nedelj ta Liauad dallf dejra «i»d HottdafS. Uniillkl t« Jproataffit MIT 1. Lawadato A t«. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE f^T Chtesfo, IU, sobot*, L septembra (Sept. 1), 1928. SabeoripUea ŠTEV.—NUMBER 206 Sedaj obžaluje napad in ae izgovarja, da je zanj odgovoren član uredniškega štaba, ki ni sledil inštrukcijam. Unsing, Mich.—"Lansing In-iustrial Newa," uradno glasilo Lansing Trades & Labor conclla, ao pred kratkem priobčile v svojih kolonah uredniški članek, ki je vseboval oster napad na Kiookvvood Labor College.^ V svoji zadnji izdaji pa obžaluje obdoliitve, ki so bile izrečene v omenjenem članku proti Brook-wood kolegiju in izjavlja: "Obžalujemo, ker je bil v pretepenem tednu v našem listu pri-občen uredniški članek pod naslovom Rdečkarji na delu/ članek, ki v nobenem ozira ne re-flektira mnenja uprave lista. Da je bil priobčen je pripisovati krivdo članu uredniškega Štaba, ki ni sledil danim inštrukcijam. Predmet napada v članku je Brookwood kolegij. Uprava na- Ogajagasai se organizirajo V Elmiri je velika tovarna m izdelovanje gasilnih aparatov. Elmira, N. Y._V tem mestu so se pred kratkem organizirali ognjegasci v vseh departmentih. Tajnik Mednarodne aaociacije gasilcev, W. Richardson, jim je že izdal čarter. V tem mestu je največja tovarna v Združenih državah, kateri se izdelujejo brizgalnice in drugi gasilski aparati—The American-Foamite Corporation. Lastniki tovarne so izprli avoje delavce in so že od maja meseca na stavki. Stavko vodi Med narodna unija strojnikov. Organizacija je poslala apel vsem svojim prijateljem v Združenih državah in v Kanadi, naj agiti-rajo, da ne bodo mestne oblasti kupovale gasilskih aparatov od sega lista je vedno smatrala važ-|dru2be> pri kater, delajo stavrl nost delavske institucije kot J® j šcolc&zi. Brookwoctd kolegij, ki radi svo- jega vzgojevalnega dela, ki ga vrši med delavstvom, zasluži podporo vseh naprednih ljudi. V upravi kolegija se ni izvršilo nič takega, da bi spremenilo naše mnenje. Zavedamo se sicer stališča, katerega je zavzel ekse-kutivni odbor Ameriške delavske federacije napram instituciji, toda zavedamo Se tudi, da je bil dotični odlok odbora izvršen ex parte, procedura, katero obsojajo organizirani delftvci kaar^nifeilo nijske prepovedi v sporih med delavci in delojdajalci. Kakšen izid bo prinesel ta slučaj. ne vemo, vemo pa in smo še mnenja, da so izvrševalni u-radniki Hrookwood kolegija osebe, ki ao vredne in zaslužijo spoštovanje vsega delavstva radi njih prizadevanja, da izvojujejo ameriškemu delavstvu boljši živ-ljenski atandard potom strokovnega gibanja." Poročilo, v katerem je bila ob-dolžitev, da je Brookwood kolegij gnezdo rdečkarjev, je Izročil izvrševalnemu odboru Ameriške delavske federacije podpredsednik Matthevv Woll. Ko je upravni odbor Brookwood kolegija zahteval zaslišanje radi obdolžitev, izrecnih v poročilu, je izvrše-valni (Klbor Ameriške delavske federacije zahtevo ignoriral in ni hotel dati Brookurood kolegiju prilike, da se zagovarja. Komadija v Belgiji Duhoven napadel ženo kronprin-ca radi kraltke kikljice! Hrunelj, 31. avg. — Belgijska javnost se te dni zelo muza radi Mdenta, ki izvira iz nestrpnost 1 katoliškega duhovniškega noralista. Neki duhoven je ob-v klerikalnem listu "La "iRtieme Siecle" tirado proti rincesi Astrid, ženi belgijskega r >iiprinca I^eopolda. katera no-kratko krilo. Duhovniški kri-h0 sklicuje na neko njeno to-fcrafijo, na kateri princesa se-* prekrižan ima nogama in gola kolena. To je strsšen * n /a bodočo belgijako kra- meni ogorčeni duhoven. * >dmev na to neumno tirado l'il. is je iteki prijatelj kra- drutine pozval duhovna na Duhoven še ni odgovoril, ^ ; re j me poziv, najbrž ga ne rr. mo/ Zadeva je izzvala obi-r' /af»ave v Belgiji. Javno mne-ij« u- povečini na atrani prince-4 " ^ it i ženska se pač nosi ta-^akrAna je nova moda. NAROČNIKOM. ^radi I -i da v " x l»°ndeljek. Z organiziranjem ognjegascev v tem mestu, kjer se bije huda bitka med gasilsko korporacijo in strojniki, je Mednarodna asociacija gasilcev dosegla nov u-speh, ki je organizirala ognje-gasce. MadaaraAn koavaa-eija poitaMfc Mam« donu in zborovanje prične 18. septembra. Waahington, D. C.—Thomas Flaherty, tajnik Narodne federacije poštnih klerkov, in W. M. Collins, predsednik Železniške poštne asociacije, odpotujeta 5. sept. s parnikom iz New Yorka na konveneijo Mednarodne unije poštnih uslužbencev, ki prične z zborovanjem 18. septembra v Londonu. 4 Flahertyjeva organizacija je že pridružena Mednarodni organizaciji, Collinsova se ji bo pa kmalu priklopila. Na zborovanje bodo dospeli zastopniki 32 organizacij poštnih uslužbencev iz 22 dežel, ki tvore Mednarodno unijo. Glavni stan organizacije je na Dunaju. Skupne organizacije v Mednarodni uniji štejejo 399,556 Članov. Kanada bo reprezenti-rana po Kanadski federaciji poštnih uslužbencev. Ko bo končana konvencija, bosta Collins in Flahei^ obiskala Škotsko in Irsko, domovino svojih očetov. rele ef IlUaoitki radarji koataa pakt z baroni Nova mezdna lestvica daje rudarjem $6.37 dnevne plače pod zemljo in $5.85 na povflšju. Chicago. — Po dolgem nate-zanju in pogajanju se je lestvič-ni pododsek rudarske unije in lastnikov rovov v IlUnoisu vendarle zedinil 30. avgusta in sprejel novo pogodbo. Novo lestvico in druge pogoje mora še odobriti celokupni lestvični odbor obeh strank, nškar ae . predloži članom rudarske unije 12. diatrik-ta v ratifikacijo potom splošnega glasovanja ali na izredni konvenciji. Nova mezdna pogodba' določa $6.37 dnevne mezde za delavce pod zemljo — to je $1.13 manj kot po jacksonvlllaki lestvici — in $5.85 za delavce na površju pri premogovniku. Drugi pogoji, katerih je precej, še niso znani. Zastopniki premogovniških magnatov pravijo, da je danes približno 35,000 rudarjev upo-slenih v Illinoisu; po sprejetju nove pogodbe, ki bo veljavna za dve leti, dobi delo še kakih 20,-000 mož. To pomeni, da od polnega števila organiziranih rudarjev v Illinoisu, ki so delali pred zadnjim izporom — bilo jih je približno 80,000 —- bo moralo iti, ali pa so že šli«, okrog 26,000 rudarjev s trebuhom za novim kruhom. Novi stroji za kopanje in nakladanje premoga, ki jih uvedejo v jame, reducirajo staro število rudsrjsv. (Is taca poročila je razvidno, da bo illinoiski distrikt rudarske ENA J poiniAJo SVOJO SOLO Dekleta, IU m obiskovala polet, no šok se .vračajo v svoja do- najmanj prizadet pri redukciji prejšnje, jacksonvJllske mezde, za ohrano katere se je unija bojevala in izgubila bitko. Po drugih distriktlh je znižanje mezde veliko večje; na primer v za-padni Pennaylvanijl so morali organizirani rudarji sprejeti pet dolarje^ dnevne mezde (in le nekatere manjše družbe so podpisale pogodbo, dočim veliki baroni vztrajajo pri "open shopu") n v Ohiu šest dolarjev, torej $'2.50 in $1.50 redukcije. — Težak je udarec, ki so ga utrpeli rudarji, ampak njihova edina od-pomoč je, da obdrže in ojačljo svojo unijo ter spremene svoje vodstvp. Romi, bivši Muaaolinijev bratec, aretiran. Pariz, 1. avg. — Cesare Rossi. bivši direktor oficijelnega tiskovnega biroja Mussolinijeve vlade, ki je bil zapleten v umor socialističnega poslanca Matte-ottija, nakar je pobegnil v Francijo pred štirimi leti. je bil zadnje dni zvabljen čez mejo po fašistični vohunki in aretiran. Rossi je bU sprva vflik Mussolinijev pristaš. Ko je bil Matteotti u-morjen, je nastopil proti Mus-soliniju in priznal, da je sodeloval pri umoru. Sodišče ga je o-prostik), nakar je pobegnil v Francijo In tukaj pisal članke proti Museoliniju, ki ga je narav-nost imenoval glavnega Matte-sttijevega morilca. ORGANIZIRANO DELAVSTVO SE IZREKLO ZA SMITHA? Uradniki newyoržke državne delavske federacije instruirani. da agfttrajo med delavci za Smitha. Hocheater, N. Y. — Konvencija NewyorŠke državne delavske federacije se je izrekla, da bo podpirala Smitha v njegovi predsedniški kampanji. Izvrševalni odbor Ameriške delavske federacije, ki Je zboroval par tednov pred konvencijo, ne ni Izjavil rje za Smitha in ne za Hoo-verja. Na konvenciji ja bilo navzočih 450 delegatov in so repre-zentlrsli 750.000 delavcev. BurnavfOs, N; C.—Delavska dekleta Is najbolj važnih industrijskih krajev Južnih držav, ki so končale šesttedensko selijo v Summar Schgol for Women VVorkers ta Industry v tem mestu, so se vrnila na svoje domove. V to Mo se je bilo v tem poletju vpisalo IS deklet in so prišle iz omnih južnih drŽav. "Vračamo se v svoja domafa sela," je dejala predsednica razreda, "da bomo tam agitlrale za organizacijo, za Višje mezde in boljše delavske pogoje. Kar največ cenimo ln šmo pridobile v šoli je to, da smo prišle v doti-ko z delavskimi voditelji ln izo-braževalei Is drugih industrijal-nlh centrov In smo tako prišle do razumevanja pftežkoč in problemov, katerim |o izpostavljene delavke v industriji." V šolo so prišla dekleta iz tobačnih tovarn, daklfcta, ld so bila odslovljena radi agitacije med delavkami za ofgUilzacijo; v šoli so zbrala dekletai ki so delala pletenlnarsklh; krojaških ln tobačnih tovarnah in so prišla iz sfcoro vseh južnih |držav. Državne delava)tf federacije so kooperirale s vodstvom Šole. Njih reprezentaatje so večkrat obiskali šolo obdržavali predavanja. Federidje so ustanovile poseben sklad, iz katerega | ^^J^ fjg f-didata zemlji In aoratmvmo podaljšati George L. Berry. ki ae je ude ^^ " """ " tudi atarest zemlj«- same za mnogo milijonov lat. liga se boji Moaroe-doktriae. konvencije tiskarjev v dr __ Ženeva, SI. avg. — Svet Lige favi Tenneaaee. je podal javno- ^ A A ... narodov je zavrgel predlog Ko- etl imena 4« uradnikov Medna- Aad«Ji pmUmik v Amertki insuliov ijubijonoo poražen pri volitvah V senata je -vedno zagovarjal intereae elektramarskega tru- Waahington, D. C. — Zvezni senator Bari Mayfield iž Tez-aasa, ki je ponovno kandidiral na demokratski Usti v Tsxasu, je bil pri zadnjih primarnih volitvah poražen. Premagal ga je republikanec Tom Connally. Poraz Mayfielda pomeni, da je Insull zgubil sopet enega svojih zagovornikov elektrsrnsrske-ga trusU. Mayfield Js bil eden iz skupine senatorjev, ki js glasovala v kongresu, da se pret*. kava o mahlnacljah trusts elektrike Izroči v roke Zvezni obrtni komisiji, kar bi pomenilo, ako lil ae želja skupine uresničila, da bi se preisksvs sploh na uvedla. Connally Je ^ svoji volilni kampanji dobro izrabil fakt. ds Je Mayfield obdržaval tajn« konference s predstavniki tru-sta elektrika. Ob prlčatku vo-lilite kampanje Je Infutl poslal V sada jam fiskalnem letu je njih profit znašal pad milijon dolarjev. V teku je akcija sa ' združitev v enem trustu. ^ ____ * . New York. N. Y,—Duplsn Slik korporacijar ki Ima upoale-nih nad pet tisoč delavcev v svojih petih tovarnah v Pennsyl-vaniji, poroča, da je imela v fiskalnem letu, ki se je končslo SI. maja, $1,060,000 profita. V finančnih krogih kroži govorica o nameravani združitvi štirih svilnlh družb, Cbeney, B. ISdmund David in Schawarten-bach Huber. Govorica o nameravanem združenju ja pred-par meseci ponehslS, a sedaj ja sopet vibuknila na površje. Ako ss bo združitev Izvedla, bo involvl-rala kapital sto milijonov dolsr-jev. Morganova skupina, pravijo, povspašuje združitev, ki bo dominiral|, ako se bodo govorice uresničile, svllno Industrijo v Združenih držsvah, kot United States korporacija in American Woolen Co. dominirati jeklo In volno. Dopisu korporacija sama je rezultat manjše združitve, ki je bila izvršena v pretaknem letu. CUtl prožiti te korporacije in njenih podružnic so bili nad milijon dolarjev letno \ sadnjih štirih Istih. Njih aktiva snaša petnajst milijonov dolarjev. Dflavke v teh štirih tovarna^ so ta^jnosMi Ž|ne In hčert prt- KlAMUllijt** >1 it liji'- AMŠMA^ŠA nmgarjev na potjti sntrsciTa Ker pramoffirji ne morejo s svojim pičlim saslužkom zadostno podpirati svojih družin, so svil-ne korporacije zgradile Industrije* v državi Pennsylvanijl, kjer Jim pride prav "oeneno delo" šen In deklet. Povprečna tedenska mezda v teh tovarnah Je bila v tem fo-ietju $18. Pretečsno zimo Je bi. ia delavkam znižana mezda ss 10%. Delsvke v teh tovsrnah se ne zsvsdsjo dovolj, da so sužnjlce korporaeij, ki kontrolirajo tudi druge industrije v drugih mestih. Delsjo od devet do deset ur ns dan In od 50 do 54 ur na teden. Ker niso organizirane kot njene tovarišlce v Patorso-nu, si ne morejo priboriti višje mezde In skrajšanje delovnlka. Istotako je v novoanglaških svilnlh tovarnah kjer delavci še niso organizirani, Cortlcelll Slik Co., ki laatuje najstarejšo In drugo največjo' svllno tovarno v novoanglaških državah, kjer Ima uposlenlh nad tri tisoč delavcev. Tudi ta Je v pretočenem fiskalnem letu napravila nad milijon dolarjev profita. Delavka v Corticellevem podjetju prejemajo $10 tedenske mezde Njih delo je škodljivo za oči, ker isločujejo slsmo, lase in drugo aavlako iz svilnlh klop- Prosokaoija" Oallata aa amariikl atrani maja Kako nekateri ameriški katoliški uradniki uganjajo konflikt s mehiško vlado. » VVaahington, D. C. — Ameri-Aka ustada izključuje vsako versko kvalifikacijo ln religija ne sme priti nikjer v poštev pri izvrševanju javnih poslov, lo dejstvo pa ne moti • distriktnega pravdnika Johna A. Vallsa v La-redu, Tsx., ob meji Mehike. Kakor vsa mesteca ob mehiški meji, je tudi Laredo polno klerikalnih beguncev is Mehike, xlastiamehišklh duhovnov, ki so zapleteni v razne dslikta v Mehiki. Tamkaj pridno izrabljajo svobodo govora in tiska proti mehiški vladi, s katero Imajo Združene države mirne Jn prijateljska stiks. Pri tem poslu jim seveda pridno pomagajo ameriški katoliški klerikalci, pred-vsem Kolumbovi "vitezi," ki že dve leti vodijo neoficljelno vojno z Mehiko. V Laredu js mehiški konsulat. Osobjs toga konzulata je neprestana tarča besednih napadov In zasmehovanja s strani klerikalnih begunov in njihovih ameriških pomagačev. Distriktnl prav-dnik Valls, ki > javni tožitelj za dotlčno okrožje ln sam katolik, pa tudi smatra, ds je ^klican proaekuUrati in terorizirati konzularno osobje in sodelovati pri propagandi mehiških klerikalcev, namesto da bi se brigal za posle svoja jurlsdikcije.") Pred nekaj dnevi je Valls velel aretirati Maitcha - Maciasa, konzularnega atašeja. Mac las je bil oMMUm, da je grosll u bežnemu mehiškemu duhovnu, ki je pridige) v katoliški oerkvi v Laredu. V resnici Js ataše protestiral proti hujskanju ubežnika, ki je v cerkvi govoril samo o mehiški politiki in harangiral množico proti Callesu. Mehiška vlsda js sahtsvala takojšnjo imuniteto za Maciasa potom svojsga poslaništva v VVsshlngtonu in poslaništvo J« namignilo, da bo mehiška vlada prlsiljens prestaviti konsulat v Laredu kam drugsm, čs ne bo tam miru pred ubešnimi mehiškimi vstaši. S premaknitvijo konzulata nastanejo seveda sitnosti pri eksportiranju blaga čez mejo in ameriški trgovci bi bili udarjeni. Justičnl departmsnt v Waah-ingtonu v sporazumu s državnim departmentom Je takoj posegel v zadevo In liposloval, da je distriktnl pravdnik Valls u-maknil roke od mehiškega konzulata. Valls, razkačen. Je nato Izjavil, da js njegov urad v pre-lomu z mehiškimi oblastmi ne glade na odnošaje med Waah-ingtonom in Mežico qityjem. In sicer toliko časa, dokler bodo "stali morilci na čelu Mehike." On ima dokaze — se glasi dalja njegova itjava — da sta predsednik Calles In pokojni Ob-regon zapletena v umor dveh U-. bežnih mehiških častnikov, ge- starike. da bi vzel v pretres Mon- rodne delavske unije, ki so se iz roe-doktrino Združenih državj javili za Smitha. Berry Je načel Pari«. 81. avg. — Jurij Bab-Svet je prejel resolucijo kon- nlk demokratskega delavakegs meti Jev, ki >e bil zadnji ruakl greaa za protakcljo narodnort komiteja. Imenoval je tudi na. carski in tassneje Kerenakljev nih manjšin v Evropi s pritožbo, državne deUvake federa- poslanik v Združenih državah. da Liga ni še ničesar storila za efj«, ki bo skušal pridobit! unij- je včeraj tukaj smri. Bil je hud * lutijl. Devet oaeh potlačene narodnostne maiijšine. ake delavce sa Smitha. «na*protnfk sovjetov. hilo ubitih ln sto ranjenih. člčav pri luči električnih svetilk. Vaako rasibv.rjanje pri delu Je ^ gj^ jn polkov- delavkam pr^vsdam». Aur#)io Martinasa, ki sU j- i Delavke pri strojih imajo dalo bila umorjena v Laredu. Ta«., 7. svojega reprezentahta na konfe-J, koM h ^^ ^ trinajst junija 1922. Kar je bil umor iz-renco. katere m Je udeležil May |do ^^^ doUrJev na teden, vršen na ameriških tleh In kar Njih dele Js nsporno, ker mora- ameriška vlada noče zahtevati, jo ststl celi dan na nogsh. Cud- ef«lke mezde dalavk v tyju, mora obtožba čakati, da svilnlh tovarnah, ker njih last- kdaj Calles v laredo, na-nikl v žanjejo velike proflte, ka- kar bo UkoJ aretiran in proce- radi dvojnega umora! Ob-| tožba proti Obeagomi zdaj odpade, "kajti kdor pokončava s me-v Kanadi, čem druge. Je aam z mečem po-končan kot pravi sveto pismo." Tako ae smeši distriktnl prav-1 field in bivši guverner Tezaaa Ferguson. " Pri prvih primarnih volitvah v državi Tezaa so delavske In fsrmarske organizacije nastopile odločno proti Ijubljencti elek. trarnarskega trusU. l^fUlda, -1'h VmVln kh Itkorl- Ja v njegovi kampanji podpirala d#Uvk tudi Natienal Manufacturera as j ■ • aociaclja. Connally Ja v svoji ,'J'". "" . volilni kampanji odprto nasU>- radarjev uoitlh pal proti obema In je zmsgal pri Fernle, B. C. — fteet rudar-volitvah. I jev je Min 80 t m. ubitih pri Teča v lulljl ubila devet meh. premogovniku CgQ0P»>its ar-- Da tu m v okUpsju a. pr. (Asff. 31-1MS) poke vsšoss imoaa lasto, šs vssi Jo s tea daaresi petelds ssrotatoa. Psssvlte |e žs ss osna as sstsvf lis. ss asslovs BOJ ZA SKRAJŠANJE DELAVNIKA PRED OSEMDESET LETI. Lata 1846 v mesecu maju je bilo v angleškem parlamentu zlomljeno kopje za zaščito delavstva. Zgodilo se je prvikrat, da se delavnik določi postavnim potom, da se odpravi brezmejno izkoriščanje delavcev, da se saj zabra-ni izkoriščanje mladih delavcev in delavk. Slo se je za postavni dese turni dnevni delavnik. Tudi takrat so vstali zagovorniki izkoriščanja, kakor vstajajo danes, kadar gre za skrajšanje delavnega časa, in zakričali, da je vse gospodarstvo v nevarnosti in da pride gospodarski polom, ako se dnevni delavnik določi na deset ur. Razprave v parlamentu se je udeležil tudi zgodovinar Mdtaulay in je zagovornikom izkoriščanja človeške delavne moči zakli-cal, da naj odpravijo še nedelje, ako so njih argumenti pravilni, da bo človek delal dan za dnem in brez počitka. Macaulay je v tem svojem znamenitem govoru dejal pribliino tole: Vsota nedelj je v ttf sto letih enaka vsoti petdeset Jet naših delavnikov. Mi vemo, kaj fridnost lahko tevrii v petdeset letih. Argumenti mojega prijatelja in Oana parlamenta Warda, ki trdi, da zakoniti deseturni delavnik izpodkopava blagostanje Anglije, nas vodijo do zaključka, da bi danes bili bolj bogato in civilizirano ljudstvo kot smo, ako bi skozi zadnjih tri sto let pe bila vsaka nedelja dan počitka, pa tudi delavcem bi se boljše godilo kot danes. Ali verjame on, ali verjame kateri član to zbornice, da bi se res kaj takega zgodilo? Jaz ne dvomim najmanj, da bi bili mi danes veliko siromašnejše in manj civilizirano ljudstvo, kot smo, da bi manj preduci-rali, kot smo, da bi bile delavske mezde nižje, kot so, in da hi mesto nas kateri drugi narod produciral blago iz bombaža, volne in jekla za ves svet, ako bi mi in naši predniki skozi zadnjih tri sto let takfi trdno delali ob nedeljah kot ob delavnikih .., Človek je tisto veliko orodje, ki ustvar ja bogastva ... Mi nismo postali revnejši, ampak bogatejši, ker smo skozi tri sto let vsak sedmi dan en dan po* čivali od našega dela. Ta dan ni bil nobena izguba. Ko naša moč počiva, plug leži v brazdi, borza je zaprta, iz dimnikov ne prihaja dim, takrat se,vrši proces, ki je ravnotako važen za bogastvo naroda, kakor kateri drugi proces, ki se vrši ob delavnih dnevih. Človek, najvažnejši stroj vseh strojev, stroj, v primeri s katerim so iznajdbe Watta, Arkwrighta nič, se popravlja in čisti, da se v pondeljek vrne k svojemu delu s čistejšimi možgani, jasnejšim razumom in obnovljeno telesno močjo. Nikdar ne bom verjel, da to, kar povzroča, da je ljudstvo močnejše, pametnejše in boljše, obenem dela tudi ljudstvo revnejše. Ce bomo kdaj prisiljeni oddati prvo mesto med komerci-jalnimi ljudstvi na svetu, tedaj ga ne bomo oddali ljudstvu degeneriranih pritlikavcev, temveč oddali, ga bomo močnemu narodu, ki se odlikuje po duhu in telesu. Minilo je več ko osemdeset let, ko je Macaulay tako govoril. Do danes so njegove besede na mestu, kadar se zahteva skrajšanje delavnika od devet na osem ur, od osem na šest ur dnevnega,dela. Današnja masna strojna produkcija je vse nekaj drugega, kot delo ob Macaulaye-vem času. Današnja strojna produkcija veliko preje izčrpa delavčeve moči, kot je to izvršilo delo pred osemdeset leti. Ako je takrat bilo na mestu, da se dnevni delavni čas določi na deset ur dnevnega dela, ted^j je danes še veliko bolj na mestu, du se dm-vni delavni čas določi na šest ur dela in praznujemo še soboto pol*« nedelje. . Kadar organizirano delavstvo zahteva skrajšanje delavnega časa in podaljšanje nnleljskega ali tedens^ga počitka, slišimo od strani konservativnih podjetnikov ravno tiste argumente, kot jih je VVard, nasprotnik desetumega delavnika, govoril pred več ko osemdeset leti. Cilj človeškega življenja ni v tem, da človek trpinči samega sebe. dela noč in dan, da odpove in umrje kakor avto na cesti, ker Je njegov stroj toliko časa neprestano delal, da ni mogel več funkcijonlrati in ni bil za drbgo, kakor da se vrle med staro in obrabljeno šaro Cilj človeškega življenja Je U. da vsi ljudje vftlvajo sadove, najvišje civilizacije ln kulture. Predhodno poročilo «enerslne-gs priseljeniškega * komisarja nam predučuje, ds je bilo v mi nolem fiskalnem letu (od 1. ju lija 1927 do 80. junije 1928) pripuščenih v Združene države 600,631 inozemcev. Od teh je 307,265 ožnačenih kot priseljen cev in 198,376 kot nepriseljen cev. Kot yepriseljenci< v tem pogledu se smatrajo tukaj nasty njeni inozemci, ki so se povrni 11 z začasnega obiska v inozem stvo, kakor tudi potniki, ki sc prišli začasno v Združene drža ve ali pa le potujejo skozi Zdru žene države v druge inozemske dežele. V primerih s to imigra cijo je bilo v prejšnjih letih pri puščenih 588,001 inozemcev — (37,870 več), namreč 385,17f priseljencev in 202,826 neprise-Ijencev. V ravnokar minulem fiakal nem letu pa je odšlo iz Združe nih držav 274,856 inozemcev (20,848 več kot v fiskalnem le-tu 1927). Odžtevii skupni odhoč inozemcev od skupnega prihoda najdemo, da ae je prebivalstvr Združenih držav povečalo vslec i migracije (v širšem smislu) za 226,275 ali za 20.5 odstot kov manj kot v fiskalnem leti 1927. 18,889 inozemcem je bil %a branjen vstop od priseljeniških oblasti, pa le 2484 na pristaniščih prihoda. Oatali so skušali pri ti skozi priseljeniške postaje ob kopni meji. Od vsakih tiso< inozemcev, prižedžih po mofji. New York, Je le četvero bik od vrnjenih. Glavne riarodnosti priseljencev so bile: Mehikanci (57,765) Nemci (54,157), Irci .(38,198) Angleži (33,597), Skoti (23, • 177), Italijani (18,740), Skan dinavci (18,664) in Francoz* (17,963). Osmerica teh narodnosti je tvorila 85.3 odstotke vse imigracije. 9.8 odstotkov manj kot v prejlnjem fiskalnem letu. Tekom minulega fiskalnega leta je bilo deportiranih 11,625 inozemcev, ki so živeli v Združenih državah. Večino teh so tvorili oni, ki so prišli nezakonito v Združene države. Povrh tega je bilo izmed teh 1211 kriminalcev, 959 umobolnlh ln 563 "nemoralnih" oseb. Kvotnih priseljencev je bilo vsega skupaj 158,231, priseljencev izven kvote pa 247,768. V to zadnje število pa je vštetih 94,502 inozemcev, tukaj nastanjenih, ki so se povrnili z začasnega obiaka v inozemstvo. Ti so drugače označeni kot "nepri aeljenci." Nepriseljencev (urad-nNkov inozemskih vlad, začasnih imtnikov iif potnikov v tran žitu) je bilo 99,632. Iz Jugoslavije je bilo pripuš-Čenih 1386 priseljencev (v ožjem zmislu, torej ne vštevži priseljencev na povratku z začasnega Obiska) V prejšnjem fiskalnem letu je bilo pripuščenih 119C priseljencev Jz Jugoslavije. Iz' selilo se jih je iz Združenih dr-žsv v J ugosls vi jo 1941 inozemcev, nastanjenih v Združenih državah. Zanimive ao tabele po naroc^/ nos ti, ali moramo ae pač držati] po zsatarell označbi Jugoslovan-skih skupin, ki jo rabi priseljeniški urad. Hrvatov in Slovencev je bilo pripuščenih vsega skupaj 1847, ln sicer 93g kot priseljencev In 909 kot nepriseljencev. Odžlo pa je Iz Združenih držav 975 Hrvatov in Slovencev, in sicer 534 izseljencev (t. j. tukaj nastanjenih priseljencev, ki so se za stalno* povrnili v domovino) h» 97ft nelzseljencev (ti ao tukaj nastanjeni priseljenci, ki ao od šli v stari kraj na obisk. In začasni potniki, ki so šli nazaj.) Cisti prirastek Slovencev in Hrvatov v Združenih državah vsled imigracije v tem letu znsšs torej S72. IHilmatincev, Bosancev in Herregoveev je prišlo 275, in sicer 95 priseljencev in 180 ne-priseljencev. Odšlo Jih Je 1125, In sicer 861 izseljencev in 764 neimeljeaeev. Cisti primanjkljaj v številu Deimatincev. Bosancev Irt Herregoveev vsled imigracije v letu 1928: 850. Bolgarov. Srbov in Črnogorcev j# prišlo v fiskalnem letu 192*: I ISA. In sicer Ml prišel-1 Jenc*\ In 664 nepriseljencev 1 Odšlo je v istem letu in sicer 1396 nelzseljencev. Cisti primsnjkljsj v prebivalstvu Bolgarov, Srbov in Črnogorcev v Združenih dr?a vah vsled imigracije in emigracije v filskalnem letu 1928: — 1033. Ako torej vzamemo vse Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare, ki tvorijo zgornje skup se, najdemo, da je, v fiskalnem letu 1928 prišlo v Združene države 3317 južnih Slovanov, *in sicer 1564 priseljencev in '1753 ne-jriseljeneev. Odšlo pa je 4328 iu^nih Slovanov, in aicer 2291 zseljencev in 2037 nelzseljencev. Vsled imigracije in emigracije se je torej število Južnih Slovanov r Združenih državah v fiskal-1928 pomanjšalo za FLIS. d streho spraviti. Tutyaj še itari farmerji no pomnijo kaj takega; posebno dobra letina za /se pridelke. (Upam, da bo to vsak čitatelj razumel, dal taki pridelki so le tam, kjer jd zem-ja obdelana vsako leto, in tudi »ognojena z živinskim gnojem ill pa z umetnimT$nojili.) Veliko naših rojakov je tukaj« ii imajo veliko kokoši; pri teh ie tudi lep dobiček, če gospodar prav ravna z njimi. S kokošmi je precej dela, kakor tudi pri drugih šivaljh. Kokošja jaj-!a pošiljajo kar direktno v me-ito New York, ali jih pa prodajo v tukajšnje prodajalne. Večkrat pridejo kupci iz velikih mest ksr na dom in plačajo v gotovini. Ravno tako kupijo od farmerjev krompir, kokoši, pi ščance, gosi, purane in sploh vse, kar farmer želi prodati; plačalo, kakor je cena tisti čas. Neksteri Slovenci So sem prišli v času vojne, nekateri pa tudi pozneje; vsem gre zelo dobro. Nekateri so si nakupili več zemlje in tudi živine. Mladico ima fo celo ix4etje na pašniku, krave ps imajo ponavadi blizu doma, da jih ni treba iskati daleč okrog, kadar pride čas molž-nje. Mleko pošiljajo v tukajšnje mlekarne in dobijo plačano ianj enkrat na mesec. Tisti, ki stanujejo blizu mlekarn, vozijo mleko sami v mlekarne, tiati. ki so pa bol j oddaljeni, pa pošljejo mleko s tistim vosom, ki pelje mleko za veliko farmerjev skupaj v mlekarno. Z m k kom Je najmanj dela. Nekateri farmerji dobe na me-ser sa mleko po $200. 1300 In M00 in tudi pb $700 ali pa še več. 8« veda moramo misliti, da od tega se mora dati v prodajsl no za krmo ln druge stroške je treha plačati 'Pa vseeno j« hip dobiček vsaki mesec .Eden prvih Slovencev, ki je istih, | prišel v te kraje, je rojak Matt in 8ft2tKenlg; za njim smo pa drugi počasi prihajali. Ko sem jaz prišel v East Worcester, N. Y., i* ta 1920, se ml je zelo čudno zdelo, ker sem prišel na tako Čist zrak, ker v Clevelandu, kjer sem bil preje okoli 7 let, ga ni sem veliko užival. Pa aaj je že vam mogoče znano, da smo mi tukaj okrog 1200 do 1800 čevljev visoko nad morjem. Sem se pridejo zdravit iz velikih mest, kakor iz New Yorka> Albany, Schenectady, itd. Iz tega vidite, če je zdrav zrak za tiate, ki so bolni, potem je tudi za tiste, ki so zdravi. Farmerji zgledajo veliko mlajši, kakor so v resnici; njih dekleta in sinovi so vsi pri starših in rfkupno delajo v najlepšem sporazumu. Kakor se kaže čez 10 let ne bo nič več angleških farmerjev v tej okolici; nekaj jih je že zelo starih, nekateri pa gredo v pokoj. Mladi angleški svet ne mara delati na fahni; vse v mesto tišči; mislijo, da se tam medica cedi. * Raditega je veliko farm popolnoma praznih. Tukaj jmamo vseh vrst sadnega drev ja, ČreŠnje, vinsko trto itd. Slovencem svetujem, da si poiščete svoj dom tam, kjer je dosti dela in tudi dosti jela, in to je edino na farmah. Kakor sami vidite, rudokopl so skoraj že vsi zaprti in manjše število jih bo čez par let; morebiti jih bodo zaprli popolnoma. Dandanes se vse bolj obratuje s plinom in električno silo. Na ta način ne bo ve^ne dela ne jela za uboge ga rudarja. Vprašanje je, kaj je najboljše storiti? ATco se hočete pošteno priživeti sami sebe in vaše družine, kupite si farmo kjerkoli ; v tej okolici so velike in majhne, z živino, orodjem in tudi brez. Dobite jih, če imate le en par sto. !*>tem je treba z malim začeti, kakor smo tudi mi drugi; Slovenci eden drugemu pomagajo. Pojdite na farme, dokler je še Čas, ne čakajte predolgo, da izgubite vse vaše moči v premogbkopih. Ako kateri želi kaj več pojasnil, naj se obrne na spodaj označeni naslov. Vsakemu bom pomagal, kar je v moji moči—Anton Pauiin, Bex 732, East Worcester, New York. Meto. SOBOTA, 1. 8EPTEMRRA. OPAZOVANJA Dopis s farme. Riehmondville, N. Y.—Kako se imamo tukaj na farmah, ni skoro mogoče natančno popisati. Dežja imamo to poletje ne premalo, ampak dvakrat preveč. Po navadi se pa zgodi na farmah na tri načine: prvih par let, ko se reče, da je dobro, ko je pa tukaj deset let, je pa prav dobro za tiste, ki imajo polno mošnjo denarja in nobene nesreče. Nsznsnjam, da je društvo Slovenski farmar št. 398 SNPJ na East Worcester, N. Y„ na zadnji seji sklenilo prirediti veselico na farmi rojaka Matt Kenlga, to je dne 16. eeptembra, pričetek ob 10. dopoldne. Vabljeni so vsi farmerji od blizu in daleč, ravno tako iz Fly Creeka, Cooperstowna in Little Fallsa Za suhft grla in prasne želodce se bo že kaj dobilo, za poskoč niče bomo pa slišali lepe valčke in druge melodije is harmonike Zdaj imamo še čas, ds se vs skupaj veselimo in zavrtimo kajti ne bo dolgo, ko bo zopet zima in bo burja pela svoje mrzle melodije, mi farmerji bomo pa pri gorki peči sedeli in tole zapeli: Luštno Je postat', doma pri peč sedim, več vrst pijače pijem in tobak kadim. Moje šenke glas mi dela kratek Čas kdor 'če slišat' ga. naj pride v vaa. Frank Reven, član št. 893 SNPJ. de ena prolet^raka nedelja. Njih veličšnstva, kralji železnic, radi skrbe za nedeljske izlete ameriških proletarcev. Znižajo vožnjo na absurdno nizko ceno v gotova letovižča in prole-tarci se kar tepejo za izletne vlake. Na primer izlet v krasno letovišče ob velikem jezeru v Wis-consinu. Vlak iz Chicaga odhaja tja zjutraj in se vrne zvečer. Imaš torej osem ur časa, da sediš in ležiš v senci ob vodi, se kopaš ali voziš po jezeru kroginkrog ob bregu in opazuješ sijajne poletne rezidence či-kaških in jpilwauških milijonarjev. Na7 razpolago je tudi hidro-plan, ki te za pet dolarjev nosi deset minut nad jezerom. Najzanimivejša je plovba v motorni ladjici po jezeru. Plačaš dolar in ploveš dve uri. To je vredno. Lactjičar avtomatično kliče imena lastnikov obrežnih gradičev, vil in palač. Šestindvajset milj obrežja je sam park, v katerem se skrivajo naravnost fantastične stavbe s privatnimi kopališči in jadre~* nicami v vodi ob obali. Mož kliče imena in naslove ameriškega plemstva: predsednik te in te jeklarske družbe, predsednik te in te banke, predsednik velike trgovine s premogom, predsednik lesne družbe, lastnik te in te ve-leprodajalne etc. , Proletarci v ladjici poslušajo in zijajo na breg. Ogledujejo ^ETBTr" .' ' " '- ' ' *" J T —■ ' ' — "i 7. Kritični lets delavstva v Sloveniji se človek priseli na farmo, je slabo, ko je tukaj pet let, potem J da je nastala velika nezaposle^ (Itvirno.) Ljubljana, avgust, 1928. Delavski položaj je bil v Sloveniji v zadnjih letih označen po silni gospodarski krizi z vsemi zlemi posledicami, ki jo spremlja ta gospodarska lcriza. To ni nikak slovenski privilegij in trpi radi nje delavstvo po vsej Jugoslaviji in po vseh kapitalističnih državah sploh. Vendar pa se mora glede naših razmer šb povdariti, da so posledice te gospodarske krize in davčnega odiranja za nas Slovence Še veliko bolj občutljive, nego so drugod. Tudi tb ima svoje teh-!tne vzroke. r Racionalizacija največjih in najvažnejših obratov je povzročila, da še je industrijska produkcija znatno povečala, med tem pa ae je število zaposlenih delavcev znatno znižalo, tako, fitiriaajstkret se oženil umrl. 8antiago, Chile, 31. avg. — Juan Pablo Rifo je umrl v sta. roati 90 let. Njegova vdova, ki Jo zapušča. Je bila njegovs štirinajsta žena. Trinajst drugih je umrlo v dolgem času prej. Trmrt govorečih filmov v Nemčiji. Berlin. 81. avg. — Vae tvrd- nost v jugoslovanski industriji, posebno velika pa v domači slovenski industriji. Kapitalistični in meščanski pritisk sta s svojimi izjemnimi zakoni, z zakonom o zaščiti države, delavstvo ln sploh celokupen delavski razred silno potlačila ter mu o-nemogočila vsak večji odpor proti izkoriščanju. Še več, ta velik in strahoviti odpor in pritisk sta delavski razred razdvojila v dvoje nasprotnih si gibanj, v socialistično in komunistično gibanje, poslala v delavske vrste stfoje provokaterje, ki so z mamljivimi gesli razbili proletarsko gibanje in ustvarili mržnjo med delovnim ljudstvom iilo vsega in vsakogar. > Se celo strokovne organizacije niso bile več enotne. Tudi te je naskočila buržuazija in tudi v te organizacije ao vstopili po navodilih buržuazije ljudje, ki ne spadajo v delavsko socialistično gibanje. Strokovno gibanje je še vedno na tleh, na tleh ne aicer po številu -članstva, ampak na tleh zato, ker se Še vedno ni našla prava formu-l*. na podlagi katere bi se dal dobiti enoten delavski strokovni pokret v Jugoslaviji. To vse'so Jako silne težkoče delavskega razreda v Jugesls-viji. kakor tudi v SlovAliji. "Zveza industrijcev" je prav )e-po znala izrabiti izjemne zakone beograjske vlade in znala Uko vati na delavstvo še večji pri-tiak Vsak oni delavec, ki bi se upel ali drznil javno protestirati jroti sedanjemu izseaavanju in »koriščenju ter proti kapitalističnim metodam glavnjače, bi bil takoj odpuščen Iz službe k* sns—hii. Z odpuščen iz službe. O- *« govorečih filmov v Nemčiji *ul bi hrei kn.h. k^, ....... •o se t družile v kartel. ki se k. ^ r*sh,i" Imenuje "Deutches Tonblld Vašno n« u_____ * . Fllm-SyndlksV' » - ' ** p0Mb#i * n<*° privatna letovišča milijonari«; in milijonark, delajo *kli)tL opazke, sami pri sebi si l a slijo: "Oh, kdaj bom jaz imel t, svojo vilo?" .. . elt" Vera ameriškega p roleta« namreč je, da je vsakdo Ufak milijonar, Če se potrudi... kdo ima enako priložnost i Toda, oh, koliko se jih trudi "jI trudi! In ko se trudijo in jfak jo, ne pomislijo, kje bi bil J etor ob vtem jezeru za vse m letarce, če bi bili milijonarji J Ladjica odriva vodo kro»jd krog, proletarijat si ogleda d in stopi nazaj na suho ter prostora, kje bi se okrepčal. S po žepih, če je dovolj drobi Morda je ostalo le par dolarje od plače, ki se lahko porabijoi izlet. Marsikateri gara že J in leta za tega ali onega magd ta, čigar rezidenca se šopiri tai ob jezeru. Brez garanja tissi čer bi ne mogel magnat iM rajskega letovišča. To je <3 proletarcev. Joseph Ps Day, zemlji^ magnat, je nekoč zapisal, i največje črke v abecedi so ( P in M, ki značijo "other pet ple's money," denar drugih Iji di. Denar drugih ljudi obogi človeka! Najlepše pa je to, da proleJ rijat pomaga postaviti sijaj letovišča magnatom in poted plačuje vožnjo in zapravi vs božjo nedeljo, da sme videti tj letovišča... i ~ . ________ re tudi razveseljivo. To j izgladitev nasprotstev, takozvi nih načelnih nasprotstev rrx delavstvom v Sloveniji. V«k teh notranjih "načelnih" boje če so to sploh bili načelni bo je trpel delavski pokret. Sia so načelni boji med posamezn mi proletarskimi skupinami v še tudi po inozemstvu, v deža lah, kjer je delavsko gibanje; velika politična sila, vendar p v teh deželah ti boji niso^revi škodovali delavskemu razredi ki je v svojem bistvu še vedn vodil boj proti meščanstvu i ne boja proti lastnemu jazi Proletarsko gibanje v inoze« stvu je utrpelo vsled notranji načelnih bojev jako malo škodi kajti ti boji so se vršili res znamenju načelnih diferen razčistitve pojma o razredna boju in o vlogi proletarijata meščanski družbi z ozirom a dane gospodarske in ^olitidi razmere. Tega seveda pri m nismo imeli in zato se je naš m čelen boj sukal le okoli politi! nih oseb, ki so se slučajno zn šle v delavskem gibanju, ali tem gibanju nikdar niso pom nile ničesar. Tako pri nas | šlo zato, ali je potrebna razr« na borbena organizacija proli tarijata proti buržuaziji in pr ti kapitalizmu, ne, pri nas j« I zato, ali ima prav Gustinčič, L mež ali Jaka 2orga, ali P* fl imel prav s. Kristan. Boj se] sukal predvsem zato, sli je tn ba priznanja socijalistov, da | republikanci, ali ne. Ali je P" da ima delavstvo svoje ge 8 kuhinjo in sobo za služkinji Grobelnem, v starosti 68 let; Jo- V rodbinah državnih in za-14. t. m. Andrej Roje, mehanik sebnih uradnikov so sicer čeeto v Celju, Andrej Košec, star 60 oddajali aobe dijakom in sam-et, vžkkar v Škof ji vasi in An- vendar so v takem primeru ton Lep, 5 letni sinček postrež- najeli večje atanovanje In pri niče v Celju. Pri slednjem so konstatirali pri obdukciji za-1 strupljenje z volčjo jagodo. I maju proti tedaj novoizvoljene- predoval, da se nič več ne pusti mu socialističnemu županu v tako teptati od velekapitalistov Guštanju sodr. Luki Juh, na o- kot dosedaj. To nam je priča krajnega glavarja pritožbo, v stavka, ki je te dni izbruhnila kateri sta ga dolžila raznih de- v Vevčah v papirnici. Ravna-jaaj, tako da so>ile uvedene po- teljstvo je pred kratkim časom izvedbe po orožnikih proti s. Ju- obsodilo dva delavca na slabše hu, ne da bi bil ta zaslišan. Šele delo, ne da bi bilo o njihovi kriv-. po ovinkih Je s. Juh izvedel, da di res informirano. Drugi de-je bil abdolžen plenjenja gu- lavci so se postavili za tovariša, •žtanjslrih trgovcev po prevratu, ker so že itak delavci siti šikan kar pa je bila grda izmišljotina, ravnateljstva zlasti pa general-S. Juh je vložil tožbo radi raz- nega ravnatelja Nemca Sellerja, žaljenja časti, ali denuncijanti so imeli preteki} petek burno so se začeli izmikati in nihče ni zborovanje,-na katerem so nej-hotel predložiti s. Juhu ovadbe preje zahtevali, da se prekliče v pogledr Poslali so jo končno kazen nad obema delavcetmn.' v Prevolje sodniku le v njegovo Ker je pa to ostalo brez uspeha lastno informacijo.' Ko Je nato in se delavske želje niso upošte-predlagal s. Juh sodnika za avo- vale, se je Včeraj zbralo vse de-jo pričo, sta brata Lečnika na- lavstvo na dvorišču papirnico stopila dokaz resnice. Zaslišan kljub prepovedi ravnateljstva, je bil skoro ves Guštanj In 2u- Na shodu so govorili razni de-panu se ni moglo ničesar doka- lavski zaupniki in ogorčqpje de-zati. Denuncijanta sta bila ob- lavatva, katero je že štiri leta sojena. Pa sta se pritožila in prenašalo vdano vse Šikane, je predlagala nove priče, ki pa tudi prišlo močno do izraza. Po sho-niso nič zalegle. Tretjič sta du so se sestali delavski z*\jp-predlagaia priče in to celo iz niki k posvetovanju in jo celo-Dunaja, kar pa je mariborsko kupno delavstvo enoglasno pro-sodišče odklonilo. Pri vzklicni glasilo stavko, katera naj se pa razpravi je bil s. Juh popolnoma za enkrat! omeji še samo na pa oproščen, oproščena pa tudi bra- pirnico v Vevčah, ta Lečnika od kazni Din. 500.—- Zbor delavskih zastopnikov ki jih je naložilo prevaljsko so- bo ukrenil vse potrebno za zma-di&e, češ, da nista očitala ak- go papirniškega delavstva, kar tivne plenltve (dokazovala sta mu bo le omogočeno, ker mu jo.pa!), marveč le navzočnost stoje na strani vsi vsaj nekoli-pri plenitvi, kar pa menda ni ko socijalno čuteči ljudje, ki so kaznjivo. Klerikalci so zopet za se že sami zgražali nad vsem eno blamažo bogatejši! Poma- mogočnim zatiranjem in izkori-Kaii so si seveda z jezuitizmom, ščanjem slovenskega papirnici: mi nismo rekli tako, am- škega delavstva. Pak^ako... Upajmo, da se je že slovenski Dr. Vladimir Maček, naaled- delavec začel zavedati, da je tunik Stjepana ,Radiča. Na seji di on človek, kateri ima poleg izvrSevalnega odbora Hrvatske tolikih dolžnosti, tudi nekaj pra-MjaAke stranke, ki se je vršila vic, in njega geslo naj bi vedno M. avgusta v Zagrebu, je bil bilo: val za enega, eden za vae. Izvoljen za predsednika poslan- Velike železniške nesreče v 'k<'Ka kluba H. S. S. in za pred- Srbiji. Dne 12. avgusta je bil "dnika stranke H. S. S. na zelo nesrečen za železniško u-r rod log poslanca Preda vca so- pravo in za mnoge potnike; zgo-Klasno sedanji podpredsednik I dile so se namreč kar tri ielez-dr. Vladimir Maček. Dr. Maček niške nesreče, ki so zahtevale poHtane s tem tudi predsednik tudi prscej človeških žrtev. Kmečke deihokratske koalicije Na progi Belgrad - Skopi je meHto Radiča. Vodstvo H. S. S. J med posUjsma Preševo - Taba-izdalo na hrvatski narod ma- povec Je okrog pol dveh popolni fest, v katerem ga bo pozvalo, dne skočil potniški viak s 14 du "aj podpira odalej novega vagoni s tirs,Jn so se vsi vozov! P" 'Isednika stranke, ki jo bo preobrnili. Do večera so izpod v duhu pok. Stjepana Ra-| razvalin razbitega vlaka poteg-diča. — Maček pa se je ko j prvi j niti 20 mrtvih in 30 težko ra-« svojo politično "Izjavo" njenih, brez poškodbe pa nt o-jeletel, uko, da ga je Svetozar1 „tal niti eden. Nesrečs se je ''nbičevK moral dementirati. I pripetila radi nesigurnosti proge. Ns lice mesU so Ukoj prW To je bils ■ v držali tri sobe zašel v kuhinji se nikdar niao dolgo mudili. Vse svoje življenje do leta 1918 ni* sem videla na Ruskem, da bi družina srednjega stanu bivala ali celo jedla v kuhinji. Kuhinja je bila s sosedno sobo za služkinjo vedno le služkinji na razpolago. Zaradi tega gospodarsko-ga življenja so se sobe primerno razdelile med Člane oblteljl. Sobe so bile znatne, ponekod veli-ke, prehodne in niso imele vrat z veže ali hodnika. Tega ne pri Te dni gre po vsem svetu glar I povedujem zaradi tega, da bi o danskem zdravniku dr. Jako- podala sliko ruskega življenja bu Nordentoffu. In po pravici pred vojno, marveč zato, da bi Možu, ki je po poklicu zdravnik bile čitatelju ali čitateljlci jas in je bil doslej znan samo v svo nejše izpremembe, ki jih je pri ji domovini, se je posrečila ne-1 nesla revolucija v vsakdanje Šiv Dtset minut po smrti lahko oiivii < Senzacionalen uspeh danskega lsdravnika, ki je obudil od smrti 81-letnega starca c injekcijo adrenalina. vsakdanja reč. Neki 81 letni starec, na katerem je bila izvršena operacija srca ter jO umr' na posledicah operacije, je bil pc dr. Nordentoffu z vbrizgom an drenaUna. obujen zopet k življenju. Smirt je nastopila deset minut pred injekcijo. Starec pa n podlegel aplošni oslabelosti, ki jo prinaša s aeboj starost, marveč slabosti srčne mišice. Zato se je dr. Nordentoff odloČil, de poskusi na bolniku zadnje sredstvo. Izkazalo se je, da je imei prav. Operacija je imela namen spraviti srce pri 81 letniku zopet v red. Vse bi bilo dobro, če bi bii starec mogel prenesti narkozo Ta ga je pa ugonobila. Operi-ranec je nehal dihati, srce mu j( zastalo in žila ni več utripala Poklicali so dr. Nordentoffa, ki se je odločil za poskus, s kakršnim se bavi že leta in leta. Vbrizgnil je mrliču dozo andre-nalina v srce, ki #je začelo nato intenzivno utripati. Zdravniki, ki so stali dr. Nordentoffu db strani, so zaprepa- Ijenje ruake meščanske rodbine. Za printer mi bo Moskva, vendar je položaj tudi v drugih ruskih mestih približno lati. Ze sa vojne so ae jela mesta fiapolnjsvsU z bsgunei ln s drugimi ljudmi, ki so lshko zapu-itili provinco. Revolucija, držav-Ijanska vojna, izprememba glavnih mest, ustanovitev novih zavodov in naprav, strah zaradi nebrzdanih razmer na vasi, vse to js vrglo Še nove ljudi v mesta slasti v Moskvo. Treba pa JT povedati, da se hiše niso več gradi le, narobe: celo uničevali so jih, bodisi ljudje sami, bodiai čas. Majhne.lesene hiše. ki jih je bi-!o veliko v Moskvi, so jeli podirati in z njimi kuriti. Počasi se iploh ni več govorilo o tem, da najdeš stanovanje aH sobo, marveč le o "kubatort", to je o tisti količini prostora in zraka, ki gre po uradnem predpisu posa-nežnemu človeku. Centralna kurjava, vodovod in kanalizacija niso več delovali, elektrika je svetila lf tri ure na dan, zato je bilo treba poatavlti v boljša stanovanja peči in svetiti z olj- delajft doma. lahko sahtevajo priboljšek, ki pa ga morajo posebej plačati. Sploh je najemni-na v sovjetski Rusiji silno zapletena zadeva, aakaj različno premožni ljudje, komuniati in neko-rauniati, plačujejo različno najemnino za aicer enaka stanovanja; najdražje je stanovanje za nekomuniste in za one, ki niso v državni alužbi. Ko ae atanovanje izpremeni v takšno mravljišče, se ne vračuna v najemnino kuhinja, veša in kopalnica. Zdaj kuhajo že po večini v kuhinji. Seveda je apričo opiaane natlačenosti križ a kuhanjem. Vaaka gospodinja ve, da ao na Štedilniku dobra in slabša mesta; tudi drva je težko pravično raadeiiti, kadar se kuha za več oseb hkrati. Vrhu tega imajo ljudje različne potrebe: ti koaijo in večerjajo ob tej, drugi ob drugi uri, kakor ao že alužbi. Zato je edin in nesporen kuhinjski bog "prlsmua." Kosilo za eno družino se po navadi ku ha na dveh takih primuaih, za pet rodbin jih je treba tedaj de-aet in zdaj si predstavite, kak šen pekel Je kuhinja, kadar vse to cvrči in šumi. Odkar so ae na Ruskem nekoliko popravile splp-Šen razmere, je spet prišla do veljave znana ruaka dovzetnost za dobro In obilno hrano. Val hočejo dobro jesti; navsezadnje je to najmanj nevarno. Človek, ki Ima denar, al ne bo kupoval pohištva ali ae lepo oblačil, ker bi to takoj vabudiio pozornost: ob-laati bi ga utegnile zasliševati, ga pritisniti s davki itd. Ali denarja, ki ae potroši za hrano, ne taore nihče prsv kontrolirati in naposlsd je tu najmanj zavlati, ker so vsi — po šsiodcih enaki. Vzlic temu, da ss ns Uko tesšn prostor stlačene gospodinje kal rade spro v kuhinji, Je vsčkrat ruska kuhinja danes še "aktivnejša" bolj kot kedaj poprej. Vsakdanje rodbinsko llvljenje nudi približno tole podobo: (Knna« jutri.) 1 Slovenska Narodna Podporni Jednota | Uataaartfaaa a. apHla T IS04 lakarp. IT. juMh iso? v dviarl UtkaU GLAVNI ITAN, ZSF7-SS SO. LAWNOALK AVE« CH1CAGO. 1LUNOU Izvrševalni odbor: _^ j UPRAVNI OD8BK1 ^ifT^ ftmmm* Cdakvi Mdsrašndatk Aadrt* Vtdrtat, K. F. tk % Bom IM. Jskaatevs, Pa.| |L tajal* Btaa Nora k, tajaik 1 luMfcMi UšiOj Umm, Oradllak, VL Magajalk Jaha VoftkJi, aradaU flaatla jaia SaTar«. i**"**™* tlešlaaj vrkevml adrandk Ot. F. I. Kava. ftzzs »t Clalr Ave« Clavakad. Okla. GOSPODARSKI ODSKKi . J^ 1** CWtaUsd. OUSI Prask laka Oacšak. POROTNI ODCKEi št« W. laj tU, SprlacflaM, (Hi Jaka Tvše« 5? f^S^*^^1-!^ F. D. Na. 1, iokaataa CHy. UL| Fraak NH Bm II, Park BtU, Pa.| Aatoa šalar, Baa 114. Ona Kaas. BOLNIŠKI ODSEKI OKROftJIi Uma« Oradlšak, MT4I Sa. Uvašsls Ave, Cklaaffa, m. T^ VZHODNO OKROŽJK: Jo.rph Eorko. R.P.D. I. Hoi IM, W«at Nawton, ra.1 Aatss Aknua, UŠS B. fkk Sls OaralaML, Okfe KAFADNO OKBOftJBi NadsomI odbori \ _ W. MIh BI« Cklaata. DI, Lodrlk Medve- šaVMSI SiClafar Avs« Clavalaad. Okla, Afeart Hrast. IN Sa. Plam Bi, Mllvaakaa. Vls. Združitveni odbori Fresk Vidmar, »rodsadalk. ISSI Asfaata St, Cklaa««. m.i Jata 011» 141« So. Cllftaa Park Av*. Cklaa«a, III.; Pstar Oaakal. Tli K. Ulatak, CJsla-.....* Hprlnf«, Cnlo, POSOBI Sir.......... • giavsUM odkarslkl. M dslsjs v ghr—m ■ istium isssrsisi, m ssisjs v ssffilsMM BP * ss saaašale sa pasle ft pradoadatko, ss asslmt Tn* saislšlvs B. N. J« MMI Sa. Ueašals Av*. Cktaafa, III. Vl^^-KFl11" roDPOBB SB NASLOVB. Baklška lajaš, štvs S. N. P. K Sat4f Sa. Ubadala Ara, Cklaaga, III DBNABNB FOilUATVB IN STVABI, M ae Ušs|e |L larr«arskM«s M Sa. Uv» STaiS, cSCnTro^ M *Mkr"f TaNotJo. Tako sta prišla do velikega vodnjaka in se vaedla /m labodnjak, da se akrijeta. Skoraj v istem trenutku sta se približala velikemu vodnjaku neki gospod okrog petdesetih let in šestleten fantek. NajbrŽe je bil oče s svojim sinčkom, O-Vrok J« držal v roki- velik ko-Isč. Mala revčka sta opazila, ko je prišla ta 'igosiaids", in se še bolj skrils. Oče ln sin se ustavita |xil«g vodnjaka, kjer je bilo vae (silno labodov. Tedaj ao labodje Začeli plavati po vodnjaku in pri tem*« Je videls vas njihova krs-sot^da so bili res veličsstni. trebuh na zaokrošen rob vodnjaka ; t levo roko ae je držal za ogrado in viael nad vodo —. to« iiko da nI padel vanjo — v deanl i m Je atiakal palico ln hotel d<>-seči kolač. • Ko so labodje za|w-zlll svojsga nasprotnika, ao jsll hltrsjs plavati; pri tem pa so povzročili valove, ki ao zadevali ob kolač ln ga jiolagoma pribil-ševali dečkovi paliciV £e ao bili labodje pri kolaču — tsdaj pa ga je tudi palka dosegla! Deček udari a imllco po vodi, da požene labde, pritegne kulaič k bregu, ga pobere ln stopi na noge. Kolač Js bil nsplt vode, toda siromačka sta, bila lačna In žaj-ns. Starejši gs je-urelomll na dvs dela, večjega in manjšega, vzel msiljšsga zass, večjega pil dal malemu lačnemu brstu. (Iz francoščine: J. O.) Zleze mogoče poklicati ga zopet v živ-1 ti no, temveč na posameznika in IJenje. Vendar je vaften pogoj* v hudem boju za prostost sa vsak pod katerim se lshko IzvrtM obu-lkoi izrabi. Tako bivajo v stano ditev mrliča. Mrlič ne ame biti vanju s štirimi sli petimi aob*-mrtev več nego deset minut. ml dve rodbini in še eden ali dvs Po preteku desetih minut srč namca. Cim večje Je stanovssje, na mišica otrpne in potem mr-|vač ljudi je v n Jem. V stanov*- tvecu ni vsč pomoči.. Dva pljančka. — Jaz nisem še nikoli domov pijan. J ar tudi ne. Ost s nem nsm- prišel nju z oamimi do desetimi sobami, ki v Moskvi ni redko, stanu js šest sli sedem redbin in še več sameev. Potemtakem se najemnine ne pobira za atanovanje. marveč ta prostor, ki ga kdo red vedno na hodnike, kjer »svsema. U učenjaki. SfMMtftff obsšencs rešila življeaje drugemu. Kan Kranciaco, Cal. — Ko so l»red kratkim, v tukajšnji držav-ni kaznilnici v Kan Quentinu o-besili morilca Clarence KeUjrja. so mu takoj po eksakuriji vzeli spolno žlezo in Jo veeplli drugemu moškemu, čigar ime Je zamolčano. Prejemnik žleze ae Je takoj ojaffl, da Je lahko predal zelo nevsrno operacijo In zdaj je ns potu okrtvsnjs. spim, dokler se ne strežnem. M" U^h svobodnih poklicev, ki^* peti. Zakaj Is Hod prsd smrtjo poje. Tako Je vprašal učitelj priro-doslovjs učence. Dobil Je aebroj odgovorov, med katerimi mu Je najbolj ugajal odgovor učenrs, ki je dejal: Zalo, ker po »mrli ne more Deček Je ugriznil v kolač —-tskoj izpljunil grižljaj In Jsl Jo-katl. "Cemu jokaš 7" ga vpraša oče. "Nisem več lačen!" odgovori dete. | "Haj se kolač ne je radi lako- uri "Oh, ta kolač ni zanič, ker Je U -iih!" "Zato menda ne InA Jokali" "HebeRir Oče pokaš« z roko na labod« : "Vrzi ga labodom!" fHrok še Je obotavljal: če kdo ne more.kolača aam jesti, se to menda ne pravi, da gs mora dati drugemu! Oče nadaljuje: "Bodi clove. čanskll Do Živali moraš Imeti usmiljenje!" In vsel Je sinčku kolsč In gs vrgel v vodo. Kolač je p* Rej en gospod srednjih tet je povili zadnji košček domačega peciva ter ss nasmehnil mladenki, ki je stala kraj mize. "Izborno sem bil postrsAen, hvala vam. Koliko dolgu jem r Deklica je računate, Erick Van Dyson ps jo js med tem z zanimanjem opazoval. Bila je okolu 26 tet stara, temne polti in črnih oči. "En šiling in pol," je dejala, a takoj pristavite: "Mar se vam zdi preveč T Van Djrson se je nssmehnil: "Ne, ravno nsrobe. Račun se mi zdi smešno nizek. Ako boste tako nadaljevali, bo to vaša poguba. Ali imate mnogo gostov?" "Ne dosti." js odvrnila mladenka, "pač gotovo zato, ker naš lokal ne teti ob glavni cesti." Van Djrson js prikimsL "Večkrat morate inaerirati, pa bo šlo bolje. Najbrže Ae ne vršite te-1 ga poste zelo dolgo." Dekle je odmajste z glsvo ter se vsedte na stol: "fiels nekaj tednov," je odvrnite, "preja mi tega ni bilo treba. Upam pa, da bo naša mala obrt donašate toliko, da se be dalo za silo živeti." Sodnik potepuhu; Kje stanujete? — Nikjer, gospod. Sodnik drugemu potepuhu: A kje stanujete vi? — Jaz sem njegov podnajem- AMERIfiKI SLOVENCI, vredna M 00 aha nam pošljete brea odbitka svete $7.80. Ali pa td knjige: 8LOV.-ANGUB&LA SLOVNICA, vredna $2J* ZAKON BIOGR-NEZUK, vredna I1.M, la PATU MALAVfeN-TURA V KABARETU, vredna $1.60, *apaj vrednost $5.00 la dnevnik Preeveta aa ene late aa evaie $7.80. To velja sa člane S. N. P. J. sa vaa jjNjfe stara fai nove naročnike. Ne Osni pte čaje $9.00. tibg/ Naš sosed je sklenil kupiti ra-dio-aparat in napeljati na .streho anteno. Ko mu je mestni u-rar postavljal na streho anteno, je zaklical: — Pazi, da napelješ dcftelo žico, ker slabo slišim! Sodnik je bil vpralan, kako to, da ja v zaporih več moških kot žensk? "Najbrie zato, ker je v cerkvah več Žensk nego moš-kih"—de bil odgovor- ' fiolska dobs se ssčsnj*. Vssks msti, ki ins skrb t otrod, potrebuje čvrst* iivcs. vrednosti zs $2.60 knjig, a. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENBZUE, aH pa ZAJEDALCE la HRBTENICO la INFORMATOR ake nam pofljete svete UM. Ne člani poRjejo $4.00. AH pa ss $8.00 poBsU Ust Preeveta la knjiga HMUT H1GGH9S. NeOaal fsja. Prelet je prekrižal roke na prsih ter ga prodirajoče pogledal: — Vi ne verujete več v nauke nsše cerkva in tuhtate o odpadu! Ne ugovarjajte, — je dejal z zaničljtvim mirom, ko je videl, da mu hoče mladi duhovnik seči v besedo. — Dobro vtem, kam vodi pot, po kateri ste jo ubrali, dssi morda še sami tega ne veste. Toda spor o tem mora začasno počivati do ugodnejših prilik; včerajinja nesreča je prekrižala Vse račune. Mi imamo eedaj dovolj povoda, .da odvrnemo oči sveta od samostana,* zato tudi adaj ni prilike in časa, izrekati sodbe nad bratom, ki drvi v krivoverstvo. Taka sodba bi se zdaj utegnite napačno tohpačiti in postala bi nam lahko nevarna. * — In tem obzirom se vse žrtvuje! — je izpopolnil Benedikt e težkim naglasom. — To aem ie izprevidel! Prelat je hotel nekaj odgovoriti, pa se je premislil. Ker je Benedikt smatral, da je razgovor končan, se je poklonil, sa vrtel ključ v vratih, ki so bite znotraj zaklenjena ter odšel. Temno je gledal prelat v vrata, za katerimi je izginil mladi menih. — Dokler bo mogel pripraviti, to aem opazil na njegovem čelu, na katerem se je preveč jssno odrsžsl žig nsšega rodu! Tu bi bils vsaka nadaljns beseda zaman. Nato je začel globoko zamišljen korakati po sobi. — Proč mora, proč iz te okolice, in sicer čim se to lahko brez vaake pozornosti zgodi in prej ko ae zave iz avoje omotice Bogomir, ki ga je ta nesreča do akrajnoati potrte. Moj brat bi bil zmožen najblaznejiega koraka, čim bi videl, da sa kdo dotakne njegovega boga; zdaj al ga na bo več upal braniti ali zoper-atavljati mojim odredbam. Vaaj od te atrani ae moram' zavarovati, kajti to je edina stran, od katere mi preti nevarnost. Odločen Je šel k pisalni miti, vzel pero, je pomočil v črnilo ter napisal na polo papirja: "Govoril aem s Benediktom. — Jutri se vrne nazaj v N., od tam ps bo odšel, kakor hitro bo to mogoča brez vzbujanja javne posor-nosti, v kak oddaljen samostan. O vsebini njegove izpovedi ne bova govorite; — jaz ti hočem prizanašati, kakor si želel." Prelet je zganil papir, ga vtaknil v ovoj, na katerega ja napisal naslov svojega brata, pritisnil je na kuverto še avoj pečat, pozvonil ter oddal plamo vatopivšemu slugi. Vaa to se je zgodilo tako naglo, kakor bi al prelat ne bil gotov svoje« odloka ali kakor bi se bal, da se premisli. Šele, ko je sluiabnik s pismom odšel iz sobe, se je prelat spst pomiril. '—Tega ti na morem prihraniti, Bogomir! — je dejal prelet zamolklo. — Treba je Mlo, pa to ne vem kako trpiš vsled tega! Tukaj je več na kocki, kakor krvaveče očetovako srce! Štirinajsto poglavje. PonearsČsni mladi grof še ni bU pokiŠen v rodbinsko grobnico, ko so se ie sačele širiti po okolici čudne In tajlnstvone govorice. Kar ae Je grofu in njegovi soprogi Is ohiirnosti zamota v slo. to si je ie šepetalo sluiabniAtvo med seboj, dočlm ee je v okolici ia gteaneje o tem govorilo. Raakirila aa je namreč verzi js. ki je kmalu postala javna tajnost, da mladi grof ni umrl naravne smrti, odnoano, da ae nI ponearečil. msrvsf da je poetal Žrtev stotina. Za to Js govorila sieer samo sna ofcolščina. toda U js bite Odločujoča, ksr je jaano In bre«-dvomno dokaaovate dejstvo, da aa ja nahajate ob času nesreče As nsks druga oeeba pri mladem plemiču. Zdravnik, ki so ga posvali — seveda zaman, ker Je hite vsaka pomoč odveč — k ponesrečenemu, je našel v trdo attenjeul ponssrečcnčevl pesti košček temnegs sukna. ki je bil po veej priliki iztrgan Is kakega pte-šča ali podobnega obiščite; na plašču ponesre-*encs ps ni msjkslo ts krpice; njegov plašč je Ob oltaiju js sredstvo, ki pomaga ako j« vaš is-lodsc v nereda, ter ako povzroča kislino. Mod sestavinami Trinsrjevsgs rtenkegs vina js tudi dissstetični slad, ki 'potnega prsbsvi. Pri vash leksrnsrjih. • —(Adv.) t — Prsčastiti! — Benedikt je strastno iz. pregovoril, — če morete vi to vzeti ns svojo vest, vzemite; jaz ne morem. Zshtevsjte od mene, karkoli, aamo ne te večne laži! — Jas sshtevsm od vaa, kar ame zahtevati vaak opat od evojlh menihov: brezpogojno pokorščino! Spravite ae a svojo vestjo, kakor veste in znste, tods tukaj so ns kocki vsČje stv#ri. Kot vaš opat vam ukazujem, ds molčite, in vi boste ubogsli, Benedikt! — Ne bom ubogal! Ne tirajte me do skrajnosti, ker tudi oblju^p imajo svojs meje! ' Prelet ga ja temno in grozeče pogledal, toda oči mladega petra ao vzdržale ta pogled in na njegovem čelu ee je začrtala ona globoka, strašna pottza, ki je dajala v trenotkih jesa obema gotovo podobnost^ kskor bi se pretakala sorodna kri po njunih illah. Ponosni opat je občutil, da ima pred seboj človeks, ki mu je ens-kovreden In katerega ne bo s svojo voljo nikoli zlomil. Ali mislite ras prelomiti svojo obljubo? — je vprašal prelet ter stopil tssno k Benediktu. — In z razodetjem avoje tajne hočete strmoglaviti hkrati vee samostan v pogubo? VI sovražite samostan, to vem ie davno, in vendar sa mu imate zahvaliti za vae, kar ste postali in kar ate se naučili. Ta aamostan je dvignil vas, siroto, Is prahu In blats ter vss postavil na nam enako stališče. Odprl vam je . zaklade znanosti in vede, do kstsrih se ns bi nikoli dokopali, in ponudil vsm js časten, varon ia udoben dom. In v sahvslo sa vae to, hočete pripraviti aramoto na U samostan? Ali hočete opguvati cerkev, svojo duhovno mster ter jo izročiti v kremplje njenih aovrainikov? Povem vam. dečko, da ne boste omajali stsvbe, na kateri ao ie močnejši' preizkualll avoje aile ln moči; osa js klubovate viharjem atotetlj, zato ne mislite, da jo boste vi porušili! Nakopali si boste aamo kletev aa avojo nehvaleinoat, zato odnehajte, dokler je ie čas! Benedikt je atal nem pred nJim: opat je vedel ubrati prave etrune. Videl Je, kako po-jenjuje njegov odpor, ssto je nsdsljevsl, ds dokončs in isvojuje svojo smago. — Moj brat sluti, kaj ae Je zgodilo, — je dejal ter znižal svoj glas. — V njegovem In avojem Imenu vam zagotavljam, da ae odpo-veva osvsti aa Bogomirovo kri. Rsssn naju pa nims nihče na svetu zahtevati pokora, osvet« in aodbe: če midva to stvar pokopljevs, je po. kopana sa vee večne čaae. Benedikt je povesi) glsvo: — Cs zahteva tudi grof Kanek moj molk, - torej, naj bo! — je komaj ališno odvrnil. P*atet m jt naglo obrnil k mizi ter položil svojo roko na tamkaj stoječe raapelo: — Ali prisežete? Mladi duhovnik je odstopil. — Ne! Samo nobene prisege več! Dovolj mi je ena, ki me je izročila na miloet in nemilost v vaše roke. Molčal bom. dokler bom mogel, toda akrbite »a t«, da me ne bodo posival! na prUevanj*. kajti, pri Bogu. potem vam ne jamčim ničesar! — To bom znal praproti! Pojdite ssdsi. I si ter Benedikt, in vrnite se Jutri zsrans nazaj v N. Tam ostanete sačasno dotlej, dokler ne določim definltlvno glede vas. Ae nekaj. Ce vam more te umiri vaAo vest. tedaj vam Izjavljam. da vam dam prav rad odveso. Benediktovo oko ee je uftgal" v ognju sa-ničevanja- — Tudi Ae M Ae veroval v teto, ie aaaso to. da ml je poaujana v tej uri. sado-stuje. ds moram pred nje isgubttt vsako spoštovanje- Prihranite al svojo odveso; jss js ns potrebujem l , .................... da svoja prihranka redno vlagate pri nas. .Mi *e ■ s t ssp . bodemo skrbeli za varnost valih vlog, kar bo nekega dne zc^o velike koristi za vas. Chicago, HI. J900 Bine laland Ave. OTTO KASPAR, predsednik SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA • .. ■... * Tiska vabila n veselice m shode, viatmce, časnike, knjige koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih « "Izborna Igra to," je dejal Djrson, ko je posno zvečer sedet s svojim prijateljem. "Sem le radoveden, koliko Ameri kancev ata ie *Jela. Originalna alika je viaete na deani. U je bite ee-veda le kot vaba. Kopija, ki je C i tudi dobra, je bite na levi. o sem deklini dejal, da bi rad ono na desai. sem vedel, ds ml jo ae bo dala. Med tem, ko sem tpopolnjeval ček. sam jo skrivaj opazoval ter dobro videl, da je snela si Sto na levi. Zato pa aem jo poslal po as vojni papir in v njeni Odsotnosti ssm sliki hi-tre zamenjal, ne da bi najmanje slutila o lam. ko aa je vrnila. Tako aem odnesel pravo, originalno sliko, ki je mnogo več vredna, kot pa aem dal zanjo. In van Drsen ee je zasmejal na vee glas. "tevrstna kupčije." je dejal Prijatelj "Ua*tno delo." je odvrnil van Djraon smeje. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO &N.P.J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY