V Ljubljani, v soboto dne 9. januarja 1926
Posamezna številka 2 Din
Poštnina plačana v gotovini
Cene oglasov
! stolp. pellt-vrsta mali oglasi po 150 In 21).vet)! oglasi nad 45 mm v.&lne po Din 2-50, velllcl po 3 In 4 Din, v uredn Skemdelu vrstica po 10 Din ri Pr: veciem □ noror.ilu ccpust Izide ob 4 zjul. aj razen pondellKo in dneva po prazniku
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
me eCno 35 Din nede jskn Izdaja celole no vJugo-slavlll SO Din. za Inozemstvo 100 D
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
■■• 1 Ml- ^ i i-.irtrM tfM HilHIHIMmWfl>IMliiramiW IT—
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. O lil Kokoolsi se ne vračalo, nefranltlrana rilsma se ne sore/ema/o Uredništva Islefon štev. 50, upravnlštva štev. 32S
BWW»WhlM■M—Kg flMBt	—W—
Uprava le v Kopltarlevl ul.šl.S - Čekovni račun: CJubl/ana štev. »0.650 ln tO.349 za lnscrate, Saralcvošt. 7563, Zafl reb št. 39.01t, Vraga ln Dima/ št. 24.797
Političen list sza slovenski narod.
V mrtvilu.
Šef vlade g. Nikola Pašič se je torej odpeljal v Monte Carlo na oddih. Za mesec dni, pravijo. Njegovo zdravje ni najbolje, pravijo, in potreben je odpočitka. Gotovo. Ni ga med nami, ki ne bi bil prepričan, da je g. Pašiču odpočitek nujno potreben in ki mu ne bi tega od srca privoščil. Da, prijatelji kakor nasprotniki so soglasni v tem, da je g. Pašič že davno zaslužil trajen odpočitek in da bi najbolje storil, če bi sploh odložil vladno breme, ki je zanj vsekakor pretežko in ki ga očitno več ne zmaguje.
Toda g. Pašič na to še ne misli. Naravnost genljiva je ta ambicija starega gospoda, izvrševati stvari, ki bi celo mlajšemu, krep-kejšemu, zmožnejšemu delale veliko preglavic. G. Pašič je očevidno prepričan, da bo obvladal sedanji položaj, ki je najtežji in najkritič-nejši od vseh, kar jih je preživel kot premier države SHS. Toda ves svet o tem dvomi.
Ko je pred štirimi tedni g. Pašič poslal skupščino domov, je zatrjevala njegova okolica, da bo on vsekakor do pravoslavnega božiča vse, kar se je nabralo hudega, dovedlo delo vlade in parlamenta v popoln zastoj in ustvarilo sedanji nemogoči in nevzdržni položaj, z energično roko uredil in poravnal. Prišel je pravoslavni božič, g. Pašič pa ni naredil še prav nič. In zdaj je šel na dolge počitnice, med katerimi seveda tudi ne bo nič naredil. Na 29. januarja pa se ima zopet sestati skupščina. Če pride gosp. Pašič do tedaj nazaj ali ne, situacija bo ista ko danes. Delati ne bo mogla, ker ne bo imela kaj, g. Pašič pa bo dalje »reševal« krizo, en mcsec, dva meseca ... kakor bo Bog dal in g. Pašič.
Kajti druge skrbi kakor edino to, kako bo obdržal skupaj svojo vlado oziroma parlamentarno večino, g. Pašič očividno nima. Kako sicer stvari v državi stoje, pred vsem, kaj pravi ljudstvo, ali je zadovoljno ali ne, ali ja voljno razmere, ki ga čezdalje bolj pritiskajo k tlom, še dolgo prenašati in trpeti, vse to in drugo g. Pašiča očividno nič ne skrbi. Ko bi ga skrbelo, ne bi pustil vse, kakor je, in šel na počitnice, vsaj ne tako dolge. Če bi pa že radi svojega zdravja moral iti, potem bi pač odložil svojo funkcijo in jo prepustil drugemu
Toda takih skrbi g. Pašič nima. In je tudi gospod z absolutno voljo: brez njega se ne sme nič zgoditi, nič narediti, nič odločiti. Poslal je na počitnice ne samo skupščino, ampak tudi vlado in sploh takorekoč celo državo. Kakor tisti vladar neke nemške državice v starih dobrih časih, ko je zaukazal: Vse delo ima počivati, samo davki se imajo plačevati.
Zares v idilične patriarhalične razmere smo zaplavali. Zdi se nam, ko da živimo v deveti deželi, ko da se cedita po naši dr.".avi mleko in med, ko da se potapljamo v blagostanju in nas ne tare nobena nadloga in nobena skrb ... Toda žalibog, kruta resničnost je okoli nas, nam prede huda in z grozo že gledamo v črn prepad.
Mi Slovcnci pred vsem; ker mi smo žc čisto na robu prepada. Mi se zavedamo, kaj nam grozi, in mi nujno potrebujemo in željno pričakujemo pomoči. Mi tako ne moremo več eksistirati. Take razmere, tako vladanje, tako gospodarjenje v državi, vse to ni nič. Mi nismo vajeni zapravljati čas in denar, mi smo vajeni dela in pa da uživamo sadove svojega truda. Mi nočemo, da bi se nam — kakor se nam zdaj godi — od dne do dne slabše godilo, mi hočemo, da se nam godi dobro, ker to s vojim delom in trudom tudi zaslužimo. In mi tudi ne trpimo, da bi se ta naša država, od prirode tako blagoslovljena, nudeča nam vse pogoje za lepo življenje, od slabih gospodarjev sistematično ruiniraia. Nam Slovcncem ;e ne more prav nič očitati; mi smo dajali vse, liar se je od nas zahtevalo, in še veliko več, tr.i smo voljno doprinašali vse žrtve, a hočemo pa od svojih žrtev tudi kaj imeti.
Slabšega gospodarjenja, kakor ga sedaj doživljamo pod vlado RR, še ni bilo nikoli in treba mu je napraviti kraj. Ta vlada g. Pašiča je v teh šestih mesecih svojega »dela« lokazala na tako gorostasen način svojo popolno nesposobnost, da je krvavo škoda vsake ure, ki jo še preživlja. Ta vlada mora pasti
G. Pašič je na počitnicah, naj jih le uživa, želimo mu najboljega zdravja. Toda med tem So šel po celi Sloveniji glasen protest proti \jegovi »vladavini« in ta protest bo odmeval udi na vseh koncih in krajih države in ne bo ' ihnil, dokler ne prikliče vlade ustvarjajo-;a dela, napredka in povzdige, ki si je na-d tako živo želi in ki jo država tako nujno otrebuje.
Falzifikaforski škandal ogroža mir in red
na ladjarskem.
FRANCIJA ZAHTEVA ODŠKODNINE 200 MILIJONOV FRANKOV. — NACIONALISTI PRIPRAVLJAJO POHOD NA BUDIMPEŠTO. — POOSTRENO NASPROTJE MED HORTHYJEM IN BETHLENOM. — NADALJNE ARETACIJE V DRŽAVNEM GEOGRAFSKEM ZAVODU. — PRIZADETE SO MNOGE VODILNE POLITIČNE OSEBNOSTI. — PRVA ODKRITJA DUNAJSKE POLICIJE L. 1921. SO NA ZAHTEVO VLADE
ZAKRILI.
Krščansko de-
Budimpešta, 8. januarja. (Izv.) Kljub temu, da ves vladni aparat skuša preprečiti nadaljnja odkritja v zadevi ponarej-nja frankov, je francoska policija predložila državnemu predsedniku Hortyju nov dokazni ma-terijal, ki bo v aferi podal čisto nove momente. Madjarska vlada jc vznemirjena vsled poročil časopisja držav male anlan!e, da se le-ta pridruži demarši Frencije, ki bo od ma-djarske vlade zahtevala odškodnino 200 milijonov frankov in posebne kavcije za preore-čenje novih ponarejanj V javnosti se razširjajo najrazličnejše alarmm ne vest' C mMs je baje odpotoval iz Budimpešte na deželo, da tam zbere čete »probujaječih se Madjarov in z njimi napade Budimpešto. Gombosa je po drugi verzi;i poslal v tej misiji sam IIorty, da organizira puč, ki bo zakril bistvo afere. — Drugi listi zopet pišejo, da sta si v laseh Horthy in Bethlen. ker imata vsak svojega pretendenta za madjarski prestol. Hcrthyjeva slava mineva, ponarejevalska afera grozi odnesti Horthyja samega. Razdor med različnimi »IegUimisti« in »monarhisti« se je tako poglobil, da je oričakovati vsak hip izbruha državljanske vojne. Horthy je baje celo zrhteval odstop Bethlenove vlade, ki se mu je uorla. Zato pričakujejo napad milice na Budimpešto. Socialistične grupe izrrbljajo splršno zm<-do v svoje namene in kličejo svoje mase na ulico
Budimpešta, 8. januarja (Izv.) Detektivi so zaplenili tiskarski stroj, s katerim so se tiskali falzi"ikati frankov. Stroj je bil najden v državni tiskarni. Aretiranih je bilo še več uradnikov državnega vojnega geografskega zavoda, med n;'imi inž. Andrej Parago. Vlada se je strršno blamirala. Skoro nepesr^dm pred najdbo tiskarskega stroja je namreč izdala komunike, da hišna preiskava v kar^o-grafičnem zavodu ni dovedla do nobenega rezultata. Že med tem pa je bil aretiran urednik kartografičnega zaveda Goro, ki je zaslišan izjavil, da so se falzifikati tiskali v karto-grafičnem zavodu.
Budimpešta, 8. januarja. (Izv.) Na den so prišle nekatere podrobnosti. Načrt za ponarejanje frankov je bil po izjavi Andreja An-dor naoravljen pred desetimi meseci. Win-dischgratzov tajnik je oskrbel potrebni papir in ga prepeljal na Madj-rsko. Princ Windisch-griitz je izjavil, da ima 30 sokrivcev, ki pripadejo vodilnim političnim krogom v Budimpešti.
Dunaj, 8. jenuarja. (Izv.) Za popolno zmešnjavo na Ogrskem skrbe pristaši raz'i:nih pretendentov za ta nesrečni prest'jl. M d pristaši Otona in Albrehta je že prišlo rlo spopadov. Tretji kandidat je po najnovejših vesteh bivši romunski prestolonaslednik Karol, ki tudi pripravlja položej, da stopi v ospredje sedanjega političnega meteža.
Budimpešta, 8. januarja. (Izv.) Izvršene so senzacionelne areiaeije. Aretiran bo h'nved-ski minister grof Kari Csaky, bivši min'stcr grof Teleky, prosvetni minister Klebelsberg, podpredsednik Szorcsey, Peter Tolnnb, sin prejšnjega ministra, Andrej Andor, sin namestnika državnega tajnika v justilnem ministrstvu. Aretiran je bil tudi strojnik karto-gra'ičncga instiuta.
Dunaj, 8. januarja. (Izv.) Dunajsko francosko poslaništvo ne vidira nobenega ogrskega potnega lista več. Isto bodo stcri'a tudi druga francoska diplcmatična zastopstva. Največjo senzacijo je v Budimpešti vzbudi'a vest, da sta v afero zapletena tudi Albrecht Habsburški in njegova mati Izabcla, ki je baje napravila načrt in dala pobudo. Drž. pravd-ništvo bo odredilo zaporo nad premoženjem osumljenih oseb, pred vsem nad premoženjem kneza Windischgratza. Nolrenji minister Ra-kovszki in naučni minister Klebelsberg bost .-. pod silnimi udarci, ki jih je dobila struja »albrehtistov«, ki jo v vladi zastopala, morala podati demisijo. Istotako bo cdslov'jen Koloman Kanya, ogrski poslanik v Berlinu, pristaš Albrechtov. Kanya jc že odpotoval v Budimpešto.
Budimpešta, 8. jan. (Izv.) Policija je izpustila Polnaya, sina ravnatelja -Atlanlic-Tru-sta«, ker ie dokazal, da ni bil v nobeni zvezi
z afero s ponarejenimi franki. Prijateljema Marso!skyjemu in Matkovicsu je dal kovčke, ni pa prav nič vedel, da jih bosta rabila v tihotapske namene.
Berlin, 8. jan. (Izv.) V ozemlju Ruhra je policijsko ravnateljstvo poslalo več uradnikov, da iščejo sledi za ponarejenimi franki, ki so prišli tja iz Mržarske.
Pariz, 8. jrn. (Izv.) »Matin« piše, da je v aferi s ponarejenimi franki tudi Horthy sokrivec.
Budimpešta, 8. jan. (Izv.) Socialistična stranka energično zahteva da se radi afere s ponarejenimi franki takoj skliče narodna zbornica. Meščanska opozicija je ta predlog socialistične stranke odklonila, tako da socialisti niso mogli dobili 50 podpisov, ki so potrebni za vložitev takega predloga. Ker je la predlog propadel, je sklenilo vodstvo socialistične stranke začeti novo ":cijo za skPcanje parlamenta. Socialisti zahtevajo, da nej sedanja vlada odstopi in. naj se imenuje nova ki bo vzpostavila red in mir in ki bi razpisala nove volitve.
Budimpešta, 8. jan. (Izv.) Časopisje de-niantira vesti da bi bil notranji minister ukinil avtonomijo »Nacionalne zveze«.
Budimpešta 8. jan. (Izv.) Princ Windisch-Cra.lz in Nadossy sta izjavila, da nimata proti rcr ~odbi, da se ju pridrži v preventivnem zaporu. nobenega ugovora, vsled česar je postala razsodba pravomočna.
Budimpešta 8. jan. (Izv.) Policijsko od-pc Ivo. ki ie i'"e!o ralogo da ugotovi, ali se je nahajala na Windischgraetzovem dvorcu tiskarna za tiskanje bankovcev, se je vrnilo. Njegovo delo je poslalo brezpredme'110 ker s< med tem časom odkrili, da so se tiskali bankovci na kartografskem zavodu Policija je izpustila Mankovicsa, katerega so aretirali v Haagu.
Budimpešta, 8 jan. (Izv.) Gombos je težko ' olan. Obdolžili so ga, da je bil v zvezi z nekaterimi ponarejevalci franlov. Nekateri osumljenci so se namreč pri zaslišavanjih nanj i vali. (:omb"s odločno izjavlja da o rferi absolutno ničesar ni vedel in da je zanjo izvedel šele iz časopisov.
Budimpešta, 8. jan. (Izv.) Proti državnemu poslancu Alainnu se je uvedlo z oziroin na pjegove izjave o aferi kazensko postopanje.
Pariz, 8. jan. (Izv) Uradniki francoske policije, ki zasledujejo afero s ponarej-nimi ira•';i, so se sestali z vodjo mednarodne varnostne zveze v svrho skupnega dela.
Budimpešta 8. jan. (Izv.) Včeraj so prišli na ponarejenim mržerskim bankovcem po - milijon kron. Tak bankovec so dobili v centre'' ".adruge za nabavo živil.
VSENEMCI SO PODPIRALI MADJARSKO GOLJUFIJO.
Dunaj, 7. januarja. (Izv.) Krščansko-soc >-NeuigkeitsbIatt« poroča, da je bilo madjar-sko ponarejanje češkoslovaških novčanic že aa'je časa dobro znano. Dunajska policija je hotela že. večkrat energično nastopiti proti razpečevalcem falzifikatov, pa je vsak korak policije preprečila vsenemška stranka, ker se je bala, da bi bili kompromitirani tudi vse-nemški irredenlisti. — »Abend« pravi k temu poročilu: Danes moramo ugotoviti, da so člani avstrijske vlade sokrivi na zločinih, ki danes pretresajo srednjo Evropo. Ti so pestali sokrivi, ker so madjarske zločince, ki so bili v rokah avstrijske justice, na željo ogrske vlade zopet izpustili. Julija 1921 je bil prijet neki Blau, ko jc hotel pri firmi Glodschmdt & Co. izmenjali več češkoslovaških 500kron-skih bankovcev. Tedaj je dunajska policija v par dneh odkrila vso družbo razpečevalcev Voditelj jc bil dr. Julius Meszaros, ki jc bil na Dunaju prijavljen r>od imenom Trautmann. On je vseučiliški profesor, ravnatelj ogrskega narodnega muzeja in voditelj ogrske irrcdcnle med Slovaki. Drugi vodja ponarejevalcev je •il dr. Gvorfi. Tedanja preiskuva jc ugc.tovi'a, da je bilo to pot razpečanih falzifikatov za 100 milijonov čK. Dunajska po'icija je dobila vse deka/.e. Tudi tiskarin je i;f-i • ••g->tev'jcn-'» in sicer jc bila to Oskar Rohr v Wetzelsdorfu
Da protestiramo proti ukinitvi posredovalnic za delo, proti zmanjšanju podpor za brezposelne. proti znižanju kreditov za kumanitar-ne zavode in za varstvo otrok, sklicujemo za nadelio, dne 10. januarja ob 10 dopoldne
V »LJUDSKEM DOMU« V LJUBLJANI.
Govorita poslanec dr. Andrej G o s a r in poslanec Franc S m o d e j.
Manifestirajmo za ohranitev naših socialnih zavodov!
DELAVSKA ZVEZA.
pri Gradcu. 8. julija 1921 je bilo 11 glavnih krivcev izročenih sodišču. Že 13. julija pa je posredovalo ogrsko poslaništvo na Dunaju ter zahtevalo, da se osumljenci izpuste. Policija 'e izpustitev odklonila, toda na g'avno razpravo policija še do danes zastonj čaka. Postopanje je bilo na ukaz dunajske vlade ustavljeno z aktom 6768/21. Državno pravdništvo ustavitev utemeljuje, da iz dokaznega mate-rijala ni razvidno, da bi osumljenci ponarejali denar iz koristolovnih namenov, da so popravili škodo in da obstojajo nepremostljive tež-koče za izvedbo dokaza. Strcške postopenja je plačalo ogrsko ministrstvo zunanjih zadev. Tedanji pravosodni minister je bil zastopnik vsenemške stranke dr Leopold Waber.
MADJARSKA JE S PONAREJANJEM DENARJA UNIČEVALA SOSEDNE DRŽAVE.
Češki listi se obširno bavijo s predzgodo-vino tako zvane Windischgratzove afere in posebej s ponarejanjem češkoslovaških novčanic, ki se je na Madjarskem prakt ciralo že par let. Že v letu 1919. so prišli na dan ponarejeni kolki, s kakršnimi je češke slovaška republika kolkovala bivši avstrijski denar. Že tedaj je bilo ugotovljeno, da so bile velike množine teh kolkov vtihotapljane iz Budimpešte. V letu 1920. so ugctovili dve seriji ponarejenih čeških lOOkrcnskih bankovcev. Po izpovedi prič, zaslišanih v Bratislavi, so bili ti falzifikati izvršeni v ogrskem litegrafičnem zavodu, ki jih je tiskal na ukaz ogrske propagandne pisarne. S to falzifikacijo si je opomogel tedaj Jelicska, da je finansiral svojo iredento. Še v letu 1920. so se pojavile v Romuniji velike množine falzificiranih čeških SOOkrcnskih bankovcev. Policija je tedaj zaprla in zapečatila tiskarno »Magyar Fenyny-omda« in kcnliscirala klišeje. V zvezi s tem ponarejanjem so bili tedaj visoki častniki ogrskega vojnega ministrstva, med njimi tudi dr. Kari Bulissa. Del falzifikatov je bil tiskan v tiskarni vojnega ministrstva v Budimpešti.
V letu 1921. so dobili ponarejene 509-kronske češke bankovce na Dunaju. Dunajski policiji se je posrečilo zapreti celo vrsto oseb, ki so hotele po trgovskih obratih falzifikate spraviti v promet. Med aretiranimi so bili: dr. Julius Maszaros, Ludvik Klein in Gyoerffy. Policiji se je posrečilo izlakniti delavnico, iz katere so izšli ti falzifikati, v kraju Wetzlers-dorf pri Gradcu. Vsi tehnični delavci v po-narejevalnici so bili Ogri, pristojni v Budimpešto, in posrečilo se. jim je, da so vsi tudi srečno ušli na Ogrsko Dunajska policija jc tedaj zaprosila budimpeštansko, da uvede preiskavo in krivce kaznuje, toda preiskava v Budimpešti je bila na višje povelje ustavljena Vodil jo je Nadossy.
5. julija 1921 je poklical Nadossy k sebi zastopnike tiska in jim sporočil, da je ostala preiskava brezuspešna in je ustavljena Opo-! zoril je časnikarje, da bi vsako pisanje o tej ; zadevi moglo škodovati državnim interesom. ; Zanimivo je, da je tudi pri sedanjem škandalu takoj prišel na dan prof. Meszaros in dr. Pazurik, ki je zet dr. Jelicska. Gotovo je, da so Madjari falzificirali na debelo že vsa leta po vojni. S tem so hoteli škodovati sosednim slovanskim državam in dobiti zase denar. Zato je tudi naša država dolžna, da energično poseže v akcijo, ki ima namen enkrat končati to največjo mednarodni: go-j ljufijo.
WINDI5CHGRAETZOVA AVANTURA.
Vse časopisje se bavi tudi z zasebnim | življenjem princa Ludvika Windischgraetza. Prihodnje dni se bo pričel pred budimpeštansko sodntjo zanimiv proces proti princu. V letu 1923. se je ustanovil pod prinčevim vod-. stvom sindikat za oreskrbo Budaoešte s orc-
mogom: Poleg princa so bili v sindikatu še 4 mažarski člani. Vsak član naj bi imel 7 odstotkov čistega dobička. Z budapeštansko plinarno je sindikat sklenil pogodbo, ki je ostala v veljavi do 30. sept. 1925. Član sindikata Hammersky je sedaj dvignil obtožbo proti princu in ostalim članom, da so ga hoteli opehariti za njegov delež na dobičku, ki mu še ni izplačan, dasi je dobiček sindikata deponiran v banki. Kmalu po sklenitvi pogodbe je namreč princ začel izjavljati, da delež ogrskih članov sindikata ne more znašati 7 ampak le kvečjemu 4 odstotke, ker se je za podvzetje zavzel francoski minister Loucher, ki da zahteva za svoje sodelovanji 15 odstotkov deleža ogrske skupine. Izkazalo pa se je, da si je princ vse to izmislil. Princ je poleg tega akcije Hummerskyja brez njegove vednosti vporabil za plačilo svojih dolgov. Princ je spomladi 1923 v hazardnih igrah na Dunaju izgubil 3 milijarde.
Politično zatišje v Belgradu.
Belgrad, 8. jan. (Izv.) Politično življenje je med pravoslavnimi božončimi prazniki popolnoma mirno. Ministrski predsednik Pašič je snoči odpotoval v Monte Carlo, fin. minister Stojadinovič je na potu v Ameriko, nekateri ministri so odpotovali iz Belgrada, tako tudi poslanci. Izšel ni noben časopis. V tem miru praznuje Belgrad božične praznike. V ponedeljek bo oživela skupščina, ko se vrnejo nekateri poslanci, da nadaljujejo proračunsko razpravo v fin. odboru. Zanimanje vzbuja madjarska afera s ponarejenimi franki.
Ljapčev popolni naslednik Cankova.
Sofija, 8. jan. Nova vlada se je predstavila parlamentu z izjavo, ki odobrava politiko od-stopivšega Cankovega ministrstva in obeta, da bo vladala v istem duhu naprej. Ljapčev upa, da bo dobil večje inozemsko posojilo, ki naj obnovi propadlo bolgarsko gospodarstvo.
Ahmed beg Zogu ~
Papež Pij XI. in Slovenci.
Včeraj smo »Jutru« na podlagi izjav papeža Pija XI v božičnem nagovoru 1925 dokazali, kako je lagalo, češ da papež podpira fašizem. Navedli smo odločne papeževe besede s katerimi obsoja krivične nacionalne postave fašistovske vlade. Zdaj imamo pred seboj drug dokument.
Goriška Mohorjeva družba, ki je največja nositeljica in širiteljica narodne in krščanske slovenske kulture v Primorju, katero fašizem tako sovraži in preganja, je poslala v svetem letu papežu Piju XI. sledečo udanostno izjavo:
PIJIT XI., NAMESTNIKU KRISTUSOVEMU, POGLAVARJU VESOLJNE CERKVE, OČE TU NARODOV!
V	svetem letu, ko valovijo narodi vsega sveta — razburkanega po nevihtah sovraštva in vulkanih materialoma — k neporušni Skeli, zgrajeni na temeljih večne Resnice in Ljubez.ni, je Vaša Svetost obrnila Svoj očetovski pogled na nas in blagoslovila naš mali narod ter poslala po Prevzvišenem Metropo-litu goriškem, našem ljubljenem Nadpastirju, apostolski blagoslov slovenskemu krščanskemu kulturnemu podjetju »Goriški Mohorjevi družbi,« ki si je zastavila vzvišeni cilj, razširjati in braniti pravo krščansko prosveto med Slovenci, bivajoči mi v Italiji.
V	globoki vdanosti in neomajni zvestobi se klanja naš rod pred Vašo Svetostjo, ki je pred kratkim videla zastopnike našega vernega ljudstva v Vatikanu. Prišli so bili — sinovi in hčere bornega, a vernega naroda — da izrazijo otroškozvesto vdanost in prejmejo sveti očetovski blagoslov.
Tudi v današnj h dneh, ko je duh časa utrujen od zla, ko pretresa moralno življenje .isodna mrzlica strasti, ko je zasovražena verska dogma in vzbuja »Čredo« proteste in ko se Sinajske postave prezirajo, dviga naš
rod upapolno pogled k Vaši Svetosti, spo-minjajoč se besed Gospodovih: »Ne boj se, mala čreda! — Zaupajte, jaz sem premagal
jvet!«
V trdni zavesti, da je na svetu ena sama Skala, ki je ne zruši nobena sila, da obstaja svetovna zveza narodov, posvečenih in združen h v Cerkvi, ki je vzvišena nad narodnostmi in stanovi, v radostnem spoznanju, da ta Cerkev in edino ona poje mogočno himno enakopravnosti rodov, pošilja »Goriška M >-Jiorjeva družba« v imenu našega vernega ljudstva, Vaši Svetosti najvdanejšo zahvalo za podeljeni apostolski blagoslov in ljubeznivo očetovsko naklonjenost. Tej zahvali se druži zagotovilo neomajne zvestobe Cerkvi i n njenemu vidnemu Poglavarju, ki objema vse narode z bratsko ljubeznijo v Kristusu.
Goriška Mohorjeva družba.
In kaj je papež, ki ga klevečejo slovenski »svobodomiselci« kot »zagovornika fašizma«, Goriški Mohorjevi družbi odgovoril? Sledeče: Poslal ji je prekrasno sliko in sledeče lastnoročno pisane besede:
»Goriški Mohorjevi družbi, ki ima namen ohraniti krščansko vero in varovati značaj Slovencev, prebivajočih v Italiji, podelimo z vso ljubeznijo apostolski blagoslov
Pij XI.
z vso ljubeznijo v Gospodu«. • • •
Papež tedaj blagoslavlja z vso ljubeznijo prizadevanja največje kulturne družbe Slovencev, bivajočih v Italiji, da se ohrani slovenski narodni značaj, slovenska bitncst! K'laj se je kak jugoslovanski PP minister kaj takega upal — vi klevetniki cd »Jutra«?
Ahmed beg Zogu se hoče proglasiti za kralja Albanije. S to mislijo se bavi, odkar je pri volitvah dobil absolutno oblast v deželi. Svojo namero utemeljuje s tem, da razmere v Albaniji še niso dozorele za republikansko vladarstvo. Kulturni in politični ni-veau dežele je še prenizek in večna krvava nasprotstva med plemeni zahtevajo absolutistični državni ustroj.
Kriza avstrijske vlade.
Dunaj 8. jan. (Izv.) Najavljeni odstop nekaterih članov dr. Ramekovega kabineta bo imel najbrž za posledico demisijo celokupne vlade. Gotovo je, da v novi kombinaciji ne prideta več v poštev zunanji minister dr. Ma- j taja in Buchinger. Verjetno pa je, da bodo iz- i padli še nekateri drugi ministri. Finančni mi- j nister dr. Ahrer »ahteva sprejetje in izvedbo celega gospodarskega in finančnega programa. Istotako zahteva finančni minister pri gospodarski obnovi republike tudi sodelovanje celokupne opozicije. Deklaracija nove vlade naj bi vsebovala pred vsem gospodarski program. Socialisti hočejo izrabiti debato o vladni deklaraciji za objavljenje svojega finančnega načrta in staviti tozadevne predloge.
Naraščanje brezposelnosti v Avstriji.
Dunaj, 8. jan. (Izv.) Tudi izven Dunaja je zadnje tedne brezposelnost rapidno naraslla. Po oficielnih podatkih znaša število podpira-nih brezposelnih v celi republiki 200.628. 30 do 35 tisoč je pa takih biezposelnih, ki sicer ne dobivajo nikake podpore, pa so zaznamovani, da iščejo službe in so sedaj brez dela. Skupno je torej v celi republiki okoli 250.000 brezposelnih ljudi. Največji narastek brezposelnih zaznamuje tekstilna in konfekcijska industrija.
Ponovni poskusi koncentracije v Nemčiji.
Berlin, 8. jan. (Izv.) Organ centruma »Ger-niania« danes ponovno poudarja, da je za državni zbor mogoča samo parola velike široke j koalicije. Socialdemokratična voditelja Schei- 1 dem un in Noske sta se izjavila za koalicijo, »(jermania« poudarja, da stoje socialisti pred nevarnostjo, da se diskreditirajo pri velikem delu svojih pristašev, da bodo odgovorni za ned ledne notranje škodljive posledice, da boi'o diskreditirali republiko demokracijo in parlament. Dr. Koch je v svojem govoru v Stuttgartu ponovno apeliral na socialno demokracijo. naj ne uničuje države. Dr. Luther
je vrnil iz Švice v Berlin in bo njemu poverjena naloga, da obnovi pogajanja za sestavo koalicijske vlade.
Nev»york, 8. jan. (Izv.) Vlada Združenih ,lržav toliko časa ne bo priznala sovjetske Ru-jc, dokler bo trajalo komunistično gospod-
Pred rudarskim štrajkom v Angliji.
London, 8. jan. (Izv.) Tajnik strokovne unije rudarjev I. Cook je izjavil, da je spor z lastniki rudnikov neizbežen. Trmoglavi lest-niki gredo tako daleč, da nočejo pristati na nikako reorganizacijo produkcije premoga in nili ne dovolijo, da bi vlada posredovala v tej zadevi. Rudarji mirno čakajo na razvoj konflikta, ker jih bo podpiralo vse organizirano delavstvo.
RAZPUSČEN OBČINSKI ODBOR.
Zagreb, 8. jan. (Izv.) Veliki župan je razpustil novoizvoljeni občinski cdbor v Orahovici na zahtevo radikalov in radičevcev, ki so pri volitvah ostali v manjšini.
AMERIKA KOT EVROPSKI UPNIK.
"VVashington, 7. jan. (Izv) Finančni odbor je sprejel predlog da se odobre dogovori z državami: Belgijo, Češkoslovaško Latvijo, Le-tonsko, Italijo in Romunijo glede končne ugotovitve vojnih dolgov teh držav v ameriških
Združenih državah.
_____
Teheran, 8. jan. (Izv.) Močni potresni sunki so v okolici Teherana porušili dve vasi. Žrtev potresa je postalo 11 ljudi. Več slo ljudi pa je brez strehe, rotresni sunki se ponavljajo.
Siena, 8. jan. (Izv.) Ob 10 dopoldne je bilo čutiti v smeri proti Monte Amiata in proti San Salvadore močne potresne sunke, ki so se ponavljali. Porušenih je 10 hiš. Prebivalstvo je bežalo iz hiš na proslo.
POVODENJ.
Los Angelos, 8. jan. (Izv.) V tukajšnji okolici je napravila povodenj velikansko škodo katero cenijo na 3 milijone pesov. Mrtvih je okrog 500 ljudi.
Madrid, 8. jian. (Izv.) Odposlanec Abd-el-Krima, Cuning se je vrnil.	,
Martras, 8. jan. (Izv.) Delavci so sklenili ustanoviti posebno zvezo, ki naj bi združila razcepljene socialistične skupine.
i!:
nart k Dolu. Priklopitev pa je občina Dol na neki seji odločno odklonila.
Razpisane so zopet občinske volitve iia dan 28. marca 1926 in zopet je prišla ta cepitev na dnevni red samo, da bi se volitve za nedogleden čas odležile. In samo radi tega smo priobčili uradne listine, iz katerih je razvidno. da je demokratska stranka kriva, da so volitve še do danes niso izvedle. Nobena časlna izjava demokratskih voditeljev ne ro-maga tu nič; resnica je na dlani uradno dokazana!
Zanimivo pri tem je utemeljevanje vloge, vložene za odcepitev Sv. Lenarta od občine Trbovlje na okrajno glavarstvo Laško. Vsaj tako lepo pove, da bi občina Trbovlje izgubila velik del komunističnih in drugih protidržav-nih elementov, nasproti temu bi pa klerkalna občina Dol pridobila precej »naprednih« sil! Vse, kar torej ni demokratsko, je komunistično ali pretidržavno! Gospodarski razlogi so tem gospodom deveta briga. Mi vam pa rečemo, če bi se tri četrtine trboveljskih prebivalcev odcepilo proč, pa ne boste ne v Trbovljah ne na Dolu nikdar zavladali!
Bosa je tudi, kar trdi dopisnik nedeljskega »Jutra«, da so se od naše strani lansko leto pobirali pr dpisi za delitev trboveljske fare, k fari Dol. Podpisovalo se je pač za samostojno faro v Hrastniku, kar je pač večje važnosti za prebivalce kot cepitev občine. Sicer je pa v Hrastniku itak že ekspozitura občine in njen tajnik redno vsak teden hodi tja.
Kdo je torej razkrinkan? Ako tega niste že iz objavljene vkge sprevideli, vam danes s tem dokažemo, da je razkrinkana demokratska stranka. Demokrati vedo dobro, da bije demokratski stranki v Trbovljah zadnia ura. Da zapuščajo kmetje in delavstvo to stranko, bodo pa pokazale volitve, ki jih prebivalstvo nujno ?a'iteva!
kliče nad nas »Obznane«, strahovlado, biriče in zapore. Protinarodno in protidržavno politiko da delamo mi? Kaj pa je v tej politiki protidržavnega in protinarodnega? Kaj je škodljivega nurodnim in državnim interesom? Naj to dokaže »Slov narod«! A s pozitivnimi dejstvi, ne s klevetanjem, surnničenjem in de-nunciranjem. In kdaj smo bili pod Avstrijo steber vsakega režima? Steber je bil »Slov. narod«, ki se je vezal z Nemci in najbesnejše napadal naše dunajske poslance, ko so bili v opoziciji. Sploh pa: kaj nam danes Avstrija mar? Mi smo danes v svoji državi, ki smo jo mi pomagali ustvariti in ki jej dajemo vse naše moralne in materijalne sile. In protestiramo najodločnejše proti infamni kleveti, da smo protidržavni. Taka kleveta more sploh priti samo od strani, kjer so doma bacili garjeve kuge.
A Licemerci. Senilni »Slov. Narod « se zadnje čase silno peha za ljubljansko občinsko avtonomijo. Starina sodi svoje bralce pač po svojem kopitu, čeprav ve že vsak otrok, da je bila Ljubljana ravno po zaslugi gospodarjev »Slov naroda« samo v zadnjih par letih oropana večkrat svoje avtonomije nego poprej v celem stoletju. To popolnoma pravilno povdarja tudi »Nar. dnevnik«, pozablja pa dostavljati, da so tudi gospodarji tega lista krivi, da sede na ljubljanskem magistratu še ■ vedno eksponenti protiljudske SDS.
A Za svobodno udejstvovanje učiteljstva I se zavzema "Slovenski narod«, glasilo Pribi-' čevič-Žerjav-Pestotnikovih »svobodomiselnih« političnih metod. Cujte in strmite stotine, ki so vas in vaše rodbine preganjali!
Volitve v Delavsko zbornico.
Preden oddaš glasovnico, preglej če si vse v redu izpolnil. Zlasti pazi, da je v kuverti »Glasovnica«, ki je od glavnega volivnega odbora izdana legitimacija. Takole izgleda:
Volitve v Delavsko zbornico
za Slovenijo od 2. do 7. februarja 1926.
GLASOVNICA.
Ta glasovnica upravičuje do glasovanja pri volil-vah v Delavsko zbornico za Slovenijo od dne 2. do 7. februarja 1926.
V Ljubljari, decembra 1925.
Za glavni volilni odbor: Dr. Anton Mrak, 1. r. predsednik.
Melhijor Čobal, 1. r.	Rado Čelešnik, 1. r.
Ta listek je treba pustiti v kuverti skiip-
no z glasovalnim listkom, na katerega napišeš naslov kandidatne liste, za katero ..glasuješ.'
Pazi, da ne pozabiš na oddajni listek, ki je prilepljen na zadnji strani kuverte, napisati lastnoročno in razločno svoje ime in priimek. Oddajni listek ima tole obliko:


li
Pod tem naslovom pred kratkim v »Slovencu^ objavljeni članek, v katerem smo na podlagi uradnih aktov dokazali zakulisna prizadevanja prejšnjega gerenta trboveljske občine Kokalja in njegovega hrastniškega somišljenika Ferdo Roša za odcepitev kal. občine Sv. Lenart (Hrastnik in druge vasi) od občine Trbovlje k občini Dol. Ta vest je napravila v vsej občini precej prahu. Splošno so se čudili, kako se more napraviti kaj takega, ne da bi se bile prizadete vasi in davkoplačevalci vprašali, če so z delitvijo zadovoljni ali ne.
Vprašanje delitve občin je prišlo na površje z imenovanjem Kokalja za trboveljskega gerenta. Sam hud strankar, je rad poslušal svojo demokratsko okolico, ki mu je suflirala vse mogoče, da bi si ohranila oblast. Ob njegovem imenovanju so bile razpisane občinske volitve, ki bi morale biti 15. marca t. L, ker so pa demokratje dne 8. februarja pri skupščinskih volitvah pri vsem nasilju dobili izmed skoro 7000 volivcev le nekaj nad 200 glasov, so znali, da jim je večno odklenknlo. Vprizorili so vlogo za dodelitev občine Sv. Le-
A Knga! Belgrajska »Samouprava« ima v svoji božični številki članek »Klerikali/.em in naši klerikalci«, ki, kar se tiče neumnih trditev in zlobnih napadov in podtikavanj, dela vso čast člankarju in »Samoupravi«. Napred-njakarski popoldnevnik »Slov. narod« pa to seveda z največjo naslado ponatiskuje in izneveril bi se sam sebi, če ne bi se iznebil zraven še svoje hudobije. Da jo bodo naš) ljudje videli, naj ponatisnemo tu doslovno, kar pristavlja »Narod« k članku »Samouprave: »Pri nas so si klerikalci izbrali ne samo protinarodno, marveč ludi protidržavno politiko. Protinarodni so bili pri nas klerikalci vedno, protidržavni pa šele, odkar imamo lastno državo, dočim so bili pod Avstrijo steber vsakega režima. Da je ta protidržavna politika naših klerikalcev za nas fatalna, je jasno, zato je povsem umestno, ako skuša država napraviti konec taki narodnim in r«> državnim interesom škodljivi politiki. Ako bi pri tem tudi ne bila izbirčna v svojih sredstvih, bi se ji ne smelo zameriti. Državna korist je najvišji zakon!« — To se je torej drznil zapisati list, ki se imenuje »Slovenski narod» in ni ga sram! Ali ste ga videli denuncianta? Ali ste ga videli hujskača? Ali ste ga videli reakcionarca? Zopet denuncira nas Slovence, dcnuncira slovenski narod, ki v svoji ogromni večini stoji danes pod zastavo SLS, da je protidržaven: zopet hujska srbski nmod proti nam, zopet podžiga plemensko mržnjo, zopet
Stran volilnega imenika: Tekoča štev.....
Skupina:
ODDAJNI LISTEK.
Podpisani(a) sem oddal(a) v tej od mene lastnoročno zapečateni kuverti glasovalni listek in legitimacijo za volitve za DELAVSKO ZBORNICO. Ime in priimek volilca:
OPOMBA: Nepismeni volilci se podkrižajo, poleg križa pa si puste zapisati ime.
Prazno črto lastnoročno izpolni!
Pomena Delavske zbornice se zaveda nas proletariat, pravi »Delavska politika«. Povedala je popolno resnico. Slovenski proletariat ve, kaj bi Delavska zbornica lahko naredila, če ne bi bila v rokah gospodov socialnih demokratov, ki so prišli notri po milosti samostojnih demokratov. In ker naš proletariat to ve, zato bodo gospodje morali z mehkih mest in narediti proletarialu prostor.
»Prošii so časi beganja«. Tudi ta beseda Kristanovega lista je čista resnica. Ali še veste, gospodje sodrugi, kako ste metali leta 1919. proletarce, ki niso hoteli trobiti v vaš rog, na cesto? Ta terorizem je zlomljen in s^. ne vrne več Cas beganja je torej res minil, zato se gospodje sodrugi boje tako zelo kršč. delavstva.
»Za der-ar Delavske tbornise gre«, pravi list, ki ga izdajajo sodrugi za te volitve. Kršč. delavstvo da je tega denarja pohlepno. — Mi vidimo iz teh besed, da se gospoda boji za mošnjičke. Ali so imeli gospodje od Delavske zbornice dobiček, da se zanj boje?
Samo šest rok. »Slovence« je konstatiral, da se je za zaupnico socialno-demokratskemu vodstvu dvignilo samo šest rok. »Delavska politika« nasproti temu ugotavlja, da so poštene roke vseh navzočih glasovale za resolucije. — Torej moramo verjeti, da je bilo samo šest poštenih rok?
+ Uveljavljene novega tiskovnega zakona v Italiji, »Gazzetta Ufficiale« z dne 5. t. m objavlja novi tiskovni zakon. Po novem zakonu potrjuje odgovorne urednike generalni državni pravdnik,; za Sodne stroške in odškodnine, na katere bi bil kak list obsojen, nosijo odgovornost tudi lastniki lista in pa tiskarne. Glasom določb novega zakona se uveljavi tudi poseben časnikarski red, uve 'e se uradni seznam časnikarjev in ustanove se časnikarske zbornice.
Dnevne novice
k Jutrišnji »Ilustrirani Slovenec« objavi zopet velezanimive slike, izmed katerih opozarjamo bravce že danes na one iz potresnega observatorija pod Triglavom. Glede na opeto-vane potrese v zadnjem času bodo gotovo vzbudile veliko pozornost v najširših krogih, saj ima ta observatorij svetovno ime in je »Ilustrirani Slovenec« prvi list na svetu, ki objavi slike doslej najenostavnejših seizmografov. — Ker je slavna »seljačka« RR koalicija z zadnjim proračunom tako »sijajno« poskrbela za naše ceste, bo zanimala tudi slika načelnikov kranjskih cestnih odborov karikatura bo pa delavstvu nazorno pokazala pravo ozadje sedanjega volivnega boja za Delavsko zbornico.
k Obrtna zveza v Radovljici priredi v nedeljo 10. januarja celodnevni obrtni tečaj v prostorih »Kmetijske zadruge« v Radovljici. Na sporedu so sledeča predavanja: 1. obrtno-pravno vprašanje; 2. davčno vprašanje, napoved dohodnine, pridobnine, davka na poslovni promet in na ročno delo; 3. obrtna organizacija in njen pomen; 4. občni zbor OZ za radovljiški okraj. Predavanja se vršijo zjutraj od 9 do 12 in popoldne od 1 naprej. Kdor želi kosilo, se lahko prijavi ob prihodu v zadrugi. Ker so predavanja važna za vsakega obrtnika, ste tem potom vabljeni, da se jih vsi udeležite.
k Zadoščenje časnikarju g. Berkešu. Iz Belgrada nam poročajo: Včeraj »e je ,'rnil v Belgrad znani časnikar in publicist Teodor Berkeš. Kakor znano je bil g. Teodor Berkeš pred približno enim letom za časa znanega PP režima izgnan iz Jugoslavije brez vsake motivacije. Vlada se je morala sedaj prepričati, da s tem korakom naša država ni storila nobene usluge. Raditega se je dalo g. Teodoru Berkešu, oziroma njegovemu listu »Berliner Tagblattu« popolno zadoščenje na oficielen način s tem, da mu je ponovno dovolila bivanje v naši državi. Obenem je ta sklep oficielno razglasila. Berkeš se je vrnil iz Angore, potem ko se je njegova zadeva na ta način ugodno rešila.
k Poroka. Pretekli teden se je po trimesečnem prihodu iz Amerike v Gotovljah poročil tovarnar g. Jakob Goršek z ugledno mladenko gdčno Rezi Škafarjevo.
k Finančna delegacija opozarja, da je izšel v Uradnem listu št. 117 z dne 31. decembra 1925 »Poziv našim državljanom, lastnikom osporjenih obveznic 2 odstotnega loterijskega posojila iz leta 1881., 4 odstotnega konverti-tSffifega posojila iz leta 1895. in 4 in pol odstotnega posojila iz leta 1909 s Občinstvo se opozarja daus& ravna po tem razpisu.
k Napačni sklep. »Grazer Volksblatk se te dni peča z zahtevo slovenskih staršev da se na srednjih šolah v Sloveniji še dalje poučuje nemški jezik. List dokazuje, kako Slovenci nujno potrebujejo nemški jezik. Zlasti v trgovskem poslovanju z .nozemstvom ter zaključuje: »Odločnost, s katero Slovenci nastopajo za nemški jezikovni pouk, je očiten dokaz, kako neobhodno potrebno je znanje nemškega jezika tudi pri slovanskih narodih « To je popolnoma napačno. V inozemskem trgovskem poslovanju se moremo danes Slovenci in vsi Slovani sami med seboj in nasproti drugorodcem brez vseh ovir posluževati svojega lastnega jezika. Ako kdo izmed nas dela dr' gače dela pač napačno. Treba bi mu tega ne bilo. ker bi se danes težko našla kje tvrdka, ki ne bi hotela delati kupčij v kateremkoli jeziku na svetu. Vsaka se nasprotno sama potrudi za tolmača, ako nima med svojim stalnim osebjem člov * a, ki bi razumel slovenščino ali l ak drug slovanski jezik. Slovrnom je danes m m j nego kdaj prej treba znati nemško iz zgolj gospodarskih ozirov. Nekaj drugega ie vsekakor kulturna plat tega vprašanja. Nobenega dvoma ni da so v nemškem jeziku nagromadeni
ogromni zakladi znanosti in književne umetnosti. Do teh zakladov se more v polni meri le poijm znanja nemškega jezika. Slovenci se moremo tem zakladom tem manj odreči, ker smo se toliko vekov razvijali pod vplivom nemške kulture. Bila bi herostratska operacija na našem kulturnem razvoju, ako bi hoteli odrezati vse dosedanje vezi s to kulturo in navezati samovoljno nove stike izključno z latinsko kulturo. Zato v prvi vrsti, če že ne edino, hočemo Slovenci da se na naših srednjih šolah poučuje nemščina. Nemci naj se že enkrat nauče ločiti kulturo od politike in ceniti kulturni vpliv više od političnega.
k Potresi. Dne 7. januarja 1926 sta seiz-mografa v zavodu za meteorologijo v Ljubljani zaznamovala dva manjša potresna sunka. Prvega ob 2 uri 41 m;nut 8 sekund, drugega ob 5 uri 18 minut 35 sekund. Oba na daljini 45 km od Ljubljane.
k Napoved potresa. Vodja observatorija pod Triglavom g. prof. dr. A. Belar je brzo-javil zagrebški potresni opazovalnici, da kažejo njegovi aparati močne znake bližnjega potresa okoli Jadranskega morja.
k Razpust občinskega sveta v Brodu na Savi. Oblast ie razpustila občinski svet mesta Brod na Savi in imenovala za komisarja načelnika tamkajšnje policije dr. Ivana Jagiča. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil dobil občinski svetnik Tauchmann 12 glasov 12 listkov je bilo praznih. Ob lem položaju ni bilo misliti na redno delo v občinskem svetu. Nove volitve se baje v kratkem razpišejo.
k Napredovanja pri poštni upravi. Iz III. skupine v II. skupino II. kategorije je napredoval poštni in brzojavni uradnik Tomo Pokom pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Iz IV skupine v III. skupino II. kategorije so napredovali: Urbanec Friderik poštni in brzojavni uradnik pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani; Deržaj Franc, poštni in brzojavni uradnik pri pošti Ljubljana 1 ;pošlna in brzojavna uradnika I eban Fr. pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani in Lenassi Milan pri vzdrževalnem odseku v Mariboru. — Iz III. kategorije sta pomaknjena v II. kategorijo noštna pripravnika Juriavčič Slavko pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani in Turk Ludvik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
k Telefonski imenik. Poštno ministrstvo je izdalo za vsako svoje ravnateljstvo posebej nov telefonski imenik. Imeniki za področje poštnega ravnateljstva v Ljubljani so naprodaj po 10 Din pri telefonskem računskem oddelku ravnateljstva, Sv. Jakoba trg, II. nadstr.. pri javnih govorilnicah pošt: Ljubljana 1 (glavna pošta), Ljubljana 2 (kolodvorska pošta), Ljubljana 3 (poslopje poštnega ravnateljstva) in pri poštah; Maribor 1, Celje Kranj, Ptuj, Ro-gašl a Slatina in Bled 1. Razen tega se lahko dobe pri telef. rač. oddelku poštnega ravna-teljslva in pa pri poštah Ljubljana 1 in Maribor 1 tudi imeniki za področje poštnega ravnateljstva v Zagrebu, in sicer po 20 Din. — Kjer se imeniki ne prodajajo, se lahko naroča s posredovanjem pošte dotičnega kraja. Če bi kdo hotel imeli imenik iz področja kakega drugega poštnega ravnateljstva, naj se obrne naravnost ali pa tudi s posredovanjem pošte na omen;em telcf. računski oddelek.
k Izvršilni odbor Zveze vojn h invalidov v Ljubljani je dal nn razpolago podružnici UVI v Celju znesek Din 4000. da ga razdeli med svoje najrevnejše ali najpotrebnejše člane in članice. K temu znesku za podpore je tudi podružnica sama voiirela znesek Din 2000 tako da se bo moglo v celoti razdeliti 42 podpor in sicer: 10 podpor po Din 200. 16 podpor po ! Din 150, 18 podpor po Diu 100 Tozadevne pro?n!e je vlagati osebno ali po pošti na podružnico UVI v CeMu najkasneje do 15. t. m.
k Zasebnim uslužbencem! V januarju je vložiti dohodninsko napoved. Po osebni informaciji pri davčnem uradu sem doznal, da se napoved od strani službodajalca smatra le kot uradni pripomoček ali le kot naznanilo, ne pa kot prava napoved, katero mora napraviti vsak sam. Vsak priziv proti davčni odmeri je nemogoč, če ni dohodninske napovedi vložil ob-vezanec sam. Moralična dolžnost slehernega službodajalca je, v vsakem slučaju — četudi za svoje uslužbence plačuje dohodnino sam — da svoje uslužbence, dohodnini podvržene, pozove, da vlože tozadevne napovedi pri davčnih oblastvih, vpoštevajoč vse postavne odbitke in okoliščine, ki znižujejo davčno stopnjo. — Zasebni nameščenci! Poživljam vse, ki menijo, da jim bo davčna oblast kontumačnim potom, kar se zgodi v slučaju, če sami ne vlože napovedi, previsoko odmerila dohodnino, naj vkže dohodninsko napoved do konca januarja vsakega leta. — Silvester Ivan.
k Ukinitev vizuma za promet med Švico in Avstrijo Na temelju rešenja švicarske vlade je izza 1. januarja 1926 ukinjen vizum med Avstrijo in Švico. Državljani teh dveh držav smejo prekoračiti avstrrsko-švicarsko mejo brez vizuma samo na podlagi redneca potnegrn lista. Izvzeti so samo oni, ki potujejo v Švico v svrho zaposlitve, za katere izdaji v vsakem konkretnem nrimeru dovoljenje Eidg. Frem-denpobVei v Bernu.
k Nov jugoslovanski parnik Družba »Jadranska plovitba« na Sušaku si je nabavila nov 2500 tonski parnik, ki ga bo uporabila za promet med Jugoslavijo in Levanto.
k Pokončevalcem volkov se bodo na podlagi odredbe velikega župana ljubljanske in marborske oblasti izplačevale posebne nagrade, katerih višina in drugi podrobni podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na občinski deski na poslopju mestnega magistrata v I jubljani.
* Okraden bančni ravnatelj. Te dni se je vozil iz Subotice v Belgrad bančni ravnatelj Salomon Eljaš. Med vožnjo mu je neznan že-par ukradel iz notranjega žepa listmico s 140 tisoč 100 Din. Zlikovca še niso izsledili.
k Za psa. Te dni so bili na lovu lovci iz Našic. Med drugimi se je lova udeležil gozdni čuvaj Dragič s svojim psom, ki je bil na glasu kot najboljši lovski pes v okolici. Na tem lovu je nekdo po nesreči ustrelil Dragičevega psa, ko je gonil zajca. Ko je Dragič opazil svojega mrtvega psa, se je tako razburil da je dvignil puško in po vrsti ustrelil vseh pet psov drugih lovcev. Račun za to bo moral Dragič poravnati pred sodiščem.
k Družinska drama. Pred nekaj tedni je v Dragi na Hrvatskem neki Ivan Viskanid streljal na svojo mater in nato tudi nase. ^ati in sin sta dobila težke poškodbe in oba so prepeljali v bolnišnico. Materi se je stanje kmalu izboljšalo in bo popolnoma okrevala, sin pa je tri tedre ležal v nezavesti; sedaj se je prebudil, toda oslepel na duhu in telesu: popolnoma slej je na obe očesi in blazen. Oddali so ga v blaznico.
k Nevročljive poštne pošiljke. Te dni je izšel razglas o neizročljivih pošlnih pošiljkah za mesec november 1925 in je razobešen v prostoru za stranke občinstvu na vpogled na vseh poštah v Sloveniji. Pošiljke se dobe pri poštnem shranjevalnem uradu v Ljubljani Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk se pozivajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje. ker bo sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, te pošiljke na javni dražbi prodala če so brez vrednostne vsebine pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke, oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poš'ni upravi.
k Lakasti čevlji za gospode in dame. najmodernejši, so najcenejši pri »Voika«, Kre-tov trg 10.
Zahtevajte !e pr str.a Gillette-reziia.
V vseh boljših trgovinah prodajajo sedaj
izvinu GiHette-rezila
Vsi se morajo sedaj radovati nad prijetnim, naglim britjem, ki razveseljuje na celem svetu vse, ki rabijo GILLETE.
izvirna m orlstna
Gillette-rezila
s svojimi ostrinami se zopet dobe pri Vašem trgovcu. Vsako rezilo je iz najfinejšega jekla, najtočneje brušeno, tako, da dA vsak komad dve rezili, sposobni za večkratno rabo,
Gillette Saffety Razor Co.
Bos,on, U. S. 0.
Gillette Safety Razot
ti. m b H. Ufien i. Mayseiergasse 2
Brzoj. naslov Gileirazot
Pazite
na varstveno znamko!
Edini dobavitelji za: Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Češkoslovaško, Poljsko, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško.

Žrebanje loterije DSj. podpornega dryš!va
lan&sariu.
1. januarja t. 1. je poteklo 125 let, odkar je odkril astronom menih Piazzi v P lermu prvi mali planet ali plane to i d. Dobil je ime Ceres. S tem malim planetom, ki ga opazimo šele skozi boljši daljnogled, so odkrili že dclga leta isl ani planet, katerega so p grešali doslej med Marsom in Jup'trom. Skoraj pa bi jim novi planetoid zginil, ako r.e bi bil rešil tedaj komaj 24 lelni, že si vin matematik Gnufi naloge kako iz opazovanj izračunati tir in lego planeta. Ceres ima po merjenjih Barnarda 770 km v premeru in je 1000 krat manjši od zemlje. Že naslednje leto so odkrili Palhs, 1804. Juno in 1607. Vesto. Za temi največjimi planetoidi se je jelo njih število hitro množiti. Do 1. 1903. -so jih imeli že 500; sedaj jih poznajo preko 1000. K temu s Inemu odkritju je pripomogla fotografska plošča. Treba je le nastaviti odprt aparat na ono mesto, kjer se navadno gibljejo pl -neti, in pomikati aparat enako hitro ter v isti smeri kot se giblje nebo. Zvezde stalnice se očitujejo kot točke, planetoidi pa kot kratke črtice. Vsi ti asteroidi, kakor se tudi imenujejo, so raztreseni na 570 miljonov kilometrov širokem pasu. Notranjo mejo, proti Marsu tvori Hungaria, proti Jupitru pa " ule. Obhodna deba prve je 2.7 leta. druge devet let. Mali planet Eio«s pa gre Zc pro-0 Ilungarle in se približa Zemlji na 19 milj nov kilometrov. Njegov premer znaša 16
'•TrremAiv":	l -JE-.	Kraisosrao
kil metrov Preko Thule pa segajo Ahiles, Patrol Ius. Hektor Nestor, Priam in Aga-mentn,- n. Z Jupitrom imajo malone enako ra- daljo (d s< Inca. P! nebid št. 589 se ime-tuije Croatia. Majhni asteroidi so Brucki 13 km, Berlina 11 km (odkril so ga v Berlinu) in Agata 7 km v premeru.
Jo pa gotovo še mnogo manjših, ki pa se radi premajhne sveliln sti ne opazijo. Vsi dobivajo svetlobo od selnca.
Planetoidi so vel ke skale, nekateri kot velikanska pogorja, drugi pa manjši drobci. Nimajo n kakega ozračja in imajo skrajno nizko temperaturo. Ni še gotovo, ali s« to ostanki razbitega planeta.
Popolni solnčni mrk bodo lahko opazovali 14. t. in. od vzhodne ekvatorialne Afrike preko Ceylona, ju/nega dela otol a Sumatre, Bornea in Marjanskih otokih v Velikem ali Tihem oceanu. Lunina senca bo napravila na zemlji preko 16.000 km dolg in 140 k mširok pot. Pričetek mrka ob 4 uri 58 6 min., največja faza ob 7 uri 36 min, konec ob 10 uri 14 min. Popolnoma zakrito bo solnce 4 minute 10.7 sekund.
Cas popolnega mrka uporabijo za opazovanje in fotografiranje Korone in solnčnih izbruhov. V ta namen odpošljejo zvezdarne posebne ekspedicije.
Polumer sobica maša 695.500 km.
Svetlobo in topluio dobimo od aolnčnega površja, fotosfere. Verjetno je, da je tu te-
Na željo mnogih naših razprodajalcev in da ustrežemo cenj. občinstvu, ki si nabavlja naše srečke šele zadnje dni, smo bili primo-rani prestaviti dan žrebanja za 9 dni, t. j. na nedeljo 24. januarja t. 1. Ta dan je končno-veljaven in se ne more na noben način spremeniti. Prodaja srečk se zato zaključi dne 22. januarja, nakar je treba vrniti do 24 januarja naravnost odboru DPD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 nerazprodane srečke in denar za razprodane. Srečk, ki ne bodo do 24 januarja oddane ua pošto ali vrnjene v pisarni, se pozneje ne bo moglo več sprejemati in bodo smatrale za prodane v breme razprodajalca. Istotako bodo one srečke, ki do 24. januarja ne bodo plačane, proglašene za neveljavne. Prosimo naše prijatelje, da izrabijo zlasti te zadnje d i za agilno prodajanje. — Izžrebane številke bodo objavljene v »Slovencu«, »Domoljubu«, »Naši Straži« in v »Slov. Gospodarju«. Liste izžrebanih številk dopošljemo tudi vsem našim razprodajalcem.
Odbor Dij. podp. društva
koče. Nad fetosfero se vzdiguje 1000 km de-1 ela plast par. To pa obkroža krog 8000 km široka rdeča plast ali hromosfera (barvana plast) Hromostero se da lepo opazovati o pr liki popolnih mrkov. V tej plasti se nahaja vodik helij kovina kalcij p:i tudi: železo in druge lažje snovi. Iz hromosfere lahko opazuješ silno bruhanje teh par in plinov z nag-1 co do 800 km v sekundi celo preko pol nrljona km visoko v korono. Slednjo sestavljajo najl a ž, i plini, posebno koronij dalje ludi kemičen prah. Nav dno ima korona zver-dnato obl.ko. To znači, da tudii ona ne miruje. Svojo obliko izpreminja z izbruhi ali protuberancami. Srlnce "je všlo 1. I. ob 7.41 uri in zašlo ob 16.30 uri in 31. t. m. bo izšlo ob 7.24 uri, zašlo ob 17.7 uri. Dan je dolg od 8.18 do 9.43 ure.
Planeti. Ta mesec se nahaja od planetov na večernem nebu le Venera. Njen sijaj je pričel že pojemati. Vidi se v ozvezdju Kozoroga. Zahaja 2.45 ure za solncem, koncem meseca pa samo 1.15 ure pozneje. Od Zemlje je oddaljena sedaj 63 miljonov kilometrov.
Mars je na jutranjem nebu v Škorpijonu. Vzhaja ob 5 uri. Merkur je tudi na jutranjem nebu, a ima neugodno lego za opazovanje.
Zvezde stalnice. Smer Jakopove palice nav-dol ali Orionovega pasu kaže proti najsvetlejši zve-di Siriju v ozvezdju Velikega psa. Nad v hodnim obzorjem se nahajata dve zvezdi druga uod drugo. Svetlejša >iKxiaj je
Polluks, druga Kaster v Dvojčkih. Tudi najsvetlejši zvezdi Oriona Riegel-Beteigeuze ležite proti Dvojčkom. Med Dvojčki in Sirijem je Prokijon v Malem psu. Sirij-Beteigeuze kažeta proti Aldebaranu v Biku. Aldebaran je zve,:da 1. reda. Od slednje proti Severnici je Kapella. Smer Poluks-Aldebaran v enaki razdalji zadene Miro Celi ali Čudovita v Kitu. Pa Čudovita, kakor ji je ime, mrka vsakih 333 dni. Mira je ugasujoče soleče Otemneva radi velikega števila temnih peg. Takrat je videti le z boljšimi daljnogledi. Ko se pege zopet umaknejo, sveti kot zvezda dru^ca reda. To je 2.5 krat slabeje od Aldebarana, ki je zvezda 1. reda
Druga zvezda, ki mrka, je Algol v Per-zeju. Dobimo jo v smeri Riegel-Aldebaran -enaki razdalji ali tudi v smeri Kastor-Kapel-la v nekoliko manjši lastni razdalji Alg 1 sveti 62 ur kot zve-da drugega reda nekako tako svetlo kot svetlejše zvezde v Vel vo:'U. V teku tri in pol ure pa pade do /ved 10 reda. Tako vztr ja krog 15 minut nakar zraste njena svetloba zopet v tri in pol ure T prejšnje moči in v tej sveti 62 ur itd. Njeno mrkanje povzroča temen spremljevalec. Zvezd tipa Algol po-.najo že mnogo. Najmanjšo svetlobo ima Algol 12. t. m ob 2 uri 24 m in., 13. t. m. ob 23.13 uri, 16. t. m. ob 20.2 uri in 31. t. m. ob 4.6 uri. Drugi minimi niso navedem:, le oni, ki jih lahko opa/iremv« ponoči.	K. T.
..Zveza Slovenije z morjem."
Snoči je priredila o tem našem perečem vprašanju »Zveza jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v Ljubljani« v svojem lokalu v Kazini zanimivo informacijsko predavanje. Predavala sta gg. inž. Alojzij H r o v a t in p.l inž. Ivan M ti 11 e r - P e t r i č.
Udeležba je bila povoljna, kar kaže na splošno zanimanje za to vprašanje. Prvi je govoril inž. Hrovat, ki je izvajal v bistvu sledeče:
Predavanje je namenjeno razjašnjenju zveze Slovenije z morjem. To vprašanje je h kot bi si mislil, ker je Slovenija glede dostopa do morja v jako težkem položaju, posebno po svojem okrnjenju po vojni. Sta možni dve zvezi in sicer zveza po lastnem ozemlju ali druga preko Trsta ali Šent Petra na Reko. Položaj tega omrežja je težak že z ozirom na druge države. Severno je vezana Slovenija z Nemčijo in z južno železnico tudi z Ogrsko. Južna železnica, ki veže Ljubljano s severom in Trstom in je dvotirna, ima sicer velik vspon proti morju, vendar je razdalja od Ljubljane do Trsta majhna in ves promet, tudi transitni, gravitira v Trst. Zveza Slovenije z morjem pa mora biti taka, da konkurira obstoječi glede razdalje in tudi glede vspona. Če hočemo dobiti severni transitni promet, moramo dobiti tako železnico, da lahko zmaga ves ta promet. Govore že sedaj, da hoče Italija sama zvezati Nemčijo s Trstom in obrniti tja ves promet. Že danes gredo osebe in tovor v Trst. In umevno je to: trgovec gre tja, kjer ima več ugodnosti in zaslužka. Navezani smo na vsak način na tranzitni promet, ker lokalna železnica se nobena ne rentira. Naše ozemlje gravitira v vsem na Kvarner in ne na Split. V tem vprašanju je nastalo že več tras. Inž. dr. Musil je napravil štiri trase. Pri vseh je računal na zvezo Slovenije z morjem in to s prvovrstno progo za tranzitni promet. Govornik je nato pojasnil vse zveze glede daljave prog, vspon, potrebnih mostov, predorov in viaduktov. Druga trasa je severno Kulpe na Brod-Moravice. Nato je prečital predavatelj razna mnenja dr. Musila, ki so bila že vsa objavljena v listih. Nastali pa so še drugi projekti: Severin—Črnomelj—Vinica, Severin--Vrbovsko s priključkom na reško progo. Dolžina raznih tras ne diferira dosti: Musilova čez Brod na Kulpi nekaj čez 45 km, čez Stari trg na Vrbovsko 44.7 km, po trasi, ki jo je določila direkcija za nove zgradbe čez Ogulin 43.760 km, Črnomelj—Lukovdol 35.6 km. Precej pa diferirajo cene. Musilova bi stala 380 milijonov Din, Črnomelj—Ogulin 181 milijonov Din, Kočevje—Vrbovsko 345 milijonov Din, Črnomelj—Lukovdol 266 milijonov dinarjev.
Gradbena vsota obeh Musilovih črt bi stala 561 milijonov Din. Če bi se gradile za zboljšanje prometa iz Ogrske, poleg Sevnice—Št. Janž, Novomesto in Straža—Kočevje, bi stale vse te trase 800 milijonov Din. To pa seveda brez gornjega ustroja in brez voznega parka. — Kar se tiče gradbe ima Musilova proga 32 predorov, 21 viaduktov in 6 postaj. Proga Črnomelj—Kočevje ima 6 predorov, 10 viaduktov in tudi 6 postaj, proga Črnomelj—Vinica— Ogulin bi imela en predor (1086 m) in 5 viaduktov, proga Črnomelj—Vinica—Lukovdol samo 7 viaduktov, proga Sevnica—Št. Janž pa 2 predora in 3 viadukte. Nato se je razmotri-vala gospodarska stran posameznih prog. Gre za eksplcatacijo gozdov, rudnikov in drugo. Ima pa Musilova trasa napram trasi čez Stari trg štiri neugodnosti, in sicer 1. velik vspon, kar zelo otežuje prevoz tovora, kar predoči predavatelj na posebnem diagramu. 2. Slab vpliv visokega vspona na obrabo gornjega ustroja. Pri tem navaja kot zgled zgodovino južne železnice čez Semering, pri kateri so si pomagali s predori, katerih pa bi danes gotovo ne gradili, ker imajo z železniškim predori zelo slabe skušnje. Tudi vspon izbe;r~vajo povsod, kjer je možno in ga mečejo iz trase. Drugi nedostatek ima vsled geološko nrugodnega terena. Teren je namreč plazovit, ima nepriljubljen materijal in je v nestanovitnem ravnotežju. Dalje ima nedostatke radi priključka na obstoječo progo in pa iz domobranskega stališča, ker je pod ognjem sovražnih topov. — Naloga je, da se vse to dobro premisli in ustvari nekaj res dobrega za Slovenijo. — Nato je inž. Ivan Miiller-Petrič opisal v kratkem traso Musilove proge in primerjal razne zveze, predore, mostove in sploh celo gr;idbo. Tudi Musil trdi, da bi bila gradba njegove proge povsem ugodna.
Zaključil je svoja pojasnjevanja s pozivom, da se mora tu vpoštevati pred vsem narodno : gospodarski pomen in je dejal, da je že itak ' dvomljivo, če bo Slovenija od posojila za grad- '; bo železnic sploh kaj, ali pa vsaj samo drob- | tinice dobila, če pa se bomo le preveč prepirali, pa sploh ne bomo nič dobili.
S leni je bilo oficijelno predavanje zaključeno in se je razvila precej dolga in živahna debf. i o posameznostih raznih načrtov in pro- j jektov.
NAJELEGANTNEJŠE
. •> ryp
r i
SNE OBLEKE
se dobe tfotove in do meri ori tvrdki	i
LOŽAR & BIZJAK !-i LJUBLJANA,
Sr. Petra cesta litv. 20.
LJubljana
0 Staršem svetujemo, naj pripeljejo svoje otroke na brezalkoholno prireditev »Svete Vojske« v Rokodelski dom. Mlado junakinje — učenke osnovne šole v Lichtenturnu — bodo na prireditvi igrale pravljično igro »Palček Potep«, katera otrokom zelo ugaja.
O Pogreb + Ivana Kneza. Včeraj dopoldne so pripeljali z Dunaja v Ljubljano truplo pokojnega veletrgovca Ivana Kneza. Voz so odprli in postavili pred vrata škropilnik, dva velika svečnika, okrog pa so razložili krasne vence. Pogreb pokojnika se je vršil ob 3 popoldne. Tako pred kolodvorom kakor tudi po celi Miklošičevi cesti so se zbrale Številne množice ljudi, da prisostvujejo žalnemu sprevodu. Po blagoslovitvi trupla so zapeli pevci društev »Merkur« in »Matice« žalostinko »Vigred« pod vodstvom g. Grumn. Nato je govoril g. industrijalec Hribar, ki je povzel pokojnikovo življenje poudaril njegove zasluge za slovensko gospodarstvo in slavil njegove osebne vrline. — V imenu zagrebške trgovske zbornice se je poslovil od pokojnika njen zastopnik g. Aleksander. — Nato se je razvil proti Miklošičevi cesti dolg sprevod. Pogreba so se udeležili zastorriiki najrazličnejših ljubljanskih uradov, šol zavodov, zbornic, zvez in društev.
0 Iz državne bolnice. Po končanih študijah doživljajo mladi zdravniki v naši bolnici, kalcor i zve ni o, neprijetna razočaranja. Ze sore-jef; so v službo nezaželjeni kot v mnogih družinah nezaželjeni otroci. Nesrečna uredba o stažu, to je praktičnem letu, jim jemlje veselje do temeljitega dela. Vsled množice oddelkov in kratkega časa se ne morejo posvetiti študiju s tisto vnemo kot bi sami želeli. Ti gospodje so v zorni mladosti pretrpeli vse vojne grozote ;mnogi izmed njih so se borili kot do-brovoljci za našo državo. Študirali so v pomanjkanju in idealih — v najtežji povojni dtv. in zato zaslužijo če ne posebnega obzira, pa vsaj pravičnega postopanja. Zdaj so pa razočarani, ker nikakor ne nadejo pri nekaterih predstojnikih tistega razumevanja za svoje težnje, ki napravlja razmerje med njimi toplo in zares kolegijalno. Slučaj, ki se je dogodil na nekem oddelku te bolnice, je za to razmerje značilen pa ne osnmPen. Primarij nekega oddelka je ukazal deložirati težko bolno soprogo svojega prvega asistenta in namestnika, jugoslovanskega dobrovoljca. To označuje težko ozračje, v katerem životarijo mladi zdravniki. S takimi nepremišljenimi nastopi se je ustvarila med enimi in drugimi tako velika napetost, da so pritožbe in protesti vseh in posameznikov na dnevnem redu. Pritožbe pr li temu pa se zgubijo v globinah predalov gg. predsto;nikov. To vsekakor niso zdrave razmere ki bodo, če smo prav informirani, prišle še kje drugod na razgovor.
O Predavanje v Rokodelskem domu. V pondeljek 11. januarja bo predaval o obrtnem delavskem pravu v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, pravni izvedenec. K poučnemu in zanimivemu predavanju vabimo zlasti obrtne kroge. Vstop prost. Pri-četek točno ob 8 zvečer.
O Predavanje o potresih. Snoči je predaval o tej temi profesor dr. Fritz Kautzky, ki je strokovnjak v tej vedi in se že več let peča s tem vprašanjem. Predavanje se je vršilo v predavalnici na univerzi. — Zaslopnik ljubljanskega geografskega društva dr. Bohi-nec je predstavil predavatelja in pozdravil v imenu društva številne poslušalce. Dr. Kautz-ky je poudarjal uvodoma, da je ni hujše katastrofe kot je potres. Vse druge nesreče so lokalne in se dajo vsaj nekoliko omejiti. Potres pa, katerega tudi Ljubljančani clobro poznamo, je za ljudstvo tajinslvena sila, ki prihaja iz notranjosti ozemlja in ki povzroča največje katastrofe. Omenil je večje potrese kakor v San Franciscu, v Me s s i ni in največji znani potres na Japonskem. Tudi v Jugoslaviji, kjer so lokalni potresi zelo pogosti, poznamo hujše potiese kakor veliki polres v Zagrebu in pa veliki potres v ljubljanski kotlini leta 1395. Že dolgo se trudijo znanstveniki, da bi ugotovili kako nastanejo potresi. Nekateri so trdili, da povzročijo potresi zrušenja podzemnih votlin, posebno na. Krasu. Toda taki potresi bi imeli prav majhen obseg. Tudi vulkanski potrdi so popolnoma nekaj drugega. Končno pa je znanstvo ugotovilo, da povzročajo potrese tektonski vzroki, premikanje zemeljske skorje, težnostne anomalije. Te anomalije pa se dajo jako težko ugotovili za večje pokrajine ker je treba veliko dela in pa ker so aparati silno dragi. Predavatelj je nato razložil pomen teh težnostnih anomalij za naše pokrajine in ugotovil njihov velik pomen za geološke študije. Predočil jih je tudi s primernimi slikami in ugotovil, da so baš v našem ozemlju v podnožju Alp jako različne in povzročajo večje in manjše potrese. — Predavanje, ki je bilo jako zanimivo, toda žal premalo obiskano, je trajajo nad eno uro.
O Društvo trgovskih potnikov je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Zborovanje je otvoril društveni predsednik Kari Seljak. Pozdravil je navzoče, posebno pa zastopnika gremija trgovcev g. Mohoriča in pa zastopnike ljubljanskih listov. Uvodoma je poudarjal splošno gospodarsko krizo, ki je seveda občutna tudi za trgovskega potnika, katerega interesi so slišni jnlercsom gospodarja. Veliko so krive tudi slabe trgovinske pogodbe s sosednimi državami in pa vladna carinska politika. Društvo je sku-
šalo kolikor možno izboljšati položaj trgovskega potnika. V interesu trgovca in potnika je, da se nastavljajo le kvalificirani moči. Društvo je tudi skušalo dobiti za svoje člane ugodnost znižane vožnje po železnicah, kar pa še ni uspelo. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima društvo sedaj 100 članov. Po raznih govorih je bil izvoljen sledeči društveni odbor: Seljak, Krek, Petrič, Bratovž, Kobal, Vršič, Špicko, Francekovič, Kant in Fantini, za račrnska preglednika pa Pantič in Gril. članarina ostane ista kot do sedaj. S tem je bilo zborovanje zaključeno.
, © Bivši slovenski vojaki iz svetovne vojne
bivajoči v Vod matu, na Selu in Mostah se se-stanemo v nedeljo ob 10 dopoldne v gostilni »Pod lipo« v Mostah da se pogovorimo o ustanovitvi podružnice Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne, da organiziramo delo za postavitev spomenika padlim vojakom šentpe-terske fare ter pomegamo urediti pomoč vojnim vdovam in sirotam. Na razgovoru poročata gg. major Colarič in svetnik Pire. Vabljeni vsi tovariši brez razlike mišljenja, katerim je spomin na padle svet in drag, in vsi, ki niso pozabili tovarištva.
O Umrli so: Josip Franci, posestnik, 28 let. — Ubald Trnk*oczy, lekarniški pripravnik, 26 let. — Rozalija Kaps vdova adjunkta tobačne režije, 77 let. — Ivan Dežman, občinski ubožec, 76 let. — Terezija Zičkar, užitkarica, hiralka, 44 let. — Neža Šajn, zasebnica, 79 let.
O Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo maja 1925 zastavljenih predmetov dne 14. t. m. ob 3 popoldne.
O Izgubil se je ali pa je bil ukraden trgovcu g. Josipu Zidarju v Ljubljani osem mesecev star pes, bele barve, foksterier, ki sliši na ime »Poba« in ki je vreden 1500 Din.
O Pes je popadel na vogalu Janševe ceste v Šiški petletno hčerko delavca Meri Herger-šičevo. Pes je tekel za domačim vozom, "pograbil otroka od zadaj in ga vrgel po tleh. Pes drugače ni popadljiv, ima pa čudno navado, da rad meče otroke po tleh. Dekletce ima samo lahko poškodbo in ni nobene nevarnosti.
O Vlom lci v prekajevalnico. Na Mesarski cesti je bilo vlomljeno v Smoljanovo prekajevalnico. Vlomilci so odnesli okrog 50 kg pre-kajenega mesa v vrednosti 1250 Din. Napravili so tudi precej druge škode. — V isti noči so poskušali bržkone isti vlomilci vlomiti v prekajevalnico Marije Novljanove na isti cesti. Vlom pa se jim ni posrečil, ker so bili bržkone prepodeni.
Maribor, 7. januarja 1926.
Pogled v bilanco našega kulturnega, socialnega, političnega dela v 1. 1925. vzpodbuja, razživlja še do sedaj zaprte stanice, rodeva pa tudi sovraštvo in zavist, pa tudi denun-cijantstvo. Kaj hočemo! Je, kakor je bilo in , vsaka stvar ima vedno dve plati: delo in napad nanj, pa bodisi iz razloga sterilnosti ali senilnosti. Delo pa je bil naš cetcrum censeo v L 1925. in ostane v 1. 1926.!
Začeli odnosno nadaljevali smo pri korenini: dajati slovenskemu narodu v raznih prosvetnih, izobraževalnih, bralnih ter pevskih in drugih društvih izobrazbo, napraviti ga gospodarsko močnega in neodvisnega, odpornega proti grabežljivežem njegovih narodnih in verskih svetinj, dvigati ga umsko in nravno, upoštevajoč pri tem krščanstvo kot edino reelno in možno podstavo, ki se na njej gradi in vodi usoda narodov in človeštva; naš nared politično izšolati v politični: Cogilo 50 odstotkov slovenske zemlje je to delo ohranilo Slovencem, ko so valovili valovi protestantovskega vsehemštva ... 1. 1924. 142 hramov takih braniteijev, 11.956 članov, 33.211 knjig, 263 dramatskih predstav, 44 prireditev, 248 predavanj, 417 cdborovih sej (kolikor je bilo izkazanega). L. 1925. pa 156 društev, 14.820 članov — dejr.nsko se udejstvu-jočih, 144 knjižnic z 49.755 knjigami, 590 sej, 572 predavanj, 319 dramatskih predstav in 50. drugimi prireditvami z nad 100.000 obiskovalci in 23 lastnih društvenih domov! Evo, kako široko pelje je zavzel temelj gospodarskemu, kulturnemu in političnemu napredku Slovencev! Vse dosledno, mladostno, sistematično in uspešno! Zato so za mladinskimi dnevi, tej izhodni točki našega povojnega preroda, sledili delavski dnevi, da se v tem socialno tako važnem stanu začne stanovski prerod, iz te zamisli bodo to leto sledili kmetski dnevi. Družba nima stanovske formacije, zato je kaotična. Kultura pa je nekaj organičnega, zato hočemo, da jo tudi kmetski stan sam iz sebe vstvari, da se kmetski pokret ustali, da se vzbudi kmetski etos. In hočemo vstvariti tudi ene predpogoje, da se udejstvi politična zamisel politične predstavi-teljice Slovencev o vrhovni ureditvi države s stanovsko-gospodarsko zbornico.
Dika naša in vedno revolucionarni kla-divar — slovenski Študent je v tem valovanju bil sam val. Idejno močnejši od nasprotnika, številčno z njim borben tekmovalec, vedno na straži, je nam dal bilanco že pred 3 tedni, ko je na praznik zaščitnice — Brezmadežne povedal, da je njegova življenska pot le tja in le tam, kjer je doma delo! Povedal je, da je zdravičarstvo anahronistično, za nas niti zgodovinsko pomembno.
Venec orlovskih gnezd je debi! v svoje večno zelenje nove šo^ce: novi odseki, pomnoženo članstvo, podesetorjena zborovanja, postoterjeno navdušenje in upcčtcvaaje —•
vse to je naša tostranska bilanca: Mi gremo naprej — vi nasprotniki — brez vas pa tudi preko vas!
Zadružno gibanje zaznamuje nove uspehe, močne prirastke in bo zlasti v enem delu njegovega udejstvovanja — Ptujskem pelju — zažarelo v — električni svitlobi!
V vse to gibanje pa je sipalo duha časopisje in glasila. Vemo in smo se zavedali: Časopis je velesila! In lepo jo je pogodil tisti, ki je dejal: Da je sv. Pavel poznal tiskarne, ustanovil bi si jo in izdajal časopis, mesto da je vršil misijonska potovanja!
»Slovenec« je bilance vesel in ponosen! 300odstotni narastek koncem leta 1924. napram sredini istega leta in 500 odstotkov ob letošnji bilanci! Šlevilo njegovih sotrudnikov je narastlo, še lepše pa je vzklila teh ljubezen do njega, mi ga ljubimo s strastjo. Zato gremo hladno preko denunciantstva! Ne vleče! Poštena slovenska natura ga ne prenese.
A. —A'.
□	Kanonik Alojzij Arzenšek 8. t. m.
cb devetih zjutraj je nenadno umrl g. kanonik Alojzij Arzenšek, Po korni maši se je vrnil v svoje stanovanje, se pred vrati zgrudil zadet od srčne kapi in umrl. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo ob pol treh popoldne.
□	Volivni imeniki za delavsko zbornico so na razpolago v obeh tajništvih SLS v M a -r i b o r u , in sicer v glavnem tajništvu na Aleksandrovi cesti vsak dan ob uradnih urah, v tajništvu SLS za mesto Maribor na Koroški cesti štev. 1 vsako soboto in nedeljo ob uradnih urah. Prosimo delavce in delavke ter vse, ki so zavarovani pri bolniški blagajni, da si ogledajo, če so vpisani.
□	Mestna organizacija SLS v Mariboru se živahno giblje. Po vseh krajih in ulicah so razpredene niti naše organizacije. Na Kraljevo, 6. januarja popoldne, se je vršila skupna seja ožjega in širšega odbora vseh petero okrajnih organizacij Nad 100 najboljših mož je razpravljalo o važnih dnevnih vprašanjih. Politično poročilo je podal poslanec Z e b o t. V debato o pole žaju o organizaciji, časopisju in delavskih zadevah je poseglo lepo število odbornikov. Vidijo se lepi uspehi naše politične šole. Prihodnji pondeljek se nadaljuje s predavanji v politični šoli. Odslej bo mestno tajništvo SLS odprto vsak dan popoldne.
□	Okrajna zborovanja pristašev SLS za vseh pet okrajev mesta Maribor se vršijo po sledečem redu: V torek, 12. januarja za peti okraj (magdalen.) v gostilni Friedan (Nendl), v sredo 13. januarja za IT. okraj (graško predmestje) in III. okraj (Melje) v gostilni »Ripi-tigam«, v četrtek 14. januarja za J,, (osrednje mesto) in IV. okraj (koroško predmestje) v društveni dvorani na Koroški cesti štev. 1. Začetek povsod točno ob 7 zvečer. Vstop imajo samo somišljeniki SLS. Vabimo tudi žene in mladenke. Na zborovanjih poročajo: narodni poslanec Žebot ter voditelja naš;h delavcev in železničarjev tovariša S e m e n i č in K o r e s. Posebnih vabil ne bomo pošiljali. — Tajništvo SLS za mesto Maribor.
□	Svefozar Pribifevic v Mariboru. Demokratski pristaši se hvalijo po Mariboru, da pride po Ljubljani v Maribor reševat potaplja-jočo se demokratsko barko g. Pribičevič. Radikali se pa hvalijo, da nas obišče g. Lazica Markovič. Za oba je že vse pripravljeno: poln Maribor radovednežev!
□	Bilanca mariborske boln:ce v I. 1925. Pacijentov zaznamuje okoli 4500 — od teh odpade 1700 na kirurgični oddelek, ostalo pa na druge, največ na interni in infekcijski, kožni in spolni in končno na očesni in ušesni oddelek. Smrtnih slučajev je bilo minimalno število. Operacij je bilo izvršenih okoli 1200.
□	Nova vinarska zadruga v Mariboru? Kakrr doznavamo, snuje »Ljutomerčan-vinar-ska zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču« za enkrat podružnico v Mariboru, ki bo prevzela agende znane svoje matice v našem okolišu.
□	Usoda Jadranske-podunavske banko v Mariboru. Koncem meseca decembra je ta podružnica razposlala svojim nastavljencem pisma, v katerih jih je pozvala, da s svojimi podpisi vzamejo na znanje, da je pragmatika sistirana in da veljajo zanje v novem letu splošna določila o trgovskih nastavijencih. Nekateri so te izjave podpisali, drugi pa ne in doletela jih je neizogibna usoda: menda še-šterim nastavljencem je služba odpovedana in nastavljen je tudi že drugi dirigent. Razlogov za ta nenadni in nenavadni korak v bančnem svetu nam ni treba navajati, saj so o njih v zvezi pisali vsi časopisi in njih dopisniki iz domovine in tujine.
□	Proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva na tuk. drž. realki se je vršila na Kraljevo po službi b( žji v telovadnici. Zgodovinski pomen tega jubileja za našo domovino in spe-cielno za nas Slovence je jasno očrtal g. prof. Gruntar. G. prof. Ribarič je ognjevito poiial nekaj najlepših motivov iz zbirke: Vladimir Nazor »Hrvatski kraljevi«. Zaključil jo slav-nost z navduševalnim pozivom na mladino, naj bo vedno pripravljena braniti osvobojeno grudo.
□	V znamenju »burfgetarne nemagučno-stU. Tako daleč smo, da uprava državnih zn vodov nima niti toliko sredstev, da bi dala na eminentno kulturno-važnem slovenskem zavodu izbrisati ozir. predruračiti napis na pio čelju: »Geschicfate — Geographiec
□	Gibanje prebivalstva. K našemu tozadevnemu poročilu o gibanju prebivalstva, kjer smo ugotovili, da je v magdalenski župniji 30% nezakonskih otrok, je treba povdariti, da so v teh procentih všteti vsi porodi v obči javni bolnici, kamor pridejo ženske iz najrazličnejših krajev.
□	V sredo so pokopali upokojenega orožnika Jakoba Meško, ki je bil devet let bolan in zadnjih šest let nepretrgoma priklenjen na bolniško posteljo. Bil je vobče spoštovan, priljubljen in značajen mož, ki je s čudovito potrpežljivostjo prenašal dolgotrajno in muke-polno bolezen.
Celje
& Dr. Korošec priredi v okvirju županske zveze v nedeljo dopoldne ob 9 shod, ki se bo vršil v veliki dvorani Narodnega doma. Na ta shod so tudi vabljeni zaupniki po bližnji okolici.
Podrta brv. Kljub ponovnim opominom od strani javnosti še danes ni popravljena brv čez Voglajno, ki pelje k Sv. Jožefu in katero je zadnja poplava odtrgala. Menda je temu krivo dejstvo, da bi morali brv napraviti mestna in okoliška občina skupno in niso ti dogovori še menda končani.
& Znani Hotko, zavratni morilec, ki je obsojen na smrt, se je spet vrnil v Celje. Kot že javljeno, je bil pred nekaj časa odpeljan v opazovalnico za umobolne, ker je obstojal sum, da se kazen radi umobolnosti ne bo mogla izvršiti. V Ljubljani se je nahajal nekaj preko dveh mesecev in je sedaj v istem stanu prišel spet v celjske zapore, kakor jih je zapustil. Izvedeniška mnenja so baje o njem različna. Medtem ko je eden -nanih naših psihiatrov izjavil, da je duševno popolnoma nenormalen, je drugi psihiater, vseučiliški profesor, podal mnenje, da je sicer vsled strahu pred grozečo smrtno kaznijo duševno in živčno še precej onemogel, a se ne more trditi, da bi bil duševno bolan. V tukajšnjih zaporih sedi vedno nepremično z rekami na kolenih in se za vse dogodke prav nič ne briga. Tudi svojim sorodnikom ne posveča nikake pažnje, ko ga pridejo obiskat. Le enkrat je izgrešil svojo vlogo, ko je slučajno prišel v njegovo celico ob priliki nekega cbiska tudi velik pes volčje pasme. Tedrj se je tega bitja tako neznansko ustrašil, da je ves trepetajoč skočil kar na peč in klical tam na pomoč pred hudo zverjo.
Ogrsko, je po žalostnih lanskih izkušnjah skoro izključeno. Vse to delavstvo je treba usmeriti drugam. Kdo bo to zamogel, če ne bo delavske posredovalnice! Da se brezposelnost vsaj malo omeji, je nujno potreben nadaljnji obstoj in izpolnitev posredovalnice. — G. poslanec Klekl je že storil na inerodajnih mestih potrebne korake. Naj se zganejo Še drugi!
Ošpice. Med šolsko in drugo mladino so se v zadnjem času pojavile v večjem številu ošpice. Po nekaterih krajih se je ta nalezljiva otroška bolezen že tako razpasla, da grozi opasnost, da se bodo morale zapreti vse šole. Ker se ljudje, zlasti starši ne drže zdravniških odredb, je zatiranje bolezni jako otežkočeno.
Tudi na soboški gimnaziji se je že pojavilo več slučajev.
Osebna vest. K okrajnemu glavarstvu v Ptuju je prestavljen g. Anton Svetina, vladni tajnik pri soboškem okrajnem glavarstvu.
Žensko evangeličansko društvo bo praznovalo v nedeljo 10. t. m. svojo petindvajsetletni«). Popoldne ob 5 bo v Dittrichovi kino-dvorani slavno'tna prireditev, zvečer pa v hotelu Dobrav vi * ava. Proslava 25 letnice bi se morala vršiti že v novembru lanskega leta, a je bila zaradi povodnji preložena na letošnje leto. Glavni smoter društva je danes skrb za evangeličansko dijaštvo.
ICulturni pregled.
JU. 6
Sveti trije kralji hodijo v Ptuju od novega leta do treh kraljev od hiše do hiše, imajo »'krone in zvezdo ter zapoiejo pred vratmi sta-novarf1'. L 1919. so peli še samo nemško, sedaj pa'znajo tudi slovensko. To so otroci, ki se drže še starega običaja. Ne vemo, kdo jim je prevedel nemško besedilo. Namesto prevoda bi bili lahko dobili lepih slovensk;h ko-lednic o sv. treh kraljih. — Takih običajev naj policija in šola ne zatirata. — Za novo leto pridejo tudi ljudje iz okolice pet.
Urar Wcrhonig se bo preselil v Gradec, ker je avstrijski državljan. Prodal je svojo trgovino in tudi vilo.
Kino Ptuj ima od novega leta vsak dan predstave v mestnem gledališču ob 6 in 8 zvečer.
Dramatično društvo se je letos zakasn;lo s predstavami, ker so v gledališče napeljali elektriko. S predstavami začne okoli 15. t. m.
Občni zbor Narodne čitalnice v Ptuju se vrši v nedeljo, dne 10 januarja t. 1. ob pol 14 (pol 3 popoldne) z običajnim dnevnim redom v spodnji dvorani »Narodnega doma«.
Umrla je gosna Čireževa, žena poštnega poduradnika Čuježa. Dolgo je bolehala na raku in potrpežljivo prenašala hude bolečine.
Operiran je bil v ptujski bolnici odvetnik dr. Anton Brumen. Operacija se je posrečila.
Cfublfanslzo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota 9. jan. ob 3 pop,- PEGICA MOJEGA SRCA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja 10. jan. ob 3 pop : PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska predstava po znižrnil cenah Izv. Ob 8 zvečer PROFESOR STORICIN. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven
Pondeljek 11 jan.. DRUGA MLADOST. Red D.
Torek 12. jan.: Zaprto.
Sreda 13. jan.: HENRIK IV Izven i Četrtek 14 jan.: PROFESOR STOKICIN Red A. j Petek 15. jan.: HENRIK IV. Red E. i Sobota 16. jan: Delavska predstava
Nedelja 17. jan. ob 3 pop: KRALJICE VIDKE KRESNA NOC. Otroška predstava pa znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: OBRT GOSPE Warrenove. Premijera Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sobota 9 jan : EVA Red E.
Nedelja 10. jan. ob 3 pop. onrka in mladinska predstavo: SRCE IZ LECTA, POZIV NA PLES, CAFR1CIO ESPAGNOLE Znižane cene Izven Ob pol 8: PRODANA NEVESTA Gostuje ga. Žaludova in g. Kniltl. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek 11. jan.: Zaprto.
Torek 12. jan.: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Red F.
Sreda 13 jan.: GLUMAČi. — POVRATEK Red B.
Čertek 14. jan.: ORFEJ V PODZEMLJU Red C.
Petek 15 jan.: VIHAR, simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v vel. dvorani »Uniona«. Začetek ob 8 zvečer.
Sobota 16 jan.: SRCE IZ LECTA. POZIV NA PLES, CAPR1CIO ESPAGNOLE Red D
Nedelja 17. jan. ob 3 pop,- AIDA. Gostuje ga. Žaludova in g. Zdenko Knittl. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Pondeljek 18. jan.: Zaprto.
Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 10. t. m. sta v ljubljanski drami dve predstavi in sicer popoldne ob 3 angleška veseloigra »Pegi. a mojega srca« z gospo Saričcvo, gospo Medvedovo ter g. Levarjem v glavnih vlogah Po'eg njih nastopijo še gg. M. Dan lova. Gor.iupcva, Cesar. Danilo, Drenovec in Skrbinšek. Zvečer ob 8 pa se vprizori Andrejeva drama »Profesor Storiein«. Obe predstavi sla liudski po znižrnili cenah
Dijaška predstava v drami. Danes popoldne ob 3 vprizori se v ljubljanski drami Mannevsova veseloigra »Pegica mojega srca« kot dijaška predstava pri znižanih cenah. Pristop k tei predstavi pa ima ludi vse ostalo občinstvo, ki se hoče p^sH'-žiti ugodnosti izredno zniženih ren. Samo ob s°bi .ie umevno, da je predstava primerna za mladino. Začetek točno ob 3.
Kdor je bil 12. in 13. dec. v Narodnem domu v Celju, |e bil priča, kako krasno je pel mladinski zbor čč. šolskih ses er. Pa kaj bi ne, pod vodstvom take dirigentke, kot nam je že dolgo znana sestra Vida Mene in! Otroci so peli kot izobraženi pevci. Pestra Vida je dirigirala z največjim umetniškim uspehom, z izredno muzikalnim čutom, tako da bi nobena hvala ne bila preveč. Mislil sem si, to ti je poveljnik in disciplina, in vendar nam je vsem ugajal njen skromni nastop. Z mirnimi kretnjami je izvabila — tako se je zdelo — najlepše tone iz grl otrok. Tak nepretrgan crescendo in de-crescendo v pravem pomenu besede dosči pri otrccih. da je najtišji pp zverel po dvorani kot zvonček, tega še nisem slišal. Sestra Vida je z vsakim gibem vedela, kaj zahteva od otrok in o'ro-ci so jo kot eno oko paz'jivo g'edali in r?zuire'i.
Če že otroci pod njeno taktirko tako dovršeno pojo, kaj šele domači zbor. Tudi tega sem b'l priča pri letošnji jaolnočnici To ti je bil pravcati kon-eert božičnih pesmi. Poldrugo uro sem s'a' in bi še toliko. PeP so iz zbirke Sicherl-Premrl-S ttner in druge rmetne meni neznane, instrument:ral dr. Kimovec. Vi.ioline so bile u pa tam šibke a ni mo tilo, ker bi bilo tako pet'e celo brez orkes'ra dovolj lepo Kal o vse drugače vpliva na človeško dušo pravo cerkveno petje, ki si ga ravno v Celju tako poželiino i" zelo pogrešamo. Ljudstvo ie reklo, saj nekatere teh pesmi tudi drugod pojo. a nikjer tako. Res. bile so preustrejene, dobile so ves drug značaj. N. pr Gruberjeva »Sveta noč«, š ara p sem — kako nebeško veličastna, nova je b;la! N;k'er noben glas ni silil v ospredje; vse je bilo zemčeno, sporazumno. Tako nekako si predstavljam množico angelov ki so peli v višavi in daljavi Po s. Vidi upamo, se bo v Celju tudi cerkveno petje reformiralo.
Splošno glasbeno naobrazbo je dobila sestra Vida na ljubljanskem konservatoriju, dirigentslva se je pa priučila v Marijanišču pri g k°n dr Ki-movcu, kojega marljiva učenka je bila Iri leta. Ni čuda, če ima sicer njen prijazen, dovtipen značaj tako privlačno silo, da učenke kar visijo na njej in njenih besedah, katerih vsaka je vzgona Čast njej in njenemu zavodu, v katerem ta umeinica tako procvita!
Mesto vencev in cvetk, ki so ji bile namenjene v Narodnem domu in katere je v svoji skromnosti tako skrbno preprečila — tu venec častitk naši pri-j ljubljeni profesorici petja, sestri Vidi! — Starši j njenih učenk.
SIMFONIČNI KONCFRT V MARIBORU.
Orkester mariborske Gasbene Matice priredi v četrtek dne 14. t. m. v veliki dvorani pri Gotzu simfonični koncert ob sodelovanju opernega pevca g Julija Bete (a s sledečim sporedom: 1. Schubert: uvertura v italijanskem stilu. 2 Mtzartr »Za to lepo roko (Per questa bella mano)«, koncertna arija za bas solo in orkester: poje g Betetto. 3. Vilhar: ; »Mornar«, za bas solo in orkester (spremljevanje za orkes er priredil Josip Hladck Bohinjski); poje g Betetto 4 Beethoven: Tretja simfonja Es-dui (Eroica): 1. Allegro con brio. 2. Ma"c:a funebre. 3 Scherzo-Allegro v,'vace. 4 Finale-Allegro molto. Dirigent je novi koncertni ravnatelj g. Josip Hla-dek Bohinjski.
Planinski dum na Mirni gori. Vljudno se prosijo vsi oni, ki so prejeli nabiralne pole, da pospešijo zbirko ter nakažejo denar do 15 t. m.
Strnografski tečaj otvori Trg. društvo »Merkur« v Ljubljani tn vabi nameščence in nameščen-ke ki imajo do tega veselje, da se prijavijo v društveni pisarni, Gradišče 17-L, do najkasneje 12. januarja
Šport
NOGOMET.
Team A : tcam B 6 : 1. V sredo se je vršila na športnem prostoru Ilirije po odredbi nogometne podzveze tekma dveh ljubljanskih kombiniranih teamov. Kakor je bilo predvideti, je bila tekma razmeroma dobro obiskana in v glavnem je publika tudi prišla na svoj račun. Okolščina, da je igrala v moštvu A večinoma Ilirija, v moštvu B pa Pri-morje, je povzročila, da se je z obeh strani igralo z voljo in elanom. V taktičnem in tehničnem oziru je dosegel team A znatno višino in manjkalo tudi ni napetih situacij pred goli. Aranžma tekme je bil žal zelo površen (stranski sodniki se sploh niso prikazali, rezerve ni bilo na mestu, ko se jo je rabilo), slabo je vplivala nadalje nedisciplina enega ali dveh igračev moštva B, ki je moralo igrati vsled tega večino drugega polčasa le z 10 igrači. — I 1'odzvezni kapetan je sestavil moštvi sledeče: A i (zeleni): Miklavčič-Pečnik. Beltram-Herman, Zupančič II, Lado-Zupančič I, Martinak, Oman, Doberlet, Kreč. — B (črni): Erman I-Birsa, Jančigaj-Zemljak, Kern, S>lami8-Camernik, Erman II, Zalokar, Uršič, Jamnik. V vsakem moštvu sta po dva Jadranaša (Pečnik, Martinak, Kern, Jamnik), ostali v A pripadajo Iliriji, v B Primorju. — Moštvo zelenih se je pokazalo kot dobro vigrana, homogena celota, . v kateri so bili v dobri formi posebno halfi. Obram-! bni trio je delal zanesljivo, forvvard je podal v dru-| gem polčasu, ko je igral Martinak v sredini, boljšo, j taktično pravilnejšo igro S kombinacijo se je včasih pretiravalo, nasprotno pa se je odlašalo s streljanjem. Po šansah, ki so se nudile notranjemu triu moštva A. bi mogel izpasti rezultat podvojeno. — V moštvu B so individualno doeezali igrače nasprotnega moštva Zemljak, oba Ermana ter deloma še Jamnik. kot celota je moštvo v vsakem oziru zaostajalo za nasprotrim teamom.
Zimski nogometni turnir ljubljanske podiveie.
I.NP	je na seji dne 7. t. m. izžrebala razvrstitev zimskega turnirja sledeče: Dne 24. t. m. se odigrata tekmi I. kola Ilirija : Primorie in Svoboda : Jadran na ig-išču Ilirije, ravnotako finale dne 2. februarja. Tekma Slovan : Slavija v I. kolu ter celo
II.	kolo dne 31. t. m. se odigrata na prostoru Pri-morja.
Hrastnik
Volitve v delavsko zbornico so napravile med Korunovci in Bernotovci na eni in komunisti na drugi strani strašen prepir in sovraštvo. Za volitve je prišla na obisk tudi Kristanova »Delavska politika«, ki jo pa še lastni pristaši nočejo, ker ne kaže nobenih smernic.
Prosveta. Za nedeljsko gledališko predstavo »Očetova kletev«, ki jo vprizori dramatični edsek Kat. izobraževalnega društva v dvorani g. Al. Legerja, vlada vel;kansko zanimanje." Take igre še ni noben tukajšnji dramatični odsek vprizoril. Igra nam predstavlja veliko borbo med kristjani in mohamedanci v Španiji. Ni dvoma, da bo dober obisk.
Gospodje naprednjaki ne morejo ljudstva 1 posebno delavstva spraviti v Orjuno in Sokola, ato so ustanovili novo organizacijo po imenu Edinost«, da bi lažje v kalnem ribarili. Za \ nedeljo 3. januarja so razposlali vabila za bčnj zbor, ki bi se vršil v vseh gostilniških rrstorih g. A. Dolinška. To je v štirih sobah, i pa so povsrd vrata vmes. Za referenta za j ■'lovno obnovo je bil baje Dolinškov »Dal-•ninec«.
i
Današnji koncert na katerem naj bi «e izvajala simfonična pesnitev »Vihar«, ,ie vsled bolezni g. Bctetta preložen na petek <lne 15 t. m. Kupljene vstopnice veljajo tudi za ta večer.
GLASBA V CELJU.
Tudi ljubljanski kon^ervatorij vzgoji umetnike! Vprašal bi, kdo je večji — tisti, ki sam sebe vzgoji v umetnika aii tisti, ki celo tropo malčkov privede do muzikulnega pojmovanja in dž spodbu-! de in lemelj umetnini? Pred štirimi leti mi je pravil moj sinček v Ljubljani, da ga uči na Glasbeni j Mat ci teorije in petja reka gospa, katero mora-i mo klicati kar sestra Vida. Deček je zn l koncem j leta toliko praktične teorije, da sem se mu čudil. ; Vsak ten ti je zadel in zvonko zapel. Danes se temu ne čudim več.

■j—.
revii e
Tisoč ;n ena noč. Zbirka pravljie z Jutrove-
ga. Za odrasle priredil Andrej Rapč. Zrložila Učiteljska tiskarna. Strani 323. Cena 50 Din.
„ iS"1 «!> S v-:j
nrlre
Ljudski oder v Št. Vidu nad Ljubljano ponovi na splošno zahtevo v nedeljo dne 10. t. m. ob pol petih v Ljudskem domu v Š . Vidu četrtič b žično pravljico »Peterčkove poslednje sanjer Ker je pričakovati tudi topot obiiega navala opozarjamo, da si pravočasno zasigurate vstopnice, ker letos se v tej sozeni igra ne bo več ponavljala Kdor še ni videl Peterčka. naj ne zamudi te priiike.
etmur/e
Veliko razburjenje vlada med vsemi Prek-vi, zlasti med sezonskimi in drugimi de-zaradi nameravane ukinitve posredoval-'.a delo v M. Soboti. Bolj kot kedaj in kje 1 na omenjena posredovalnica. Nad < rozonskih delavcev je treba vsako leto n boti i delom. Da bi hodili Se nadalje na
Orliški krožek v Novem mestu je priredil v i nedeljo dne 3. jan. 1926 v Rokodelskem domu ob petih popoldne akademijo. Na sporedu so bile sledeče tečke: 1. govor predsednice, 2. vaje gojenk --obvezne, 3. vaje mladenk s šerpami, 4. vaje goienk — neobvezne, 5. vaje članic >Oj Doberdob ...« 6. igra »K mamici«. Govorila je predsednica Marija šeškova. Telovadne vaje so se lepo proizvajale, zlasti so bile vzorne vaje mladenk s šerpami. Članice so proizvajale prav lepo simbolične vaje »Oj Doberdob«. Žal so bili nekateri gibi neenotno izvajani. Igra »K mamici', je bila zelo ljubka in tudi primeroma dobro režirana in proizvajana. Otroka Marjanček in Mi ica sta bila zelo ljubka ln sta spre'no igrala. Kraljica Vilislava je bila kos svoji vlogi, kjer je pokazala svojo energično moč, v prizorih, kjer naj bi pokazala milino, pa je bila nekoliko preostra. Ostale vile so tudi rešile svojo vlogo ugodno, zlasti je bila dobra Malina, Jela pa je imela preveč sonoren glas. Volkodlak ie bil do'er. škrati so bili tudi ljubki. Angelčka sta bila nekoliko preokorna. Scencrija je bila zelo lepa. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je bilo s telovadbo in igro zelo zadovoljno. Želimo le, da bi orliški krožek zopet priredil v kratkem kaj tako ljubkega.
Ntissnanila
Ustanovni občni »bor društva »Treznost« v
Ljubljani se vrši v nedeljo dne 10. januarja 1926 točno ob 10. uri dopoldne v prostorih higienske točilnice na velesejmu. Naj smatrajo člani za Častno dolžnost, dn temu važnemu zboru polnoštevilno jirisostvujejo! Žele.i bi bilo, dn se 1 zunanji člani udeleže tega zbora, da dobe novo pobudo zn de'o 1. Otvoritev in pozdrav. 3. Doiivijenska obljuba
] nad enoletnih članov »Zveze Treznosti« 3. Oblju-i ba. 4. Poročilo pripravljalnega odbora 5. Poročilo naših mladinskih organizacij. 6 Pravi a. 7. Volitev odbora. 8. Formiranje sekcij- madinske, zdravniške, učiteljske (vzgojiteljske, ženske, propagandne (novinarske). 9. O abstinentskem svetu v Ljubljani. 10. Eventualia. 11. Resolucije. 12 Zaključek. — Med posameznimi točkami se udejstvuje hrabra voditeljica »Matjaževa čela« ljubljanskih skautov. — Prosimo brale in sestre, predvsem brate akademike, da prineso članske karte najpozneje do sobote zvečer (ev. k odborovi seji v hig. toč. v soboto zvečer) podpisane ali nepodpisane nazaj. — Odbor.
Seja stolne prosvete se vrši nocoj ob osmih v Jugoslovanski tiskarni. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane na *edni občni zbor, ki ga je odbor določil s posebnim ozirem na kolege v provinclji n« soboto dne 16. januarja t. 1. Vrši se v mali dvorani »Kazine« v I. nadstropju s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega ln izrednega občnega zbora. 2 Nujni predlog poslovnika in revizije pravil, 3. Poročilo dosedanjega odbora. 4. Volitev novega odi ora. 5. Odnošaji drušlva napram Liječničkem Vjesniku. 6. Zadeva zadnjega častnega soda. 7 Volitev kandidatov v sanitetni svet. 8. Samostalni predlogi. 9. Slučajnosti. Pričetek ob tri četrl na štiri pop.
Akademski klub montanistor t Ljubljani priredi v nedeljo dne 17. januarja 1926 ob priliki ustanovne skupštine udruženja rudarskih in topil-niških inženirjev tradicijonalno rudarsko svečanost Skok preko kože s koncertom in zabavo v veliki dvorani hotela Union. — Začetek ob 20. uri. Vstop le proti vabilu. — Prostovoljk prispevki v društvene »vrhe naj se blagovolijo poslati na na-■ iov »Akademski klub mentanistov« (Skokov odbor) v Ljubljani. — Skokov odbor.
Zahvale
Prcdstojaištvo Lichtenthurnovega zavoda iz-
reka najtoplejšo zalivalo gerentstvu mestnega magistrata za popravo stopnjic in vhoda v zavod. Dosedanje stopnjice so bile zelo neprilične, zlasti v temnih noče'i in radi precejšnjega prometa z vozovi, vsled česar bi se lahko zgodila kaka večja | nesreča. Najlepša hvala!
Po širnem svetu
ZAGONETNA MILIJARDNA DEDŠČINA NA POLJSKEM.
Poljska javnost se že daljšo dobo živo zanima za milijardno dedščino, ki je imela pripasti lodzški družini Reich po nekem avstralskem bogatašu. Formalnosti so bile že davno izvedene, avstralsko sodišče je dokazalo, da ima družina Reich pravico do dedščine in šlo je naposled samo za pravno prevedbo ogromnega imetja. Kljub temu se je vlekla zadeva cele tri mesece. Sodni organi v Avstraliji so sporočili pred meseci srečnemu dediču, da odide odvetnik Rains v Evropo, da bo stvar osebno dovršil in da bo imel s seboj prvi del dedšoine v podobi čekov. Trajalo je celih trinajst tednov, preden je odvetnik prišel v Evropo in preden je javil v Lodž svoj prihod. A tisti dan, ko je odvetnik imel v Lodž prispeti, je Reich nenadoma umrl. Znamenja kažejo, da je bil zastrupljen. Isti dan je prišla iz Avstralije brzojavka, da je tam preminul v sumljivih »kolnostih tudi pooblaščenec mrtvega milijarderja. V zvezi s tem se je ugotovilo, da odvetnik Rains v Varšavo sploh ni prišel in da je bilo ime hotela, iz katerega je bila poslana v Lodž brzojavka o odvetniko-vem prihodu, izmišljeno. Z zagonetno zadevo se bavijo sodni in policijski organi, ali doslej se še ni posrečilo dogodek razbistriti. Ded-ščina znaša danes tri milijone angleških funtov šterlingov (približno tisoč milijonov dinarjev). Tajinstvena afera zbuja v poljska javnosti silno zanimanje in poljsko časopisje
piše o njej cele kolone.
♦ * *
-f Dragoceni gobelini v eerkvi sv. Marka v Benetkah. Ameriška arheologinja, gospodična Phyllis Ackermannova je odkrila v shrambi sloveče hiše božje sv. Marka v Benetkah dvanajst čuda lepih srednjeveških go-I belinov, ki so tam ležali leta in leta malone I pozabljeni. Na teh dragocenih gobelinih je | upodobljeno trpljenje Kristovo. Baje je to j najstarejša gobelinova serija in za Italijo j tem dragocenejša, ker se tile stari gobelini — iz 14. stoletja — nahajajo samo na Francoskem, Flanderskem in pa v maloštevilnih cerkvah na severnem Španskem. Američanka je cenila te gobeline na dva milijona dolarjev.
-f Na krovu »božične ladje«. Ravno pred božičnimi prazniki je prispel v pristanišče mesta Kopenhagen parnik »Frederik VIII«, ki je imel na svojem krovu okrog 700 božičnih gostov. Vsi ti so bili v glavnem danski Amerikanci, ki so hoteli najlepše dneve celega leta praznovati v svoji stari domovini na Danskem. Tragičen slučaj pa se je pripetil tej ladji med njeno vožnjo v Evropo. Nek potnik, najbrže bokser po imenu Malmrose, ki se je hotel pripeljati v Evropo zastonj, se je skril na ladji med obema dimnikoma neposredno nad kurilnim kotlom. Štini dni potem, ko je ladja odplula, so našli v tem skrivališču sežgano truplo. Ubogi človek je plačal avojo drznost z življenjem.
Narava
VELIKOST LJUDI.
Ako vzamemo vpoštev vse človeštvo sploh, tedaj meri človek povprečno 1.65 in, ako pa primerjamo posanie ne narode med seboj, tedaj opazimo jako velike razlike. Med največje ljudi spadajo Škoti, ki mer.jo povprečno 1.75 m, njim slede Cheyenne Indijanci m Polinezijci z 1.74 m. Tudi v Sudanu nahajamo jako velike ljudi, ki merijo n::d 1.70 m. Med najmanjše ljudi na svelu spa-<i?jo Pigmejo.i, s katerimi so nas seznan li »• zadnjih desetletjih potovalci Emin Paša, Sclnve nlurt in drugi. Po njihovih p datkih ifiijo povprečno 1.35 m. Nekoliko večji a še vedno pritlikavci, so dalje M nkepies na Andamanih, Weddl-a na Ceylonu in Orang Se-nmng na Malakki. Ako vzamemo nadalje s-.aino Evropo vpoštev, tedaj vidimo, da veljajo za največje poleg Škotov naši Bošnjaki, i-i tudi dosežejo višino 1.70 m, in potem Švc-d . Cim bolj proti jugu gremo, tem manjše ljudi nahajamo, tako da dobimo na Sard niji in v južni Italiji najmanjše Evrtpejce s povprečno 1.50 m. Že te številke, ki so samo povprečne, nam kažejo precejšnje ekstreme. Neverjetne ra-like pa dobimo ako primerjamo posameznike med seboj. Za največjega človeka, ki so ga merili zdravniki, velja Franc W'nhoi. er iz Avstrje, ki meri 2.78 m. Njemu sledi Hans Kraw iz gradu Ambras na Tirolskem z višino 2.75 in. Skelet nekega pruskega vojaka, ki je služil pri gardi Friderika II., ki ga hranijo v anatomskem muzeju v Berlinu, rreri 2.19 m. Ti velikani niso živeli dolgo, največ jih je umrlo že po dvajsetem letu. Dočim je takih velikanov jako majhno število, je pritlikavcev precej mnogo. Kot najmanjši na svetu in sploh vseh časov velja 60 letni Hilany Agybe s Sinaja, ki meri samo 38 cm. Meril ga ie antropolog Joest. Linne je meril nekega kmeta, po imenu W:ebe Le 1 kes iz Frieslanda. ki je bil samo 66 cm v sok. Kakor so velike ljudi radi jemali h kraljevim g rdam, tako so včasih pritlikavce za dvorne norce. Dandanes, ko takih služb nedr-staje, nastopajo ti ljudje edi-nole še v ra nih cirkusih.
SVETOVNI JEZIKI. Čim bolj se razvija znanost in tehnika, tem bolj se čuti potreba po skupnem mednarodnem jeziku. 2e v starem veku je veljal najprej asirski, potem pa grški in latinski jezik kot mednarodno otčevalno sredstvo. V začetku srednjega veka je prevzel to vlogo pri ivzhodnih n redih perzijski in arabski jezik, '-»pri zahodnih pa francoski, ki se je čedalje shelj uveljavljal in ki velja od časa Ludvika XIV. kot diplomatski jezik. Tekom časa je postai jezik najvišjih in najfinejših slojev. Vendar se danes tega je ika poslužuje samo 45 miljonov ljudi. Ravno toliko se jih v Aziji poslužuje japonščine. Mn go številnejši so zastopniki španskega jezika, ki imajo zlasti po Južni Ameriki svoje pripadnike. Vseli špansko govorečih ljudi je danes približno 70 miljonov. Čeravno Nemčija n: imela nikdar obsežnih kolonij in kljub temu, da je nemški jezik precej okoren, vendar je vis- ka nemšl a kultura, zlasti pa svetovno prvenstvo v znanstvu, pripomoglo do tega. da govori oz. razume danes okroglo 80 miljonov ljudi. Ruščina se uveljavlja pri 90 m ljcnih, hindu-stanski jezik pa celo pri 100 miljonih. Kot glavna svetovna jezika moreta veljati samo angleški in kitajski jezik. Prvega govori sicer samo 130 miljonov ljudi, a je zato razširjen po vseh delih sveta in velja kot mednarodni trgovski jezik, kitajšč no pa govori največ ljudi na svetu (okrog 400 miljonov), toda ta je omejena samo na kitajski teritorij, ki nima v mednarodnem prometu nikakega pomena.
KAJ JE VSE V ZRAKU. Znano je, da sestoji zrak iz raznih plinov, med katerimi je skoraj tri četrtine dušika, malo manj od ene četrtine pa kisika. V manjši meri so nadalje še zastopani vodik, ogljikov dvokis, argon, kripton in drugi plini. Poleg tega je v zraku še nebroj bakterij in prahu, brez katerega tudi največje gorske višave niso. V srednji Afriki in v tropski Ameriki požigajo ljudje na koncu suše travnike, takoimenovane savane, da morejo potem obdelovati. Pri teh požarih, ki zavzemajo velikanske areale, nastane voliko dima, da zakrije ondotnim prebivalcem solnce. Veter odnese ta dim tako daleč, da so ga začutili celo na Dunaju, v Krakovu, na Angleškem in celo v severni Rusiji. Duh tega dima je izredno pekoč in sličen onemu, ko požigajo po severni Nemčiji prostrana barja. Mnogo več nesnage donašajo zraku vulkanski izbruhi. iVO je Vezuv zadnjikrat bruhal, je veter za-tiosel njegov vulkanski prah celo v Nemčijo. Pri izbruhu Krakatava je bilo celo zemelj-?k i ozračje nasičeno tega prahu, kar je vplivalo po mnenju meleorogolov še nekaj let p .em na klimatične odnošaje. V puščavah kun ozračje nek poseben okus po pesku, ki „v silni viharji zanesejo velikanske množ ne v precejšnje višine. Slavni raziskovalec Richt-:i<- en poroča, da postane na Kitajskem vsaka • .v::r. ki je dalj časa na prostem, rumenkaste rve vsled prahu, ki ga prinaša veter iz • [njih pušoav. Na ta način se namreč na •kem še danes tvori rodovitna plast puh-1 doseže ponekod po več sto, da celo .: ..o meirov.
liAZLIČNI OKUSI PRI NARODIH.
O ra ličnih okusih moremo govoriti le tedaj, kadar imamo v mislih poživila, ki so pri ra nih narodih najbolj priljubljena. Pri hrani sami se to toliko ne opazi, ker so ravno najširši sloji nanjo zelo navezani in imajo večjidel tako enostransko hrano, da so se nanjo privadili. K temu jih je namreč silila nujna potreba prehrane in uživati so mogli samo to, kar jim je dala narava. Pri poziv.lih, ki za življenje niso neobhodno potrebna, se pa takoj pokažejo različni okusi. Za vse fcelo-kožce je značilno to, da nam najbolj d i i; vino in tobak. Po teh dveh poživilih hrepene brez i jeme vsi sloji brez ozira na starost in v zadnjem času tudi ne glede na spol. Vendar pa jih je med ženskim svetom še mnogo, a tudi med moškimi, ki jim je največji užitek čašica dobre kave ali čaja. Kit jei se v tem oziru popolnoma ločijo cd nas, ker je pri nj h uživan:e opija najbolj priljubljeno. Se m iti so najbolj navdušeni za kavo, saj pri n;h je prava domovina kave. Indijci najraje žvečijo liste rastline betel. pri čemer imajo vedno polna usta sline, kar jim je jako všeč. Mongolom, izvzemši seveda Kitajce je najbolj pr ljubljen čaj, ki pa je v primeri z našim jako močan. Vsi ti ra lični o'usi so nam Še kolikor toliko razumljivi ne umetno pa, kako se morejo Kamčadali posladkati s so-| kom mušnic, ki nimajo preveč prijetnega duha.
3 * *
—	Preskrba pitne vode v večjih mestih. Najboljšo pitno vedo dajo brez dvoma studenci. Toda jako malo mest je, ki bi dobivali pitno vodo direktno iz studencev. Navadno črpajo vedo iz tal, kot je slučaj pri našem ljubljanskem vodovodu, al. pa iz reke, ako se nahaja nivo talne vode pregloboko. V Leningradu dobivajo pitno vodo iz Neve, ki je mnogokrat precej nečista in so radi tega razsajale v mestu že mnogotere bolezni. Za London so napravili umetno jezero, ki vsebuje 12 miljonov kubičnih metrov vode, da jo ima mesto vedno dovolj. Za Nevvvork je zgrajeno še večje umetno jezero, ki ima 450 miljonov kubičnih metrov vode. Stroški z napravo umetnih jezer pa so tako velikanski, da so začeli misliti v novejšem času na izrabo pr vih jezer. Tako dobivata svojo vodo Zu-rich in Geneve vsak iz svojega jezera, ob katerem ležita, dalje St. Gallen kjer sesajo vedo iz 200 in nižje ležečega Bcdenskega jezera. Cliicago ima svoj vodovod v Michigan-skem jezeru. V zadnjem času nameravajo celo Pari u dovajati po 450 km dolgih ceveh vodo iz Genovskega je era.
—	Koliko soli je v morju. M rje ne vsebuje povsod enako množ'no soli, te n več je to odvisno največ od i hlapevauja morske vede n pa cd dotokov sladkih voda. Vendar pa lahko povprečno vzamemo, da vsebuje 1 kg morske vode 35 gramov soli. Ako bi -se vse morje posušilo, tedaj bi morsko dno pokrivala 62 m debela plast soli. ki bi tehtala 49945 biljenov ton.
—	Trdožive živali. V bajkah iu pravlji-o h večkrat beremo o zmaji.) z več ini glavami. Ako je kdo odsekat tem eno iz,;r;ed glav, tedaj je iz odsekane nenadoma rrastlo več nov.li glav. Kakor se to zdi neverjetno, vendar ima tudi svojo podlago. Spi šno je že znano, da lahko kuščarjem odtrgan;© rep ;.li nogo, pa jim kmalu dotični del nanovo zr ste. Še bolj čudno pa je, ako prereže; o navadnega deževnika na dva dela, da nastane potem iz vsakega dela po en samostojen in življenja zmožen deževnik. Še neverjetnejše pa je dejstvo, da lahko iz vsakega odrezanega kraka morske zvezde nastane p;:polna n ;va morska zvezda. Višek čuda je končno zeleni trdoživ (Hydra viridis L.), ki živ v sladki vodi. To živalico lahko ra režemo v kolikor delov hočemo, iz vsakega dela bo potem nastala nova živaliea. seveda da bo imela tekom svojega razvoja dovolj hrnne na razpolago. Čini višje so pa razvite živali tem manjšo imajo to regenerac jsko zmožnost, ki obstoji pri sesalcih in končno pri človeku Is še v tem, da se zamore vsaka rana zaceliti in nič več.
Ali že imaš srečko tli. loterija'
€*®&podlarsiv®
France Seunig:
Pota, ki vocSšio iz krize.
Gospodarska kriza pritiska na naše celokupno narodno gospodarstvo in nikjer ni videti znamenj, ki bi nam dala upanja, da je vrhunec prekoračen. Tako čakamo na boljše čase, storimo pa le malo, da bi se proces ozdravljenja pospešil. Slišali smo mnogo dobrih in slabih predlogov. Toda preveč sc pečamo z malenkostmi, z detajli, stavljamo predloge, ki morejo koristiti tej ali oni panogi narodnega gospodarstva, ali pa samo posamezniku, večkrat celo na škodo celokupnega gospodarstva.
Povprečno blagostanje naroda je odvisno od obsega narodne produkcije, odpadajoče na pcedinega člana naroda. Visoki življenjski standard severoameriškega naroda je posledica relativne višine ameriške produkcije, Koncentracija modernih produkcijskih sredstev in pripomočkov — kapitala — omogočuje, da producira ameriški delavec v osmih urah dva-do trikrr.t toliko kot naš. Zato je tudi mrg°čc, da je realni zaslužek ameriškega delavca dva-do trikrat večji.
Če se nam posreči, da dosežemo našim produkcijskim sredstvom odgovarjajoči maksimum produkcije, jc s tem tudi glavni del naše naloge rešen. Kriza obstoji v tem, da so možnosti produkcije večje kot možnosti konzuma (v najširšem pomenu besede), in siccr ne samo konzuma v tuzeinstvu, temveč tudi konzuma v inozemstvu. Glede zadnjega smo odvisni od konzumne moči, od blagostanja naših sosedov, naših eksportnih dežel. Toda to jc poglavje zase.
Konzum v tuzemstvu se da povečati, kakor bodemo videli, le s štedenjem, zbiranjem prihrankov in ustvarjanjem novega kapitala — pa naj se to glasi še tako paradoksno. Da to razumemo, zadostuje priprost primer.
A prihrani mesečno gotov del svojega dohodka in ga naloži v banki. S tem odsto-si svojo kupno moč izraženo v denarju banki. Banka denarja ne obdrži v trezorih, temveč ga posodi n. pr. podjetniku B, ki s pomočjo tega denarja razširi svojo obrt, poveča tovarno, kupi stroje itd. Kupno moč, katero je odstopil A, konzumirajo tedaj oni delavci, obrtniki, inženerji, ki postavijo novo poslopje, vsi oni, ki so zaposleni, oziroma soudeleženi pri produkciji opeke, cementa, lesa, strojev itd. Ta kupna moč torej za konzum ni izgubljena, nasprotno, z uporabo te kupne moči teče paralelno konzum opeke, cementa, gradbenega lesa, železa, kovinskih izdelkov itd Vidimo torej, da Sledenje nikakor nc zmanjša konzuma onih predmetov, ki služijo osebnemu konzumu, temveč poveča le še konzum onih vrst blaga, ki se porabijo pri investicijah. To povečanje konzuma pa se polagoma prenese na vse vrste blaga, produkcija se veča; davki, upravni aparat, obresti za tuj kaoital manj obremenjujejo produkcijo, ki se vsled modernizacije še poceni, in s tem so dane nove možnosti konkurence z inozemstvom.
Možnost zaslužka vseh omenjenih de'av-cev, obrtnikov, in"cncrjev in uradnikov je torej odvisna od ljudi, ki se odrečejo delnemu osebnemu konzumu in odstopijo njim priiada-jočo kupno moč drugim, da potom produktivnega konzuma ustvarijo kapital. Tako v normalnih časih.
V	času gospodarske krize se pa odnošaji spremene. Padanje zaslužka, brezposelnost onemogočajo štedenja. Toda štedenje nc preneha popolnoma. A prinaša, trdi sedaj redno svoj mesečni prihranek v banko. Brnita ta denar tudi sedaj posodi podjetniku B, kateri ga oa nc porabi za povečanje obrata, za investicijo, temveč za kritje izgub, katere jc utrpel vsled nizkih cen svojih produktov, visokih davkov, dubijoznih terjatev in tako v svojem podjetju nadomesti uničen kapital. V tem slučaju prihrankom od A ne odgovarja nobeno ustvarjanje novega kapitala.
V	časih krize faktično pade ustvarjanje kapitala na minimum in s tem tudi konzum vseh onih vrst blaga, ki se porabijo pri investicijah.
Če hočemo torej najti pota, ki nas vod jo iz gospodarske krize v normalno gospodarsko življenje, ozir. v procvit, nam je najpreje treba
Novi siamski kralj s soprogo. Slika predstavlja princa Prajatipoka Sukhodaja, kj Jo bil proglašen za siamsketra kralja.
odstraniti vse zapreke, ki omejujejo ustvarjanje kapitala. Prenehati mora vsako uničcv.nje kapitala potom davkov, bilančnih izgub posameznih gospodarskih edinic in konkurzov Istočasno moramo z vsemi razpoložijh imi sredstvi podpirati štedenje in zbiranje prihrankov. S tem da omogočimo ustvarjanje kapitala, dajemo eksistenčne možnosti tisočer.m delavcem, obrtnikom, trgovcem itd.
1.	Znižati je treba davčne dajatve, posebno onim podjetjem, ki imajo bilančne -7: ube In teh je veliko; bilance delniških družb iz 1. 1924. nam kažejo nad vse žalostno si ko, leto 1925. pa ne obeta bolje. Načelo, da se davke plačuje samo iz dobička, ne pa iz substance, mora popolnoma prodreti, kajti v zadnjem slučaju odgovarja plačanje davkov uničenju kapitala.
2.	Podpirati je treba z vsemi sredstvi smisel za štedenje. Visoke davke naj plačajo oni, ki žive razkošno Oni pa, ki zbirajo prihranke, bodisi da jih nalože ali pa investirajo v lastnih podjetjih, naj bodo deležni davčnih olajšav v najvišji meri. Kdor štedi in s tem omogoči z?-'užek brezposelnemu delavcu doprinese v korist skupnosti več, kakor pa če bi isti denar podaril brezposelnemu, ki bi ga uporabil ne da bi ustvaril kako gospodarsko vrednoto.
3.	Država naj podpira, ne toliko z denarjem. kakor s propagando in gotovimi olajšavami ustanavljanje kreditnih zadrug in hranilnic v onih delih države, kjer je štedenje še v povojih, kakor n. pr. v Srbiji in Črni gori. Naši industriji in obrti more taka uspešna propaganda le koristiti.
4.	Vse gospodarske korporacije in udru-ženja eaj v lastnem delokrogu in z državne pomočjo uvedejo veliko propagando za Sledenje predvsem v šolah, v društvih, potom časopisov itd.
5.	Tujemu kapitalu je treba široko odpreti vrata. Prenehati sc mora z uničevanjem industrije zgolj radi tega, ker je ista v rokah tujcev. Radi zaslužka in dobička, ki si ga pridobi tujec, ne smemo odvzeti delavcem zaslužka, ki včasih 10- do 20krat presega dobiček tujca. Da pa privabimo tuj kapital, ki hoče pošteno sodelovati v našem gospodarstvu in ne špekulirati z našo valuto, je potrebno, da definitivno stabiliziramo našo valuto na podlagi nove zlate paritete.
Čim preneha uničevanje kapitala in se poveča ustvarjanje novega kapitala, se morajo takoj pojaviti vse blagodejne posledice. Le na ta način je mogoče trajno znižati obrestno mero. Tu ne pomagajo nikake nan rbe, kajti obrestna mera samo izraža razme'rje med višino stalno pritekajočih prihrankov in inozemskega kapitala na trg kapitala in med višino nove potrebe po kapitalu. Obrestna mera je že znatno padla, toda ta padec ni naraven, ker ležijo njegovi vzroki deloma v dotoku kratkoročnih inozemskih kapitalov večinoma spekulativne narave, deloma pa v nezaupanju bank napram industriji in obrti. Pri zboljšanju konjunkture pa se ta obrestna mera ne bode mogla obdržati brez večjega pritoka novega kapitala.
V kolikor je treba znižati davke, stvar ni tako težavna Proračun za 1. 1926/27 znaša 12-7 milijard Din, dohodki od neposrednih davkov pa 1'6 milijard. Če se le malo upošteva princip varčevanja v državnem gospodarstvu, ne bo težko znižati državne izdatke za 800 milijonov, to je od 126 na 11 8 milijard Din. S tem pa je že dana možnost znižati neposredne davke na polovico. Pred vsem pa je potrebno, da se iz državnega proračuna izloči vse stroške za produktivne investic je, katere je treba kriti ed nole z inozemskim posojilom. Če je ta princip veljal v m rnih časih, mora tem bolj veljati danes. Č škoslo-vaška je žc pred leti pričela z znižanjem proračuna in uspeh je danes sijajen Češkcs o-vaška je zato tudi edina država Srednje Evrope, ki danes ne trpi vsled gospodarske krize. Skrajni čas je, da tudi mi pričnemo s tako politiko.
Način naše produkcije, ne samo v industriji in obrti, temveč predvsem v poljedelstvu je treba temeljito modernizirati, drugače nam nc bo mogoče vzdržati inozemske konkurence. Zato moramo še v pravem času skrbe t, da si v ta namen potretne ogromne kapitala ustvarimo potom štedenja in zbiranja or hra.n-kov. Le ta pot vodi v boljše čase!
Kaj pravilo na borzsT
Statistika prometa na ljubljanski borzi priča, da je postala faktor v gospodarsiie«: življenju Slovenije. Ravnokar objavljeni pv datki za december 1925 izkazujejo na blagovni borzi zaključkov 385 in četrt vagona v vrednosti 3 141 106 Din napram 190 vagonom v vrednosti 1,823.013 Din v novembru 1925. K temu je treba pripomniti, da je v zadmji deset ni meseca decembra radi praznikov borza i■•:>.-■.bivala le v omejenem obsegu, tako da naj, ožji del tega prometa odpede na prvih 20 dni v decembru 1925.
Zaključkov v lesu je bilo 272 vagonov v kurzni vrednosti 952.206 Din, v žitu pa 113 in četrt vagona v vrednosti 2,188.900 I) n. Promet je bil v koruzi 79 in pol vagona za llbo-iv.l Din, v moki 10 in četrt vajrona za 471.250 bii\
v pšcnici 9 vagonov za 259.200 Din, v otrobih 9 vagonov za 135.100 Din itd.
Brez dvoma je, d/a bo promet na ljubljanski borzi naraščal. Rezultati, ki jih izkazuje poslovanje v lelu 1925, vodijo k optimizmu glede razvoja ljubljanske borze.
Ljubljanska borza je našla naklonjeno kritiko v tisku. Omenimo le pisanje zagrebškega tiska (Morgen. Jugosl. Lloyd, Zagr. Tagblatt itd.) in inozemskih listov (Internationaler Holzmarkt, Prager Presse itd.).
»Prager Presse« z dne 3. januarja letos piše:
Razvoj ljubljanske borze. Pred letom dni je bila otvorjena v Ljubljani (Laibach) borza in v teku enega leta se je posrečilo tej instituciji doseči veliko važnost. Ljubljanska borza je danes središče vse lesne trgovine Slovenije. Iz Slovenije se letno izvaža lesa in lesnih produktov za 500 milijonov dinarjev in vse eks-portne transakcije se razvijajo na ljubljanski borzi. Tudi druge panoge borznega poslovanja postajajo pomembnejše, na produktnem oddelku se delajo velike transakcije in promet efektne borze je na en dan tako velik, kakor je bil pred letom promet v teku celega meseca. —
Poziv vinogradnikom!
V torek, dne 19. januarja se vrši v Središču ob Dravi II. vinski sejem in vinska razstava. Organizacijo cele prireditve vodi vinarska zadruga »Ljutomerčan« pod predsedstvom g. Roberta Koša rja. Ta razstava bo letos nekaj posebnega. Udeležijo se je vinogradniki dz najbolj slovitih vinogradov ljutomersko-ormoških goric. Prijavilo se je že veliko število vinskih kupcev iz Kranjske, Maribora iin Avstrije.
Pozivamo vinogradnike iz mariborsko-slovenjgoriškega okrožja, člane kmetijskih podružnic v mariborski okolici, gostilničarje in sploh prijatelje vinogradništva, da se udeležijo 19. januarja izleta v Središče. Iz Maribora se peljemo z vlakom, ki vozi 8.27 zjutraj z glavnega kolodvora (9.17 lz Pragerskega, 9.52 uri iz Ptuja) in dospemo v Središče ob 10.41 uri. Otvoritev je točno ob 11. uri. Vrnemo se zvečer ob 15.53 uri iz Središča, tako, da smo, ob 18. uri zopet v Mariboru. Zapozneli pa imajo še zvezo tudi z vlakom, ki vozi zvečer ob 21.11 uri iz Središča.
Dne 19. januarja na svidenje v Središčni Vinogradniki mariborske okolice.
Kurzi zagrebške borze 1.1925.
65
6+ (3 62 61 60 99 58 57 56
55 54
14 13 12 f1 10
9
6
7 6
S
3 2 i
nn ■ %
																			•				
					n																		
)				—■	A																		
	v,		f			/			\														
	v								v	1													
										S													
										\													
												"V					T)	ik	ir				
												X											
													-	i/									
																							
																							
																							
																							
	fv	fV	f*																				
	JV	fC.		ji 1	/v																		
																							
																			» mm*				
																							
i i																							
7	£																						
																							
																							
	/	rt	im	■ t		M/	t																
			MM*,	1 Ml*«	1 M •••*— m* »mm	Ti t MM*.	i »•••M	'»•M															
		±1	ra															—-				•mts	
																							
l u m iv v vi vu m ix x xi xn
Eonkurzi v decembru 1925. Iz »Jugoslov. LIoyda« posnemamo, da je bilo v mesecu decembru 1925 prijavljenih v celi državi 49 kon-kuraov napram 79 v mesecu novembru 1925.
Iz Centrale industrijskih korporacij. Iz Belgrada poročajo, da se 15. februarja 1926 vrši tam seja glavnega odbora Centrale indu-
strijskih korporacij na kateri bodo obravnavali najvažnejše probleme naše industrije.
Promet dunajske in budimpeštanske borze. V letu 1925 je anašal promet dunajske borze 40 milijonov komadov efektov napram 45 milijonov v letu 1924. — V še večji meri pa je padel promet budimpeštanske borze. Med-
tem ko je v letu 1924 znašal 74.4 milijone komadov efektov v kurzni vrednosti 8854 milijard kron, je padel v letu 1925 na 19.8 milijonov komadov efektov v kurzni vrednosti 2760 milijard kron.
Obtok bankovcev v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je bilo 31. decembra 1925 v Avstriji v obtoku bankovcev za 890 milijonov šilingov. Kovinska podlaga je bila istega dne 514 milijonov, eskontiranih menic je 180 milijonov šilingov.
Švicarski industrijci zahtevajo u postavo trgovskih zvez z Rusijo. Iz Bema poročajo, da ves švicarski tisk vodi kampanjo za upostavo diplomatskih in trgovskih zvez z Rusijo. Gibanje se je začelo v Ženevi in se je razširilo po vseh centrih države. Bojkot Švice po sovje-tih je po izjavi raznih industrijskih zvez prizadejal veliko škodo švicarskemu izvozu.
Delniške družbe v Ameriki. Po najnovejši statistiki je bilo lani v severnoameriških Ze-dinjenih državah 326.000 delniških družb z nominalnim kapitalom 75.406 milijonov dolarjev. 67 največjih delniških družb ima nominalnega kapitala 7589 milijonov, kurzna vrednost pa je 12.383 milijonov dolarjev.
Centev evropske produkcije sladkorja v tekoči kampanji. Po najnovejših vesteh ceni znani statistik F. O. Licht produkcijo sladkorja v Evropi v tekoči kampanji na 7 482.000 ton, kar pomeni napram prejšnji cenitvi zvišanje za 404 000 ton. Produkcija v kampanji 1924—25 je bila 7,078.000 ton.
Elektrifikacija železnic. Na nekem ameriškem kongresu je bila po poročilih švicarskih listov podana statistika: koliko kilometrov železnic v posameznih državah sveta — manjkajo žal podatki za Zedinjene države S. A. — obratuje z električno silo. Podatki veljajo za sredo leta 1925 in so sledeči: Švedska 1197 km, Francija 1060 km, Švica 1023 km, Nemčija 1022 km, Italija 906 km Avstrija 874 km, Južna Afrika 275 km, Cile 238 km, Norveška 201, Španija 129, Japonska 77, Kanada 61, Java 50, Mehika 48 km, Anglija 45 km, Brazilija 43, Nova Zelandija 13 km. Značilno je zabeležiti, kako veliko železnic — relativno — je že z električnim pogonom v Švici in v Avstriji.
Mednarodna gradbena razstava v Torinu. V Torinu se vrši letos spomladi (maj—junij) mednarodna gradbena razstava. Razstava se bo delila na tri velike oddelke: arhitektura (retrospektivna in moderna), stavbna obrt, uporaba električnih naprav. Prospekti so interesentom na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Borsa
Dne 8. januarja 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.397—13.497 (13.43—13.45), Italija 226 95--'229.35 (228.25 bi.), London 273.36-275.b6 (274-274.20), ček 274.25 bl„ Newyork 56.12 —56.72 (56.40—56.425), Pariz 221—225 (217), Praga 166 535-168 535 (167.40-167.50), Dunaj 7.916 -8016 (7.9725), Curih 10.89-10.97 (10.92-10.93), Amsterdam 22.74 bi
Curih. Belgrad 9 15—9.20 (9 15—9.20), Budimpešta 72.40—72.70 (72.40—72.70), Berlin 12110— 123.20 (123.20 -123 30), Italija 20.88-20.92 (1.0.87-20.92), London 25.10—25.11 (25.097—25.107), Ne\v-york 517.25-517.75 (517.25-517.75), Pariz 20.15-20.25 (19.90-20), Praga 15.30-15.35 (15.30-15.35) Dunaj 72.85-73.05 (72.85-73 05), Bukarešt 2.31— 2.40 (2.35-2.40), Sofija 3.65-3.70 (3.675-3.725), Varšava 60—65 (60—65), Amsterdam 207.90— 208.20 (207.70-208.20), Bruselj 23.45-23.55 (23.45 -23.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075—12 60F0, Ko-danj 176.55—176.95, London 34.4225—54.5225, Milan 28.03-28 75, Newyork 709.35—711.85, Pari/. 27.37—27.53. Varšava 86 75-87.25. Valute: dolarji 712—716, angleški funt 34 37-34.53. lira 28.52— 28.72, dinar 12.52—12.58, češkoslovaška krona 10.99 —21.11
Prago. Devize: Lira 136.30, Zagreb 59.7775, Pariz 130.30, London 163.55, Ne\vyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—78. vojna odškodnina 315-318, zastavni listi 20—22, kom ta-dolžnice 20—22, Celjska 200- 202, zaklj. 202, Ljubljanska kreditna 210 den., Merkantilna 100 104, Praštediona 955 den., Slavenska 49 den., Kred. zavod 175—185, S.rojne 125 den., Vevfe 110—118, Stavbna 100-110, ftešir 115-120, zaklj 115
Zagreb 7% invest. posoj. 77—77.75, vojna odškodnina 311—319.50. za februar 293—295, Hrv esk. 120-121, Kred. 133-135, Hipbanka 64-65, Jugobanka 105.50—106.50, Praštediona 960—965, Ljubi j. kreditna 210 den., Srpska 145—146, Eks-ploatacija 33—38, Šečerana 380—385, Nihaj; 35 bi., Gutmann 300-320, Slavex 145 bi., Slavonija 41— 44, Trbovlje 325-310, Vevče 110 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 663.000, Zivno 585 000, Tlpine 295.000, Greinitz 130 000, Trbovlje 34.000, Hrv. esk. 139.000, Leyl<am 150.000, Hipo-banka 788.500, Mundus 910 000. Slavonija 52.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Smrekove deske parale'ne 1.,
II.,	20 in 25 mm, fco meja 580 bi., deske 20 mm
III.,	fco meja 460- 480, hrastovi hlodi (Sunja-Si-sak) I., II., fco nakl post. 475 bi., hrastovi plohi ne-obrobljeni I., II., 80, 90, 110, 130 mm, fco naklad, post. 1050 bi., bukovi hlodi od 30 cm prem naprej I., od 3 m naprej, fco naklad, post. 240 bi — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco vag. nakiad. post. 1 vag. 310—310, zaklj. 310, pšenica bačka, fco vag. naklad, post. 295 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. sremska post 160 bi., koruza v peči sušena, fco vag. slov. post. 2 vag. i?0— 170, zaklj. 170, koruza nova, času primerno suha, fco vag. ban. post. 125 bi., koruza nova, času primerno suha, fco vag. slav. post. 130 bl„ ajda domača, fco vag. slov. postaja 260 bi., proso domače, fco vag. slov. post. 1 vag. 215—215, zaklj. 215, otrobi drobni, fco vag. slov. post. 128 bi., oves rešetani, fco vag. naklad, post. 190 bi.
feprecI sodišča
Ruska begunka-zdravnica. Že leta 1923. s« ovadili rusko begunko Ano Kustanovičevo na Jesenicah zaradi mazaštva po § 343. Takrat pa je bil« elegantna ruska zdravnica, ki je baje obiskovala medicinsko fakulteto v Varšavi, ni pa dovršila študij, ker je morala pobegniti, oproščena, češ, da nt zahtevala od žensk nobenega honorarja. Prišle pa so ponovno ovadbe, da se še vedno peča z maza-štvom in da hodijo k njej posebno ženske. Nekatere teh žensk so trdile, da jim zdravnik ni pomagal, ta pa jim je dala neke kapljice in kmalu je bilo dobro Bila pa je ona tudi babica. Toda enkrat je imela zopet smolo Neka ženska se je preiiladila pri žetvi in dobila precej nevarno bolezen. Po petmesečnem zdravljenju je morala iti v bolnico, kjer je pa niso več sprejeli, češ, da je že prekasno in da je gnitje že premočno razvilo. Ženska je novembra lani umrla vsled raka in sodišče je izročilo vse tozadevne akte drž. pravdni-štvu, ki je tožilo Rustanovičevo zopet po § 343 — Sodišče jo je obsodilo, da je kriva, ker se je obr-toma pečala z zdravljenjem brP7 medicinskega doktorata, in je poleg tega zamudiia pri omenjeni bolnici čas za operacijo, vsled česar je ženska umrla. Rustanovičeva je dobila 5 dni hudega zapora. — V svojem prizivu je ugotavljala Rusinja, la je pogoj tega paragrafa zdravljenje več ljudi in pa obr-toma. Ona da je bila asistentka in je pomagala ljudem Ie v sili. — Državni pravdnik je poudarjal, da je povsem irelevantno, kaj je delala v bolnicah pod nadzorstvom zdravnikov. Glavno je, da nima pri nas dovoljenja izvrševati zdravniške obrti. Kar se pa tiče honorarja, je pa stvar ta, da mazači nikdar ne zahtevajo plačila, ker vedo. da ga ne smejo, vzamejo ga pa. Senat pa je vpošteval njen priziv in je razveljavil sodbo sodišča v Kranjski gori, ter Rusinjo za enkrat oprostil, ker da ni zdravila kot zdravnik in ni tega vršila obrtoma. Pač Pa jo je predsednik prav resno opozoril, da naj se ne spušča več v ta nevaren posel.
MctcoroJofjično poročilo.
L ubl ana 305 m n m. viš.
C»„ opazovan ia	Baru. metei v oim	le itn 0 metel v C	Hriili rom ililerenoa » 0	Nebo vetrovi	Padavin«' v mm
V./l. 21 h	743 9	07	04	megla z.	
K./l. 7 h	<42-1	0-0	0-5	megla ~ l	i
8./1 14 h	<43'7	2-6	U-8	megla - j	1 J
Otroka kapitana Granta.
166
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. —• Poslovenil A. B.
Divjaki so jim sledili za petami in kričali: »Ta-kun mate Marion!« (Taikuri je ubil Mariona.) Upali so, da preplašijo mornarje, če jim razkrijejo vest o smrti njihovega poveljnika, a dosegli so vprav nasprotno: mornarji so bili tako razljučeni, da so se hoteli vreči na podleže. Le s težavo jih je mogel kapitan Crozet zadržati. Tako so prehodili dve milji. Oddelek je dospel do brega in se vkrcal v čolne, potem ko je pobral spotoma še posadko druge delavnice. Ves ta čas, ko so se vkrcavali, so sedeli divjaki mirno na tleh in se niso genili. Ko pa so se čolni začeli oddaljevati od brega, je začelo deževati kamenje. Takoj je četvero mornarjev, izvrstnih strelcev, poslalo na oni svet več glavarjev drugega za drugim. Domačini, ki še niso poznali strelnega orožja, so se zelo čudili.
Kapitan Crozet se je tako vrnil na »Mascarina«. Nemudoma je poslal čoln na otok Motu-Aro. Tam je morala ostati preko noči močna posadka, bolnike pa so prepeljali nazaj na krov.
Naslednji dan je kapitan to posadko še ojačil. Treba je bilo očistiti otok od črncev, ki so ga ogrožali. Tako so mogli brez skrbi zajemati vodo. Na otoku je bila vas istega imena, ki ie štela tristo prebivalcev. Francozi so jo napadli. Pobili so šest glavarjev, ostale divjake pa so razpodili z bajoneti in vas zažgali. Ker ladja »Castnes« ni mogla odpluti brez jamborov in ker Crozet ni mogel več misliti na ponosne cedre, se e moral zadovoljiti s pomožnim jamborom. Vodo so lemcteno zajemali dalje.
Tako je minil mesec. Divjaki so parkrat poskusili, da se polaste otoka Motu-Aro, pa vedno brez
uspeha. Ko so prišle njihove piroge v bižino ladje, je zagrmel top in krogla je prerezala čoln na dvoje.
Končno so bili s popravljanjem pri krau. Treba je bilo še poizvedeti, če ni kdo od šestnajsterih še pri življenju. Tudi so jih hoteli maščevati. Čoln z več častniki in številnimi vojaki se je odpravil v Takurijevo vas. Ko so se ji približali, je hinavski in zavratni glavar pobegnil z Marionovim plaščem na ramah. Vse koče v vasi so skrbno preiskali. V Takurijevi koči so našli lobanjo, ki je bila pred kratkim skuhana. Na njej je bilo še mogoče zaznati vtise kanibalovih zob. V leseni posodi so našli še človeško stegno. Dobili so tudi srajco z okrvavljenim ovratnikom, ki so jo spoznali za Marionovo, potem še obleko in samokrese mladega Vandricourta, različno orožje iz čolna in raz-drapano jermenje, v bližnji vasi pa še očiščeno in prekuhano človeško črevo.
Te neizpodbitne dokaze morije in liudožrštva so zbrali, človeške ostanke pa so spoštljivo zakopali. Nato so zažgali Takurijevo vas in vas glavaria Piki-Ore, njegovega sokrivca. Dne 14. julija 1772 sta obe ladji zapustili žalostni kraj.
Taka je bila Marionova katastrofa, ki se ie nehote spomni vsak popotnik, ki jadra proti obalam Nove Zelandije. Kapitan, ki ga to ne naredi opreznega, je nespameten kapitan. Novozelnndci so še vedno zavratni in ljudožrei. Tudi Cook jih je spoznal od te strani na svojem drugem popotovanju leta 1773.
Ko je čoln z n'egove ladje >Aven,ure«, ki ii je poveljeval kapitan Furneaux, dne 17. decembra pristal na Novi Zelandiji, se ni več vrnil. Na njem ie bil prvi mornar z devetimi možmi. Kapitana je zaskrbelo, zato je poslal poročnika Burneya, da jih poišče. Ko je Burnev prispel na suho, pravi, da je zagledal strašen prizor mori;e in barbarstva; človeka že kar strese, če samo pomisli na kaj podebne^a. Po pesku so bile razmetane plave, črevo in pljuča. Nedaleč proč je par psov glodalo še druge take ostanke.«	1
Da spopolnimo žalostno naštevanje, omenimo še ladjo »Brothers«, ki so jo leta 1815. napadli Novoze-landci, dalje posadko z »Boydat in kapitana Thomp-sona, umorjenega leta 1820. Končno je 1. marca 1829 glavar Enararo pri Walkitai oplenil angleško jadrnico »Hawes« iz Sydneya. Njegova ljudožrška tolpa je pobila več mornarjev, spekla njihova trupla in jih požrla.
Taka je ta Nova Zelandija, kamor je jadrala »Ma-karia« z bedasto posadko pod pijančevim poveljstvom.
Četrto poglavje.
C e r i.
»Makarija« je še vedno jadrala in jadrala. 2. februarja, šest dni po odhodu, ladja še vedno ni zagledala aucklandske obale. In vendar je bil veter ugoden, ker je neprestano pihal od jugozapada. Nagajali pa so jim tokovi, zato se je ladja komaj premikala. Viharno morje se je zaletavalo ladji v boke, da je kar ječala in se s težavo vzpenjala iz mokrih brezen med griva-stimi valovi.
Na srečo se Willu Halleyu ni prav nič mudilo, ^zato ni razpel preveč jader. Da je to naredil, bi se brez dvoma jambor polomil. John Mangies je torej upal, da ničvredna škatlja vendar priape srečno na cilj. Hudo mu je bilo samo radi tovarišev, ki jim taka vožnja in v takem prostoru ni mogla posebno prijati.
Vendar se nista pritoževali ne lady Helena, ne iVary Grantova, čeprav jima neprestana ploha ni dala, da bi si prišli oddahnit na krov. V kabini je bil slab zrak in zelo se je čutilo, kako je premetavalo ladjo po valovih. Zato sta večkrat pokukali na krov in ostali tam, dokler jih ni divjanje nevihte prepodilo nazaj v smrdečo klet. Le neradi sta se vrnili v zatohli prostor,
lei je bil bolj primeren za tovor kakor pa za potnike, i _ __
kaj šele za potnice	J IIISII5H
=111 = 111
O M
a- ¥ >
S> O « aa
•M	O
'C irf Ld
> H 1
n k 4 "Š -2. «
4 L; 2.
« N <u
*<6 §
* rj
v, c .
'S I I
•S, O -M s t- eo
. - S
S O
s> «	a
C	.
C
O	<t> .s;
I 00	1
» S a
s .. -g 83 >' 5
»U N
1C
o h
0 dN O. a r-
I
C- 25
obraz in lasje delati skrbi? Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše! 1. Fellerjcva prava kavkaška Elsa-pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega učenka
zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. 2 redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. 2. Fcllerjcva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in pre-rano osivelost, krhke iase napravi mehke in vo.jne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka
od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst. El-a. pomad že obenem z zavojnino in poštnino za -S Din, ali samo proti naprej poslanemu denarju, k-r je po povzetju poštnina za 10 Din višja, l.aročiu nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 134, Hrvatska.
pri EfllCl. Baraga^ LiuMjeina
Selenburgova ul. S/1. Telefon Stev. 'JSO.
U NDE
jpr: -i r frvmssmscss
Vsaka drobna virsJIcea TAJn V50 al! vsaka beseda 50 par. Naj. U manjši 5 E>In. Oglasi nad devet vrstic se računalo više. Zn odgovor znamkol
r —--------------
Lepe
pisar, prostore
se odda na prometni ulici. Vhod z ulice. — Pismene ponudbe pod: »PISARNA« na Alcma Co:rpany — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
STANOVANJE
preprosto, snažno, iščem za takoj, tudi kot sostanovalec. Ponudbe prosim na upravo pod št. 135.
dobra in zanesljiva moi, vajena mcš. stroke, želi premeniti mesto. - Naslov v upravi lista pod št. 83.
PENZIJONISTU
duhovnemu ali svetnemu, dam v najem na spo-lovino majhno pose-tvo blizu mesta in ccrkve. Lepo opremljeno stanovanje, prosta drva. Kie, pove uprava pod št. 1 7.
O
ti je marljiva in poštena, se išče za takoj. - Pismene ponudbe z označ-o plače na nas'ov: VERA TOMIČ, Pelii::ja, Hrvat.
^fltart °Premli'eno, po-Oimu scv,ni vhod in z
elektriko, od 'a3. - Novi
Vod.nat št. 62.	145
To Din 4300.— nrprodaj
DVE SPALNICI
temno in svetlo politira-tii. Naslov v upravi. 1j2
ŠOFERJA
zanesljivega — dobrega avtomonterja — eprejme KOLINSKA TOVARNA v Ljubljani.	158
POŠTEN IN ZANESLJIV
skladiščni
OPEKARSKI <HSL ^ČE ZA TAKOJ
z dobrimi spričevali, med drugim za razvažrtnje bla-(<a po mestu. - Plača po dogovoru. — Na'ančnejs v upravi lista pod šl. 143.
sv j ti uu i 5», s a
se sp.-c;"!ie na opekarno z električnim pogonom. -Cenjene ponudbe na: V. MtLLER, Z^orje o. S. j
suho in svetlo, s pisarniškimi prostori, na prometnem mestu, ?e ugod. odda. - Ponudbe pod: »Skledirčs« na A'oma Company — Ljublana, Cankarjevo nabrežje 1.
T. RABIČ
Ljubljana
'fe^ORSKNj
Slovemc, mizarski oirt-; nik v Zagrebu,
iščem 2 UČENCA in 1 NADPOMOČNIKA
Prednost imajo trezni in
krščanskega mišljenja, po mogočnosti nad 16 letj stari, kateri so se že učili. I. BABIC, Za^ab,: Sa,'jii^ie 50.	159
POSESTVO
v Trbovljah, 5 minut od lar. cerkve, 20 rr.inut on . rudnika, z enona:!sirop:io ■ H-o, gorp. poslopji, 15 johov zemlje, polov. go-z 'a, z vinogradom, pri ol:r. cesti ležeče, vse v j najbelj. stanju, se takoj j p:oda z vsem živim in ' mrtvim inventarjem. Cena jako ugodna. Ponudbe na upravo pod T.bovlfe 112,
I?čE SE SAMSKI
5 čs)
A L
za mestno prstavo. Oglasili se je: Povšc•j
tova ccsta št. 8. j _______.____;
T ovsra! svto!
znan. »Mercedes«, v nai- • boljšem stanju, p;o.'en. -Naslov se izve v upavi r.Slovcncac pod ?t. 131.
Prodam STROJ
Sir.rtcr - Cilinder, v jako dobrem stanju. - Na-lov v upravi lista pod St. 114.
LOVSIJO DVOCEVKO
brezpetelinko, proda";. -Ramovž, Novi Vodinai 31.

je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reki mo.
v tem med našim ljud tvom po deželi naj-Vsak og as, pa bodisi v mahni obliki (naimanjš' prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu ~otov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupili, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Ifj«ja vsakovrstne, po-" ' " «* pravlja trpežno in liffif- brezhibno "^aL
KOROŠEC, nrar
prrj Florijanska ulica, sedaj Barvarska se-.a št. 6 fza Reichovo tovarno). -Dohod tudi iz Poljan, c.
Loria! se išče
v src^i-i rr.erta proti odškodnini. - Ponudbe i m upravo pod: »Lokal 33«.
TRGOVSKO HI;" O
z TO let obstoječo trgovino, potem hiiio 2 go-c':!"0, gospodar, poslopje s kletmi, enodružinsko stanovanjsko hišieo, vri in njivo, proda takej ra 'i rod^nskih rr.~:;e- g. Iv, Ku.ler, Trbovlje, Bvgko. Ka v o d ? n e nepre~ič".ine so oddaljen®. 10 minut od kolodvora Trbovlje. Pro-c'r.,'0 se skupno cvent. tudi deljrno. — Posredtve in ponuJhe sprejema; V. Mii.ler, Zagorja ob SsvL
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
K o K S - <J E U i N
Vfohova ulica l'll. • Telelon ni
volčje pasme, kupim. -Ponudbe z navedbo cene upravi lista pod »Pes 116«
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Mubljanl Kopitarjeva ulica 6. II.

Poravnajte naročnino!
Trgovci, obrtniki!
Naprodaj je aH se da v najem lepa, rova HIŠA v D.av:!:i dolini, v večjem industr. kraju, ob tflavni cesti in postaji, zelo primerna za vsako obrt, v bližini Maribora, 4 sobe, 1 lokal, 2 kuhinji, sklaJi-žče, klet, hlev, drvarnica in vrt. Ce-a hiše 60.r00 Din. Najemnina mesečno 600 Din. - Naslov pive uprava lista pod š'. 154.
Dobro je vs;kdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniKu veliki ali pa tudi v priprosti
Slll=niEIIIEHIEiSIEUlEn!EmEHIE!!H
JU
TrgOVS!:® podtetsc V S. SSDlJStlS sprejme
pSsarin^šSso moč
popolnoma veščo gtrojepisja, stenografije in in srbohrvašč ne. Ponudbe ood ^.Pisarniška moč 800" na upravni tvo Slovenca.

Sf
fijiLiii
Svetovno znani na-boljši šivalni stroj je edino le StoiLW2fr za rodbinsko in obrtne rabo.
ZALOGA
l. HA, VI1 m
ŠEUH3URG0VA UllCfl 6/
Telotnn iitfv tif«.
z 20 let obstoječo trgovino, potem hišo z gostilno, gorpodarsko poslopje s kletmi, enodružinsko stanovanjsko hišico, vrt in njivo proda takoj radi rodbinskih razmer g. Iv. Miiller, Trbovlje, Bevško. Navedene nepremičnine so oddaljene 10 minut od kolodvora Trbovlje. Prodajo se skupno eventuelno tudi deljeno.
Posreduje in ponudbe sprejema V. Miiller, Zagorje ob S.
Po Izredn® isgcdsii ceni je naprodaj
gol mesnih konzerv
interesenti, oz. kupci naj se javijo neprekUqfo do 18. januarja 1926 pri: ALOMA COMPANt, Ljubijana, Cankarjevo nabrežje št. 1 (palača Slavenske banke).
)WvVvWWWv\
Dr. Fran EfiaMrc
se je preselil s svojo pisarno Sz MržSrCffa ¥ IJUDSJaJI®. MlScUoša^evžJ C.2IO, zgradba „0krožnega urada za zavarovanje delavcev" v Ljubljani, pritličje.

Ali se hočete
osvoboditi svojega
reumatizma in trganja!
Zbadljiv., skeleče bolečine t udih in členkih, ottkli ud sključene ro»e in nog trganje, bodljaji, zbtdanje ro raznih delih telesa, da ce o »labe oči, ao češče pos edice revmatičnih ia protinskih boltčin, ki jih je treh«
odstraniti, ker bo sicer bolezen redno bolj n»predoT«U,
Ponudim Vam
zdrav-jenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, po.pe-.1a prebavo in izlofev.nje, lo,cj ne lako .vano splosno al. ta.no sredstvo, marveč .zdelek, ki ga nam m.d, v blagor boln.ia človeštva cobra mat, narava.
Vsakomur posku$nja zastonj!
in pr<icIi ',0,le 0<) "loinistv., ki iih i™m t vseh deželah, popolnoma zastonj .n i.v.nko po,kuta,o s poučn.m n.vod.lom. Sami se lo te ,ahko pre ričall o n.Skodl,.vem in h°"m
učinkovanju sredstva!
flUGUST KiiiiZKt", Eerlin U/ .ir.ersdi rf, truchsalerstrasse i:r. S. r.b*. 319.
H
&F3S8
Za nebro'ne izra70 i^krrne^a pn^ufn, Id sr> nam došli ob [iiiliki prelnidke izguiie našega preljubi,cuc^a tšopioga, odnosno očeta, gosjiuda
Andreja Gassuerla
ee naiprisrCneje zahvaljujemo in prosimo, da se predragega pokojn ka ohrani v blagem snom nuf
B0LZAN0, mesca januarja 192G.
Rodbina Andrej Gassncr.
Za nnši tvrdki i'ra'eno so>alje ob priliki smrti našega mnogoletnega sošefa gospuda
Andreja Gassnerfa st.
vele ndustrijalca
sc naj*oplpje znh> a'jujemo.
TRŽIČ, mesca januarja 102G.
Com';aievfl mm m nahica Tržič
Ed. Glanzmann & And. G&ssner.
Za. »ugoslovansko tbkaroo v LJubljani; Karol Cet
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
I O^JC;..
Urednik: Franc Tersetflav.