig ta prošnja že negativno rešena. Sgodi S£S VELIK VOLIVNI TABOR SLS ZA MURSKO POLJE, SLOVENSKO KRAJINO, MEDJIMURJE IN SLOV. GORICE se vrši v nedeljo, dne 28. avgusta v Ljutomeru na Glavnem trgu s sledečim dnevnim sporedom: 1. Ob prihodu jutranjih vlak jv iz Gor. Radgone in Murske "Sobote sprejem udeležencev in odhod k službi božji. 2. Ob pol 9 volivni tabor na Glavnem trgu. Govori načelnik Slov. ljudske stranke dr. Anton Korošec. Popoldne družabni sestanek v Katoliškem domu. Zavedajmo se velike važnosti častnega izida volitev v narodno >kupščino za SLS. Vsi na volivni tabor v Ljutomer! Odbor okr. organizacije SLS v Ljutomeru. • • Zaupni shod SLS za okraj Marib>r levi breg in Št. Lenart v Slov. goricah se vrši v torek 23. t. m. ob pol 3. dopoldne v dvorani Zadružno-gospodarske banke. Na sabtanku govori naš voditelj dr. Anton Korošec. Volivni shodi v slovenjegraškem okraju. V nedeljo, dne 4. septembra po sv. opravilu v Slovenjgradcu v dvorani g. Goli, ob 12. uri v Št. Janžu pri Dravogradu v gostilni g. Gna-muš, ob 3. popoldne v Pamečah v gostilni g. Vrhnjak, Na shodili govori kandidat za narodno skupščino in domači obl. poslanci. Velika nedelja. V nedeljo, dne 4. sept. po rani službi božji priredi tulca j narodni poslanec Andrej Bedjanič volivni shod, na katerem govorijo razeu imenovanega tudi drugi. Volivni shod pri Sv. Bolfenkti pri Središču se vrši 28. t ni. po službi božji, na katerem poroča kandidat Andrej Bedjanič. Sladka gora. V nedeljo, dne 28. t. m. po rani službi božji priredi obl. odbornik g. Marko Kranjc volivni shod, na katerem nastopijo tudi drugi govorniki. Kele<žlce »Jutrovo« škandaliziranje. V »Jutrovem« poročilu o zadnjem bivanju min. predsednika Vukičeviča v Ljubljani, se je poročevalec strašno škandaliziral nad tem, da sta bila oba velika župana navzoča, ko je ministrski predsednik sprejel radikale. To da je nezaslišano! Res se do sedaj ni slišalo, da bi kdo drugi bil sprejet kot demokrati, da bi bih sploh drugi veliki župani kakor ravno od SDS. Da pa sta bila oba velika župana navzoča pri dotičnem sestanku, pa menda ne bo tak nezaslišan škandal, posebno, ko je bil navzoč sam dr. Švicar Rikli na Bledu že pred mnogimi leti uporabljal pri zdravljenju poleg vode in zraka tudi — solnčno svetlobo. (Wasser tut's frei-lich; hoher steht die Luft; doch am hochsten das Licht.) Na potovanju so si zdravniki ogledali več mest na Angleškem, sijajno so bili sprejeti na Norveškem (Oslo) ter Švedskem (Stockholm) itd. Dr. Kern je končno sam prispel v svoj rojstni kraj prve dni julija, vrnil pa se je v Ameriko dne 7. avgusta t. 1. Tudi v naši domovini se je predvsem zanimal za zdravstvo. Vendar pa nam je povedal tudi nekaj drugih stvari, ki so splošno zanimive. »Vi Slovenci,« jc dejal, »premalo storite za svoje rojake v Ameriki; do 250.000 nas je, bilo bi torej vredno, malo bolj se brigati za nas.« »Kaj pa moremo storiti za vas?« sem vprašal. »Poglejte,« je dejal, »kaj store drugi narodi za svoje rojake, ki so sc izselili iz svoje stare domovine. Kaj vse store n. pr. Francozi za svoje rojake v Kanadi! Ali, kako imajo Nemci vsakega rojaka, pa naj bo kjerkoli izven stare domovine, v evidenci! Pa da ne bom navajal samo velikih narodov, poglejte Norvežane, ki jih ni dosti več ko Slovencev (2.600.000), pa vzdržujejo najožje slike med staro in novo domovino in imajo — da imenujem samo eno točko vzajemnosti — 40 bolnišnic v Združenih državah samo za Norvežane. V primeru s številom bi jih morali Slovenci imeti vsaj 15 do 20, nimajo pa seveda — niti ene.« »Oprostite,« sem ugovarjal jaz, saj to jc vendar zadeva samih naših rojakov v Ameriki, ki imajo neprimerno več sredstev nego pa mi.* Katoliški dan. Proslava 20 letnice Prosvetnega društva, blagoslovitev Prosvetnega doma iu nastop ribniškega pevskega okrožja v DOBKEPOLJAU 38. avgusta 1927. V soboto zvečer zažiganje kresov in četrturno pritrkovanje po celi dekaniji. Dne 28. avgusta t. 1. ob 8. uri zbiTanje udeležencev na Vidmu. Ob pol 9. uri sprevod k sv. Antonu. Ob jkjI 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom. Govori g. dekan Skubic. Po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje pod lipami. (Govorijo govorniki iz Ljubljane.) Med govori petje in godba. Ob pol 3. uri slovesne litanije v cerkvi na Vidmu. Po litanijah blagoslovitev Prosvetnega doma, nato prosta zabava na vrtu poleg Prosvetnega doma s koncertom pevskega okrožja Ribnica, kjei nastopi 7 zborov s 150 pevci. Med odmorom igra godba »Gradašca«. Bogat srečo lov in drugo. ...........................................— Franc Svetek, nad katerim pa se »Jutro« menda vendarle ne bo škandaliziralo, A 506 volivcev. »Narodu« gre za ušesa, ker je za občinske volitve izreklamirala SLS okrog petsto ljudi, ki ne bivajo več v Ljubljani. To razburjenje kaže čudno vnemo za tiste, ki v Ljubljani — nimajo volivne pravice. No, za nekaj se mora brigati tudi »Narod«. A Konkretno dejstvo. »Narod« bi rad konkretna dejstva. Če mu jih povemo, jih ne bo videl, ne slišal. Najbolj konkretno dejstvo je pač to, da je »Narodovo« pisanje res tako prazno, da zbuja le »pomilovalen posmeh«. 53 kandidatnih list za 48 po-siancev. V Bosni in Hercegovini je vloženih 53 kandidatnih list. Cela ta dežela voli 48 poslancev. V sarajevskem okrožju je sedem list za sedem poslancev, v mostarskem 11 list za 10 poslancev, v tuzlanskem okrožju je 11 list za enajst poslancev, v travniškem okrožju 8 lisi za 7 poslancev, v bihaškom okrožju 6 list z« 6 poslancev. Okrajni kandidati i mojo torej ti malo nade, da prodro. Radičeva polomija v Dolnji Lendavi. Dne 20. avg. je prišel Stjepan Radič i Dolnjo Lendavo, da bi obdržal shod. Koma; r-> je pojavil, se je pričelo tako kričanje, da> j« moral oditi, ne da bi spregovoril besedice. Na tančnejše poročilo sledi v prihodnji številki. »■■■■■■■»■nBHnaHr Občni zbor »VZAJEMNOSTI« bo v četrtek, 25. avgusta 1927 ob pol 3 popoldne v posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne«, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, blagajnika in nadzorstva; 2. Odobritev letnega računa; 3. Volitev odbora in nadzorstva; 4. Slučajnosti. Takoj nato bo občni zbor Duhovnega podpornega društva. V Ljubljani, 20. avgusta 1927. ODBOR. »2e res, da imamo več denarnih sredstev nego. vi v starem kraju; toda vzbujanje narodne zavesti, neprestano pozivanje k skupnemu delu, to bi moralo prihajati iz stare domovine, iz Slovenije. Mi v Ameriki smo sredi materijalističnega vrvenja, smo kakor posamezni drobci razbite ladje na neizmernem raz-ljučenem morju; vi v stari domovini bi nam morali neprestano oživljati narodni idealizem ter zbirati, organizirati širom Amerike razmetane drobec. No, in kaj storite za nas? Kako nam skušate ohraniti slovenski idealizem? Če izvzamem par gospodov, ki dopisujejo v naše časopisje, nas pustite, da se sam: borimo, kakor se vemo in znamo. Kaj čuda če bomo v ameriškem materializmu utonili.' Hudo mc je spekel očitek. »Pa kako naj bi se začelo poboljšanje?« sem skesano vprašal. »Poboljšanje? Mar ne bi mogli listi — na'; imenujem n. pr. »Slovenca«, ker ste Vi slučajno pristaš SLS — stalno, dan za dnevorc prinašati poročil o ameriških rojakih, n. pr o porokah, smrti, rojstvih, nesrečah itd. v naših rodbinah? Mar mislite, da bi bilo to listu na škodo? Z nobeno rečjo se nc bi stik take navezal, kakor uprav s takimi osebnimi novicami. Iz tega stika bi se razvilo zanimanje tudi za druge zadeve v stari domovini, n. pr za knjige, časopise.« »Knjige, časopisi v stari domovini imaie med vami v Ameriki malo kupcev.« "Ker jih ne poznamo. Koliko naših rojakov pa, menite, ve za Mladiko ali Razgled ali Dom in Svet ali Ljubljanski Zvon«? »Meni se zdi, da vam Amcrikancem gre dolar sploh težko izpod palca,« sem pripomnil z neko negotovostjo. O klerikalen? osebnem režimu na magistratu in o klerikalcih in ljubljanski mestni klavnici Dnevne novice Slovenska žena, kako boš sodelovala v sedanjem boju? volivnem S kroglico ne moreš še pripomoči do zmage možem, ki imajo v roki usodo slovenskega naroda. Pač pa lahko s svojim razumnim in vztrajnim delom onemogočiš vpliv nasprotnega tiska, ki razvija prav v tem času vso svojo moč, da prepreči izvolitev naših mož. Ako je tvoj oče, mož, brat zaupnik v tvojem domačem kraju, podpiraj ga pri njegovem težkem delu. Prevzemi njegovo domače delo, da se on lahko v zadnjih dneh nemoteno posveti delu kot zaupnik pri velevažnem udejstvovanju, od katerega je odvisna verska, narodna in gospodarska bodočnost slovenskega naroda. * » * k Slovenci iz Westfalskega obiščejo prihodnji teden svojo domovino, V sredo, 24. avgusta prispe posebni vlak z 600 izletniki na Jesenice ob 6. url Tu se vrši sprejem na postaji, katerega naj se udeleže vse naše kulturne organizacije. Prvo noč prenoče na Jesenicah. Naslednje jutro se odpeljejo na Bled, kjer bo na otoku sv. maša. V četrtek popoldne obiščejo Brezje, kjer opravijo svojo romarsko pobožnost. V petek, 26. t. m., pa pridejo okrog pol 11. ure v Ljubljano. Sprejema na postaji naj se udeleže vsaj zastopniki naših ljubljanskih prosvetnih, mladinskih in strokovnih organizacij. V sprevodu gredo v hotel »Union«, kjer jih pogosti s kosilom ljubljanska mestna občina. Iz Ljubljane se podajo k svojim znancem. Vrnejo se 3. septembra preko Maribora. Prosimo, da p. n. občinstvo prijazno sprejme naše izseljence, kateri si morajo v tujini iskati bornega kruha. Pokažimo jim v dejanju, da so nam dragi, prisrčno ljubljeni, bratje in sestre! ir Cenjene naročnike, ki za avgust še niso poravnali naročnine ali imajo morda šc kaj drugega zastanka na naročnini, opozarjamo, da bomo prihodnje dni pričeli z ustavljanjem lista. Kdor se čuti prizadetega, naj s primernim nakazilom takoj poskrbi za redno prejemanje »Slovenca«. ir Cenj. inserenti naj dvignejo pisma pod šiframi: Lepo stanovanje, Eksistenca, Spretna in poštena, Popolna varnost, Hiša 5000, 300.000, Štev. 124, Točen 5239, Državni uradnik v pokoju, Posojilo, ki so že dalj časa shranjena v naši upravi. ir Umrl je včeraj v Kamniku gosp. Franc Zupan, zavarovalni zastopnik, bivši trgovec in gostilničar. Pokojni je bil po celem kamniškem okraju splošno znan in priljubljen. Pokopali ga bodo v ponedeljek popoldne ob pol štirih. Svetila mu večna luč! Preostalim naše sožalje! ir Pevska zveza — radovljiško pevsko okrožje priredi v nedeljo, dne 28. avg. 1927, ob pol 4. uri popoldne v Kat. del. prosvetnem domu na Jesenicah pevski koncert, pri katerem nastopi skupno 200 pevcev in pevk, nosijo naslov lepaki, ki so razobešeni po gorenjskem kotu. Brez dvoma nekaj novega za naše kraje, ker zapojo na enem odru pevski zbori iz Jesenic, Begunj, Koroške Bele, Mo-šenj, Kranjske gore, Gorij in Radovljico posamezno po dve pesmi raznih skladateljev in končno vsi zbori skupno Kimovčevo »Zaročenko« in Klemenčičevo »Oj, povejte ptičke«. »Težko ali pa lahko, kakor se vzame. Težko nam je za vsakim dolarjem, ki ga damo, ne da bi vedeli, za kaj, kako bo porabljen (n. pr. če ga pošljemo v staro domovino); lahko, če vemo, da nam bo ta dolar donašal obresti, koristi.« Ugriznil sem se pri teh besedah v ustnico; zakaj mislil sem si: Sami smo torej krivi, če nam dolarji ne dotekajo. »Kakšne vtise nosite, g. doktor, o nas s seboj v novi kraj?« sem vprašal, da bi spravil pogovor na drug tir. »No, čujte, glede tega Vam moram povedati pa nekaj zelo lepega. Videl sem na tem svojem znanstvenem potovanju dosti sveta, dosti kulture in civilizacije, vse sem motril s paznimi očmi, zlasti z očmi zdravnika, pa Vam rečem dvoje: Nikjer nisem videl toliko zdravih, rdečeličnih otrok kakor v Sloveniji, in nikjer se ženstvo tako okusno, fino ne oblači kakor v Ljubljani.« »To pravite pač kot Slovenec, torej vsled domoljubnega predsodka,« sera lahno pripomnil. »Nikakor ne! Glede ženstva naj se le v toliko popravim, da sem sličen fin okus našel samo še v Stockholmu, sicer pa vztrajam pri svoji trditvi,« *To je vsekakor za naše ženstvo zelo laskava sodba. Kako si razlagate to dejstvo? Ali to delajo naše šivilje, ali podnebje, ali estetična izobrazba?« »Kaj jaz vem! Dejstvo pa zame obstoja.« »Ali smem to Vašo sodbo, g. doktor, razglasiti tudi v časopisu?« bi bil moral g. doktorja vprašati, pa sem pozabil. Razglašam jo brez njegovega dovoljenja. Naj mi oprostil Ljubljančankam (in vsem Slovenkam, ki jih je tiste dni g. doktor videl), pa bo ta kompliment gotovo vsaj deloma dobro del. Da je omogočen vsakomur vstop k poučni in tudi zabavni prireditvi, je vstopnina določena na 10, 8, 6, 4 in 3 Din. Posetimo redkost vsi in pokažimo, da imamo smisel za prelepo panogo v prosveti, gojenje petja. Vlakovne zveze so vsestransko ugodne. Poleg tega čujemo, da bo isti dan tudi žrebanje velike loterije v korist Kat. doma na Jesenicah, na kar smo tudi radovedni vsi, ki imamo srečke, kdor jih pa Se nima, naj jih takoj kupi. k Vabilo. Nekdanji »radovljiški soldatje 1914—1916« imamo ob desetletnici svoj prijateljski sestanek v nedeljo, dne 21. t. mes., popoldne v Radovljici. — Kom. Iglič. ir Žrebanje efektne loterije za gradbo Ljudskega doma v Novem mestu se vrši dne 13. novembra 1927, kakor nam poroča akcijski odbor na različna tozadevna vprašanja. ir Na Golico) V nedeljo, dne 28. avgusta 1927, se izvrši odkritje spomenika, ki ga je postavila četa finančne kontrole na vrhu Golice svojemu tovarišu Alojziju Brinšku, ki je izgubil po morilčevi roki kot žrtev svojega poklica leta 1924. svoje mlado življenje. Prijatelji planin, pohitite ta dan na vrh priljubljene Golice! k Na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili razredni izpiti dne 25. in 26. avgusta. Učenci, ki so se prijavili za izpit, na» pridejo v zavod dne 24. avgusta popoldne. Za one učcncc, ki so bili za leto 1927./28. na novo sprejeti v zavod sv. Stanislava, bo vpisovanje v petek, dne 2. septembra, za dosedanje učence pa v soboto, dne 3. septembra. k Na drž. moškem uči!"!;' <".: -»• Ljubljani bo vpisovanje v I. letnik ch*> £9. avg. 1927, od 8. do 10. ure, v 1. razred vadnice pa dne 29. avg., od 10. do 12. ure. Ponavljaini (razredni) izpiti se vrše 29. in 30. avg. po sporedu, ki je objavljen na črni deski. Vpisovanje v II. do IV. letnik ter 2. do 4. razred vadnice bo 1. septembra od 8. do 11. ure. Zrelostni izpiti sc vrše dne 1 septembra (pismeni), 2. in 3. septembra pa ustni. KUPUJTE SREČKE II. STADI0NSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.— k Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje v I. letnik v ponedeljek, dne 29. avgusta, od 9. do 12. ure. Vpis se dovoli le onim učenkam, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom brez zadostne ocene dovršile 4. razred srednje šole ali napravile završni izpit z enakim uspehom na meščanski šoli. Predložiti morajo krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. — VI. razred dekliške vadnice in v otroški vrtec je vpisovanje v torek, dne 30. avgusta, od 9. do 11. ure na podlagi krstnega (rojstnega) lista in izpričevala o cepljenih kozah. — V II. do IV. letnik učiteljišča in 2. do 4. razred dekliške vadnice se bo vpisovalo v soboto, dne 3. septembra, od 9. do 11. ure. Prinesli je s seboj zadnje letno izpričevalo ozir. šolski izkaz. Ponavljaini ozir. razredni izpiti se prično v ponedeljek, dne 29. avgusta, ob 8. uri. Pismeni zrelostni izpit je 1. septembra, ustni zrelostni izpiti pa 3. septembra. — Podrobna pojasnila so razvidna na oglasni deski v veži šolskega poslopja. ■k Meščanska šola v Ribnici. Z ozirom na vesti o ukinitvi III. in IV. razreda na tukajšnji meščanski šoli sporoča ravnateljstvo, da se prične redni pouk v vseh štirih razredih dne 6. septembra t. 1. V ponedeljek, dne 5. septembra, je ob 8. uri dopoldne sv. maša v farni cerkvi s poklicanjem sv. Duha, katere se udeleže učenci(-ke) z učiteljstvom. Vpisovanje v prvi kakor tudi v druge razrede je 1. septembra dopoldne od 8. do 12., popoldne od 2. do 6. ure v ravnateljevi pi-•sarni. Razredni in drugi izpiti se vrše v času, kakor so prizadeti obveščeni in po navodilu na uradni deski v I. nadstropju šole. Opozarjamo na razglas v cerkvi 28. t. m. * Smrtna nesreča. Finančni stražnik g. Zerjal pri Sv. Križu pri Litiji je na službenem potovanju tako nesrečno padel z motocikla, da mu je kri zalila možgane in je na poškodbah umrl. k Povratek ameriških izletnikov. Snoči je odpotovalo iz Ljubljane po francoski liniji Kolodvorska ulica 35, štirideset ameriških Slovencev, tretja skupina, ki je prispela spomladi na obisk v Jugoslavijo. Odpeljali so se z brzovlakom ob 21. uri, polni najlepših spominov proti Havre, kjer se bodo dne 24. avgusta vkrcali na sloveči brzoparnik »Paris<', last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Transatlantiquc«. Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in na ponovno svidenje! •k Revijo slovenskih narodnih noš priredi slovensko ženstvo ob času jesenske razstave od 17. do 26. septembra v Ljubljani na velesejmu. Tekmovanje narodnih noš združeno z obhodom po mestu pa bo na nedeljo, 18. septembra. Ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, bo gotovo kar | najlepše uspela. Treba pa je, da se delavne | prireditelje podpre z vseh strani in skrbi, da j tudi moška narodna noša ne izostane. Sta- ! jerska, Koroška, Prekmurje, tržaška okolica, Beneška, Belokrajina, ta dan je vaš, zastopajte ga častno. Vse prijave in dopise je nasloviti na urad Ljubljanskega velesejma. * Natečaj za scenične osnutke. Uprava velesejma razpisuje ob priliki jesenske razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba« (17. do 26. septembra), natečaj za scenične osnutke za O. Zupančičevo »Veroniko DesenlSko«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Št. Florjan-ski« in za poljubno slovensko izvirno ljudsko ali pravljično igro, z štirimi nagradami po 1000 Din, 800 Din in dve po 600 Din. Osnutki naj se izdelajo v barvah, v velikosti 30 X 51 cm s pasportujem vred s pogledom in tlorisom, vseh dejanj odnosno slik. Osnutki naj se vpošljejo na naslov Velesejem Ljubljana do 12. ure 14. septembra t. 1. (velja datum poštnega pečata) v zaprtih kuvertah, ime z geslom. Natečaja se lahko udeleže vsi slovenski oblikujoči umetniki. Žirija se objavi naknadno. Rezultati natečaja bodo objavljeni na dan otvoritve razstave. Nagrajeni osnutki so last velesejma z avtorsko pravico nagrajenca. * Število brezalkoholnih gostiln v Sloveniji hitro narašča. Dejstvo, da v splošnem dobro uspevajo, dokazuje njih potrebo. Naj bi ne bilo župnije brez lokala, v katerem se gostje okrepčajo in razvedrč, ne da bi jih kdo silil k pitju. k Preložitev cerkvenega shoda. Ker se vrše 11. septembra skupščinske volitve, se bo vršila cerkvena slovesnost v znani Marijini cerkvi v Dobovi pri Brežicah že 8. septembra. P. n. župni uradi naj blagovolijo oznaniti to spremembo vernikom s prižnice. k Težka nesreča v Rušah. V Rušah se je v petek popoldne težko ponesrečil delavec ruške tovarne za dušik Alojz Šober. Padel je doma s skednja ter si zlomil hrbtenico v križu, ključnico in več reber. Domači so ga našli nezavestnega ter so poklicali mariborski rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. k Dunajsko vremensko poročilo za 21. avgusta: Napoveduje se pretežno jasno vreme. Temperatura se bo dvignila. k Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ima izredni občni zbor v nedeljo, dne 18. septembra t. 1., ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red po členu 14., točka 1—5 pravil. Poleg tega volitev novega odbora in pregledovalcev računov po čl. 15. in 18. pravil. Glede občnega zbora opozarjamo na določbe čl. 13. pravil. — Za odbor: Joža Bekš, tajnik; Ant. Svetek, načelnika I. namestnik. k Strela. Dne 16. t. m., v torek, je ob deseti uri udarila strela v hišo Janeza Plešca v Preski, ki je do tal pogorela. Štiri požarne hrambe so obvarovale okoli stoječe hiše, da niso postale žrtev požara. k Uradni dan »Okrajnega gremija trgovcev v Celju« za okraj Gornjigrad. V četrtek, dne 25. avgusta t. 1., uradoje tajnik »Okraj-nega gremija trgovcev v Celju« za člane gor-njegrajskega okraja predpoldne od 8. do 12. ure v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne F. Veršnik in od 2. do 6. ure popoldne v Mozirju, in sicer v občinski pisarni (posebna soba). k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legata v Mariboru dne 12. septembra t. 1. Prospekti, pojasftila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100. k čebelarski tečaj, ki je trajal tri dni, se je zadnji petek zaključil v Osijeku. Priredilo ga je hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo. Vodila sta ga učitelja Ljubič in Kaučič. Tečaja se je udeleževalo 45 oseb, med njimi 35 orožnikov, ki hočejo uvesti čebelarstvo na svojih orožniških postajah. k VII. učiteljski kongres se vrši te dni v Skoplju. Prisostvovalo je okoli 1800 članov. k Največje srbsko prosvetno druStvo »Prosveta« v Sarajevu praznuje svojo 20let-nico. Pri manifestacijski proslavi je v imenu vlade govoril dr. Vlada Andrič. Kupujte srečke v korist zgradbe novega društvenega doma na Jesenicah! Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta! k Strašna suša v Hercegovini. V Hercegovini je tolika suša, da ljudje po 12 ur daleč hodijo po vodo. Mnogo živine je vsled pomanjkanja vode poginilo. V Bileču dele vodo na karte. ■k Požar v južni Srbiji. V selu Morane, obč. Dračevo, okraj Skoplje, je izbruhnil pretekli teden požar. Najprvo je začel goreti kup sena, potem se jih jc užgalo pet in šupa, polna sena in žita. Na zidovih šupe se je sušil tobak, ki je s šupo in kar je bilo v njej, ves zgorel. Škoda kakih 15 do 20 tisoč Din. Ogenj so zanetili ali otroci ali kak bugaraš. To se še ne zna. V selu so naseljene tri slovenske družine: Alojzij Ipavic iz Idrije, Anton Cerovac in Ivan Draščič iz Sv. Martina pri Buzetu v Istri. Turki, Slovenci, Srbi, vsi so požrtvovalno gasili, da so rešili vas. Ce bi le malo veter povlekel, gotovo bi vsa vas zgorela, ker imajo ljudje po dvoriščih polno slame in sena zunaj. k Pri slabem počutku je naravna »Franz-Josef«-grenčica zelo prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki znatno zmanjšuje težkoče in večkrat zanesljivo koristijo že maie množine. Dopisi zdravnikov za ženske bolezni so- glasno hvalijo zelo milo učinkovitost »Franz-Josef« vode, ki je zelo primerna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v vsen lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k »Drž. vpokojenec«. Inserenta, ki je na svoj oglas pod gornjo šifro v naši upravi dvignil več ponudb, uljudno prosimo, da vrne ponudnikom izvirna spričevala. Med temi ja namreč mnogo važnih dokumentov, ki jih do-tičniki neobhodno potrebujejo. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe * Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za družabno potovanje v Palestino. •k Svetlopisfi papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2. L. Vilhar, urar v Ljubljani se je preselil iz Dunajske ceste na Sv. Petra cesto St. 36 (pri Zmajskem mostu). Cjufoljana © Odlikovanje. Pri jetnišnici deželnega sodišča v Ljubljani je bil odlikovan jetniški paznik g. Leopold Faganel z srebrno medaljo za civilne zasluge. G. Faganel je služil kot jetniški paznik polnih 35 let ter bil vzoren tovariš, ki je dajal vsem drugim stanovskim tovarišem zgled, bodisi v službi, kakor tudi izven nje. Faganel je bil vpokojen z 31. junijem 1927. O »Ljubljana« ima v torek ob osmih zvečer vajo za mešan zbor radi udeležbe pri sprejemu westfalskih Slovencev. Pevovodja. O Izjavljam, da jaz nisem napisala v SI. Narodu dopisa, v katerem se očita magistratu nesocijalnost, niti nisem nikogar prosila zato, niti o zadevi komu pripovedovala; nasprotno, hvaležna sem g. komisarju, da mi je za dobo moževe vojne vaje odkazal podporo, hvaležna pa tudi moževim tovarišem, ki so mi prisko-čili na pomoč. Take dobrotnike, ki čvekarijo v Slov. Narodu, pa odklanjam. — Neža Arko, Lj. grad. G Ostro streljanje na Barju. 16 artilerijski polk iz Ljubljane bo vršil dne 22. in 23. avgusta (samo dopoldne) ostro streljanje na prostoru, katerega omejuje: državna cesta Ljubljana—Škofljica—Pijava gorica, Cesta na Ig—Planinlca—Jezero—Podpeo in reka Ljubljanica. Vsled prošnje poveljstva polka se to tudi javno razglaša s pozivom, da prebivalstvo predkrajev mestne občine ljubljanske: Ilovca, Hauptmanca in Črna vas naznačena dneva ne zapušča svojih domov, ne dela na svojih poljih in ne pase svoje živine na tem okrožju. Polk bo postavil svoje straže na najvažnejših pravcih, kakor tudi napise: »Pozor — ostro streljanje!« »Kako se naučim fotografirati« je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10__ 0 Posredovanje za delo in službe v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica, št. 12. Prosta mesta so za podobarskega in kamnoseškega pomočnika in za vajence, ki se žele učiti mizarstva, pletarstva, usnjarstva, pasarstva, sedlarstva ali brivske, mesarske in steklarske obrti. V nekaterih slučajih je mogoče dobiti vajencem tudi stanovanje iu hrano pri mojstrih. Službe iščejo kot pomočniki: strojni ključavničarji, železostru-garji, avtomehaniki, mizarji, kolarji, sedlarji, usnjarji, čevljarji in krojači. Učnega mesta iščejo vajenci, ki se žele učiti ključavničarstva, krznarstva, pekovske iu fotografske obrti. Mojstrom iu delodajalcem priporočamo, da sporoče vodstvu Rokodelskega doma, kadar žele dobrega pomočnika ali pridnega vajenca; ustmene prijave se sprejemajo vsak dan od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. G Obrtniška stavona zadruga ima v po-nedeljek, 22. t. m., ob osmih zvečer v Rokodelskem domu svojo 4. javno načelstveno sejo. Vljudno vabljen; vsi, ki so se že priglasili ali se nameravajo priglasiti v članstvo, zlasti pa gospodje, ki so bili v predzadnji seji. Na-daljuje se razgovor o poslovniku. — Načelstvo. G Dr. Dereani, Kongresni trg 14, zopet redno ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. G Začetek šolskega leta 1927-28 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih. Mestni ženska realna gimnazija: Vpisovanje za gojenke, ki žele vstopiti v I. razred se vrši v četrtek, 1. septembra od 9. d0 11. ure. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši go-jenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugih zavodov se bodo vpisovale v petek, 2. septembra od 9. do 11. ure. — Razredni izpiti se vrše 25. in 26. vsakokrat ob osmih in po razporedu, ki je javljen na deski v veži. — Dopolnilni izpiti se vrše 27. avgusta ob osmih. — Enoletni Irgovski tečaj. Vpisovanje je določeno na petek, 16. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit je v soboto, 17. septembra ob 8. Pouk se prične v ponedeljek, 19. sept. ob osmih. — Enoletna gospodinjska šola. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra ob devetih zjutraj v poslopju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob osmih. © Na II. clokl. niešP. Soli v Ljubljani bodi pismeni p ) navijal ni in razredni izpiti dne 27. t. m., u Ini dne 2(1. in 30. Pismeni završni izpiti dne itO., ustni 31. Vpisovanje je 1. sept. od 8 do 12 in od 14 do 16. Novo \ stopivša učenke morajo prinesti tudi krstni list s seboj. © Dentist H. Koder zopet redno ordinira. © Ivanka Praznik, papirna trgovina, ustanovljena 1903, je sedaj: Erjavčeva cesta 2. žrebanje" loterIje društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I Or. Krekova gospodinjska šofa v Zg. Šiški pri Ljubljani. (K slikam v današnjem Hustr. Slovencu«.) Dr. Krekova gospodinjska šola, ki je bila ustanovljena 1. 1913, je bila nastanjena od svojega začetka do novembra 1925 v najeti hiši v Selenbur-govi ulici št. 1, od koder se je v novembru 1925 preselila v grad »Jama«, o katerem že Valvazor govori v svoji knjigi. Vsled raznih ovir se pa ni mogel vršiti pouk v istem šolskem letu (1925-26) ter se je reden pouk pričel zopet šele 16. okt. 1926 v navadnem obsegu; pričela se je namreč letna dnevna šola, v zimskih večerih se je vršil zimski večerni kuharski tečaj zn boljšo kuho, in zdaj od 6. jul t. 1. naprej se pa vrši letni večerni kuharski lečaj za boljšo kuho: ob danih prilikah je pa pouk v konzerviranju. Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. šiški je meščansko - gospodinjskega znača ja, podrejena ministrstvu trgovine in industrije ter ima poleg tega ekonomski oddelek z velikim vrtom, obsegajoči m približno 3 ha. • Pouk je teoretični in praktični ter obsega: verouk, vzgojeslovje, slovenščino, gospodinjsko knjigovodstvo, državoznanstvo, socialno ekonomijo, hranoslovje, nauk o gospodinjstvu, nauk o serviranju, boljšo kuho, šivanje perila in oblek, krojno risanje, gospodinjska opravila (pospravljanje, razno snaženje, pranje, likanje itd.), sadjarstvo, čebelarstvo in pa vrtnarstvo. Priložene slike nam kažejo mlade gospodinje v svojih učnih prostorih pri praktičnem pouku Na vrtu ekonomskega oddelka je že vpeljan intenziven vrtnarski pouk v celotnem obsegu s čebelarstvom in rejo malih živali, zajcev itd. V ekonomskem oddelku se pa še ne vrši pouk, pričel se pa bo čimpreje mogoče, že radi svoje važne glavne naloge, ki je razen preskrbe zavoda z živili in poglabljanja znanja v hrano-slovju Itd., vzbujanje smisla in razumevanja kmet-skega stanu, vpoštevajoč istega, stika z istim, vzbujanje zavesti enote meSfan«kega in kmetskega stanu in smisel skupnega sodelovanja v povzdigo kulture in moči naroda. Novo šolsko leto se prične s 15. septembrom; prospekte razpošilja vodstvo proti povračilu poštnih stroškov 2 Din. — Vodstvo. Motrili or □ Danes ob pol 11 dop. na skupščino Krščanske šole, ki se vrši v dvorani Zadružno-gospodarske banke! □ Socialistične hujskarije ne poznajo nobene meje! Na nekaterih sestankih so so-cijalisti napadali društvo za zidavo Magdalen-ske cerkve, češ da ne vedo, kako je z denarjem. Društvo je pred kratkim imelo občni zbor, kjer jc bilo o tem podano poročilo. Ako hočejo socijalistični hujskači o tem kaj vedetf, naj postanejo člani društva, pa bodo že izvedeli! □ Zgradba velike stanovanjske hiše za železničarje. Enako kot v Ljubljani in Zagrebu namerava ravnateljstvo državnih železnic tudi v Mariboru zgraditi veliko stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Poslopje, ki bo zgrajeno v obliki paviljonov ter bo tvorilo celo kolonijo, bo stalo v želez, trikotu ob Tržaški cesti. Z delom se bo pričelo že na pomlad, tako da bo tekom prihodnjega poletja in jeseni to poslopje popolnoma gotovo. Ker bo v njem našlo streho veliko število rodbin, bo s tem zopet znatno pomagano k odstranitvi stanovanjske bede v Mariboru. □ Nova dela akad. slikarja g. Stiplovška. Akademski slikar g. Franjo Stiplovšck je izdal II. mapo svojih znanih lesorezov »Stari Maribor« z motivi iz najstarejših in zanimivih mariborskih ulic, stare sinagoge, Alojzijeve cerkve od dravske strani itd. Po mnenju strokovnjakov in kritikov spadajo ti lesorezi med najboljša dela g. Stiplovška. ki si je kljub mladosti pridobil v naših umetniških krogih najboljši re-nome. Cena mapi z 12 lesorezi je 500 Din. □ Okrožni agrarni urad v Mariboru po-is®bu|e za nastanitev urada sposobne prostore v mestu Maribor. Morebitni interesenti naj dostavijo do 15. septembra 1027 omenjenemu uradu kolkovane ponudbe. Natančnejši pogoji «o razvidni v uradu dnevno od 8. do 12. ure. □ Pretep zaradi — trboveljskega Fakina. Znano je, da socijalisti na svojih protestnih shodih nikdar ne omenjajo uboja delavca Fakina v Trbovljah. Vsled svojega najnovejšega političnega prijateljstva tega nc morejo. Delavci sami pa si o tem večkrat katero pikro povedo, tako da je taka beseda povzročila predsinočnjim pravi pretep med socijalisti samimi, ker se mnogim čudno zdi, da njihovi voditelji te zadeve nikdar ne obravnavajo. O Stekline sumljiv pes v Mariboru. Mestni fizikat je doznal, da sc je v četrtek 18. avgusta 1.1. pojavil v Mariboru stekline sumljiv pes, ki je napadel In poškodoval dve osebi. Od teh sc jc zglasila dne 18. t. m. na mestnem fizikatu ena oseba. Po izjavi drž. varnostne stražnice št. I. jc bil pes lovske pasme z usnjatim nagobčnikom na vratu, pes je pobegnil neznano kam. Vse osebe, ki so bile zadnje dni v Mariboru ugriznjene od kakega psa, se poživljajo, da se nemudoma zglasijo na mestnem fizikatu, Frančiškanska ulica št, 8, ker sicer ni izključeno, da podležejo steklini. □ Trg za prirejanje tombol. Doslej so sc vršile tombole na Glavnem trgu. Mestni svet je določil, da se imajo na prošnjo policije vršiti bombole na Trgu svobode, ki jc tudi bolj pripraven za take prireditve. □ Več mesecev brez prave strehe. Več mesecev je stanoval z ženo ter otroci pod obokom glavnega mostu upokojeni stražnik invalid Kralj. Bil jc deložiran svojčas in ker se mu ni dalo nobenega stanovanja sc je zatekel v skrajni sili pod most. Kralju jc nakazala mestna občina stanovanje v Vrtni ulici št. 9. □ Ukraden čoln. V noči od petka na soboto je bil ukraden lastniku broda med Me-ljem in Pobrežjem 500 Din vreden čoln. Tatovi so čoln odpeli od broda ter se z njim odpeljali. O čolnu ni dosedaj nikakega sledu. □ Kolesarska tatvina. Delavcu Ivanu Vaupotiču, uslužbencu pri lesni trgovini Mc-jovšek, jc bilo izpred pošte ukradeno kolo, last g. Mejovška. Kolo je znamke Brcnnabor« ter je vredno 2000 Din, Celje 0 Vsem krajevnim organizacijam SLS v celjsko-vraiiskein okraju! Dan obračuna z nasprotnico slovenskega ljudstva, njegovih narodnih iu verskih vzorov in njegovega solidnega gospodarstva, z SDS, prihaja bliže in bliže. Dan skupščinskih volitev pa bo tudi dan obračuna o našem delu. Zavesti je treba. da je uspeh volitev bistveno odvisen od vztrajnega, požrtvovalnega in odločnega dela naših krajevnih organizacij. Tajništvo vam je dalo v okrožnicah in na zaupnih sestankih podrobna navodila za volivne predpriprave :n za delo na sani dan volitev. Skrbite, da postanejo la navodila dejanja! Vse, kar se vam je nasvetovalo in naročilo je sad skušenj in more neprimerno močno vplivati na izid volitev. Poudarjam zlasti: Ali imajo krajevni odnosno akcijski mlbori redne seje? Ali so volivni imeniki prepisani? Ali imate stalno evidenco o vseh pojavih nasprotne agitacije? Alj ste pomnožili z lastnimi sredstvi časopisje med volivci? Storite vse, tla ne izostane od volitev niti eden volivcc in da vsi volijo prav! Naša skrinjica je prva, ne nehajte tega že danes poudarjati! V nedeljo, dne 4. septembra popoldne se vrši v Celju ali pa na kraju, ki ga bomo določili, III. okrajna tajniška konferenca. Navzočnost tajnikov vseh krajevnih organizacij je takrat brezpogojno potrebna. Gg. tajniki naj se na to že danes pripravljajo. Obiranje hmelja in hmeljska trgovina ne srne in pri dobrem pristašu tudi ne more biti niti malo razlog, da v delu za čim uspešnejšo manifestacijo za politiko SLS dne 11. septembra popusti. Bratje, veselo v boj za pravdo našo in proti izdajalstvu slovenskih in krščanskih interesov! — Tajništvo SLS v Celju. 0 Tombola »Orla« v Vojniku. Kakor smo že enkrat sporočili, priredi v nedeljo, dne 4. septembra, popoldne ob treh »Orel« v Vojniku na vrtu gostilne Rudolfa Štanteja veliko tombolo v korist orlovski organizaciji v Vojniku. Danes že tudi lahko povemo, da je glavnih dobitkov kar deset in to: šivalni stroj, moško kolo, telica, gramofon, blago za moško obleko, blago za žensko obleko itd. Kolo in šivalni stroj sta izložena v izložbenem oknu tvrdke Gams v Gaberju. Tombola naj bi dala lepo se razvijajočemu >Orlu« v Vojniku potrebno gmotno podlago. Gotovo bo prijazni Vojnik in ljubezen do naše orlovske mladine ta dan privabila v Vojnik obilo prijateljev mladinskega gibanja. 0 Preminul je vpokojeni železničar g. Anion Trriovšek, slar 75 let. — Na Lavi je v starosti 78 let umrl g. Ivan Seničer, vpokojeni železniški čuvaj in oskrbnik veleposestva Lanovž. Naj počivata v miru! . 0 Imenovanje. Predstojnik okrajnega davčnega oblastva v Celju finančni tajnik g. dr. Ernest Močnik je imenovan za finančnega svetnika v I. kat. 5 skupini. — Čestitamo! 0 Prosta, stanovanja. Nastopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: a) drugič objavljena stanovanja: Kralja Petra cesta 23, Lopan Jakob, -1 soba, 1 kuhinja v I. nadstropju; Za kresijo 18, Find-eisen Henrik, 1 soba brez štedilnika, podstrešje; Zavedna 49, Plevčak Josip, 1 soba s štedilnikom, prizemlje. — B) Prvič objavljena stanovanja: Miklošičeva ulica 8, HUlinerbein Aleksandra, 1 soba, I kuhinja, pritličje; Za kresijo 16, Fiiideisen Henrik, 1 soba, 1 kuhinja, pritličje; Gaberje 86, Pitšnik Franc, 1 soba brez štedilnika, pritličje; Za kresijo 1, Inocente Ivan, 2 sobi. I kuhinja, 1. nadstropje; Bukovžlak 45, Trobiš Anton, 1 soba s štedilnikom, pritličje; Razlagova ulica 3, Valli Albert, 3 sobe, 1 kuhinja, 1 poselska soba, pritličje; Kasaze 9, Kolobar Fric iu Terezija, 2 sobi, 1. nadstropje; Razlagova ulica, 2 sobi, 1. kuhinja, pritličje. — Za ta stanovanja se morejo prijaviti v smislu čl, 8 zakona o dopolnitvah k zakonu o stanovanjih od 23. oktobra 1926 ediuo le državni uradniki, premeščeni po službeni potrebi v področje celjskega stanovanjskega sodišča. Prijave se sprejemajo v pisarni stanovanjskega sodišča vsak dan od desetih do polenih opoldne. Ako bi se tekom osmih dni ne prijavil nikak od gori omenjenih zaščitencev, se bo smatralo, da se dotlej semkaj premeščeni državni uradniki za predmetna stanovanja ne potegujejo. 0 Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju priredi v nedeljo, dne 4. septembra 1927, ob treh popoldne v proslavo blagoslavljanja avtoniolorne brizgalne. Na predvečer se vrši bakljada pri ge lutniici. Čisti dobiček cele prireditve je namenjen nabavi gasilnega orodja. 0 Pri celjskem državnem pravdništvu je imenovan za namestnika državnega pravdni-ka g. dr. Juhart Albin, doslej sodnik pri celjskem okrožnem sodišču. Jesica pri Ljubljani Volitev župana in obč. svetovalcev. Včeraj popoldne se je vršila prva seja novoizvoljenega obč. odbora. Izvoljen je bil naš župan in osem svetovalcev. Kako so se nasprotniki zmotili in farbali volivce z razcepom SLS, so najbolj pokazale te volitve, ko je bil soglasno v. vsemi glasovi naših odbornikov obeh list (16) izvoljen za župana dosedanji župan g. Janez Sever, nosilec II- liste SLS za svetovalca, kot podžupana pa g. Vinko A h 1 i 11, nosilec 1. liste SLS. Ostali svetovalci so: Sitar Fr., Stcžice; Sever Lovro, Kleče; Dimnik Miha, Jarše; Plevnik Nace, Tomačevo; škerlep Jože, Mala vas; Bolta Ivan, Tomačevo; Dolničar Janko, Stožice, — vsi naši pristaši. Na naših listali so bili izvoljeni še sledeči odborniki: Kunaver Janez, Kleče; Lenče Leopold, Savlje; Dobnikar Fr., Jezica; Cunder Lovro, Stožice; Avbelj Ivan, Tomačevo; Dobovšek Fr., Stožice, k aterj vsi skupaj (16) tvorijo enoten večinski klub SLS. (Zanimivo ,je zabeležiti še dejstvo, da so za našega župana glasovali tudi trije socialisti, dočim je ostala opozicija oddala prazne listke.) Sestanek kluba SLS se je vršil tidioj po končani seji. Govorilo se je o bodočem delu obč. odbora ter so bili tozadevno podani odnosni referati, kateri so bili soglasno in z odobravanjem sprejeti. Vsem posestnikom in lastnikom! V dnet 23., 21. i 11 25. t. 111. pride v našo občino zemljemefec evidenčnega urada zemljarinskega katastra, ki bo na razpolago vsem občanom v obč. pisarni in sicer prva dva dni za k. o. Ježico. zadnji dan pa za k. o. Stožice. Vsak, kdor je na svoji zemlji zadnji čas imel kake spremembe, t. j., ako je posamezni kos parcele (ne celo parcelo) odprodaj, ima pravico, da zahteva popravo katastra, da ne bo plačeval davka za zemljo, ki ni več njegova. Premeniba posesti. Gg. Vinko Ahlin in M. Če-ren sla prodala svojo hišo ob Dunajski cesti (bivšo Godežovo) lesnemu trgovcu v Dravljah, g. Ivanu Leskovšku. Nova pekarna. Kakor smo zvedeli, se namerava otvoriti na Jezici nova pekarna in sicer v hiši g. Leskovška. Omnibus Jezica—Ljubljana. Vložena je prošnja in s slrani občine že dovoljena koncesija za avio promet med Ljubljano in Ježico, odnosno Črnučami, po potrebi tudi sv. Krištof. Vozni red in postaje sporočimo, glede cen izvemo, da bo za eu dinar cenejša kot sedanja. Vič Osebna vest. Premeščen je z Viča v Šiško g. p. Bogdan Markelj. Tombola. Danes dopoldne ob 3 se prične lombola Prosvetnega društva na Pavličevem vrtu. Poleg tombole petje, godba, šaljiva pošta itd. — Vljudno vabljeni! Novo mesto Novi most. čez potok Težka voda pri Šmihe-lu bodo zgradili nov železobetonski most. Stari leseni most se nahaja že v razpadu ter je za vožnjo zaprt. Dne 18. t. m. popoldne je bil na licu mesta uradni komisijski ogled, nakar se je vršila oddaja zgradbe. Ker se nahaja ta most ravno na meji občine Šmihel-Stopiče in Novo mesto, bodo, kakor se čuje, troške te stavbe delili obe -občini. Težka nesreča. Posestnik Anton Stih v Je-dinščini pri Novem mestu ie kopal dne 18. avgusta popoldne pesek v svojem kamnolomu ne daleč od Jedinščine, pri čemer je rabil tudi smodnik. Ko se ni hotel podkop užgati, je bil tako nepreviden, dn se je holel prepričati, ka j da je temu vzrok. Ko je ogledoval podkop, je ta eksplodiral ter je cel vklad vdaril v njega in ga strašno razmesaril po glavi, prsih iu rokah. Obvezali so ga za silo, naložili na voz ter odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Poškodba Stiha je zelo težka. Novi stroji za parilo žago na Gorjancih. Te dni so pričeli prevažati z novomeškega kolodvora nove stroje na parno žago na Gorjancih namesto po zadnjem požaru poškodovanih starih strojev. Kakor se zeli, se bo obrat tamkaj kmalu zopet nadaljeval. Pojava volkov. V gozdovih Hudoba pri Novem nieslu so se pojavili volkovi, ki so raztrgali' že več ovac. Da se to zveri pokončajo in preženejo, se je odredila za nedeljo, 21. I. 111., velika gonja za volkovi po gozdovih proti Racloha. E11 oddelek lovcev prične gonjo od Urinih sel, drugi pa od Podgrada proti Radohi. Pri tej gonji so bo gledalo, rla se pride na sled tudi divjim prašičem,^ ki se nahajajo v goščavi pod Kadoho v velikem številu in napravljajo na polju občutno škodo. Volkovi so se semkaj priklatili skoro gotovo iz kočevskih gozdov, divje prašiče pa je zanesel svoi čas semkaj graščak Gorjany, bivši lastnik Radohe in Gorjancev. Lovcem obilo sreče! Osebna vest. Vladni svetnik g. M- Kaki, dosedaj okrajni glavar v Črnomlju, je dospel 19. t. 111. v Novo mesto ter prevzel Iu iste uradne posle. G. okrajni komisar dr. J. Orožin pa jc odšel pretekli teden na novo službeno ineslo v Kamnik. Neurje. Dne 3. avgusta zvečer jo razsajalo v okolici Vel. Korena, občina Ambrus, glavarstvo G. okrajni komisar dr. J. Orožim pa je. odšel precej debela toča ter povzročila na poljskih nasadih občutno škodo. Polovica jesenskih poljskih pridelkov je uničenih. Okrašen peron. Že nekaj časa sem je opažati, da je notranjost železniške postaje okrašena. To je delo Jos. Starihe, postajnega odpravnika. To je tih, a delaven mož, ki je znan po umetno, lastnoročno izdelani ptičnici, katere sliko je lani prinesel »Ilustrirani Slovenec« Želeti bi bilo le, da bi sc okrasila na kak načir tudi zunanjost postaje in pot do nje. Trjfoovlie & Delavci, otresite sc suženjstva! Po dr. Koroščevem govoru na sestanku SLS minoli četrtek nam mnogi pristaši drugih strank izjavljajo, da bi radi vstopili v SLS, ako se ne bi bali terorja, psovk itd. Naš slovenski delavec jc v svojem jedru pač dober in je bil v dnu srca vedno naklonjen naši stranki. Toda ljudje, ki krošnjarijo s socijalizmom, so ga sterorizirali. Če kdaj, je sedaj prilika in čas, da se delavstvo tega terorja osvobodi in krene na lastno pot. Treba je lc prezirati psovko in zabavljanje, pa sc bodo nasprotniki kmalu naveličali in dali tudi mir. zjz Onemogla jeza. Nad krasno uspelim četrtkovim sestankom pristašev SLS, na katerem je govoril naš voditelj g. dr. Korošec, se hudujejo naši demokratje in ga hočejo omalovaževati v sobotnem -Jutru« — češ da se je naš voditelj na lastne oči prepričal, kako slabe so šansc za SLS v Trbovljah. — No, mi smo prav zadovolini, kar je menda glavno, samo kesamo sc, da nismo napovedali javnega shoda, ker g. dr. Korošca vsi spoštujejo in bi ga bili vsi radi poslušali, kakor nam splošno zatrjujejo. Vtis dr. Korošca jc bil impozanten, kar tudi nasprotniki nc morejo utajiti. Pa še nekaj •— čc so šanse za SLS tako neugodne, zakaj se nas pa vedno nadleguje z raznimi kompromisi? Danes popoldne v Društveni dom na vrtno veselico. Koncertira rudarska godba, bo bogat srečolov in mnogo lepe zabave. Meščanska šola. Vpisovanje se bo vršilo dne 1. septembra ob 8 do 12 in od 14 do 16. Ta dan naj sc zglase z izpričevali vsi oni, ki žele vstopiti v I. ali II. razred. Učenci, ki vstopajo v I. razred, naj pridejo v spremstvu staršev ter predlože razen zadnjega šolskega izpričevala še. rojstni list ali izpisek iz matične knjige. Ponavljalni izpiti se bodo pričeli dne 25. avgusta, privatni čez I. razred pa 29. t. m. Obakrat naj sc zbero vsi prizadeti učenci ob osmih v I. a razredu ter prineso s seboj neka.' pol papirja. CašJko Tatu je zasačil gosp. župnik Jakob Kosi pri sv. Lenartu nad Laškim v svoji sobi. Župnik je sobo hitro zaklenil in poklical sosede. Tat je skočil iz sobe, ljudje pa za njim. Prijeli so ga v hmelju, zvezali in oddali orožništvu v Jurklošter, to pa sodišču v Laškem. Neokusen napad na lelovišiarja. >Jutro« z dne 9. avg. 1927, št. 186, je med novicami napadlo dr. Basta, ki se je na oddihu mudil v Laškem, in mu očitalo stvari, ki ne odgovarjajo resnici. Dr. E. Bast ni bil nikdar izgan iz naše kraljevine, ni se udeleževal bojev na Koroškem na sovražni strani in zato ni res, da bi bil streljal na Slovence. Ljudje, ki dr. Basta poznajo s Koroškega, izjavljajo, da je bil dr. Bast Nemec mirnega značaja, v vsakem oziru pošten in nikdar sovražen Slovencem. Toliko resnici in gostoljubju na ljubo. ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»»♦»»»♦♦♦»♦»»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j« Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigama v Liubliani. Dopisi Kočevje Renovacija. Na zunaj so prenovili dvonadstropno hišo dijaškega doma, bivša last g. II. Vcnuša. — V Majcrhofu ie popravil in reno-viral svojo hišo mesar g. Morscher. Tako dobiva Kočevje vsak dan lepše lice. Odstraniti bi bilo treba še hišo nasproti gimnazije, ki le kazi mesto, ker stoji ob glavni — Ljubljanski cesti. Občni zbor Krekove mladine. V nedeljo, 2-1. I. m., ob pol 5 popoldn se bo vršil v prostorih li Beljana redni občni zbor Krekove mladine. Kot zastopnik pride lov. Metod Hočevar iz Ljubljane. Za člane ubveznol Ljutomer. Podružnica : Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 28. t. m., ob 8 zjutraj v osnovni šoli vrtnarsko predavanje. Govoril bo o umnem vrtnarstvu strokovni učitelj g. Fr. Vardjan iz št. Jurija ob južni železnici. Pridite vsi člani ter privedite seboj tudi gospodinje, zlasti dekleta, ker bodo slišale marsikaj koristnega za povzdigo našega vrtnarstva. Če bo priložnost, bo še govoril okr. ekonom g. Štampar o okulaciji i. dr. Uljudno vabi odbor. Iz Bohinja. Tu smo imeli dosedaj vedno prav ugodno vreme, ki je letos napolnilo Bohinj z gosti, da primanjkuje prostora V petek zvečer je prišla z Goriškega silna nevihta, ki pa izvzemši nekaj pobitih šip in izruvanih smrek ni naredila večje škode. V nedeljo, 14. t. 111., smo imeli pri sv. Janezu lep koncert, s katerim je ljubljanski kvartet« končal svojo turnejo, ki jo je priredil v korist Aljaževi kapelici v Vratih. G. pevci so želi za svoje mojstrsko proizvajanje obilo pohvale, kakor tudi tu bivajoči g. prof. J. Mlakar za svojo dovtlpno razlago pomena koncerlovega. Ker je govornik na-glašal, da bodo damo, ki so med odmorom pobirale prostovoljne prispevke za kapelo, raje sprejele >papir ko nikelj , so se gostje zlasti češki in tudi nemški tej prošnji tako velikodušno odzvali, da se je nabralo 1800 Din. Ker so se koncerti v Aljaževem domu na Kredarici, v koči pri jezerih in v Zlato-i'ogu tudi jako dobro obnesli, je ljubljanski kvartet gotovo nabral nekaj tisočakov iepo vsoto in bo tako s svojo požrtvovalnostjo izdatno pripomogel, da se bo zadnja Aljaževa želja izpolnila. ■I............ ...................................H,f)lflll ZAVETIŠČE ZA MAČKE IN PSE. Ta napis se blišči na pročelju lepe hiše št. 124. ulica Moulin de la Tour v Geiiviilier-su na Francoskem. Zavetišče je zgrudila gospa Ka 111 iia Dugacette. V veži stoji popisje Gordon-Beneta, lastnika . Ne\vyork Heralda«, ki je prvi sprožil to misel. (Hotel jo je uresničili tudi na našem Lokrumu, kamor je zahaja! vsako leto.) Zavetišče je namenjeno psom. mačkam, opicam, kuncem in sličnim, kateri se izgubijo, oziroma ostanejo začasno ali pa trajno brez gospodarja. Razun lepili prostorov m ■spalnic ima hiša ra/sežen vrl za sprehode, operacijsko sobo, bolnico /, ambulanco, lekarno, kuhinjo in kopalnico, (('e je blizu tudi norišnica, poročilo ne povfe ...) Dostojanstvenike, ki so prišli iz Pariza k Ivorilvi, jc pozdravil lajež več slo »vpofcojencev« vseh pasjih rodov. Gospodarstvo Tiiim poročilo. Ljubljana, 20 avg. Deželni pridelki. Za presojo položaja na naših tržiščih siji bile velikega pomena izjave poljedelskega mlbisira o želvi in carinah, ki smo jih včeraj objavili. Iz uradnih podatkov je razvidno, d i so bile alarmantne vesti o slabi žetvi v velikem delu pretirane. Pridelek jc sicer manjši kakor lani, vendar ne za toliko, kolikor so znale povedati privatne pa tudi drugo cenitve. Sicer bi se dalo o uradni statistiki marsikaj napisati, toda dejstvo jc, da so bila prva poročila o izredno slabem pridelku pretirana. Pšenica. Tendenca za pšenico je bila zlasti v drugi polovici tedna slaba. Tržišče se je zelo pomirilo. Cene so na naših tržiščih celo nazadovale. Kakor je iz izjav poljedelskega ministra razvidno, bomo letos imeli za izvoz okoli 20.000 vagonov pšenice. Ker sedaj ne konvenira izvoz in ker se tudi konzum vzdržuje večjih nakupov, je pričakovati znižanja cen. Če hočemo konkurirati na inozemskih trgih, se bo morala po sedanjih cenah v inozemstvu sodeč pšenica znižati na 2.00 fko šlep, da bo zmožna konkurence. To velja za slučaj, da ne bi cene na svetovnih tržiščih narasle in bi tako avtomatično prišli do tega, da bo izvoz konveniral. Koruza je tudi popustila. Tendenca je slaba, to pa radi nazadovanja cen v i Argentiniji ter radi dežja v producentskih državah v Evropi. Danes se plačuje za koruzo fr. Viukovci 217.50, bačka po 210—212.50. Rž je tudi slaba. V Bački notira'danes za kg 285. Blaga v rži ni, ker producenti blago zadržujejo. Oves. Bosanskega ovsa ni dosti na trgu in se je celo podražil. Bosanski notira danes 192.50 nakl. postaja. Bosansko blago je letos lepo belo in našemu konzumu zelo konvenira. Sedaj je koncentrirana trgovina z ovsem v Belgradu. Slavonski notira 205 par. Vinkovci. Moka se nudi pri nas po visokih cenah, toda konzum je slab. Izvažali je letos ne bomo, vendar je gospodarska, potreba, da s i nlčlarica izvaža. Tako bo moka zopet oteževala naš domači trg in je pričakovati v beli moki celo krize in padca ccn. Razlika med posameznimi številkami, ki je včasih znašala 50 par, se je sedaj znižala na 20 in manj. Otrobi so danes v posameznih pokrajinah v ceni zelo različni in so cene pri nas nizke. Zato je gotovo računati z dvigom cen, da :;o neenakosti izenačijo V Sloveniji je povpraševanje za debele otrobe in klajno moko. V ostalih delih države je povpraševanje za drobne otrobe. Kakor omenjeno, kaže tcndenca za otrobe pri nas navzgor. Fižol pride pri nas na trg drug teden. Cene so za ribničana in prepeličarja 3.40—3.50, za in pa Ion pa 3—3.20. Sedanje cene, ki so razmeroma visoke,, stoje pod vplivom vesti o ponesrečeni letini na jugu. Kakor vse kaže, bo prišla sčasoma do veljavo kalkulacija cen za izvoz. Kolikor smo dobili vesti iz inozemskih držav, ki so glavni kupci za naš izvoz, je bila povsod dobra letina za fižol in tako ni računati z dvigom cen, pač pa z nazadovanjem. Kajti večina našega fižola ne pride v poštev za tuzemski trg, pač pa za inozemstvo. Seno. Kakor smo že omenili v tržnem poročilu prejšnje nedelje, je tendenca za seno čvrsta. V Sloveniji je računati s srednje dobrim pridelkom, v nekaterih krajih celo z zelo dobrim kakor n. pr. od Blok proti Logatcu. Vojaška uprava menda hočo nakupovati seno na Dolenjskem po 40 Din, kar pa je z ozirom na sedanje cene sena odločno premalo Na proslem trgu se gibljejo cene okoli 75 Din. Hmelj Niirnberg, 18. avg. Dovoz 10 bal, promet 10 bal; tendenca mirna. Cene nazadujejo; srednji virtemberski 225. Bombažne tkanino in predivo. V zvezi z dvigom cen bombaža so narasle tudi cene za predivo in tkanine, .posebno za prve. V Stuttgartu, vodilni nemški borzi za bombažno blago, so cene predi vu poskočile za 4 cento (dolarske) za kg, ceno tkanin pa za 0.23 dol. centa za m. A tfr 'k Obrtniški krediti Narodne banke. Kakor smo pred nedavnim poročali, je Narodna banka sklenila, da kljub ustanovitvi Državne obrtne banke daje še naprej obrtniške kredite. Toda kakor sedaj javljajo, Narorlna banka ne bo več dajala obrtniških kreditov. Informirali smo se v Belgradu in izvedeli sledeče: Na zadnji seji uprave se o tem sploh ni razpravljalo. Povprašali smo ludi pri podružnici v Ljubljani, kjer so nam izjavili, da so krediti ukinjeni in da niso prejeli nobenih drugih obvestil iz centrale. Sporazum med češkoslovaško in avstrijsko papirno industrijo, Iz Prage poročajo, da se vrše med Češko in avstrijsko papirno industrijo glede prodaje na Madjarskem in na Balkanu pogajanja. Češkoslovaške tvornice bodo opustile konkuriranje ua avstrijskem trgu. avstrijske tvornice pa prepustilo Balkan in Madjarsko češkoslovaškim tvornicam. Nova konkiironoa za naše tovarne kos. Kakor poročajo iz Varšave, je že začela graditi znana družba »Ver. K8nigs- und Laura Httttec novo tovarno kos, da se Poljska osvobodi uvoza iz Nemčijo in Avstrije. Tvornica bo izvažala i na Balkan. V sadjarstvu hočemo imeti izdaten in reden lvr dohodkov. To pa moremo doseči le z dobro razvidno sadno trgovino. Razvoj in napredek sadne trgovine je zavisen od kakovosti našega sadnega pridelka. Čim bolj bo njegova kakovost ugajala, tem ugodneje se bo razvijala sadna trgovina in tem bolj bodo rastli dohodki sadjarstva. Kakovost našega sadnega pridelka pa danes v splošnem še ni taka, da bi v vsakem oziru ugajala sadni trgovini. Kako jc treba sadno drevje kultivirati in kakšne uspehe to rodi. bo pokazala sadna razstava pnvorloni letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 20. septembra I. 1. v Ljubljani. Tu bo razstavljeno tudi razno namizno sadje v ameriških zavojih, ki drže okroglo po 20 kg in ki se bodo po najzmer-liejSlli cenah prodajali. Letošnja kmetijska razstava. Ugodni uspehi, l;i so jih dosedaj dosegle jesenske kmetijske razglas v, so dali upravi velesejma in merodajnim go= spodnrsldm organizacijam nadaljnjo pobudo za pri-rejanje takih razstav, ki so poklicane, da pomagajo našemu kmetijstvu do novih uspehov. Letošnja razstava, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra v Ljubljani na velesejmu in bo imela 6 raznih oddelkov, ima namen dvignili trgovino s tistimi pridelki,,pri katerih je odvisen nadaljni razmah produkcije predvsem od boljše trgovine. Važen namen zasleduje pa tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje dosedanjih uspehov. Ker bo imela razstava trgovsko obiležje, bodo vsi razstavljeni pridelki naprodaj in se bodo obenem sprejemala naročila na razstavljenev&l&a. szvesza V pondeljek 22. avgusta se vrši v dvorani Akademskega doma sestanek zborovodij ljubljanskega pevskega okrožja. Začetek ob 10 dopoldne. Ker so na sporedu zelo važni razgovori glede, bodočega dela, je udeležba vseh nujno polrebna. — Vpoštev pridejo zlasti kraji: Sora, Preska, Smlednik, Šmartno pod Šmarno goro, Črnuče, Ježica, Šl. Jakob ob Savi, št. Vid nad Ljubljano, Dobrova, Brezovica, Tomišelj, Ig, Šmarje, Rudnik, Sostro iu D. M. v Polju, Vič, Mavčiče in Ljubljana. — Istočasno se vrši tudi v pondeljek 22. avgusta sestanek zastopnikov kranjskega okrožja v Kranju v Ljudskem domu. Začetek ob 11. Na sporedu jo. tudi volitev okrožnega odbora. Pismena vabila so bila pravočasno razposlana. — Poroča delegat iz Ljubljane. Radovljiško pevsko okrožje priredi 28. avgu-sta ob pol 4 popoldne v dvorani Delavskega doma na Jesenicah pevski koncert v. zelo zanimivim sporedom, ki ga še objavimo. Nastopi 8 zborov posamezno in potem skupaj v rlveh točkah. Vso Gorenjsko že naprej opozarjamo na to volezanimivo prireditev I IX. pevski tečaj priredi P. Z. v dneh 14. in 15. septembra v Cerkljah ob Krki in sicer za les-kovško in videmsko dekanijo. Okrožnice se bodo pravočasno razposlale. Vse predpriprave vodi g. kaplan in obl. poslanec Tomazin v Cerkljah. Knjige in revije »Zgodovina (rrmoslnegn pokrrtnc. Tako je naslov knjigi, ki jo bo izdala »Sveta vojska v Ljubljani ob priliki 25 letnice pokreta. Knjigi bo dodana izredno zanimiva statistika. Delo bo do-tiskano začetkom septembra. "Poizvedovanja Pozabljena knjiga. V petek, 19. t. m., se jc pozabila na klopi glavnega drevoreda v I i-vohiu knjiga ->Acuisc dc Montmidi«. Ker knjiga ni last izsjubitclja, se najditelj vljudno prosi, da io odda v •ttdiiki na Jurčičevem trdu. Bela vo!na in platno naj se suši na soincu! Sušite Vaše belo perilo na soincu in vetru. S pravilnim sušenjem dosežete že polovico uspeha v pranju, naravno da se mora tudi pri pranju pravilno postopati. Z milom nikdar ne drgnite nežne strani tkanine, ker bi vsled tega porumenela in postala hrapava. Namočite perilo raje v penečo Luxovo raztopino, katera je za tkanino povsem neškodljiva. Zanimivosti Misterijozni Houdini. Ali je bil veliki mojster moderne čarovnije, Houdini, ki je lansko leto umrl, v resnici fizični medij? Ali ni bilo vse, čemur se je čudil ves svet, samo zvijača. Ko je pobegnil iz zapečatenega zaboja, ne da 1 >i bili pečati odlomljeni itd.? Sir Artur Conan Doyle, znani avtor Sherlock Holmesovih romanov, je načel to vprašanje v avgustovski številki Strand Magaziua. spisu omenja več posebno uspelih dejanj Houdinija. Nekoč je šel na Ho-lsndsketu v neko pletarsko šolo, kjer so okoli njega spletli košaro. Brez vsakih težav je prišel iz te košare. Nekoč so ga postavili v papirnato vrečo ter ga zapečatili. Prišel je iz vreče, ne da bi bila ta količkaj poškodovana. Ker je hotel vedno še kaj novega pokazati, se je dal v tovarni za led »zamrzniti« v veliko kepo ledu, a tudi iz te se je oprostil brez tuje pomoči, ne da bi bil led poškodoval. V Californiji so ga šest čevljev globoko v zemljo zakopali, prišel je iz groba na dan, brez posledic in popolnoma čvrst. V Leeds na Angleškem so ga v pivovarni sodarji zabili v velik sod, a kmalu je bil zunaj. 2. decembra leta 1906. je v Detroitu s težko vklenjenimi rokami skočil raz most Old Belle lsle v reko ter se v ledeni vodi oprostil železnih vezi. 26. avgusta 1907. so ga vrgli v zaliv v San 1'racisku z na hrbtu zvezanimi rokami ter 75 kg težko kroglo na nogah. Hitro se je oprostil vseh okovov ter priplaval na suho. V Nevvyorku so ga ukovali v žeiezje ter vrgli v East River, a tudi tu je dokazal, da ni okovov, katerih se ne bi mogel oprostiti. Višek vse umetnosti pa ie napravil v Bri-stolu. Izdelovalci zabojev so ga pozvali, naj se da zapreti v zaboj. Ker je prislal na poziv, so ga položili v zaboj, ki je bil narejen iz 1 colo močnih desk, a na konceh so pribiti dvojne deske. Vse vkup pa so zbili s tri cole dolgimi žeblji. Ko je bil zaboj zabit, so ga povezali z močnimi vrvmi iu trije možje so z vso močjo vrvi nategnili ter privezali. Končno pa so vse skupaj povili v blago, kakršno se rabi za zastore. V 95 sekundah je Houdini stal pred strmeči m občinstvom. Srajca je visela na ujem strgana v koscih. Mizarji so pregledali zaboj ter ugotovili, da .'e popolnoma cel ter vezi nepoligane. Legije izgubljenih stvari. Neverjetno za naše pojme je, koliko raznih predmetov Angleži v teku enega leta zgubijo. Na železnici, avtih, taksih, busih, v gledališčih, kinih, z eno besedo povsod. Kdor zgubi n. pr. par rokavic, misli Je na samega sebe in na škodo, katero ima vsled zgube. Ne pomisli pa prav nič, koliko posla povzroči s leni uradnikom na uradu za najdene stvari. ■V zadnjem času so se v Londonu povpraševanja za izgubljenimi stvarmi po telefonu tako silno množila, da je moral urad razglasiti, da na nobena tozadevna vprašanja telefoničnim potom ne bo odgovarjal. Pred dvajsetimi leti so v Londonu našli 57.820 predmetov na leto, a dandanes jih pa najdejo skoro trikrat toliko, lansko leto n. pr. 163.579. Toda vedeti je treba, da je toliko predmetov najdenih in oddanih, koliko pa je takih, katere najdejo nepošteni ljudje in ne oddajo. Ako kdo pusti v omnibusu ali podzemeljski železnici dežnik ali ročno torbico, mora isto uslužbenec oddati na urad za najdene stvari. Za vzdrževanje tega urada pa je treba na leto vsote 6000 funtov (1,650.000 Din). Kdor dobi svojo stvar na uradu zopet vrnjeno, ne plača uradu ničesar, le par odstotkov vrednosti za onega, ki je stvar našel. V Londonu je največ izgubljenih dežnikov, pravijo da dvatisoč na tedeu. In ravno pri dežnikih je težava pravega najti, ker so si vsi podobni drug drugemu. Ako bi imel lastnik le nekoliko svoj dežnik zavarovan, bi bilo uradnikom delo zelo olajšano. Neki žurnalist je v omnibusu pozabil ročni pisalni stroj. Pogrešil pa ga- je takoj, toda bus« je že odpeljal. Vsedel.se je v taksi ter motorni omuibus prehitel. Vstopil je v bus ter hotel svojo last vzeti, toda sprevodnik je bil drugačnega mnenja in pisalni stroj je moral na urad za najdene stvari in šele, ko je dokazal, da je res njegov in ko je plačal naj-denino, je dobil vrnjenega. Tako ga je pozabljivost stala vožnjo za taksi, zgubo časa in še najdenino je moral odšteti v znesku enega funta (275 Din). Tudi junaštvo. Noč je bila temna in vihar je divjal okoli parnika »Fearon« ter ga premetaval sem in tja. Zdaj pa zdaj ga bo zadela usoda. Naenkrat je strašno zabobnelo ter hreščalo in vsakdo na malem parniku je razumel, da je konec. Parnik je zadel na nekaj trdega, voda je pričela uhajati vanj in treba je bilo misliti na rešitev. Ladja se je že potapljala, parna sirena je tulila, mornarji so letali sem in tja, spuščali rešilne čolne, oficirji so dajali povelja, ljudje kričali, bil je pravcati sodni dan. Otroci in ženske prvi,« so klicali častniki, toda ozirali se niso na to ter skakali v čolne, kdor je preje mogel. Razun enega so bili že vsi čolni polni, ko se prikaže majhna postava Mr. Jenksa, ki je prihajal iz spodnjih prostorov parnika ter v naročju držal mačko. »O,« je zaklical kapitan, -to je gospod Jenks, ki nas je že celo vožnjo zabaval, a sedaj se je pa izkazal junaka. Sam v smrtni nevarnosti se je podal nazaj v spodnje prostore, da reši ubogo mačko. Gospod Jenks, trikrat živijo.« Vsklika-nje junaštvu gospoda Jenksa je pretresalo ozračje, ko je stopal v rešilni čoln. Pozneje, ko so bili vsi na varnem obrežju, je Jenks hvaležno sprejel dvajset funtov, katere so potniki zbrali med seboj ter mu jih darovali za njegovo junaštvo. Vse ga je občudovalo ter mu prirejalo ovacije. Jenks pa ni drugega rekel kot hvala lepa. Zdelo se mu je, da je najprimerneje, ako nikomur ne omeni, da je trdno spal v kajuti in mačka v njegovem naročju ter aa ni za vso nezgodo popolnoma ničesar vedel, dokler tli zaspan prilezel na krov, kjer je že vse potnike videl v rešilnih čolnih. Vendar pa mu je tako poceni junaštvo dobro delo. čudni apetiti. Na Angleškem je vse, kar le kaj premore, v sedanji vročini ob morju. Ne samo družine, katere si najamejo cela stanovanja, tudi samci, za katere so pripravljeni lokali, kamor hodijo na hrano, namreč taki, ki ne marajo za gostilne. Neka Imejiteljica takega lokala pripoveduje, kako različen tek imajo nekateri abo-nenti in kaj si vse naročajo. »Lani sem imela nekega gospoda, ki je ! imel meter dolgo brado in katero je pri vsa- 1 kem obedu vtaknil za telovnik, sicer se je pa vedel prav normalno. Je pa dosti takih, ki nimajo nič posebnega na sebi in izgledajo kaj vsakdanje, njih vedenje je pa abnormalno, zahteve nemogoče in sitnarijo venomer. Skozi tri sezije sem imela gospoda, kateri je ves dan spal, ponoči pa okoli kolovrati!. Nekoč sem se ojunačila ter ga vprašala, kakšen pomen imajo ti ponočni pohodi, a odgovoril mi je tako čudno, da ga nisem mogla razumeti ter je moral odgovor napisati na košček papirja. Zapisal je neko latinsko besedo, katero mi je potem uekdo raztolmačil in bi se reklo po domače, da ga luna trka. Vedno dobim kakega posebneža, vendar ako sicer ni pre-nadležen, in ako ne zahteva stvari, katerih ui ob morju dobiti, ali pa ne vem kakšne natančne postrežbe, potem se ue menim dosti za njegove muhe. Nekdo mi je nosil razne trave iu zelišča, katere naj bi mu pripravila kot salato, in ustregla sem mu. Zakaj bi ne, če pa hoče imeti take nenavadne stvari za hrano. Nekdo je hotel imeti koprive trikrat ua dan, seveda sem se temu uprla. Kdo se bo ukvarjal s takimi pekočimi stvarmi. Neka dania je imela navado, da je vstajala zgodaj ter šla s kosom kruha po travniku, lovila roso ter jo devala na kruh in jedla. Eden gostov ni jedel nič drugega kot črn kruh z medom, soljo in smetano, vsekakor pa je bilo to še vseeno bolje kot pa surova zeljnata glava, surovo meso in šest kozarcev vode na dan, kar je imel neki drugi gost za dnevno hrano. Neki poseb- i než si je jajca sam napravljal. V skodelici jih ' je stepel, kot se to navadno napravi, a jajčje 1 lupine je zdrobil v prah, nato primešal med stepena jajca ter povžil. Nisem brezverka, toda na enega izmed gostov sem bila pa vendar nevoljna, kajti ta je celih dvajset minut molil pred jedjo in seveda je bilo jedilo pokvarjeno in mrzlo, ko je končno pričel jesti. Neka »prismuknjena dama je imela navado, da je imela vedno fosfor pri sebi, smuknila v to ali ono spalnico ali drugo stobo, ter na steno napisala kako »strašilo« ali stavke o smrti, narisala mrtvaško glavo itd. Ponoči se je ta stvar svetila in nekateri praznoverni gostje so se tega tako prestrašili, da so odšli. Da se to ne bi več ponavljalo, sem raje ono damo odslovila. Ko ravno govorim o strahu, naj še omenim, da sem se lani sama prav zelo prestrašila. Okoli devete ure zvečer s-em svojim gostom — imela sem jih sedemnajst — servirala kavo, a vsi so se pritožili, češ da ima poseben okus. Pokusila sem sama in našla, da je kava taka kakor vsak dan. Naslednje jutro pa ni bilo nikogar na izpregled, zaman sem čakala nanje z zajtrkom. Silno sem se prestrašila ter šla gledat, kaj je. Nikjer nobenega glasu, Tresla sem se po vsem životu. Vsi so pomrli, ali pa umirajo, sem si mislila in niti v sobe si nisem iz strahu drznila pogledati. Letela sem po zdravnika. Ko pa sem se z njim vrnila, so vsi sedeli pri zaj- , trku ter so krohotali, da jih je bilo od daleč slišati. Eden izmed gostov je napravil načrt za ta »špas«, da bi me tako prav pošteno potegnili, kar jim je tudi popolnoma uspelo. Danes se smejem, ko se na to spomnim, a takrat se nisem.« Izguba spomina. V naših krajih ni dostikrat slišati o slučajih, da bi ljudje izgubili spomin, tem večkrat pa se to zgodi izven naše domovine. Neka ženska je pred nedavnim časom poslala uredniku londonskega lista pismo, v katerem ga prosi, naj ji pomaga do tega, da se bo spomnila, kdo je in od kod je, da bo zopet prišla med svojce. Prišla je ua dirkališče in od tu dalje jo je spomiu popolnoma zapustil. Neki ugleden trgovec severne Angleške je neke nedelje zjutraj šel od doma, da odda pismo na pošto. Ker se ni vrnil domov, so ga pričeli iskati po vsem mestu in okolici, toda brez uspeha. Zadevo so izročili v roke nekemu detektivu in ta ga je kmalu izsledil, da se je trgovec podal peš v London. Ker ni imel sredstev, je gredoč prosjačil za hrano in pre-nofišče. V Londonu pa je sled zopet zgubil in vsako prizadevanje, da bi ga našel, je bilo zaman. Par let pozneje so ga našli v neki revni vasici ob morju, kjer je pofnagal ribi- Kočevski pritlikavci Mici, \Villi in Ema Kčistner, prva 36, drugi 24, tretja 26 let stara, doma iz Prerigl ana Kočevskem. Potujejo po svetu pod vodstvom ravnatelja, s katerim je Ema (na desni od gledalca) zaročena. Stariši kočevskin pritlikavcev s svojimi otroci pred rojstno hišo v Preriglu. (Obe fotografiji je izvršil g. Dornig, fotograf v Kočevju.) Mala legenda. (Paul Keller — J. Pucelj.) Bila sla dva angelca v nebesih, ki sta se dolgočasila. Pojdi, greva na kup peska, ki nam ga je nakopičil ljubi oče,- je rekel prvi. »Pojdiva,- je rekel drugi. In šla sta na kup peska, kjer je gosto nakopičeno ležalo zmee poleg zrnca, in sta se igrala. V največjo zabavo jima je bilo, da sta polnila srebrno kupo s peskom in jo spet šumeč iziivala. Končno je rekel prvi angelček: Ah, to je dolgočasno. Pojdi, bova vzela mikroskop in bova opazovala eno izmed zrnc.« »Dajva,« je rekel drugi. In splazila sta se v laboratorij Boga Očeta in sta vzela mikroskop. Morala sta paziti, da ju niso zasačili, ker kaj naj taki majhni angelci z mikroskopom? Oni o tem malo razumejo in bi lahko kaj pokvarili. Pa angelca sla se izmuznila neopaženo s svojim mikroskopom k peščenemu kupu. »Eno zrnce deniva pod lečo, nič več,« je rekel prvi. »Deniva je,« je rekel drugi. In vzela sta> zrnce iz srebrne kupe, ga položila pod lečo in opazovala. »Kaka burka,« je vzkliknil prvj. poglej, kako mrgoli!« »Kako mrgoli! je rekel drugi. »Kaj vse tiči v takem zmeu,« je rekel prvi s priznanjem: Glej, eni gredo nad druge, ena vrsta beži, druga teče z® njo — smešno.« »Smešno, je rekel drugi. »Zdaj ni celih vrst več videti. Na hrbtu ležijo. Drugi tečejo in stegajo roke ali tipavce. Kaj je pač neki to?« •Da, kaj je pač neki to? je rekel drugi. Kavno tedaj je prišel mimo Bog Oče. Milo se je nasmehnil, toda resno, iu je rekel an-gelcema: »Dajta sem mikroskop; kaj razumejo otroci — o bitki narodov pri Lipskem!: Koliko izdajo Angleži za vesel jačenje. Brez dvoma so Angleži eden izmed najbolj zabaveželinili ljudi na svetu. Neznansltc vsote izdajo za šport, igre, gledališča itd. Danes je n. pr. na Angleškem 15.000 godb, katere potujejo iz kraja v kraj in veljajo kot umetniške. Vse te igrajo najmanj pet dni v tednu, mnoge seveda za ples, kajti z modernimi plesi so Angleži na višku. Preračunali so, da te godbe zaslužijo na leto nič manj kot osem milijonov funtov, kar je toliko kot dve miljardi in dvesto milijonov dinarjev, toraj šestino našega državnega proračuna. Toda te vsote še niso vse, kajti to je samo za godbo. Ogromne vsote stane najemnina lokalov, razsvetljava, okrepčila, pijače, večerje, toalete itd. Računaio, da izdajo samo za plesne čevlje 3 milijone funtov (825 milijonov dinarjev) na leto. Toda to še ni vse. Premožen človek vendar ne bo šel na soirejo peš in tudi domov ne, a vse to ga stane številne funte. Skupno izdajo Angleži samo za ples in kar je s tem združenega nad 40 milijonov funtov na leto, to je enajst miljard dinarjev. Ples pa ni edino razvedrilo Angležev, kajti tudi med njimi jjh je silno mnogo ljubiteljev druge vrste glasbe. In koliko stanejo godala, glasovirji, gramofoni, plošče, muzika-lije itd. Vendar pa Angleži sami pravijo, da izdajo v te namene malo v primeri z Amerikanci. Amerikanci izdajo samo za gramofone in plošče na leto tri in pol miljarde Din, za druga glasbila dve miljardi 800 tisoč Din, tako da so njih izdatki za glasbo brez plesa triintrideset miljard dinarjev, a za ples pa 28 miljard dinarjev na leto. V Ameriki obišče kino vsak dan povprečno 20 milijonov ljudi, toraj ena petina prebivalcev, ter izdajo na leto za to 55 miljard dinarjev. Angleži, katerih je skoraj eno tretjino manj kot Amerikancev, pa izdajo za kino en milijon funtov na teden, to je 275 milijonov Din in samo razsvetljava kinov stane na dan 20.000 funtov, t. j. pet in pol milijona dinarjev. Pred vojno je bilo na vsem svetu 60.000 kinogledišč, danes jih je pa najmanj 120.000 in to število se dnevno množi. Med tem ko se kinopodjetja množijo, ima n. pr. London še vedno premalo gledališč, vendar pa so vsote, izdane za gledališča, naravnost velikanske. Na Angleškem ie dvanaist tisoč gledaliških igralcev in polovico jih je vedno zaposlenih. Na plačah prejmejo tri milijone funtov na leto (825,000.000 Din). Toda plače igralcev so le majhen del tega, kar stanejo gledališča. Trenotno je v Londonu najbolj obiskana predstava »Rose Mane«. Računajo, da bo igrana eno celo leto in stroški za vprizoritve so: Igralci 66.000 funtov, avtorji in skladatelji 29.000, orkester 14 000, sce-nerija in garderoba 25.000, razsvetljava in kurjava 10.800, reklama 14.000, veselični davek 48.000 funtov, skupno toraj 205.000 funtov ali nekaj nad 56 milijonov dinarjev. Do< hodkov pa je od vsake predstave okoli 70(1 funtov, kar znese pri 365 predstavah le okoli 50.000 funtov (13,750.000 Din), dobička. Ako primerjamo s kinom, zelo malo. V Londonu je okoli sto gledališč in Londončani znesejo vanje na leto sedem'milijonov funtov, toraj za kino najmanj štirikrat toliko. Na Angleškem jc tritisoč družb, katere potujejo po pokrajinskih gledališčih in samo za vožnje izdajo nff leto 400.000 funtov (110,000.000 Din). Vsega osobja imajo angleška gledališča okoli 30.000. Vse te številke so kolikor toliko statistično ugotovljene, a za dirke pa ni mogoče dobiti prave slike. Niti angleški finančni minister nc ve, koliko denarja se stavi pri številnih konjskih dirkah. Dirkalnih konj imajo Angleži danes 4690, na katere pazi ter jih oskrbuje 2000 konjarjev. Najmanj 500.000 pa ie ljudi, kateri redno obiskujejo dirke. Ako beremo, da je dobil lastnik konja pri dirki 000 funtov, jokei zaslužil na leto 20.000 čem pri njfli delu. Ko so ga nagovorili ter poklicali po imenu, se je branil ter zanikal, da je to on. Naslednje jutro pa je izginil brez sledu in nikdar več ni bilo slišati o njem. Še bolj zagoneten je bil slučaj s trgovcem, ki je stanoval v svoji palači v Londonu. Ko je odhajal, je dejal, da bo najkasneje ob šestih zvečer doma. Ker ga oni večer ni bilo in tudi naslednji dan ne, je žena stvar javila policiji. Leta in leta ni bilo nič slišati o njem in že ga je rodbina smatrala za mrtvega, ko je nekega dne slopil skozi vrata. Kje je hodil in blodil ves ta čas, pa ni popolnoma nič vedel povedati. Pozneje se je zvedelo, da je prebival le par milj proč od svojega doma in le slučajno se je spomnil na doni, ko je šel mimo svoje lastne hiše ter videl ženo, katera je gledala skozi okno. Neki ugleden londonski meščan, ki je bil vnet propagator misijonov, je šel nekoč na sejo za vzhodne misijone. Bil je pri popolnem zdravju in razumu, imel na seji znamenit govor in na potu domov ga je nekaj časa spremljal prijatelj. Domov pa ni prišel, ne oni večer in tudi pozneje ne. Dvajset let pozneje, ga je v neki borni stanovanjski hiši našel neki duhovnik, ki ga je poznal iz prejšnjih let. Nič 6e ni spominjal, ne družine, ne svojega imena in nobenega starih znancev in prijateljev ni poznal. Živel je samo še par mesecev potem in do zadnjega se mu spomin ni vrnil. Neki odvetnik severnega angleškega mesta je šel kot običajno v svoj urad. Bil je v srečnem zakonu in vedno o pravem času hodil domov. Ono jutro pa ne le da ga ni bilo ob navadni uri, pač pa tudi v urad ni bil prišel. .Vse iskanje in poizvedovanje za njim je bilo brezuspešno. Več kot leto pozneje pa ga je neki prijatelj našel v neki londonski restavraciji kot natakarja. Ko ga je ta ogovoril po imenu, je on zmajal z »lavo ter dejal onemu da se je gotovo zmotil in da je njegovo ime Robinsou. »Toda ti si vendar John L... iz M...« je prijatelj silil vanj. »Kaj pa še,« je natakar odgovoril, »mojo ime je Henry Ro-binson in še nikdar v življenju nisem bil v M...« Natakar, oziroma pogrešani odvetnik je drugo jutro izginil in nikdar več ga niso videli, kat da bi se bil v zemljo vdrl. Pred par leti je afriški misijonar duhovnik Hoare izginil in vse poizvedovanje za njim Je bilo brez uspeha. Nekaj mesecev nato ga je slučajno videl neki misijonski brat, kako je kot tesar delal na neki novi stavbi v King Williams To\vnu. Ko ga je ta ogovoril, ni samo zanikal, da je njegovo ime Hoare, pač pa tudi trdil, da mu je misijonski brat popolnoma tuj. Z veliko težavo se je temu končno posrečilo misijonarja pregovoriti, da je šel z njim. V nekaj tednih so ga zdravniki ozdravili in/spomin se mu je zopet vrnil. Pravil je, da se prav nič ne spominja, da je kdaj delal kot tesar in najbolj čudno pri tem je, da je vršil tesarsko opravilo v popolno zadovoljnost, dasi ni preje nikdar imel v roki sličnega orodja. Zelo zamotan je tudi sledeči slučaj. Pred več leti se je neki univerzitetni profesor sprehajal s svojo hčerko po londonskem Strandu. Hčerka se je ustavila pred neko izložbo, on je pa šel počasi dalje. Ker je dalj časa ni bilo za njim, se je vrnil, toda nikjer je ni mogel najti. Izročil je zadevo policiji, a vse iskanje je bilo zaman, dasi so preiskali ves London. Oče je vse svoje premoženje izdal za iskanje izgubljenega otroka, šel je za vsako sledjo, a vse zastonj. Več let po tem dogodku je prijatelj profesorjeve družine naletel na prometni londonski ulici na slabo oblečeno žensko, katera je prodajala vžigalice. Ko jo je natanko ogledal, je v njej spoznal pogrešano profesorjevo hčerko. Nekaj časa ga je ogledovala, nato pa rekla, da ni to njeno ime, vendar pa se ji zdi znano. Vzel jo je s seboj, brzojavil očetu in v par urah sta si bila oče in tako dolgo pogrešana hčerka v objemu. Ko je zagledala svojo nekdanjo okolico in razne predmete, se funtov, ali ga je bil en sam dirkalni konj prodan za 60.000 funtov, potem si lahko predstavljamo, kako velike vsote izdajo Angleži za ta šport. Med športnimi igrami je nogomet na prvem mestu. Danes je tam 7000 profesionalnih nogometašev, a okoli 750.000 pa je amaterjev. Za igrišče v Manchestru n. pr. so morali šteti 50.000 funtov (13,750.000 Din), a nekateri klubi imajo po 50 uslužbencev, ki vzdržujejo igrišče ter vrše druga opravila. Neverjetne vsote plačajo športni Angleži kot vstopnino k igram, kajti nogometa, pri katerem gre za kak pokal, se udeleži do stotisoč oseb. Po železnici jih v takem slučaju pride okoli 50.000. Direktno ali indirektno izdajo Angleži samo za nogomet na leto 12 milijonov funtov (tri miljarde in tristo milijonov dinarjev). V tem pa niso vštete vsote, katere pri igrah stavijo, kajti znano je, da Anglež stavi pri vsaki priliki. Za nogometom sledi -golf, potem cricket in še drugi šport. Igralcev goKa je poldrugi milijon, ki porabijo na leto osem milijonov krogel in polomijo nad en milijon batov. V Londonu samem ter bližnji okolici je 190 golf klubov z 25.000 članov in nič ni pretirano, ako povemo, da samo za golf izdajo na leto deset milijonov funtov (2.750,000.000 dinarjev). Za naše razmere naravnost nepojmljivo, koliko izdajo Angleži samo za zabavo in vendar jih ni niti štirikrat toliko kot pa je nas Jugoslovanov. ji je spomin zopet povrnil, vendar pa ni vedela ničesar povedati, kje se je nahajala ves ta čas. ženski poklici na morju. Ko si je ženska osvojila svet in je zasedla vsa mesta, katera so bila primerna zanjo, je šla tudi na morje, kjer vrši razne poklice. Bile so izjeme, ko so tudi že v prejšnjih časih ženske opravljale moške poklice na ladjah. Tako je n. pr. Miss Victoria Drummod, kateri je bila angleška kraljica Victorija krstna botra, z vsemi potrebnimi izkazili opremljen mašinist parnikov ter je bila kot taka že večkrat na vseh sedmih morjih. Toda, kakor rečeno, to so le izjeme. Mnogo jih gre na par-nike kot natakarice ali postrežnice. Mnogo pa jih čaka, kdaj bo eno ali drugo meslo spraz-njeno, da bi ga zasedle, kajti tudi tu je vedno več ponudb kot pa potrebe. Današnja postrežnica na modernem par-niku mora biti dobro vzgojena, znati mora vse, kar zna bolniška postrežnica, znati mora ravnati z otroci, a znati mora tudi ustreči raznim potnikom, kateri imajo vsak svoje posebne želje. Whiie Star Line ima samo postrežnice v službi, katere imajo tozadevne izkaze in prvovrstne kvalifikacije. V minulem stoletju ni bila postrežnica sprejeta, ako ni bila vsaj 35 let stara, dandanes pa tu ni nobene določbe in so navadno vse mlajše. Tudi pri teh pa so razne stopnje in napredovanja. Moderni parniki imajo posebna igrišča za otroke, kjer jim je na razpolago vse, kar je tu zanje namenjeno, poleg tega pa pazi nanje izvež-bana čuvarica. Plačo imajo dobro, a mnogo več kot pa znese plača, dobijo na napitninah, posebno od bogaiiii Amerikancev. Canadska in Novo Zelandska linija ima tudi že ženske sprevodnice, ki so se izkazale kot zelo praktične. Najvažnejše mesto na pa miku pa je ono predstojnice. Ta mora skrbeti, da je vse preskrbljeno za zabavo potnikov. Ta mora poznati vse, kar zahteva današnja družba. Znati mora več jezikov, biti mora muzikalična, imeti organizatoričen dar, pred vsem pa mora biti ljubezniva, prijazna, biti mora voditeljica vsega, vendar pa tako, da je od vseh spoštovana in čislana. Takih je seveda zelo malo in število onih, ki čakajo na ta mesta, je silno veliko. Edino to je pri teli, da 'navadno niso dolgo v službi, ker se kaj kmalu omožijo. Prilike za to je na parniku več kot dosti. Današnja moda pristriženih las zahteva seveda, da je na parniku na razpolago tudi ženski lasničarski salon, ln v tem oziru je res dobro preskrbljeno, kajti samo prvovrstne moči so tu zaposlene. Na parnikih »Majestic« in »Homeric« so tudi ženske telefonistinje in na »Majestic« in »01ympic< je dobiti vse, nogavice, ovratnice, svileno blago, ročne torbic« in stotine drugih stvari, kakršne vsak čas potniki kupujejo. V teh kioskih so seveda ženske kakor tudi v trgovinicah. Maserke in manikerke, plavalne instruklorice, stenografinje, strojepiske itd. vse to imajo potniki na razpolago. Neka družba ima zaposleno na vsakem parniku po eno vrtnarko: To se sliši nekam čudno, toda na modernem parniku je na tisoče rastlin, na katere je treba tudi paziti, in sicer mora biti za to izurjena roka ženske. »Pravda« piše o neverjetno visokem odstotku ponesrečencev pri sprejemnem izpitu v visoke šole. V Petrogradu znaša njih število 15 tisoč, v Moskvi še več. Pismene naloge so polne >divjaških napak«. Spačene besede vpijejo kakor žrtve kmečkega pretepa. Na literarnem oddelku v Moskvi pišejo kandidati »sinnji« z dvema n, »mras« z s na koncu in moterijal z o v prvem slogu (češ da ima beseda deblo »motor«). Pretežna večina kandidatov ni ničesar vedela o Puškinu, Tolstem, Turgenjevu. Na drž. konzervatoriju so pisali nalogo; »Umetnost in življenje«. Prinašamo eno v celoti. »Znanstveniki so ugotovili, da je življenje univerzalnost, katere bistva ni mogoče ugotoviti. Življenje je ustvarjanje, toda vsak posameznik naj ne bo domišljav. Če kdo hoče ustvarjati, se mora opijaniti; bodisi z naravo ali z vinom in cvetkami. Šele tedaj je človek umetnik. To je pisal Baude-laire. Njegova dela jasno kažejo, da je pijanost edina logika, kajti opijanjamo se skozi vse življenje.« Pikal V Gornem Institutu (Rudarski Akademiji), kjer morajo ljudje poznati višjo matematiko, so zamenjali kandidati 0,1 oz. 0,01. V Trgovskem Institutu je nekdo odgovoril, da so ustrelili Nikolaja II. — buržuji, ker je hotel končati yojno! — Kratkomalo se je ponesrečilo do 75 odstotkov kandidatov. »Ni dvoma, da je večja polovica absolventov srednje šole nepismena. Zna čitali romanc in podpisati svoje ime ter nič več.« Tako poročajo sami sovjetski listi! * * * + Drugi nemški kongres za varstvo narave. Prve dni tekočega meseca sc je vršil v Kasslu drugi nemški kongres za varstvo narave. Navzočih jc bilo tudi več inozemskih zastopnikov, tako zastopnika Narodnega muzeja v Pragi in Češkoslovaške poljedelske Baionasti obroči zelo elastični, trpežni, črne kakovosti skoraj neprodorni, izredno malo obrabljivi Vam omogočijo prevoz daljav, kakoršnih si doslej uiti predstavljati nismo mogli. Conti „Type Ballon" montirate lahko brez premeinbe koles na normalna platišča za obroče z visokim pritiskom. —. Sledilo čas in denar! Viktor Ktohifiiec» Ljjubfliana MmiMNiH^JiMm11IMMU»H )»»)* JI KIX M'/wMrt**Mrr*v. .- 4NNNHMM'■".'/.V. AV.V, -.-/»IMttvflt akademije. Na dnevnem redu sta bili dve točki; zakonodaja za zavarovanje naravnih redkosti in krasot in razmerje šole do varstva narave. Obe vprašanji so vsestransko obdelali poklicani strokovnjaki. Z višjega stališča jc osvetlil vprašanje prof. dr. Frcyer iz Leipziga, ki jc razpravljal o metafizičnem razmerju med pokrajino in narodom, med naravo in kulturo. Označil jc razmerja med pokrajino in narodom kot razmerje it;l ' a ter jo in otrokom in kulturo kot rastlino uterinske dežele. — Kongres je izpopolnjevala predmetna razstava. — Prihodnji nemški kongres o varstvu narave sc bo, vršil v Dresdenu. + Kralj Sizovat umrl. V sijamski pokrajini Kambodža jc umrl tamkajšnji kralj Sizo-vat, star 87 let. Sizovat je bil vdan Franciji in jc 1. 1914. tik pred svetovno vojno obiskal Pariz. S seboj jc bil tedaj pripeljal 200 svojih žena — 300 jih jc bil pustil doma — in dva 'sina, ki ju jc izročil v vzgojo francoski kadetnici. Sizovat jc bil potomcc prastare dinastije, njegovi predniki so vladali v Kambodži že 500 let pr. Kristusom. Ko sc je vozil v Pariz, je bil sploh prvič na potovanju, Ko je na morju nastal vihar, je resno zahteval od kapitana, naj morje pomiri. Kmalu nato je veter res popustil in kapitan jc dobil visok red. REDA ISKALCEV DIJAMANTOV. Medtem ko čujemo tu pa tam le o onih srečnih posameznikih, ki so si na dijamanlnih poljih pridobili premoženje, bi mnogo več paž-nje zaslužila temna slika, katera nam predo-■čuje usodo tisočerih nesrečnežev, ki iščejo dijamantov na novo najdenih poljih v zahodnem Transvaalu. Zivljenski pogoji so v ondot-nih krajih naravnost strašni. Ljudje umirajo v množinah kakor podgane. Posebno mnogo je otrok med umrlimi, ki podležejo radi nezadostne in neprave hrane. Tisočeri iskalci ter njih, družine so sestradani do kosti, le malo jih je, kateri na dan večkrat jedo kot enkrat in še to le nekako koruzno zmes. Tu ni niti najprimitivnejših higienskih določil, zato je z zdravjem lako na slabem. Voda, ki je za pranje peska nujno potrebna, je silno draga, ker jo morajo z motornimi vozili od daleč dova-žati. Tisočeri iskalci sreče so »delo« ustavili ter si poiskali-zaslužka, pri katerem jim je vsaj življenje omogočeno. ANGLEŠKI VISEČI STOLP. V Skegnessu na Angleškem so napravili betonski vodovodni stolp, visok 30 metrov. Ko so ga napolnili z vodo, katere je šlo 200.000 galonov (900,000 litrov), so ugotovili, da se je stolp za dvajset eol (pol metra) nagnil. Ko pa so ga zopet izpraznili, je stolp zavzel zopet prvotno pozicijo. Sedaj stoje pred uganko, kaj je temu vzrok. * Motorni čoln stane 4500 funtov (1,237.500 dinarjev), a oni ua jadra pa le 2000 funtov. Na novem denarju Irske republike vidimo kokoš, prašiča, zajca in sulca. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.0, Brno 441.2. Rini 450, Pariš 458, Oslo 401.5, Langenberg 4(38.8, Berlin 483.0, Dunaj 517.'/, Mttnchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava lili Carigrad 1230, Konigsvvusterhausen 1250. Nedelja 21. avgusta. Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. '— Breslau: 12 zborovski koncert, 15.15 pravljice, 17.30 pomen poljedelske konjunkturne statistike. — Praga: 20 koncert (Smetana, Suk, Dvorak), 22 čas signal, časnikarske in športne vesli. — Leipzig: 8.30 orgelski koncert iz lipsko univerzitetne cerkve, 18.30 problemi modernih velesejmov in razstav, 19 o vulkanih, 19.30—20 o potresih. — Rim: 10.3(1 vokalna in instrumentalna cerkvena glasba, 21.10 instrum. in vokal. koncert. — Pariz: 14 koncert, 21 koncert. — Dunaj: 11 koncert dun. simf. orkestra (Mozart, D'Albert, Fuchs, Liszt), 10 popoldanski koncert, 20 enodejanke: >Doktor Sinipeb, >Miren dom«, »Mali sorodniki'. — Budapest: 16 ciganska glasba, 21 koncert simfoničnega orkestra, 22 Pasovni signal, nato ciganska glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert (Schuberl, Wagner, Leoncavallo, Puccini itd.), 22.30 prenos od ltydza». Ponedeljek, 22. avgusta. Barcelona: 17.40 in 22.10 kvintet. — Praga: 13.15 poročila o industriji, trgovini in obrli, 13.30 in 16.-15 borzna poročila, 19—2'.! prenos iz Salz-burga: Don Juan (Mozart), 22 čas. signal, časni- potretašelrae vnajveCji Izbiri stalno v zalogi pri JETRANC BAR, Ljubljana. Cankarjevo *»a*»r. 5 Telet. 407 karska in športna poročila. — Leipzig: 16.80 nordijska glasba, 20.15 glasbeni večer, posvečen J. Straufiu — Schcnectady: 19.30 in 23.30 orkestralni koncert. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Urno: 14.30 praška borza, vremenska napoved. — Rim: 21.10 koncert lahko glasbe. — Dunaj: 16.15 popoldanski koncert (Offenbach, Čajkovsky, Chopin itd.), 19 prenos iz Salzburga: Don Juan. — Budapest: 17.30 ciganska glasba, 21. 20 časovni signal, nato ciganska glasba. Torek, 23. avgusta. Zagreb: 20.30 večerna glasba. - Praga: 13.15 poročila o industriji, trgovini in obrti, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 popoldanski koncert (Saint-Saens, Liszt itd ), ->l> vremenska napoved, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Toulouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Frankftirl: 12 zvonenje z darmst&dtskega gradu, 18.45 pomen vitaminov za zdravje. — Rini: 17.45 instrumentalni in vokalni koncert. — Dunaj: proslava 100 letnice rojstva Jos. StrauBa. — Miinrhcn: 20.30 orkestralni koncert. — Budapest: 17.05 ciganska glasba, 19 sin-foničen koncert. — Varšava: 20.30 koncert. Sreda, 21. avgusta. Zagreb: 20.30 večer arij. — Broslau: 21. koncert. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 11.80 o industriji, trgovini in obrti, 22 čas. signal, časnikarska in spoirtna poročila. — Frankfurt: 16.30 orkestralni koncert, 20.15 vesel večer. — Brno: 14.30 praška bor/a, vremenska napoved, 19.15 prenos iz brnskoga gledal.: Samson in Dalila (Saint-Saens). — Rim: 21.10 simfonični vokalni koncert. — Pariz: 14 koncert, 21. koncert posvečen avstrijskim glasbenikom. — Langenberg: 20.35 zborovski in orkestralni koncert (Schuberl, Bralnns). — Budapest: 21 ciganska glasba. — Dunaj: 20.05 orkestralni koncert dunajskega sinfon. orkestra (Mendelsohn, Mozart, Smetana, Dvorak). — Varšava: 20.15 večerni koncert, 22.30 prenos od Rydza. Četrtek, 25. avgustu. Zagreb: 20.30 večerni koncert. — Barcelona: 17..40 iu 22.50 kvintet. — Praga: 13.15 Industrija, trgovina in obrt, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 18.15 dobrodelnost v demokratični državi, 20 vremenska napoved, 20.10 koncert, 22 čas. signal, časnikarska in športna poročila. — Toulouse: Cho-pinovi preludiji 19, 20 in 21, 20.45 koncert. — Frankfurt: 16.30 koncert domačega orkestra, 21.15 cello-koncerL (Tartini, Faure, Grahados, Popper). — Brun: 14.30 praška borza. 19 koncert (Smetaiy», Dvorak itd), 21 tamburaški koncert. — Rim. 21.10 prenos iz gledališča. — Berlin: 16 o kitajskem pesništvu, 18.40 uporaba Ronigonskih žarkov v zdravilstvu, 22.30—0.30 glasba. — Dunaj: 21.05 koncertna akademija (Bizet, Verdi, Chopin, Gricg. Liszt itd ). — Budapest: 17.30 ciganska glasba. Petek, 20. avgusta. Barcelona: 18, 21.05 kvintet. — Praga: 13.15 industrija, obrt in trgovina, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenslia napoved, 20.10 pester spored, 21 koncert, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Schoncrtad.v: 19, 23.30, 0.20, 1 in 2 glasba. — Stuttgart: 16.15 koncert, 18.15 o ciganih (predavanje), 18.45 moderne dramo (predavanje), 19.15 pomen radia za šole (predavanje), 20 ljudski koncert- — Toulouse: 10.15 Chopinov i preludiji 22, 23 in 24, 12.30 Chopinovi preludiji 7. 8, 9 in 10, 20.45 koncert. — Brno: 14.30 prafika borza, vremenska napoved, 20 koncert. — Rim: 21.10 »Čardaška princezinja«. — Miinrhen: 1(1 s-Die Meistersiinger von NUrnberg« (\Vagner). — Budapest: 23 ciganska glasba. — Varšava: 18 in 20.30 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 koncert turške godbe. Sobota, 27. avgusta. Zagreb, 20.30 večerna glasba. — Praga: 13.15 industrija, obrt in trgovina. 17 popoldanski koncert, 20 vremenska napoved, 22 časovni signal, časnikarska in spori na poročila, 22.25—22.50 prenos iz Narodnega doma. — Leipzig: 19 zavarovanje eksportnega kredita, 20 »Leteči Holandec«, (Wagner), 23.15 glasba. — Toulouse: Chopinov preludij št. 15, 12.30 Chopinovi preludiji št. 16. 17 in 18, 20.45 koncert. — Hamburg: 16.30 citraSki in jodlerski koncert, 19.15 predavanje za radioamaterje. — Brno: 14.30 oloniuška borza, vremenska napoved, 19.1.) vsQuo vadiš«, prenos iz brnskoga gledališča. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Berlin: 18.40 medicinsko-higi jonske drobtine, 22.30-0.80 glasba. — Dunaj: 16.15 pop. koncert, 22.05 »Poljska kri . opereta. — Budapest: 17.45 in 22.45 ciganska glasba. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba. i -m* t V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče in tast, gospod Franc Zupan zastopnik zav. družbe -Jugoslavija- In banke »Slavija- v soboto dne 20. t, m. po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreti dragega pokojnika bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Šutna št. 46. Kamnik, dne 20. avgusta 1927. ŽALUJOČI OSTALI. m:ae.i oglasi Vsaka drobna vršilca l'SO Din ali vsaka beseda SO par. (Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. Mladenič trgov. naobražcn, priden in pošten, išče primerne službe. - Ponudbe upravi pod: »Zanesljiv št. 6430«. Vojna sirota stara 14 let, z 2 meščan, razredoma, išče mesta UČENKE v trgovino. — Naslov v upravi St. 6401. MLADENIČ Sanesljiv, delno trg. na-obražen, želi zastopstvo za Trbovlje, kjer jc dobro vpeljan, Zagorje in Hrastnik. Event. za vso Slovenijo. Ponudbe na upravo pod: »Zastopnik« 6131. KOVAŠKI pomočnik prvovrstna moč, trezen, zanesljiv, ki jc izurjen zlasti v podkovanju konj, išče mesta v večji ko-vačnici. — Naslov pove uprava lista pod št. 6199. SlužIle želi pri boljših ljudeh gdčna, ki se je učila kuhati eno leto v hotelu ter bi šla najraje k zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upravi lista pod št. 6466. Kuhanna Varčna, vešča samostojne kuhe, vajena vseh hišnih del, išče mesta samo dopoldne ali tudi ves dan. Nastopi takoj ali pozneje. - Naslov v upravi lista pod št. 6440. Trgovski pomočnik dobra moč, z večletno trg. prakso, z lepimi spričevali, išče mesta v trgovini za takojšnji nastop v mestu ali na deželi; posodi ali položi kavcijo 10 tisoč Din. - Ponudbe na upravo lista pod št. 6458. r^aLfSp srednjih let, za-IrčCrklV nesljiva, zdrava želi mesta, kjer bi poleg kuhe (ki ni pogojna) pospravljala sobe, pomagala v trgovini, gostilni ali vodila otroke aa sprehod. Govori tudi nemško. Naslov v upravi: 6495. STAVENfpOLIR t večletno prakso in absolvent stavbno-rokodel. šole v Ljubljani, želi primernega mesta pri kakem stavbnem podjetju. Ponudbe na upravo pod: »Izvežban« štev. 6488. KUHARICO popoln, samostojno, išče za 1. sept. slovenska rodbina v Zcniunu, Plača dobra. Ponudbe na naslov Ana Pretnar, sedaj Pod-brezje pri Podnartu. Čevljarski vajenec se takoj sprejme. Josip Prešeren, Ljublj. 7, št. 65. Iščem odjemalce za namizno in še več za trešeno SADJE največ jabolka. - MODIC FRANC, trgovec sadja -Tolsti vrh, Šent Jernej, ¥ delo se takoj sprejme več dobrih ZIDARJEV, in sicer za notranja in zunanja fasadna dela. Delo se prevzame lahko tudi od metra. — Poizve sc v Linhartovi ulici štev. 9. Kroj, vajenec se sprejme, brez oskrbe. - Franc Arhar, Koseze št. 42 — Spodnja Šiška. za mesarsko in prekajevalsko obrt sprejme Fran Golob, Ljubljana VII — Jernejcva 47. Dva dijaka J*" ali dijakinji "»C se sprejme na stanovanje in hrano pri ROZI POD-LOGAR, Maribor, Mlinska ulica št. 34, ji. nadstropje, vrata 5. 6454 2 dijaka ali DIJAKINJI začetnih razredov, se sprejme na stanovanje in hrano. Gla-sovir in lepa soba na razpolago, v bližini šol. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« v Mariboru. Poštena družina sprejme dva dijaka v popolno oskrbo. Soba zračna z električno razsvetljavo (mes. 700 Din). Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6485. 1 ali 2 DIJAKINJI sprejmem na 'nrano in stanovanje. Naslov pove uprava pod štev. 6492. Mizar. pomočnik za pohištveno mizarstvo se sprejme takoj. - KA-ROL ERJAVEC — Brod 10, Št. Vid n. Ljubljano. risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycee IndustricI, Rue Enseignement, 37. Liege, Belgija. ali vajenka, železn. sin, ozir. hči, se sprejme v trgovino z galanter. blagom in delikatesami. —-Pismene ponudbe upravi lista pod: Takoj št. 6487. za moško perilo, špeci-aliteta, visoka provizija, za inozemsko tvrdko, se išče. - Vprašati pri gosp. Franc PAAR, Jesenice -Gorenjsko. 6478 Delovodja se sprejme za mehanične in električne delavnice z najmanj dvoletno prakso in dobrimi spričevali iz srednje delovodske šole. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava je na razpolago. Prošnje z vsemi dokumenti in navedbo zahtevane mesečne plače je poslati na: Šentjanški premogovnik AND. JAKIL, Krmelj — Dolenjsko. 6417 Pomožna moč ki je prav dobro izurjena v ostrenju in popravljanju žagnih listov, s e sprejme za parno žago pri Celju. - Tozadevne ponudbe naj se ob pri-klopitvi spričeval pošljejo na I. jugoslov. lesno industrijo v Celju. 6444 Pletilje dobro izur- tene - se sprejmejo 'rednost imajo one z lastnim strojem. - Ponudbe je poslati na naslov: »Pulover« Stev. 6356. na upravo Slovenca, Ljublj. PRODAJALKO dobro moč, sprejme M. BERDAJS, trgovina mešanim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 6274 Iščem za takoj 2 do 3 zidarje za fasado in delo pod streho proti dobri plači ali akordu. - Ing. Rudolf TREO, Gosposvetska 12. Dobra zen, moc se sprejme ' za trgovino. Ljubljana, Karlovska c. 4. VRTNARJU solidnemu - oženjenemu brez otrok, ali mlajšemu vpokojencu, ki se razume na sadjarstvo, nudim mesto HIŠNIKA četrt ure od Ljubljane. Soba in kuhinja ter nekaj sveta za zelenjavo. Ponudbe pod: »Hišnik« 6511 na upravo. Več izurj<*iih ilk io šivilj za pletenine se sprejme. Naslov v upravi: 6507. Akademik išče stanovanje s hrano ali brez nje pri krščanski družini. - Ponudbe pod: »Tehnik 6387« na upravo. Prvi jesenski KROJNI TEČAJ na Zaseb. Krojnem učili-šču, Ljubljana, Stari trg 19 — dne 1. septembra. Revnejšim tečaj ceneje, nekaj se lahko plača z živili. Šiviljam in krojačem se brezplačno reko-mandirajo mesta. — F. POTOČNIK, član internacionalne anglo francosko Krojne šole. Učenci tečaja imajo vsako leto 8 dni brezplačen pouk o premembi mode. Gener. zastopstvo modnih listov za Jugoslavijo Krojnega učilišča »A. Lanchel«, Pariz. Lepo nemeblov. sobo oddam g. duhovniku ali si. gospodu. Jegliževa 9. Solidnega gospoda vzamem na stan. in hrano. Naslov v upravi št. 6432. 2TenzYi>e Resnega znanja zaradi ženitve želi vsled družinskih razmer in pomanjkanja znanja gospodična z večjega posestva na deželi, 22 let, poštena in mirnega značaja, vajena vsega gospodinjstva, ima kuh. in sobno pohištvo in 10.000 Din gotovine. Najraje bi se poročila z železn. strojevodjo, sprevodnikom ali slično, četudi v oddaljenem kraju; izključeni niso vdovci. - Ponudbe z naslovom in sliko pod St. 6404 upravi. 335F- Kupim manjšo hišo ali vilo v Kamniku. - Ponudbe z opisom stavbe in ceno na upravo lista pod št. 6415. Trgovska hiša pritlična, v sredini trga Rajhenburg, primer, tudi za vsakega obrtnika, zelo ugodno naprodaj. Naslov: Marija Pohle, gostilničar-ka, Rajhenburg. 6416 Kupi se hišica z vrtom v Rajhenburgu ali okolici. — Ponudbe pod: »20.000 Din« upravi. VILA 7 sob, 3 balkoni, 3 kleti, hlev, 5 oral zemlje, za trgov, ali gostilno, proda A. IVANC, Ptujska gora, 6245 Lepo POSESTVO na Dolenjskem, 20 oralov zemlje, v najlepši legi tik farne cerkve in ob glavni cesti, v bližini majhnega mesta, se ugodno proda. Zraven spadajo dve zidani hiši, hlev in šupa. Polovica zemljišča je me-cesnovega in borovega gozda — druga polovica njiv, travnikov in sado-nosnika. Naslov v upravi lista pod številko 6282. z lepim senčnatim vrtom, na najlepšem in najbolj promet, mestu v Celju, kakor tudi več drugih objektov, ima v prodaji Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta št. 28. V nedeljo dne 28. avg. ob 15% uri PRODAJA treh parcel za stavbe ali lesno skladišče, blizu kolodvora v Kamniku. — Pojasnila v trg. Cuderman, Kamnik. Zaradi izselitve se proda Prazno sobo pritlično, v Ljubljani ali ljublj. okol., iščem. - Ponudbe na upravo lista pod: »Mirna stranka-!, Samostoj. gospod, 40 let star, išče lepo opremlj. CflHfl s Posebnim vho-cUmU dom v sredini mesta za takoj. Plača 600 Din mesečno. - Ponudbe upravo »Slovenca« pod: »Lepa soba« štev, 6501. Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pri-tiklin v Ljubljani ali bliž. okolici, iščem za takoj ali pozneje. Prijazne ponudbe pod »Uradnik« na upravo »Slovenca«. 6469 DVA DIJAKA ali dve učenki se sprejmeta na hrano in stanovanje v Kolodvorski ulici St. 13, pritličje, 6399 nu Gorenjskem, obstoječe iz zidane, z opeko krite hiše, gospod. poslopja, dalje sadni vrt, 5 njiv, 2 večja in 1 manjši travnik, velik pašnik in 3 gozdi. Posestvo je na ravnem ter večinoma v kosu takoj od hiše. Izredna prilika |)o jako nizki ceni ustvariti si lep doni. - Oglasiti se je v ponedeljek 22. avgusta ali v torek 23. avgusta v Kolodvorski restavraciji Kranj, ker lastnik potem odpotuje. TRGOVSKO HIŠO prodam z gosp. poslopjem in 16 oralov zemlje z živim, mrtvim in trgov, inventarjem, brez konkurence, na deželi. - ANA KURBOS ali pa SLIVAR — Ljutomer. 6484 MALA VILA z gospodarsk. poslopjem naprodaj. Poizve se pri: Rednak, Velenje 44 pri Celju. 6494 Hrastove hlode I debelina od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini I par. žaga V. SCAGNETTII — Ljubljana. Vsakovrstno zlafo knpuie po najvišjih ceuah rerne, juvelir, Ljubi.ana Wolfovn ulica štev. i Pšenico, ječmen prodaste najugodnejše pri tvrdki Ivan Pestotnik in drug Ljubljana, Resljeva c. 3. MECESNOVE deske od 50 naprej debeline, kupim večjo množino. — Ponudbe na Poštni predal it. 43, Ljubljana. RAZPISUJEMO J9F- dobavo 23 m:l rezanega esa. - Ponudbe je vložiti do 6. sept. t. 1. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže. PREVZEMAM v solidno izvršitev vsa slikarsko dekoracij-ska, kakor tudi cerkveno ornament. dela od najenostavnejše - do najbogatejše izpeljave. Za boljša dela zasnujem brezplačno nove načrte. PETER ŽELEZNIK, deko-racijski slikar, Cesta na loko 23 - Trnovo, Ljublj. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk Ljubijana, Resljeva c. 24 »PIRETRIN« najboljše sredstvo proti vsakovrstnemu mrčesu, v prahu in tekočini, sc dobiva v trgovini ZUPAN, Sv. Petra cesta 35. SPALNICO otomano in gosposko sobo, popol. novo, radi pomanjkanja prostora zelo ; ugodno prodam. - Naslov v upr. lista pod št. 6433. VINO pristno kaštelansko opolo dokler traja zaloga, liter 12 Din. VINSKA KLET, Sv. Petra cesta štev 43. PLETILNI STROJ štev. 8/50, brezhiben, na katerem se pleto jopice, telovniki, nogavice itd., sc zaradi bolezni v družini ugodno proda. Ponudbe in vprašanja na upravo lista pod št. 6383. stoječo, oddam na Ižanski cesti. - JANKO PRE-DOVIČ, Ljubljana, Ambrožev trg 7. 6480 Prodam dtžni PLAŠČ, prima, ter nov daljnogled 6 X 30. -Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod št. 6467, Naprodaj je kompletna SPALNA OPRAVA kuhinjska oprava, 2 krojaška šivalna stroja in drugo krojaško orodje na Brinja 1 ob Dunajski c. Dobro vpeljana trgovina išče družabnika (družabnico) ali posojilo 10.000 Din; dam obresti in nagrado. Ponudbe na upravo pod: »Garancija«. Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se naitopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOC-U, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. Iščem družabnika -co ki razpolaga z lokalom in vpeljano trgovino, ev. prevzamem vodstvo, Ponudbe na upravo št. 6459. Družabnika oziroma družabnico sprejmem za razširjenje trgovine, prvovrstno mesto, v CELJU. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Bodočnost« 6429. Kapitalisti pozor ! Kdor hoče ustanoviti veliko podjetje za izdelavo cestnega in železniškega gramoza tik ob železnici, kjer se lahko napravi industrijski tir, kamenja za več sto let na razpolago, naj vloži svoje ponudbe do 25. avg. na naslov: »Gramoz« štev. 6460 na upravo »Slovenca«. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi jamstvo. -Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472. DRUŽABNIK s c išče s kakršnokoli strokov, izobrazbo. Imam zemljišče s poslopjem v Ljubljani, pripravne prostore za vsako obrt. Po-rabno za tovarno ali za večjo industrijo. Več na Vidovdanski cesti št. 6. Dva dijaka sprejmem na stanovanje iu hrano. - Več sc izve v Florijanski ulici it. 9/1. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Maribora. 5512 2 visokošolca ali dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Poizve se pri g. M. Modic, Vel. čoln. ul. 8, Ljubljana. Dva dijaka (srednjeiolca) sc sprejme na stanovanje in hrano. Cena zmerna. - Naslov v upravi lista pod it. 6456. Mlajšo dijakinjo sprejme bivša učiteljica z vso oskrbo. - Naslov na upravo lista pod it. 6464. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledaliika 8. 2 pisarn sobi cvent. s predsobo, v sredini mesta, v pritličju ali v višjih nadstropjih, s e išče za takoj. - Ponudbe na tvrdko: I. KNEZ, Ljublj., Gosposvetska 3. Vrtnarju oddam prostor za vrt in stanovanje. Prednost oni z denarjem. - Ponudbe pod »Vrt ▼ mestu« upravi. Prekajevalnica brez konkurence, na najlepši točki pri kolodvoru na Jesenicah, SE ODDA V NAJEM. 6479 Polhove kože kupuje po najvišji ceni in vsako množino L. Rot krznarstvo, LJUBLJANA, Mestni trg št. 9. JEČMEN - RŽ kupim ali zamenjam za KORUZO po dogovoru. - FRAN POGAČNIK LJUBLJANA, Dunajska cesta itev. 36. Lečo. fižol, suhe gobe, kumno kupim vedno po najvišji cent FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36, izžrebanih številk loterije »Katoliškega prosvetne-društva« v Sv. Petru pod S>". Gorami, izžrebanih dno 14. avgusta 1927. Srečka, ki je zadela, se mora do vštetega 21. dne po žrebanju nepoškodovana vrniti loterijskemu odboru, ki bode dobitek takoj nabavil. Zraven vrnjene srečke je treba ]>oslati potrdilo, da je srečka plačana (odrezek poštne položnice), oziroma 'je treba navesti od koga se je srečka kupila, da se bo ugotovilo, je li srečka plačana. Za pismeni odgovor je priložiti znamko za 1 Din- Dobitki se bodo izdajali od 5. sept. 1927 do 15. sept. 1027. Kdor se do 4. sept. 1027 ne javi s srečko, ki je zadela, izgubi pravico do dobitka. Glavni dobitki: 1. 0031, 2. 44377, 3. 33-118, 4. 9271, 5. 7686, G. 43834, 7. 36807, 8. 37.830. 12 dobitkov v vrednosti po 200 Din. 63154, 5042, 29288, 9557, 66773, 36639, 24681, 42261, 6525, 42804, 82821, 43967. 10 dobitkov v vrednosti po 100 Din. 8611, 18684, 42456, 55595, 50079. 7170, 37490, 60345, 71124, 40821. 10 dobitkov v vrednosti po 50 Din. 2751, 54319, 52412, (»413, 61096, 12838, 20469, 3080, 38415, 29544. 10 dobitkov v vrednosti po 30 Din. 11013, 46082, 16874, 47862, 32847. 43089, 38400, 22292, 64602, 52983. 1100 dobitkov v vrednosti po 10 Din. 73367, 35124, 71571, 7316, 47360, 3366, 26154, 39802, 14322, 16350, 23020, 57847, 9993, 16589, 20462, 15467, 34441, 30557, 71827, 59537, 72315, 32346, 30660, 53732, 49510, 11823, 26.850, 76142, 47967, 75050, 6946, ,12777, 61985, 61849, 54699, 5-1690, 65017, 5440, 54435, 28407, 29425, 29424, 56758, 16001, 64944, 64987, 57170, 1831, 68119, 8(305, 58804, 58805, 58806, 58347, 11955, 51353, 30190, 40770, 78018. 35815, 42968, 35597, 46023 60998, 37358, 65550, 43594, 37654, 8158, 64242, 23127, 42818, 14824, 20013, 53030, 40568, 58340, 5584, 14675, 74807, 74988, 44176, 74009, 82201, 18816, 44437, 19339, 83241, 77031, 60048, 34091, 76823, 47948, 20473, 51522, 7167, 31368, 32767, 38135, 25876, 43144. 39689, 75739, 53848, 9924, 75088, 39880, 70260, 88628, 28398. 48953, 01223, 36627, 46914, 12225, 56803, 65825, 67766, 16349, 12071, 82019, 66112, 11917, 51294, 68503, 51631, 55122, 36504, 51871, 53205, 6442, 63659, 24559, 51840, 57470, 28657, 60399, 4144, 3331, 55208, 59670, 46138, 51628, 62379, 14501, 49570, 81776, 30955, 71538, 51540, 58902, 78765, 58538, 15476, 79535, 3314, 47030, 74540, 55918, 27175, 21191, 60005, 48358, 2853, 83693, 10967, 74809, 284-S9, 41746, 78024, 34271, 20544, 50791, 4277, 73470, 31315, 48763,-42235, 4184, 84440, 61705, 31316, 55359, 41755, 73197, 14177, 38289, 25736, 73215, 78620, 7S477, 83638, 20846, 41608, 79575, 7821, 65237, 16877, 41613, 37779, 47965, 17942, 21590, 51060, 72402. 50756, 70198, 17931, 64791, 73737, 41394, 18085, 37211, 60394, 27748, 28776, 26446, 42380, 75592, 80011, 17197, 49949, 71762, 50441, 71350, 41958, 57676, 63272, 60072, 32099, 28868, 69196, 28869, 30657, 30400, 40178, 10812, 58895, 39918, 34C06, 67644, 45823, 26160, 84639, 29605, 69937, 57387, 10864, 55701, 44651, 30811, 17973, 47490, 38203, 51369, 62853, 51072, 72718, 41333, 67739, 13551, 49627, 57642. 78382, 16301, 67720, 64785, 76827, 68464, •55458, 74950, 77997, 48059, 4705, 39171, 13009, 51717, 4496, 68174, 36599, 35634. 9551, 18552, 31297, 3479, 60144, 38255, 66871, 14285, 82386, 18095, 35516, 53480, 77282, 2071, 71612, 46678, 12523, 13137, 39573, 30863, 47010, 27037, 39475, 14825, 80121, 2513, 45668, 14444, 54272, 78436, 50507, 55221, 75244, 25773, 26989, 64448, 73138, ?.''0C4, 74590, 35480, 7350, 81101, 27000, 76-180, 81102, 6.9395, 66209, 65513, 2912, 15757, 65601, 39579, 48.096, 15740, 17557, 45124, 47001, 2340, 36537, 34391, 22330, 68668, 50519, 79819, 19168, 18781, 2782-1, 71968, 51.675, 77969, 52013, 83493, 0698, 1919, 48529, 46249, 3422, 62330, 2-197, 14841, 72172, 74785, 34047, 29438, 45019, 11232, 39856, 79402, 52749, 9141, 34191, 71736, 45143, 38866, 21409, 65035, 47444, 68287, 4659, 71498, 62735, 25543, 68850, 70223, 10418, 47130, 0196, 49805, 66395, 49527, 8063, 10811, 70515, 3382, 12753, 75634, 11542, 33409, 64210, 79083, 69779, 34938, 12810, 74951, 67476, 27041, 7118, 53725, 33661, 24586, 38169, 32736, 76341, 69591, 8041, 23530, 31298, 41591, 0671, 63362, 74677, 37045, 3036, 16674, 12382, 27276, 15643, 84531, 8104, 61946, 79913, 54427, 66647, 31354, 76978, 35312, 18487, 77489, 52162, 19066, 56162, 74518, 58861, 43567, 45487, 6351, 81194, 43812, 74534, 1115, 2160, 36708, 14242, 78451, 64666, 83629, 66840, 6342, 1799, 40892, 4208, 421-18, 1861, 80856, 55405, 32797, 47375, 3235, 60691, 51797, 75593, 81269, J7827, 65958, 20221, 80840, 08046, 46643, 34642, 76535, 27610, 41053, '25006, 27063, 33720, 23028, 18472, 45544, 18094, 48156, 68594, 10473, 33695, 14093, 33515, 73743, 23707, 52356, 25996, 35192, 38070, 80536, 63848, 37165, 71797. 62769, 9137, 82238, 15330, 40858, 9029, 88450, 51386, 56064, 67383, 14742, 4707, 74400, 76517, 82844, 70794, 14269, 74603, 18996, 44056, 71594, 64688, 70687, 40699, 50140, 46412, 29509, 74727, 53325, 51575, 45577, 75072, 38268, 80760, 33453, 74189, 79589, 44182, 65951, 59458, 76993, 58875, 68820, 20973, 32870, 43456, 78739, 77152, 45931, 47709, 30221, 78340, 37950, 24328, 7.9616, 34891, 84224, 36098, 50452, 79455, 76977, 60627, 72540, 46231, 23300, 74542, 80171, 73536, 62236, 17688, 5518, 72120, 27919, 65275, 27883, 47861, 73398, 82580, 47794, 77420, 42336, 64158, 2074, 48863, 12533, 47990, 38465, 67294, 5253S, 66199, 63289, 44335, 2535, 46964, 39597, 29930, 24898, 691-10, 69138, 41200, 50781, 27574, 48239, 78703, 21125, 46273, 13801, 47832, 76963, 24297, 46008, 32016, 30536, 12152, 56624, 43662, 80541, 73957, 22794, •16866, 81471, 51113. 18625, 13640, 59005, 24458, 18872, 60243, 73073, 67819, 27700, 65276, 18540, 34540, 64801. 15509, 62668, 73196, 79561, 65449, 51448, 40528, 81600, »44748, 74547, 25702, 21880, 35426, 55055, 18255, 38377, 8253, 29663, 81144, 70514, 18887, 52913, 13386, 64631, 5476, 28787, 33954, 2510, 53531, 55310, 87622, 79229, 54667, 29583, 37781, 14641, 71719, 31920, 53473, 51488, 57615, 24960, 65924, 9809, 78417, 74726, 80208, 81792, 81503, 51579, 70640, 47585, 71603, 75147, 38080, 32954, 56137, 9035, 7346, 29427, 60335, 78692, 40860, 44235, 76035, 11363, 79120, 78577, 38170, 61545, 14615, 45222, 61439, 21121, 2402, 11316, 25410, 66352, 73759, 14956, 72940, 31280, 48179, 5186 54384, 27049, 81891, 47174, 45787, 16982, 82946, 65538, 12927, 5879, 76192, 49186, 73822, 49818, 16281, 16228, 24305, 66789, 24425, 39735, 47859, 15697, 15896, 64604, 57942, 79192, 59177, 72735, 19588, 66060, 23529, 53080, 77290, 37092, 15365, 40297, 54082, 17965, 30275, 61037, 26765, 67108, 74130, 61712, 25413, 8658, 58270, 18307, 44023, 2885, 64898, 8191, 72665, 66806, 69193, 73171, 46859, 61858, 66977, 77257, 61404, 73-144, 72837, 28422, 76882, 55518, 37302, 0262, 12127, 58215, 15470, 32052, 24231, 13559, 46774, 20929, 61796, 84.903, 14836, 42395, 83843, 71998, 52142, 29327, 0688, 63913, 52800, 19110, 51924, 60411, 29472, 6990, 61672, 56549, 43431, 54747, 65163, 32453, 41796, 30844, 21550, 10302, 47073, 61137, 65716, 42229, 7314, 68531, 29658, 37513, 41374, 2610, 10478, 56383, 46685, 0603, 27630, 32074, 49068, 60754, 14741, 36751, 0299, 55064, 64097, 3757, 39852, 47835, 24217, 19492, 14395, 41997, 62243, 8386, 41535, 65768, 76125, 0897, 8-1261, 3100, 33812, 53476, 36429, 63794, 80801, 46215, 65(314, 0381, 25961, 51117, 77799, 19911, 19532, 68383, 61028, 2663, 19472, 42899. 57289, 43713, 78268, 81502, 11231, 51738, 17861, 22219, 35643, 65726, 71714, 68606, 20908, 65367, 84194, 9270, 84840, 58262, 7617, 81010, 20231 47194 , 43929, 2794, 27573, 43952, 66563, 45533, 20133, 15067, 62118, 0180, 69758, 78288, 50490, 51698, 8118, 44566, 8890, 70584, 82823, 26846, 4666 10137, 15617, 72717, 15499, 21109, 14850, 38584, 71981, 74725, 12291, 0683, 3S453, 58469, 5479, 51028, 11222, 18250, 26525, 74744, 68980, 5763, 28449, 78313, 33183, 56122, 79130, 30834, 34821, 12663, 46378, 27088, 40212, 63513, 68973, 18421, 1804, 54081, 75463, 75517, 66973, 7406. 67913. 53342, 75769, 14182, 50417, 20768, 71729, 6012, 22294, 55719, 65117, 34337, 50843, 52735, 8273, 72838, 30632, 5910, 42710, 53892, 11606, 18735, 79272, 12414, 79273, 20669, 8311, 43989, 1805, 2514, 36071 6375, 59014, 15172, 73423, 81546, 77911, 52968, 43874, 12961, 70282, 72875, 40651, 5304, 64592, 21000, 69173, 54514, 31334, 51824, 72737, 53225, 23369, 1546, 65547, 77347, 25643, 80571, 293-18, 67394, 55172, 65123. 81787, 12954, 56830, 78787, 36515, 19333, 14915, 66317, 18724, 80974, 53226, 35230, 20484, 75484, 56261, 19555, 77353, 50625. Platnice za .Ilustrirani Slovenec. letnik 1926 ima v zalogi Hniiaoveznlco K. I. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezuvo 35 Din Poštnina posebej. i zavod za trgovino in in LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) stroji patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, Šival, strofi za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5, I. VARDIAN Sisafc 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tambunce Žimnke modroce, posteljne mreže, želez. postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). Zagreb,Jurle«ika57 priporoča najbolje tamburice, par-Mure, strune, šole In vie potrebščine za vsa glasbila g Odllko»in - ------------ na parijo Ceniki Iranko. razstav Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. Šiška, Celovška cesta 80. Solidno delo, cene zmerne. - Istotam se sprejme VAJENEC. Poliištvo hrastovih, orehovih in mehkih spalnih in kuhinjskih oprav. — JOSIP KURNIK, mizar, Zgornja Šiška. — Sprejemajo se tudi naročila. 5908 »♦»♦♦»»♦♦»♦♦^♦♦♦♦♦•♦♦■»^ nn | - Zdravniški «" zavod (An-stalt) dr. P e č n i k a za pljučne bolezni, na gori Jdnina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. -Prospekt 3 Din. 5927 Dr. Ivan Pintar Ljubljana, Cankar, nabr. 5 začasno NE ORDINIRA. IZJAVA. Podpisani se zahvaljujem Jurju Sternčan, da ni proti meni kazensko postopal, ker sem ga razžalil z žaljivimi besedami. 1. Spsjzar, Celje-Sava. 8—10% obrestuje denarne vloge na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru. - Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. namizna in za prešanje, kupi vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu FRANC KOLARIČ — BREŽICE. Nafcenejše in najboljšo modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jager, tapetnih:, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. Važno za trgovce-izletnike Dne 21, septembra 1927 nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom, last parobrodne družbe Cosulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. — Potniki za luke: Neapelj Marseille, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires sc sprejemajo pri zastopniku SIMON KMETECU, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 13. 6474 Potrebujem za takojšnjo in poznejšo dobavo kmmpir-rožnik, namiz, jabolka in SENO v večjih množinah. Vagonske pošiljave. Kupim 80—100 KS malo rabljen motor na sesalni plin ali Diesel-motor, toda brez generatorske zračno sesalke in zračnega kotla. — Ponudbe prosimo na uprav »Slovenca« pod Številko 6508. BREZPLAČNO^ ~ ne, toda prav poceni nudimo 12 vrst najfinejših sokov, »Dewis« celulozo, sadne mline, čcpice za mlade junake, »Tiros«-izbijače češpljevih koščic, potrebščine za konzerviranje in mnogo drugih predmetov. Sporočite, kaj želite, da napravimo ponudbo, — Pišite takoj »BREZALKOHOLNI PRODUKCIJI« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Važno za krojače! Izšla jo nova, velika Knjiga krojaštva za samouko v prikrojevanju. Tretja, preuovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dob' se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige! Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vktihavanje originalne znamke W E C K Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri Tovarniški zalogi .,WECK", Ljubljana, Pazite na Krekov trg 10, I. n. tTvrdka Fructus). znimko' Colie : Maribor: znamko. Josip Jag0(lig Car, Lo(z Mlad trnovski nomočnih sprejme v stalno službo obratovodjo odnosno varilnega mojstra s strokovno predizobrazbo, nadalje tudi več uslužbencev, ki so doslej službovali dalj časa v enakih podjetjih. — Ponudbe s spričevali je vposlati na Boh & Križnic, Ljubljana, Poštni predal 146. Slovenec, kateri ima veselje do potovanja, se išče. Neobhodno potrebno je, da obvladuje slovenski in hrvatski jezik popolnoma, ako tudi nemški, ima prednost. Vpoštevala se bo tudi reprezentativna zunanjost in dovršene šole, ter stopnja inteligence. Dotičnik bo v naš sistem delovanja izšolan na Dunaju in bo potem potoval po vsej kraljevini S. H. S. — 'Življenjski popis, pisan brez tuje pomoči v slov., hrv. in nemškem jeziku, in vse dokumente in sliko jc vposlati na upravo »Slovenca« v MARIBORU pod številko 138.927, FKL. Gostilna Forte, Trbovlje na najbolj prometnem središču velikega industrijskega kraja — se odda za daljšo dobo v najem. K gostilniškim prostorom spada: velika dvorana z gledališkim odrom, tri velike gostilniške sobe, kegljišče, štiri tujske sobe, kuhinja, dve kleti in lepo stanovanje z 2 sobama. Vsi lokali moderno opremljeni. Električna luč in vodovod v hiši. Najemnina po dogovoru. — Ponudbe do 1. septembra 1927 osebno ali pismeno na naslov: ANA FORTE, TRBOVLJE. 6260 starine, lastni pridelek od žlahtnih trt, prodam po ugodni ceni iz hrama na Trški gori pri Novem mestu, skupno ali v količinah, po najmanj 6 hI. Za pismena ali ustmena pojasnila naj se obrne na F. STEGNAR — LJUBLJANA Kersnikova ulica štev. 7. Družabno potovanje v Palestino 2. septembra. RUTA A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. RUTA B.: Začetek potovanja v Trstu, povratek preko Aten — Konstanlinopla — Sofije — Beograda in Zagreba, Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dni. A. I. razred 17.100 Din, II. razred 12.000 Din III. razred 7500 Din. B. L razred 22.400 Din, lf. razred 17.280 Din, III. razred 11.500 Din. Prospekti in. informacije so na razpolago v potov, pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana. Telefon 27—59. Telefon 27—59. Naznanilo. Slavnemu občinstvu sporočamo, ria se je tunika Diujah S Bustinčič u Mariboru razdružila ter se cenj. odjemalcem zahvaljujeva za počastitev, za kar se tudi v bodoče najtopleje priporočava. Z odličnim spoštovanjem. DIVJAK & GUSTINČIC. I Hrall, amigficšfta paroforodna ličila za JUZ BrazIlEfo - (iruguaij - Argcgitinijo In KIJ ISO - OISIE - PERU. Informacije so T.obe brezplačno prt zastopniku: LJDDLJANA. Kolotivorsfca ulica 26 ObrestovanjB vlog, nakup In prodala vioho- vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduiemi in Hredltl vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. ZOHO, ZM7, ZS4B; interurban 2706, ZB06 letno jamstvi Svetovno znani naj-boljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA ŠELENBURG0VA ULICA 6/1 Telolon štov. 2980. VAŠA ODLEKA bode izgledala zopet kakor nOVIl, ako jo pustite hemiCno Clslllfl v tovarni 10$. mm LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Plislranje v najmodernejših vzorčili tekom 24 ur. Darvaille Obleh v različnih barvali. Fotograf. ate2ie MA&ART se preseli dne 26. avgusta 1.1. v Gosposko uSico št. 20 (hiša s prodajo pohištva tvrdke Preis v Mariboru). Novi atelje bo razpolagal z najmodernejšimi aparati in tehničnimi pripomočki in bo nudil p. t. obiskovalcem razen ugodnega vhoda v nizkoležeče prvo nadstropje, vsaki zaželjeni komfort kakor zelo lepo čakalnice in preoblači I niče — kakor tudi telefon itd. — Od 1. septembra t. 1. d;>Ijo zopet ves dan odprto. Posnetki od 8. do 18. ure. Fotograf. atelje Makart. Najstarejša tovarna I. I. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimuic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Mikola j Ljeskov : Začarani romar. 48 Končno je prišel in mu je rekla: — Zakaj si me tako zanemaril, pozabil si name. On je odvrnil: — Imam opravke. Ona je rekla: — Kaki' opravki so to? Zakaj pa jih poprej nisi imel? Deinant ti moj briljantni! — in mu je iztegnila roke, da bi ga objela. A knez se je namrdnil in na vso moč sunkoma potegnil vrvico od križa, ki ga je imela na vratu. — Na mojo srečo, — je rekla, — ni bila svilena vrvica na vratu močna, preperela je bila in se utrgala, ker sem že davnič na njej nosila svetinjo. Sicer bi me bil lahko zadavil. Mislim tudi, da je prav io hotel, ker je ves prebledel in zasikal: — Zakaj pa nosiš tako umazano vrvico? Rekla sem mu: — Kaj te briga moja vrvica? Bila je snažna, a zdaj je počrnela od težkega potu, ker imam hude misli. Pričel je pljuvati: tjfu, tjfu, tjfu. Pljuval je in fn rekel: — Pojdiva s kočijo na sprehod! — Hlinil je prijaznost in me poljubil v glavo. Nisem mislila nič slabega, usedla seni se k njemu na voz in sva odšla. Dolgo sva se peljala in dvakrat zamenjala konje. Nič mi ni hotol povedati, če sem ga vprašala, kam greva. Videla sem, da se je pričel močvirnat, gozdnat, neprijeten zapuščen kraj. Prišli smo k čebelnjaku sredi gozda. Ob čebelnjaku je stala kmečka hiša. Tukaj so nas sprejeia iri miada, krepka dekleta-enodvorke v krilih iz domačega platna, pobarvanih z rdečnico. Rekli so mi »gospa .. Cim sem stopila iz voza, so me dekleta prijela pod pazduho in me odnesla naravnost v neko popolnoma opremljeno sobo.2 Vse to se mi je zdelo takoj hudo, posebno zbog tistih treh deklet. Srce se mi je krčilo od žalosli. — Kaj bo tu? — sem vprašala. — Kako se zove ta postaja?" On pa je odgovoril: — Tukaj boš zdaj živela. Začela sem jokati, poljubovala sem mu roke, da me ne bi tu pustil. A bil jc neusmiljen: sunil me je proč in se odpeljal ... Tukaj je Grušenjka obmolknila in povesila glavo, nato je vzdihnila in zopet pričela: — Hotela sem pobegniti. Stokrat sem poskušala, a ni šlo. Dekleta enodvorke so me čuvale in niso odmaknile oči od mene... Hudo mi je bito, a končno sem si izmislila, da bo najboljše, hliniti nebrižnost. Postala sem vesela in rekla, da bi rada šla na sprehod. Dekleta so me peljale v gozd, a me vedno nadzorovale. Jaz pa sem opazovala drevesa, ogledovala sem si veje in skorjo, da bi videla, kje je južna stran. Izumila sem tudi način, kako bi ušla tem dekletom, in včeraj sem ga izvedla. Po obedu sem včeraj stopila z njimi na jaso in rekla: — Veste kaj, prijateljice? Dajmo, igrajmo slepo miš, da se izletam po tej jasi. Dekleta so na to pristala. — Zvezale pa si ne bomo oči, ampak roke, druga drugi, — sem rekla, — pa se bomo lovile na ta način, da bomo tekle vedno nazaj. Dekleta so bile tudi za ta moj predlog. Nastavilo so se. Zvezala sem prvi prav trdno roke za hrbtom. 3 Enodvorci so reven plemiški sloj. Nekoč, so branili državno meje kakor graničarji. Potem so postali navadni kmetje, toda vedno ohranili osebno prostost in posebno narečje. Rdcč-nien je rastlina, Rubfa tinclorum, ki .jo rabijo kmetje kol barvilo. n Grušu misli na postno postajo, kjer zopet preprežejo konje. Z drugo sem stekla za grm in jo tam tudi zvezala. Na njeno kričanje je pritekla tretja. Tudi tretjo sem zvezala vočigled obeh drugih, čeprav sem to morala storiti s silo. Dekleta so pričela kričati, jaz pa sem stekla hitreje nego brzi konj, čeprav sem noseča. Drvela sem vso noč naprej skozi gozd. Zjutraj pa sem se zgrudila ob starih brtih v gosti zaseki.4 Tam je prišel k meni prav star starček. Govoril je nerazločno, samo momlja! je. Ves je bil v vosku in ves je dišal po medu, in čebelice so mu lazile po rmenih obrvih. Rekla sem mu, da bi te rada videla, Ivan Severjanič, pa mi je povedal: — Kliči ga, mladenka, enkrat po vetru, enkrat pa zopet proti vetru. Hudo se mu bo storilo, šel te bo iskat, pa se bosta srečala. — Dal mi je vode piti in medu s kumaro.5 Izpila sem vodo, pojedia kumarico in zopet odšla. Vedno sem te klicala, kakor mi je zapovedal, zdaj po vetru, zdaj proti vetru — in, glej, srečala sva se. Hvala ti! — pa mc je objela, poljubila in rekla: — Ti si mi kakor ljubi bratec. Rekel sem: — Tudi ti si meni kakor ljuba sestrica, — in od ganjenja so se mi prikazale solze. Ona pa se je jokala in rekla: — Saj vem, Ivan Severjanič, vse vem in razumem. Samo ti si me ljubil, dragi moj, zvesti prijatelj. Dokazi mi zdaj zadnjič svojo ljubezen. Stori, kar te bom prosila ob lej strašni uri. — Povej, — sem odgovoril, — kaj bi rada? — Ne, — je rekla, — priseči mi moraš prej pri najgroznejšem, kar je na svetu, da storiš, kar te bom prosila. j ' Hrt jo votlo drevo, kjer gnezdijo divjo čebele. To jo najstarejši način čebelarstva. Zaseke so rabili so stari Slovani zoper sovražnike: v to svrho se nasekajo stoječa drevesa nekako v človeški visokosti, da se sklonijo na tla Ln zaprejo pot. " Ruski kmetje si namažejo med ^ v^olovičcap kumaro •a lo iftviio M poscbcu uiituk. Islil ii >.£ «5 a.' j? t. n t- o a o -3 tn Cj > ~ tj z? « tj. > m < N i >sg .O .2, i< . H O 3 ■M " v -n rt ^ T3 'i g « tO C1 S" O "J M tr. g .s s I3 s tO N • co >o a . ,2 n . 9 I o 5" — .3 " 5 i ■iS O I o u - - 35 §f m a .g £ |ss ilj S ci .i 2 S gs s 2 1.5 "S 5 « Q -Š I II« 81 ? - S «£> ~ •H £ o S < § « 1 § Z 2 S p i S » d x i? Al t- £ x .;» z. a -G Q) B r/3 a) ^ N a -S Jt a o "> a a >-3 . rt o J < tfi K =M=UI Hekiografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi se dobš vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 6/1. Telefon Stev. 298C ¥ „Slovencu"! Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°0 na trimesečno odpoved 81 Cene/še kot ori RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/okturno blago samo pr TRPIN, MARIBOR, Glavni trg šteu. i? Najboljši šivalni strol je edino le 6HRIB lil U za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji up Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. mm' vJZVRSUJE TOČNO ENOBARVNE/ \lN VEČBARVNE FOTOTIPUE/ \AUTOTI PI JE* KOMB1 NiRANE/ KLifEJE ZA NAVADEN/ \lN NAJF3NEJS1 PAPIR/ KLifEJE PO RIJBAH vPERORIflH IN SLI-> \kah*rokopisih/ \foto«rafijah \ZA RAZ1TlC*fl? domači in inozemski za domačo * * U kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikefe. Prometni zavod za premog d. d. u Ljubljani, Miklošičeva iS/I. a«F" Posoi i Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniUlanje dvokoles. otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. nlRIDUlMA" F. D. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Liubljana, Karlovska4 Zahvala. Vsem, ki so spremili našega predobrega papana dr. Alojzija ICrauta na njegovi zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti sc zahvaljujemo društvu »Sokol« za spremstvo in zadnjo izkazano čast, pevskemu društvu »Lira« za ganljive žaiostinke, vsem narodnim društvom in mestni godbi. Posebno zahvalo naj prejmejo g. dr. Karba za v srce segajoči govor, čč. duhovščina za zadnje spremstvo, vsi dragi prijatelji in darovalci krasnega cvetja in vencev. Ob tej priliki smo prejeli toliko pismenih izrazov sožalja, da nam vsem posameznikom ni mogoče odgovoriti in naj bo zato tudi njim izrečena najlepša zahvala, Kamnik, dne 18. avgusta 1927. Globoko žalujoči ostali. Vsem, ki so poznali našo mamo, teto, gospo Man]o Semrajc, gostilničarko iu posestnico in ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa pevskemu društvu »Savski Val« za žaiostinke in vsem darovalcem cvetja. Vsem, prav vsem »Bog plačaj«. Sv. Križ - Tomačevo, 20. avgusta 1927. Žalujoča otroka. *•!/» - ■ i i j/' Ob nenadni smrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, mil. gospoda prosta atile Umd\ izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagopokojnika spremljali na zadnji poli. Pred vsem sc zahvaljujemo delegatom preč. celovškega konzi-storija, mil. gg. kanonikom dr. Soineiju, Vidovicu in Schmutzerju, mil. gosp. benediktinskemu opatu dr. Franklu, mil. g. proštu dr. Erhlichu, preč. g. konzist. tajniku Trupeju, preč. gg. govornikoma duh. svet. \Veissu in župniku Poljancu ter vsej ostali velečastiti duhovščini za izkazano zadnjo ljubav. Zahvaljujemo se velespošt. uradništvu in učiteljstvu ter gasilnemu društvu za spremstvo na zadnji Doti, cerkvenim ključarjem za prenos krste in pevskemu zboru za ginljivo i stje. — Končna in nc najmanjša naša zahvala bodi izrečena domaČemu g. kaplanu Wutteju za njegov trud v pokojnikovi bolezni in za njegovo skrb ob njegovi smrti ter blagima strežnicama Nežiki in Anki, ki sta kot dva angela stali pokojniku ob strani v dolgotrajni bolezni. Šc enkrat vsem in vsakemu posamezniku: Bog plačaj I Grajska vas, Sv. Pavel pri Preb., Maribor, dne 19. VIII. 1927. N-ža Rak vdovlj. Šlander roj. Randl, sestra. — Josioina in Ju-lijana Randl, svakinji. — Franc, Anton. Leopold Randl — Maks, Ivan, Anton Šlander, nečaki. ladriižna gospodarska banka d. d. Brzolay. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva C