Katolišk cerkven 1IM. Tečaj XI. V Ljubljani 10. rožnika 1858. Lifet 12. Marijo hvalite Vsi verni je*iki. Na nebu svetniki Ji slavo glasite; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! *) Marija cvetlica. Ti lil'ja prebela! Vse serca si vnela, k si Božja Rodnica; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! 1 klanja na nebi, Marija predraga! Luč lunice blaga In solnca se Tebi; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! Ti sebi v slavo Zastarani kači In njeni zvijači Zaterla si glavo; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! Bivat ion Marij presveti Devici. (Po lepi laski: Lodate M ar i a.) Ti D'vica prečista. Preskcrbno redila. In milo hranila Si nam Jeeu-krista; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! Kraljuj, o 1'cšena! ki v angelskih glasih. V vsili krajih in časih Si pela, blagrena; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! Nebo ti je dalo Vsih milost dražcice. Pletejo zvezdice Ti krono prezalo; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! 0 Božja Ti Mati In rožica skrivna! Svet' raj. milostivna, Daj duši vživati; Hvalite Marijo, hvalite, hvalite! J. po milosti Božji in sv. apostoljskiga Sedeža škof poreški m pulski vsimu pravovernimu ljudstva v začetka vladanja svoje škofije pozdrav in blagoslov od Boga Očeta in Gospoda našiga Jezasa Kristusa. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsake utehe (tolažbe), kteri me po svojim nezapopadljivim odločenji čez dve in trideset let kliče k vam v Istrijo, mojo domačijo, de naj s sv. Duham poterjen, in za vsako dobro delo svojiga visokiga stanu vzmo-žen, z milostjo Božjo mnoge poterdim in pokrepčuiem za vse dobro. Zares: „Kdo je, kakor Gospod, naš Bog, ki na višavah prebiva, in se na ponižno ozera na nebu in na zemlji; ki vzdigne z zemlje reveža, in s praha povišuje siromaka, de ga postavi med poglavarje svojiga ljudstva!44 ') Kadar mislim na pošteni pa siromaški kmetiški stan,izkte-riga izhajam, se močno veselim, de so sveti Oče papež in naš presvitli cesar po mojim vzvišenji Vas, predragi bratje in sestre, jako počastili! — Ali kadar prevdariin silno visokost in nevarnost škofovske časti, me strah in trepet obhaja; zakaj, kakor sv. Pavel piše, „mora biti škof ne-a p r i d e n, blag, pošten, pravičen, svet, čist",*) jest pa, vem de sim slab, nezmožin in nepripraven tako visoke in težke službe. Strašijo me tudi une besede *) To verstico ljudstvo pri vsakim odstavka ponavlja. ') Ps. 112. 5-7. — 7) Tit. 1. 7. tridenškiga zbirališa: -Škofovska služba je breme strašno tudi sami angelski kreposti**. ') Zares, ako mi je ča-t umiiožeua. se mi je narasla odveč (udi težavna butara skerbi iu truda! Težavno je skerbeti za lastno zveličanje. koliko težav niši pa še le po dolžnosti prizadevati si za zveličanje obilniga ljudstva! Težko je Bo^u odgovor dajati za samiga sebe4 kako težko pa mora biti. ostri pravici Božji odgovarjati se za vse verne ovčice kake cele škofije! rPo glavarji namreč-, pravi sv. Pavel apostelj. rskerhe za vaše duše, iu oni bodo za vas Bogu odgovor dajali". -1 — Združite se tedaj, preljubljeni kristjanje. z menoj in z mojimi druziiui pomočniki v rez ni m prizadevanji za naše skupno zveličanje! Znano vam je. de je nar perva dolžnost slelierniga duhovniga pastirja, sveti cvangeli zvesto oznauovati. Božji Odrešenik je tri leta brez preneha pridigal, in prejden se je k svojim u nebeškimu Očetu vernil, je zapovedal apo-steljnam: „Pojdite in učite vse narode, keršujte jih v imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha; učite jih s p o I n o v a t i vse, kar koli sim vam zapovedal".3) Apostclni, de bi to zapoved spolnili. so veselo svoje življenje darovali; neštevilni niučenci so sv. cvangeli s prelit jem svoje kervi in z radovoljuo smertjo poterdili, in sveti spoznovavci so ga z bogoljubnim življenjem poveličevali. — Beseda Božja nas uči, kaj je Bog storil za naše zveličanje, kaj nam je verovati in upati, kako Boga ljubiti in njeg ve zapovedi spolnovati, ako želimo večno zveličanje doseči. „B r e z vere", piše sv. Pavel, „ni mogoče Bogu d o pasti".... Kdor koli bo klical v ime Gospodovo (veroval in po veri živel), „se bo zveličal. Ali kako bo vanj klical, v kogar ne veruje? Kako pa če verovati, od kogar ni slišal? In kako bo slišal brez o z na n o vati j a (pridiganja)? Tako tedaj vera biva od oznanovanja, o znanovanje pa z besedo Božjo". 41 — Pri sv. kerstu smo prosili od sv. Cerkve vero Jezusa Kristusa, de bi se zveličali; sv. Cerkev pa nam je rekla: „Ako hočeš večno življenje doseči, s pol nuj zapovedi". *') Kako pa bo zapovedi Božje prav spolnoval, kdor jih ne zna, in kako jih more znati, kdor se jih ne uči, kdor ne posluša besede Božje? Ravno zato zapoveduje sv. Cerkev v tridenškim sv. zboru*1) vsim duhovnim pastirjem, naj vsako nedeljo in zapovedani praznik besedo Božjo skerbno naznanujejo keršanskimu ljudstvu Ako mora duhoven Bogu oster odgovor dajati, če besedo ozna-nuje Božjo iu kako jo oznanuje; bote mogli tudi vi, moji kristjani, oster odgovor večnimu Sodniku dati, če poslušate in spolnujete besedo Božjo, in kako jo poslušate in spol-nujete. „Kdorje iz Boga, posluša besedo Božjo; zato je vi ne poslušate, ker niste iz Boga",") govori Jezus farizejem. Kai nič ne dvomim, de vi vsi, ') Sej. VI.- J) Hebr. 13, 17. — 3) Mat. 2H, 19. — 4) Hebr. 11, 5. — Rimlj. 10. 14. 17. — 5) Obred. rim. — «) Sej. VI. — ') Jao. b, 47. verni moji, želite biti od Boga; poslusajte tedaj vsako nedelj« in zapovedani praznik, ne samo svete maše, temuč tudi tolmačenje sv. evangelija, pridigo in keršanski nauk. Poslušanje Božje besede je poglaviten del nedeljske in praznike službe Božje, in tako potrebno za posvečevanje dni Gospodovih, od Boga in od sv. Cerkve tako ostro zapovedano, kakor poslušanje sv. maše. Ne hodite o praznikih brez velike potrebe v tuje fare, na popotvanja. sejme ali v mesta, temuč deržite se svoje domače cerkve, in bodite /vesti svojimu lastuimu pastirju; zakaj tista ovca ni dobra, ktera beži od svojiga pastirja, in lahko zajtle v vsaktere nevarnosti in se poslednjič pogubi. -- Zlasti vas, očetje, matere in skerbniki sirot, prosim pri ljubezni Jezusa Kristusa, Zveličarja in Boga nasiga, ki bo enkrat vas iu mene sodil: skerbite. prizadevajte si. de vaši sinovi, hčere in podložni vestno hodijo k Božji službi iu k keršanskimu nauku. Ko se pa od nauka domu vernejo, sprašujte jih, kaj so se naučili: govorite z njimi radi in pogosto od nebeških resnic, od keršanske ljubezni, strahu Božjiga in od sv. raja. za kteriga se nam je na tem revnim svetu pripravljati; za-terjujte jim, de ni dosti, zapovedi Božje le samo znati, temuč de se morajo spolnovati; ker ne bodo se tisti zveličali. kteri besedo Božjo samo poslušajo, ampak oni, ki jo poslušajo iu spolnujejo. se bodo s krepostnim delani zveličali. Tako, predragi starši, bote eno naj imenitniših svojih dolžnost zveršili, in veliko veselje doživeli, de bodo vaši otroci po Jezusovim zgledu rasli, kakor v starosti, tako tudi v modrosti iu milosti pred Bc am in pred ljudmi; de si bodo v radovoljni pokornim, ponižnosti in poterpežljivosti s t rudam in potam svoj vsakdanji kruh služili, ter vam bodo pomoč in podpora v vaši starosti, v svetim raju pa vam bodo v povišanje vaše večne slave. — Upam, de v kratkim k vam pridem: blagor vam in meni, ako najdem, de vaše serca gore od želje in ljubezni za besedo Božjo, in de so vaši otroci dobro podučeni v keršauskim nauku za vredno prejetje zakramenta sv. poterjenja ali birme. Sv. Pavel piše: „Tako naj imajo ljudje nas (duhovne) kakor služabnike Jezusa Kristusa, in d e I i v c e skrivnost Božjih". 1 j Kakor je uaša duhov-ska dolžnost, keršanski bratje, vam svete zakramente neu-trudama deliti; tako je od vaše strani dolžnost, te svete skrivnosti pridno in vredno prejemati. Po vrednim prejemanji svetih zakramentov bivamo deležniki predrage kervi Jezusa Kristusa: po njih se nam deli posvečujoča gnada Božja, in druge milosti in dobrote. Redko prejemanje zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjiga telesa je očitno znamnje nemarnosti in mlačnosti. kakor je pogosto prejemanje znamnje gorečnosti za bogoljubno in lepo življenje pri posameznih kristjanih iu celih občinah. Kjer so spoved-niee in altar presv. Rešnjiga telesa zapušeni in samotni, tam je malo hrepenenja za Božjim kraljestvam in njegovo pravico, ali pa tudi malo ne; tam je malo sadu dobrih del, ali pa nič ne; ker sam Božji Zveličar nam pravi: , Res-nično, resnično, vam povem; ako ne b o t e j e d 1 i telesa Sinu č love ko v i ga. iu ne pili njegove kervi. ne bote imeli življenja v sebi. Kdor je moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje, i n jez ga bom obudil poslednji danu. -) Pristopite tedaj, dragi bratje in sestre po Jezusu Kristusu, pogosto k skrivnostnima studencama večniga življenja; pristopite pa \-elcj dobro pripravljeni iu vredno, de po svojim lastnim zadolženji ne prejmete prekletstva in večniga pogubljenja tjiokej. kjer -e vrednim podaja zgoli blagor in večno živ-ljeiij»\ Stopite k -poveduiei in pred altar ne samo iz navade. temuč gnani od lakote iu žeje za pravičnost Božjo; opovedujie in obhajajte se ne le samo za veliko noč iu druge velike praznike, teuiue kadar koli vam je potreba, kadar v a- zavoljo kaeiga greha vest pet e. kadar vidite, de pri- ) 1. k«r 4.1 •) Iv. l». 53. ;»! - >lat 11. 2*. hajate mlačni za dobre dela, kadar ste otožni in maloserčni v dušnih nevarnostih, žalostni in neutolažljivi v terpljenji in nesreči: takrat se približajte k altarju presv. Rešnjiga telesa, kamor vas Božji Odrešenik blagostno vabi, rekoč: ^Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, jest vas bom poživil! In bote pokoj našli svojim dušam". 'J „Pazite na sebe in na vso čedo, nad ktero vas je sv. Duh postavil duhovne poglavarje, de pasete Cerkev Gospoda in Boga. ktero je s svojo kervjo odkupil". 2) S temi besedami opominja sv. apostel Pavel duhovne in keršansko ljudstvo še nekterih druzih imenitnih dolžnost. Jezus Kristus je nas duhovne poslal, de vam bodimo duhovni očetje, pastirji in svetovavci. zdravniki in sodniki; de vas ljubeznjivo in poterpljivo opominjamo, svetujemo in svarimo, de vas od hudiga odvračamo in .k vsimu dobrimu napeljujemo. In vi, preljubez-njivi moji, nam saj ne bote spolnovanja tih težkih dolžnost z nepokoršino, terdovratnostjo in upornostjo zoper naše zveličavne naredbe še obteževali, de ne bomo v skerbi in brit -kosti za vaše večno zveličanje grenko zdihovali; ker, de se poslužim besed sv. Pavla, to bi vam ne bilo dobro. Ker smo ini vam od Boga poslani duhovni očetje, bodite vi nam v vsim poslušni sinovi in hčere po Jezusu Kristusu. Ker smo vaši skerbni pastirji, ki bomo enkrat težek odgovor dajali od vaših duš Jezusu, vikšimu našimu iu vašimu Pastirju; bodite vi naše krotke ovčice, ki glas svojiga pastirja rade poslušajo, in ga po zdravih pašah zveličavnigu nauka verno nasledvajo. Ker smo mi po volji Božji duhovni zdravniki in sodniki, ki vam moramo kterikrat tudi gren-kiga zdravila podajati, in vas časni kazni podvreči, de va-dušnih bolezen in večne smerti rešimo; nas vi kakor svoje resnične prijatle odkritoserčno spoštujte in imejte za namestnike Božjiga Odrešenika, kije rekel aposteljnam: „Kd o r vas posluša, mene posluša, kdor pa posluša mene, posluša inojiga Očeta nebeškiga, kteri me je poslal; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje, in kdor zaničuje mene, zaničuje moj i ga Očeta nebeškiga, kteri me je poslal". 3) Znane so mi, ljubi inoji, vaše nadloge, žalosti in terpljenja, ki vam jih je od nekoliko let Gospod Bog pošiljal. Ne pozabite pa besed sv. Petra: „A k o dobro delajoči težave prenašate, je to dopadljivo pred Bogam. Ker k t e m u ste poklicani, zakaj tudi Jezus K r i s t u s j e za nas terpel in nam zgled zapustil, de hodimo po njegovim sleduu.4) Moramo z Jezusam Kristusam terpeti, ako hočemo z njim v večni slavi kraljevati. Glejte, večna Ljubezen v jaslih med živino leži; ni imel v življenji toliko, kamor bi bil položil svojo glavo; na križu je umeri brez vsiga, in po smerti so ga s podarjenim platnam povi-tiga v tuj grob položili! Torej nam govori: ^Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. — Blagor jim, kteri se jokajo, ker potolaženi bodo". Vselej se spomnite, de so terpljenja na tem svetu kazni za naše grehe; terpimo tedaj radovoljno, ker grešniki smo, in veselimo se svetiga raja. kjer ni ne žalosti ne bolečine, ne nesreče; kjer se več solze ne točijo, in smert ne straši, temuč se brezkončno blaženstvo vživa. — Siromaki iu nesrečni, kteri se v britkosti in terpljenji Bogu ustavljajo, so dvakrat nesrečni; oni terpe na tem svetu, in jim ni upati nobene dobrote na drugim svetu. Mi pa verujemo: „l)e vse v dobro služi njim, kteri Boga ljubijo4*."') Sicer, ljubi kristjani vsaciga stanu! naj sleherni spoluuje svoje dolžnosti iu svojo službo kakor rado-voljin služabnik Božji s pobožnim sercam. ne iz sile in samo zavolj časniga plačila in kakor sužinj tega sveta in ljudi, ampak zavolj Boga in nebeške časti, iu iz ljubezni do svojiga bližnjiga. V vsakim poštenim stanu zamore človek ) »j. ap. 2. 2b. — •) Luk. 10, 15. 16. - ') 1. Pet. 2. 2». 21. — 4> Kim. 8. 28. — ') 2. Tes. 3. 10. Bogu služiti in se zveličati. Kdor te resnice ne pozabi, in kraljestvo nebeško nad vsako stvar ljubi in ga iše, bo zadovoljili s svojim stanain, in bo težave sedanjiga življenja po smerti z večnim veseljem namenjal. Vsak stan ima svoje veselje, ima pa tudi svoje skerbi in trude; iu sv. Pavel govori: „Kdor noče delati, naj ne je". ') S potam v obrazu moramo vsakdanji kruh vživati, ker smo grešniki; tako je sam Bog odločil. Ker smo grešniki, moramo pokoro delati; prava pokora pa je ponižna in s potrpežljivostjo združena. Spomnite se tudi, de molitev vsako delo posvečuje, kletev pa de ga oskrunuje; torej vzdignite pri svojim delu misli k Bogu in varujte se ostudne kletvinje in vsakiga uečistiga in nespodobniga govorjenja, ker drugač bi vain vaši trudi in terpljenja čisto nič ne pomagali k pridobitvi večniga življenja. — Opomnimo vas pa z besedami sv. Pavla: „Vi bogati! ne bodite visokih misel iu ne zaupajte v nestanovitno bogastvo, ampak v ž i vi ga Boga, kteri nam daje vsiga obilno za v ži vanje, in dajajte radi v b ogaj m e*; in vi siromaki bodite poterpežljivi, in varujte se nevošljivosti, laži, lenobe in vsake ukanljivosti, iu dosegli bote kraljestvo nebeško v obilno veliko plačo. ,,Možje, ljubite svoje žene, kakor tudi Jezus Kristus ljubi svojo Cerkev, in je samiga sebe zanjo v smert dal; ljubite jih kakor svoje teles a". 3) „Ka v no tako bodite tudi žene podložne svojim možem, de ako bi kteri tudi ne bili bogolj ubili, se z vašim dobrim z g I e d a m za Boga pridobe, k o v i d i j o vaše bo ga boje če in čisto življenje. Vaša lepota ne bodi zunanja v pletenih laseh, ali v o b k 1 a d n j i z zlatarn, ali v noši oblačil; t e m u č v m i r n i m i n krotkim duhu, kar je pred Bo g a m obilno dopad-Ijivo".4) ,,0 t r o c i! bodite pokorni svojim staršem zavolj Boga; zakaj t o je prav. Spoštuj očeta i n m a t e r, de t i b o dobro in de boš dolgo živel na zemlji. To je pcrva zapoved z obljubo. — In vi starši, ne dražite svojih otrok k jezi, t e m u č zredite jih v po d učenj i in s varjen j i G os pod o-v i mu. — ,.111 a p c i! bodite pokorni svojim gospodarjem s straha m in prostim serca m, kakor Kristusu, in ne služite le na oko, kakor de bi h o 11 i ljudem d o p a s t i, t e m u č kakor h I a p c i Kristusovi storite voljo Božjo iz serca radi; ker veste, de s le h er n, kar koli je dobriga storil, bo prejel od Gospoda". — „ln vi gospodarji, delajte z njimi ravno tako: opustite žuga nje, ker veste, de je u j i h i ii vaš Gospod v n e b e s i h, i n de ne gleda k d o je kdo".5) „Vsaki bodi višji oblasti podložiti, ker oblasti so od Boga postavljene. Kteri se tedaj ustavljajo, sc Božji volji ustavljajo: torej bodite podložni ne samo zavoljo s t r a h o v a n j a, ampak tudi zavoljo vesti".0) Poslcdnjič: Prosim vas, bratje! varujte se tistih, kteri delajo r a z-p o r e i u pohujšanja, nauku nasproti, ki ste se ga naučili. Ogibajte se jih, zakaj taki ne služijo G o s p o d u naš i m u, Kristus u, a in p a k s v oj i m e-s e u o s t i, i u s sladkimi besedami in p r i I i z o v a-n je m zapeljujejo serca n e d o I ž ii i h-*. 7) Od tacih piše ravno tisti sv. apostelj Pa .1: J5de bodo prekleti, kteri kazijo evangelski iiauka. ^ Ker je pa po besedah sv. Jakopa: »Vsak dober dar i u vsako popolno darilo od zgorej, in pride od Očeta s v i 11 o b e*4; 9) bodimo prizadevni v molitvi, preljubi! r V vsaki molitvi in priporočanji z za hvaljenj e m n a j b odo znane vaše p r o š u j e p r c d B o-g a m~. '") „Kesiiično, resnično vam povem', nam ') I Tim. 6, 17. 18. — Rfci. 5, 25. 28. — 3) Pet 3. 1 — 3. — ') fcf. 6. 1-9. — 5) K i in. 13. 1. 2. — Rim 16, 17. 18. — 7 J tial. 1,8. — s) Jak. I. 17. — VJ Fil. 4, ti. — Iv. IG. 23. govori Jezus, „kar koli bote prosili Očeta v mojim imenu, vam bo dal". 'J „Ali molite z vero, ne dvomijoči, ker kdor dvomi", piše sv. Jakop, „je kakor morski valovi, ktere vetrovi dvigajo in mečejo; in taki človek naj ne m i si i, de bo kej prejel od Boga".-) Molite nar pervo, de vse bolj k nam pride kraljestvo resnice in čednosti, de bi zmiraj bolje spoznali, serčnejši ljubili in vikši cenili vsako dobro delo. in de bi ne zgubili nebeških dobrot, v tein ko si prizadevamo za pozemeljske, de bi svoje živ ljenje revno pridaljšali. Po opominu sv. Pavla: „Xaj se delajo prošnje, molitve, za h valjenja za vse ljudi, za cesarja in za vse oblasti, de bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti; z a k a j t o j e d o b r o i u d o p a d I j i v o pred B o g a rn , našim Z v e I i č a r j c in-4. ) Molimo nasprotno eden za druziga. de se vsi skupaj zveličamo. Spomnite se v molitvi tudi mojiga ranjciga .-prednika, svojiga ljubljeniga škofa Antona, predohriga pastirja, iu ljubeznjiviga očeta vsih ubozih sirot, naj jih milostljivi Bog z večnim življenjem obdaruje za vse njih skerbi in trude za vaše zveličanje, in za vse dobro, kar so vam z očetovsko ljubeznijo storili. — Molite tudi zame. ki me je vam Božja previdnost škofa dala. de bi me Bog razsvetlil iu po-terdil, de bi mogel paziti na sebe in na vso čedo, nad ktero me je sv. Duh postavil, de naj vladam občino. - predrago Jezusovo kervjo odku,ljeno; de bi mi dal modrih svetnikov iu svetili pomočnikov, de nikdar od prave poti ne odstopim, iu ua poslednje pastirsko palico mirno odložim ter niilostniga Sodnika v Gospodu najdem. Ti pa. Oče nebeški! bodi z vsim scrcam hvaljen in češen od mene in od svojih vernih. Ti nas gledaš s prestola svojiga veličanstva, iu vsaciga zmed nas vse sko/ poznaš. Podeli svoj nebeški blagoslov celi ti škofii. de se zveličavno prizadevanje, ljubezen Božja in vsaka dobra želja v nas zbudi in nikoli ne ugasne. — Jezus. Zvcličar naš preusmiljeni, Ti nam bodi ljub in drag nad vsako stvar' Vsi ti so po Tebi odkupljeni s tvojo drago kervjo: prosim Te lorej za vse skupaj, velike in male. Bodi Ti naš naj vikši Pastir, in pomagaj slehernimi! zmed nas. Blagoslovi in poterdi vse poglavarje; nadahiii s svojim duham vse starce in gospodarje; bodi vselej z otroci, mladostjo in podložnimi: obvari nedolžne, prikliči k pravi pokori vse grešnike, poterdi v dobrini pravične, blagoslovi učcuikc. utolazi žalostne iu oveseli bolnike. Naj prebiva v vsaki lii-i mir in edinost, sveto veselje in resnična bogoljubnost. Ohvari iu blagodari njih polja in vinograde, čede iu ladije. in nad vse blagoslovi njih duše. ker neumerjoče so. Miloši Go-spoda našiga Jezusa Kristusa, in ljubezen Boga llccta podeljenje sv. Duha z vami vsiliti. Amen. Dano v Poreču 1(5. vel. travna 1H58. Juri š k o t. V stuieri ftmjcif/tt vi*. cnsl. f/ospotia t*roriii«rfu tir. Mg »t. MnoMeher - fa. Zaupljivo občna želja vse Slovenije iu zlasii naše krajnske dežele je, de naj se častitljivi telesni ostanki našiga preljubljeniga in visokozaslužniga rojaka, tir. Igu K ii o b I e h e r-j a. v našo domačijo prcneso: tode če nič ne storimo, bo le prazna želja ostala, s ktero nam ni nič po-magano. De dosežemo, kar želimo, damo ljubljenim roja-kaui po posvetovanji z veljavnimi gospodi tole v prevdarek: Misliti bi bilo, de to našo željo izpeljati gre prav za prav v področje slavne Marij ne družbe na Dunaj i. ktera vse misijonske zadeve oskerbuje; ona naj bi nam ča-stitiga rojaka saj mertviga nazaj pripravila, ker nam ni bilo dano. živiga več viditi. Tode ta reč bi precej stroškov prizadjala. nekaj za prevažo, nekaj pa za spominek, kterih Marijna družba ne more terpeti, kakor slehern lahko pre- ') Jak. 1.6 7.— O 1. Tim. 2. 1-3. - ') 2. Kor. 13. 13 vidi. ker ona ima drr/.ih misijonskih potreb čezobilno in prib- iki bodo zmiraj manjši. Za stroške se tedaj n.orajo zbi:ke napraviti, ktere je pripravljena ^Zgodnja Danicau precej začeti sprejemati in naznanovati. Ce bo več milih darov za prevažo častitih telesnih ostankov gosp. Provikarja mi za njegov spominek, veti bo spričevanje, de je to res splošna želja. Vender pa želimo, de bi se nam tudi pi-semno od veliko strani želja razodela. od posameznih, in zlasti tudi od celih občin, farii ali dekanij. p.: „Vsa naša fara. vsa ta in ta občina, vsa naša dekanija želi in prosi, tle naj bi se telo uašiga vis. čast. ranjciga gosp. K n oble-her-ja v njegovo domovino preneslo in de se mu tukaj spodobili spominek postavi*, ali kej enaciga. Take želje bi se potem slavnimu odboru Marijne družbe na Dunaj naznanile in bi ga v imenu vse dežele iu vsih misijonskih pri-jatlov in spoštovavcov ranjciga prosili, de naj imenovani slavni odbor Marijne tlružbe osnovo za prevažo napravi ter se oberne do avstrijanskiga poročnika v Neapelnu. de naj bi blagovolil tamkej storiti, kar je v ti zadevi potrebno. To bi se namreč storilo, ako bodo zbirke dosti obilne, tle bi se moglo vse zmoči. Ako pa zbirke ne botlo tolike, tle bi se moglo telo slavniga rojaka sem čez prepeljati, bi se mu pa saj spominek pri sv. Krištofu v l.jubljani napravil. Kar pa spominek sam tiče, so dali visokoveljaven gospod svet, kteri bo gotovo slehernimu močno dopadel. Naj Id se namreč v tem spominku ohranile imena vsih častitih slovenskih gg. duhovnov , kteri so svoje življenje v srednji \iriki za ta misijon darovali, in bi bili ti pervenci ondotnih niarteniikov - sej morebiti pri Rogu za take veljajo — za vse čase v spominu ohranjeni. Morebiti bi se taki spominek dal v cerkev pri sv. Krištofu postaviti, ali tudi na pokopališu. Posnetek vsiga. kar je bilo rečeno, je ta-le: 1. ..Zgodnja Danica" začne pobirati zbirke za spominek ranjciga uašiga rojaka, misijonarja in apostoljskiga Provikarja v srednji Afriki, v. č. g. Ign. K n o h I e h e r-j a. Prosimo tedaj vse njegove rojake, vse Slovence, in vse prijatle tega misijona in ranjciga gosp. misijonarja, de naj bi pomočkov hitro pošiljati blagovolili, tle se hitro kaj napravi. ker polževe poti se bojimo pri vsaki reči. tako tudi tukaj. 2. Naj se ob enim nazuanujejo tudi zelje, tle bi ratli tastilo telo ranjciga doma imeli, ker nanje opiraje bomo slavni odbor Marijne tlružbe za posredovanje v ti reči prosili. Ak. Ako kdo še kako drugo željo sproži, se bo v preudarek vzela. Pristav ek. Le darov obilno in pa hitro, vse drugo -e bo doseglo! In Nomiue Domini! Vrednišlvo. Sreti SiauMar Kotnika, (Halje in konec.) Tako razveseljen in poterjen je dalje sel in v Dilingo luspel. kjer je bil samostan Jezusove tlružbe in oče Kanili njegov vikši. Leta mu svetuje, de naj naravnost v Kini gn\ Ves voljan se sveti mladenič na tako dolgo pot poda. Desiravno ga je na dolgim popotvauji veliko težav zadelo, te vender večkrat poznejši rekel, »le bi bil tudi v Indijo rad popotval. samo de bi bil zamogcl svoj namen doseči in v Jezusovo družbo stopiti. V Rimu je pred sv. Frančiška Horgia. ki je tat as višji jezuitov bil. ponižno pokleknil in pohlevno prosil, naj ga sprejmejo v Jezusovo družbo. Sv. Frančišk mlademu prijazno vzdigne. Ijubezujivo kusne in veselo sprejme. Kako de je bil zdaj vesel, in kako lepo in bogoljubno de se je obnašal, ni moč popisati; dosti je vediti, de ga je poveljnik novineov že perve mesce vsim drugim v zgled vsih čednost postavil. Kmal je prišlo ser-dito pismo od očeta za njim, v kterim mu je bilo zažugano, de zgubi očetovo ljubezin in dom, in si nakoplje železje iu ječo, ako se z dobrim nazaj ne verne. Sv. mladenič seje nad dušno slepoto svojiga očeta zjokal, in se je še le toliko gorečniši svojiga poklica deržal. Kar koli je sv. Stanislav počel, v vsih rečeh je bilo kej posebno lepiga in hogoljubniga viditi. Kar je hvale vreduiga nad druzimi vidil, si je prizadeval tudi on spol-novati. Pokoren na tanko je bil v naj manjši reči; sani do sebe pa tako ojster, de so ga mogli opominjati, de naj si bolj prizanaša. Svoje vikši je močno ljubil in spoštoval, do tovaršev in mlajših je bil krotak in priljuden. Vse čednosti pa jc presegla njegova goreča ljubeziu do Boga. Molil je tako goreče, tle je bil ves v Boga zamaknjen, iu solze so ga polile, kadar se je vpričo njega od Boga govorilo. Zraven tega je bilo njegovo lice angelsko prijazno, in nebeška zarja ga jc obsevala. Ni bilo vikšiga veselja zanj. kakor od Boga in Marije govoriti. Kar je v bukvah od Matere Božje lepiga našel, je iz njih izpisoval, de bi večkrat prebiral in jo obilniši častil. Neki duhoven ga je vprašal, če Marijo ljubi? Mu reče: „To me vprašate: kaj ne veste, de j c moja mati?u Vsako jutro in vsak večer jc kleče Jezusa in Marijo prosil, de naj ga blagoslovita. Na ljubim svetu ni imel priserčniši želje, kakor de bi že skorej k svoj i in u Jezusu in k svoji materi Marii prišel. Njegov um jc bil ziniram bolj in bolj s spoznanjem Božjim razsvitljen, in njegovo serce ziniram bolj goreče v ljubezni Božji. Plemen ljubezni Božje v njegovi duši je bil tako močan, de ga je tudi njegovo telo začelo čutiti; bilo mu je včasi pri sercu tako vroče. de je mogel platno v merzli vodi močiti in ga na persi pokladati. Posebno so se te iskre ljubezni vnele, kadar je pri sv. maši bil. in pa katlar se je z večno Ljubeznijo pri sv. (Ibbajiiu sklenil. Pri lacih priložnostih so oginj njegove gorečnosti tudi drugi občutili, ki so bliz njega bili. in to jim je služilo k nar vikšimu spodbudovanju. Torej se ni čuditi, de je njegova molitev veliko moč imela , in kadar so njegovi tovarši želeli kako posebno milost od Boga sp rosi t i, so se njemu v molitev priporočali. Sv. Stanislav še ni bil deset celih meseov v noviciatu, v kterim se je k samostanskiinu življenju pripravljal, ko je dobil v duhu opoininjevanje, de se konec njegoviga življenja bliža. Slišal je tisti čas v začetku vel. serpana pridigo. kako kratko de je človeško življenje, in kako potrebno je. de je človek ziniram na smert pripravljen. Na to je rekel svojim tovaršem: To opoininjevanje mene zadeva, ker jez bom še ta mesec umeri. Imel je goreče želje bližnji praznik veliki Smarin (15. vel. serpana) že v svetim raju z nebeškimi prebivavci obhajati. Nobedin ni mogel verjeti, tle bi ta mladenič, ki je bil ves zdrav v nar lepših letih, že tako blizo smerti bil. On pa se je z vso skerbljivostjo za smert pripravljal. Priporočal se je posebno tudi sv. Lorencu, kteri mu je bil tisti mesec za varha odločen. Imeli so namreč v samostanu lepo navado, k začetku vsakiga mesca podobe tistih svetih razdeliti, kterih god sc je ravno tisi i mesce obhajal. In kteriga svetnika je kteri dobil, tisti mil je za ta mesec njegov posebni varh ali pomočnik bil. Sv. Stanislava je bil doletel sv. Lorenc. torej je on njegov praznik z veliko častjo obhajal. Prašali so ga. kaj si je ta dan kej posebniga mislil, ko je v kuhinji radovoljno pomagal? Je rekel: „0 g i n j gledaje sim premišljeval strašni o g i n j v peklu, pa t u ti i grozne m a r t r e, k i j i h j e moj varh sv. Lorenc p res t a lu. Ravno sv. Lorenca 0) Dobro hi kilo nčencam svetovati, de naj si take bukvice napravijo. in od časa do časa skažejo. kar so dobriga vanje zapisali. Vred. večer ga je tudi merzlica stresla. Ko je v posteljo šel, je pokrižal sebe in posteljo in je rekel: „Ako Bogu d o pade, devečnevstanem, naj se zgodi Božja volja!" Svojimu višjimu pa je razločno rekel, de meni. de je po prošnji Matere Božje in sv. Lorenca milost dosegel, še pred velikim Smarnam umreti in ta praznik v nebesih obhajati. Pri vsim tem njegova bolezin še ni bila nič posebno nevarna viditi, torej so njegovo govorjenje od smerti pripisovali njegovim gorečim željam, umreti in se že skorej z Bogam skleniti. Tako je ostal do predpražnika velikiga Šmarna (14. vel. serpana). Tisti dan zjutraj je rekel eni-mu svojih tovaršev, de je ta dan poslednji njegoviga življenja ; uni pa je menil de bi mogel le čudež biti. ako bi za tako majhno bolehuostjo umeri. Kmal potem je v medlevico padel, iz ktere se je pa kmal prebrihtal. Druga omedleviea, ki je kmal spet nastopila, je bila dosti očitno opominjevanjc. de je čas, mu poslednje svete zakramente podeliti. Bolnik je pro.-il, de naj ga na zemljo polože, ter bo tako v ponižanji svojiga Boga prejel, kar so mu le neradi dovolili. Prejel je s tako pobožnim spoštovanjem sveto Rešuje telo in sv. poslednje olje. de so pričujoče solze polile; on pa je bil z veseljem napolnjen in obličje se mu je razjasnilo. Zadnje ure je še prav serčno podobo Križaniga in podobo Marije kuševal in se njima vživo priporočeval. Tudi si je dal še imena svojih mesečnih pomočnikov povedati, ktere je poslednjič na pomoč klieal. Prašali so ga, če nič nepokoja v sercu ne čuti? Odgovoril je vesel: „0 nič, clo nič ne; moje serce je pripravljeno, o Bog. moje serce je pripravljeno!" Prikazala se mu je Mati Božja v veliki družbi angelov in devic, ki so ga seboj vabili. Privabljeni se je 1."). vel. serpana, tedaj ravno v veliki Smarin ob treh po pol noči za njimi podal, potem ko je še poslednjič nar slajši imena: Jezus, Marija. Jožef pobožno izrekel. V eni roki s podobo Marije, v drugi mertvaško svečo, je svojo dušo Bogu izročil, in mirno izdihnil. Ni bil še 18. leta spolni! iu še le 10 meseov je menišk novinc bil. V njegovim obrazu, ko je mertev ležal. je bilo nekaj nebeškiga. bil je kakor presvitljen. in kteri koli so se mu približali, so bili z zno-tranjo sladkostjo navdani, ljudje so mu roke iu noge ku-ševali. in so skerhno iskali kej od njega dobiti, ali kej od obleke, ali od cvetlic, s kterimi je na mertvaškim odru ozaljšau bil. Njegov pokop je bil bolj podobin slavni procesij. kakor pogrebu. — toliko ljudstva se je bilo zbralo. Kmaio je tudi Bog z velikimi čudeži pokazal, kako prijetin mu je sv. Stanislav, njegov zvest služabnik. Cez dve leti so našli njegovo telo lepo in nestrohnjeno, in prijetin duh >c je razširjal krog njega. Papež Klemen VIII. so ga I. 1004 med zveličane prišteli, Benedikt XIII. pa za svetnika razglasili. Časte ga posebno na Poljskim, kjer je doma bil. Prikazal se je svojim vojakam ob času turške vojske in jim pomagal zmagati; tudi je bilo veliko mest na njegovo piošnjo kuge rešenih in strašniga ognja obvarova-nih. Tudi je imenitno, kar se je z nekim jezuitarskim no-vincam v Umi zgodilo. Leta je bil na desni roki iti nogi tako hromast. de so zdravniki rekli, de nič ni pomagati, ker so bili udje oterpnjeni. Novinec pa se je v god sv. Stanislava. 13. listopada. s podobo tega svetnika na svoji bolečini dotakii I. iu pri ti priči je popolnama ozdravel. X a w k. *) Kratko je življenje sv. Stanislava bilo, pa polno lepili naukov. 1. Certil ;e nesramne besede in pri njih celo omedlel. Kako se pa ti •■'•našaš. kadar slišiš nečedno kvasati? Ali se tudi tebi na«i tem merzi: ali se pa morebiti sniejaš in še sam pristavljaš? Ko bi ti vedil in prav pomislil, kolika gnusoba je preti nar svetejšim Bogam nesramen pogovor: zares bi se bal. kaj taciga poslušati, govoriti, ali tudi le misliti. Prosi Bogi. »le ti raz-v itljenjc in sveti strah v serce vdihne, de te bo groza pred vsim. kar |e Bogu zoperniga. *) Djanje Svetnikov Uo/.jib. 2. Sv. Stanislav je raji molil, kakor de bi bil v dru-šinah razuzdanih tovaršev pohajkoval, desiravno je bil za tega voljo zaničevan in celo od brata pretepati. Kdaj boš pa ti začel tako dober biti? Ali se ne bos precej od satanovih prijatlov ločil in se obernil k Božjim? Pomisli, de je posvetnežem zmiram bilo in bo žal. ako vidijo koga boga-boječiga blizo sebe. Za tacimi nikar ne vleči, ampak reci. kakor sv. Stanislav: rJest bom tako živel, kakor vem. de je Bogu všeč, ali je drugim prav. ali ne!" Pomisli dobro, če precej v nar mlajših letih nisi taki, kakoršniga te Bog hoče imeti, de ne boš nikolj taki. kakor bi mogel biti. Boš klical nazaj mlade leta. pa jih ne boš mogel priklicati! 3. Sv. Stanislav je posebno Jezusa v presv. Rešnjim telesu častil, in se z veliko skerbljivostjo k sv. Obhajilu pripravljal, zraven tega je častil Marijo, prečisto Devico, kakor svojo ljubo mater, in se je zvesto priporočeval svojim varham in pomočnikam. Ako hočeš srečiu hiti. ga moraš v tih lepih čednostih posnemati; hodi rad k sv. maši; ko greš m c m cerkve, rad vanjo stopi ter pomoli kej pred sv. Rešnjim telesani; posebno pa pogosto pristopi k Božji mizi, ter se vredno skleni z Jczusam, kteri te bo varoval. de ne boš začel posvetiti biti. Priporočuj se zjutraj in zvečer Materi Marii in svojim pomočnikam; pa tudi sv. Stanislavu. I. Sv. Stanislav je voljiti. ali umreti, ali pa živeti iu terpeti; ni se smerti bal. rekoč: „Moje serce je pripravljeno''. Tudi ti ne boš odšel ne bolezni, ne smerti: in kadar poslednja pride, ne boj se iti k Očetu! De se ti pa ne bo treba bati, živi kakor dober kristjan, in poravnaj, kar si liudiga storil. Strašnejšiga pa za bolnika ni. kakor če ima na vesti težik kamen krivice, ali druziga siiicrtuiga greha. Ako si se tedaj pregrešil, ne odlašaj, kamen od serca odvaliti, zakaj ..kadar si bolan, lic moreš na drugo skoraj misliti, kakor na svoje bolečine", pravi sv. Ilieronim. In sv. Avguštin uči: rPravična sodba Božja je. de človek, kije v življenji Boga pozabil. tudi ob smerti na sebe pozabi-. Miofiko premore gorečnost za noga. V okrajni škofovskiga mesta \V. je mati neki derzini neutegaina hudo zbolela iu je želela prejeti sv. zakramente za umirajoče. Ni pa bilo ravno v tistim kraji noheniga duhovna iu mogli so ga poklicati od tam, kjer je bila fara; tode duhoven je o svojim prihodu mater že mertvo našel. Eden zmed otrok ranjce matere. lOlctin fantek, je bil zavolj te nesreče globoko gitijen: začel je premišljevati. kolika sreča de je. duhovuiga pastirja doma imeti. Skcrbi ga zavolj ranjce matere in začne premišljevati, kako bi od druzih tako nesrečo odvernil, in stori velikoserčni sklep.de bo vse moči napel, de bo svojimu rojstnimi! kraju last-niga duhovna preskerbel. Majhno premoženje, kar mu je bila mati zapustila, je imelo biti začetek za faro v ti-tim kraji. Uerž ko je šolo zapustil, je jel delati in hraniti — za vsta-novljenje fare v tistim kraji. Vsak krajcar, vsak goldinar, ki si ga je mogel utergati. je zročil vestniliiu možu v varstvo. Obresti iz tega so se za jistino vlagali: kar je fantič, mladeneč. mož iz svoje lastne varčnosti iu od dobrotnikov skupaj spravil — vse je bilo v ta namen nakladami, noben krajcar se ni brez potrebe izdal, nič se ni iztrosilo za krat-kocase. nič ne za lišp v oblačilih: v eno mero vselej pošten in pridiu je delal v ta namen. Poslednjič čez veliko let irrc k svojimu varliu in vpraša. koliko bi že bilo denara. ki ga je z lastno pridnostjo. varčnostjo, in z malim pripo-inockam dobrih ljudi skupaj spravil. Blagoslovil je bil Bog njegovo djanje. krajcarji iu goldinarji so se bili narasli do 20.000 goldinarjev. .'>3 let ni mož zroči denar milostnimi! škofu in fara se je napravila. Toliko premore gorečnost za Božjo čast. -- toliko premore poštena varčnost. J. K. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Milostljivi knez in škof ho birmaii dosihmal v Ljubljani 1415, v Moravčah 1143. v Žagarji 458, na Vačah 499, na Savi 261, v Šmartnu pri Litii 906 birroancov. — Visokočastitimu gospodu Jurju Volc-u, špi-ritvalu. je od \j. veličanstva cesarska korarija podeljena. Iz Ljubljane. 8. rožnika. Dans po 10. smo k sv. Krištofu spremili častito M. Marijo Jozefo Alojzijo Petric. ki je 0. t. m. za mertudam po 14 dnevni hudi bolezni v Gospodu zaspala v 51. letu svoje starosti, iu 27. svoje deviške obljube, potem ko je bila 16 let prednica ljubljanskiga uršulinskiga samostana. Kila je visoka ranjca zavolj vsih lepih lastnost in čednost, ktere koli se za morejo želeti v kristjanu sploh in posebej v Bogu posvečeni devic i in samostanski prednici od sleherniga visokospoštovana. kdor koli jo je poznal. Torej se sme pa tudi reči. de je celo mesto po nji :-*alovalo; v bolezni "aj vikših sta- nov pogodi in skerbljivo opraševali, kako de je: ko je ležala na uit >škim odru. je ves čas ljudstvo skupaj vrelo jo kropit iu t njo molit; nar bolj pa je pokop razodeval, kako \isoko spoštovana de je bila ranjca od vsili stanov, ker pri njem sc je znašla velika množica globoko ginjenih vernikov v-ake verste. Bila je ranjca gosp;i Mati kakor sploh /goli usmiljenje in sama dobrota, tako tudi posebna prijat-!ica milijonov. Ve le de je s svojimi častitiini gospemi to-varsicami vred sprejela 3 zamtirke od v. č. gosp. Olivieri-a. ktere -■» *iale mnogo truda in stroškov, prejden so zamogle keršene bili; temuč ona je z dobrotnimi nunami vred tudi /. lepimi darovi podpirala delo keršanskiga usmiljenja reče-i.iga misijonarja, kakor tudi indijanski misijon. naše ljul>-l;an«ke zauiuree ild. itd. Koliko dobrot de ubožui učenci tam-kej vzivajo. je sploh znano. In veči ljubezni bi ranjca lo svojih lastnih otrok skorej ne bila mogla imeti, kakor jo je ubogim zaiiiurkam »kazovala; še na vse zadnje k» je bila /e \sf drugo iz nemar izpustila, jih je častitim tovaršicaui priser« no priporocevala. Ni dopovedati, s kolikim hrepene-ijem te v. c. gosp. provikarja pričakovala, iu ko je v silni žalosti ii)ego\o smert zaslišala, se gotovo ni nadjala.de se I «>ta tako kmalo kmalo tauikej \ idila. \e moremo brez opombe pu-iiti. kako močno je skerbela za lepoto Božje hiše: vsako letu |e mogla cerkev kaj noviga dobiti, ce je bilo kolikej oi«»« . /,la-»i o veliki noci za pirhe; tako ravno poslednjo veliko not- predago uasiio obleko iz Milana. Zavoljo tako lepili la-ino-t. m pa ker «0 bile častite gospe z njo pobožna trdita miga >erea. je bil pa tudi pri \sih rečeh velik * B«»/ii Idugodar nad njimi, de se je bilo le čuditi. Pokopana je proti zadn jimi! koncu pokopališa . kjer bodo od.ihmal častite go-pe iiršulinarice svoj posebni prostor imele: 111 ljubljanske gospe iz visokih stanov so menile že osnovale napravo, de se nji z njenimi sprednicaini vred. vsim di»/.daj tukaj umerlim nunam, spodobili spominek postavi. -Blagor mu. kdor v Gospodu zaspi, njegove dela pojdejo za u|:m!" Miiom ' zaupljivo za njo klicati. Bog ji daj večni iiiir iu pokoj! I/ Ljubljane. Kakor so na altai jili 3 kanon-ke table, bi ne bila odveč »e druga rildiea z molitvicami. ki .-e opravljalo po oldiajauji vernih; torej so gg. bogoslovci prav lično iu /. velikimi t črkami dali natisnili to oprav ilce na posebin li-i. ki ga tudi sleherni zamore dobiti ali pri v. c. g. špirit-valu ali pa pri gg. bogoslovci h po 2 kr. Znesek, kicri "i* v c de ne bo ravno goropaden. pripade semeniski kapeli. Ta liM -e zamore tudi na drugo stran srednje table prilepiti. Iz Scniiča. 20. vel. travna smo obhajali v Metliki obletnico /a pokojnim gosp. Mili. Koma t-a m. ki je ta dan !an^ko lit.1 umeri. Ve bom pozabil, kako ginljiv je bil že njegov pigrcl'. \m-. mlado in staro, gosposko iu kmetiško ,v t« ga zaie- Ijiibiga gospoda ljubilo, akoravno je bil mlad iu ne ravno dolgo tam v službi. Vse je jokalo po njem. Njegova smert je bila tako lepa, de si jo gotovo vsak dober kristjan tako želi. Ko že dalj časa nič ni mogel govoriti in je le z žnablji majal, je na enkrat z močjo zgo-voril: -Jezus. Marija, Jožef"4, in — tiho „Amena, in bil je — merlič. Kako radi so ga Metličani imeli, se je včeraj vidilo; akoravno je hudo deževalo, je bilo dost ljudi pri obletnici, ker so bile velike bilje in velika maša in še dve tihe maši. Po dokončanih molitvah smo postavili na grob, ki je bil kej lepo napravljen in ograjen, lep železni križ, kteriga so mu njegovi prijatli kupili. Ginjeno je bil ko so med petjem „Benedictu«u križ zabijali in so se solze na obrazih vidile. — Pač zamore to vsaciga duhovna tolažiti. če si je svest. de svojo službo na tanko opravlja, in upanje ima. de bodo na njegovim grobu molile ovčice, ktere je pridno pasel. — Bog daj. de bi za nas tam pri Jezusu in Marii prosil! Nove fare Dragatuš iu Suhor ste bile četerto nedeljo po veliki noči blagoslovljene. Kako so ljudje veseli, se ne da dopovedati. V obed veh farah zdaj nove altarje stavijo, in tako hote te novi nevesti Kristusovi z vsim lepo previ-deni in napravljeni. ko ji bodo sami Milostni škof posvetili, takrat, ko bodo tu pri nas sv. birmo delili. Ce so druge dobre dela Vjih Milosti žlahtni kamni v kroni zasluženja. ste verhni križček veličastne te krone gotovo te novi fari. kteri so Vjih Milost tu postavili. Zares je bilo potrebno, pa je tudi veliko veljalo. Ce se pomisli . kaj vse je potreba pri farni cerkvi, zvonove, kelhe. mašne oblačila, altarje. z eno besedo vse iu čisto vse so sami napravili. — lahko sodimo, de so precej čez 30 tavžent gold. izdali. Bog bo vse gotovo dobro povernil. zato bodo novi farmani vedno molili. Bog nam dobrotljiviga visokiga pastirja ohrani še mnogo mnogo let! rSenior~ naše školije. v. c. gosp. Juri fteic, pen-zioniraui lokalist v Metliki, so binkoštni ponedeljik uničili liog jim daj dobro ! Se to moram povedati, de zidajo sami kmetje novocei-kev na Krasni gori v radoviski podfari, ktero so tudi Milostni knez in škof v nov o postavili, iu jo bodo tudi zdaj ogledali, — ako bo moč. De bi bilo truplo pok. dr. n o b I e h e r - j a v Ljubljani. so tudi tu splošne misli. :,i jest mislim, desetemu uobedin ne bo ustavljal. Zdaj pa z Bogam! Janez. Iz feemiča. Sv. Keštijiga telesa dan. Ta dan pa« mora bili za vse kristjane veseli dan. pa se tudi noben dan ne vidi tako očitno duhovno veselje, kteriga pravi. pobožni kristjan v svojim sercu občuti; in tudi po pravici, ker obhaja se ta dan po vsim .-vetu veseli spomin tistiga večera ko je nas mili Zvelicar nuj s\etejši zakrament postavil in tako sam sebe nam dal v znamnje neizrečene ljubezni. In kaj bi mi počeli brez tega zakramenta? — Veliko bolj vidno pa človek obhaja duhovno veselje, če mu Bog tudi v časnih rečeh svoj blagoslov podeli. Tako ljubi moj! smo tudi mi tega dneva z veseljem pričakovali, zakaj Itog v svoji modi o-ti nam je kazal obilno tudi telestiiga pridelka. Tertje ki je skor. bi rekel, edini piidelik ali saj poglavitni, je tako lepo nastavljeno, ker večidel je bilo mlado — pred dvema letama namreč je lian* toča tert je strašno razdjala. de še preleti 110 leto tu bilo kej — I« tu> pa . kakor so mi pravili možje ki tertje poznajo, je vsaka lerta nastavljena. Pač prav bi bilo iu serčno hi sleherni piivošil levežem. ki so bili sko» vsi težko zadolženi. Ali človek obrača. Bog oberne. Veselje nase se je v strašno žalost spremenilo. Sinot nam je nemila toča serce. prav bi se reklo, razme-ai ila. Va-mesto veseliga petja je dans ie jok in stok. Pobrala je spet skor polovico tare. uasula se je. kakor dans slišim, pod kapam ene hiše do ledij odrašeniga človeka: še več dni jo bomo imeli v dragab. Prišla je od Mehoviga iu čez celo laro. kake tri ure na dolgo je pobelila, in obernila se je proti Drasatušu ctz Čeruomaljsko faro. Kot oreh debelo sim dobil se poznej na vertu. Nevihta je po nekterih njivah, kjer so proso sejali ali je bilo ravno okopano, vso persi odnesla, de jo bodo ubogi reveži navoziti mogli, če bodo liotli se njive imeti. V eni vasi — Perbiše — so nektere tedne pred 4 kmetje do tal pogoreli in zdaj jim je nevihta še ostalo pobrala. To me na Joba opomni. Bog se nas usmili!! Svet tako strašno reven, vedno ga treteljc prodajajo, namoštniki pritiskajo, vse upanje je bilo v terti in zdaj — je tertje okrehano, njive zabite; in misli si, ljubi moj! polno hišo lačnih otrok; o če bi tudi kamnito serce bilo, se mora zjokati. — Pa Bog nas bo preživiti mogel, saj je on naš Oče in on ve, zakaj nas tepe; njemu čast in hvala! Z Bogam ! Janez. Iz Begen pri Cirkniei. Skoraj nobena reč dežele od mest tako ne loči, kakor ravno cerkvene slovesnosti, bodi si o velicih praznikih, ali o druzih priložnostih. Ako-ravno se v mestih toliko lišpa, toliko dragocenih priprav in stroškov vidi, se vender pri vsim tem neka reč pogreša, ki se ne da ne povedati, ne popisati, le serce si jo samo imenovati ve. Vsaki mi bo to poterdil, kdor je imel priložnost na deželi takih slovesnost se vdeležiti, in mu serce ni oterpnilo za priprosto. serčno pobožnost ljudi, ki imajo v živim spominu, od kod de so, in kam jim je iti. kadar življenja ure poteko; ker od tod. bi rekel. izvira tista blaga navdušenost, ki natn deželo v tej reči tolikanj prikupi in v spominu ohrani. Tudi v Begnah je bila binkoštni ponedeljik lepa slovesnost. Pobožna duša je darovala ondotni cerkvi prav čeden sv. križev pot monakovskiga dela. in gosp. L. G e cel j v Ljubljani mu je spristavne pozlačene oklepe naredil. Oboje delo je hvale vredno. Darilo pa je bilo z željo sklenjeno, de naj bi se sv. križev pot tudi blagoslovil in tako bil v veči dušni prid pobožnim ovčicam. in naj bi jim bili odpustki še posebin nagib, de bi ga pogostama molili. Cirkni-ški dekan, visokočastiti gosp. F. Anžlovar. so tedaj blagovolili po zadobljenim privoljenji naprositi visokočastitiga gosp. gvardjana ljubljanskih 00. frančiškanov, naj bi ga prišli blagoslovit; in res, sami so bili prišli. S procesijo so ga iz kaplanije v cerkev nesli, in potem se je pričelo blagoslovljevanje. Pri vsaki tabli se je pela štacijonu primerna pesmica, in ker cerkev še nima orgelj. so bili prišli s privoljenjem Milostljiviga kneza in škofa štirje bogoslovci tje, ki so s čverstim vbranim petjem slovesnost poveličevali. Po blagoslovijenji je bila velika sv. maša. kjer sta v. č. gosp. fajmošter iz sv. Vida, M. Mikš. in domači v. č. gosp. Janez Pivk. v. č. O. gvardjanu livitirala. in v. č. gosp. dekan so bili arhidijakon. Menim, de bo vsi cirkniški fari, posebno pa Minišit (tako se imenuje šest vasi, ki so pod begunško ekspozituro, in sicer od tod. ker so bile podložne bistriškimu samostanu} ta slovesnost v vednim spominu ostala. Naj tukaj še nekoliko od te cerkve povem. Enajst let bo v jeseni kar ima Minišija svojiga duhovniga pastirja, in kako hvaležna de je Milostljivimu knezoškofu za to dobroto , spričuje nar bolj lepa skerb. ki jo ima za svojo cerkev, ker ozališana je tako, de marsiktero farno otemnuje. Rekel bi, de se je v tih desetih letih popolnama ponovila. Nova kaplanija se je zidala, nov veliki zvon (20 centov težak), stranska altarja nova, in veliki ponovljen, novo bandero, nove lampe, novi svečniki in veliki svečnjak ali luster, (love mašne oblačila in bukve, nov Božji grob. novo nebo; ob kratkim vse je novo in pa toliko lepo. de se vsa-ciinu sme pokazati. I.e orgije se še pogrešajo, in posebno jih bo zdaj treba, ko šolo dozidajo, kar se bo še to jesen zgodilo. Težavno je sicer, posebno v slabih letinah, ki so se nekaj časa kar verstile. Pa saj se s tem Rogu posojuje. ki pa drugod stotero poverne. Bog daj. de bi ta gorečnost vedno ostala, *n de bi se je ognile vse overe. ki se vsaki dobri reči rade pridružijo. .1. B. V Olji je na prizadevanje rokodel-kih družnikov sa- mih vstala rokodelska družba, k': šteje ze 50 udov. pravijo „kath. BI." Xa Reki, 7. rožnika. — Naj lepši, naj veličastnim je procesija presv. Rešnjiga telesa. Katoliško ljudstvo si ta čas vse prizadene, ta dan poslaviti in rekel bi. kolikor lepši je vse vredeno, toliko živeji je njegova vera: tu dela razodevajo ljubijoče serce. Tudi v našim mestu je bila kolikor mogoče lepa. Z oken so vihrale bandera. po poti so bile nasajene zelene veje. po tleh natrošene cvetlice, na ladijah izpostavljene mnoge bandera. Vse po svojim lepo. le to ne. ker ljudstvo ne gre s procesijo iu ne prepeva kakor drugot. ampak trumama sem ter tje lazi. — Inidan sim povedal, de je bilo o Binkoštih veliko romarjev na Tersatu. Nekdo piše o tem v „Zagr. kat. listu-, in pravi, de jih je bilo gotovo vsih skupaj do ti.OOO. Pravi tudi, kako lepo so pesmi prepevali, posebno Krajuci. 1« Hočevarjev ni bilo nič čuti, in de je tudi pri spovedi velik križ z njimi, ker se težko težko razumejo. Ali bi ne bih* dobro pa koristno, de bi jih saj nekaj lastnih duhovnov na tem božjim potu spremljalo? Bili bi jim gotovo tu pa tam koristni. Vsim je dobro znano, iz kakošniga namena ljudstvo na božjo pot gre in večkrat tako deleč. Ne bilo bi tedaj brez škode, če bi dotična duhovšina romarske kardela vredila. posebno tam. kjer jih vsako leto na en kraj veliko na božjo pot gre. Pisavec tudi pravi, de bi se pri tacih shodih tudi kej lahko molitvine ali druge lepe. ljudstvu koristne bukvice in podobe prodajale, in bi se tako po naj krajšim potu po kmetih razširile. Iu to je gotovo dobra misel. ki je sem ter tje tudi v djanji. — Inidan je iz neke hiše otrok padel z druziga poda; angelci so ga varovali, nič se mu ni zgodilo, le s straham je odšel.— Z Bogatil! Iz Briksiia nam piše visokočastiti profesor gospod dr. Mitterrutzner med drugim tole: nSmert visociga ranjciga gospoda provikarja je misijonu v Afriki globoko rano zavdala. Pripravil je sicer misijon na stopnjo, de nad njegovim terpcžem za zdaj ni pomislika. — kaj pa de se mora misliti: si Domino placuerit! (ako bo Gospodu dopadlo). Ali koliko in kolikošnih reči je imel ranjki še v namenu! 29. sušca sim bil prejel od njega pisanje iz Ne-apelna. v kterim mi je svoje osnove razodel Bil sim mu berž odgovoril, in moje pisanje je mogel .'> — 'i dni pred smertjo prejeti. Posebno dobro bi se mi bilo zdelo, ako bi bil imel še priložnost v Rimu s propagando iu \ l.ijonu z misijonsko družbo obravnavati. Do propagande sim za zdaj pisal, mislim pa v začetku velikiga serpana sam v Rim po-potvati. de bom osebno za misijon obravnaval. Ranjki gosp. provikar je mogel za popotvanjc v Kvropo v llartumu 2.000 gold. na posodo vzeti in za dva mesca 2.» odstotkov plačati. Iz Felilkirh-a, 30. vel. travna. — V sredo 2ti. u. m. opoldan so prišli prečastiti gosp. Olivieri s 5 zamurčki tdruge so v mestu pustili, mende njih 15) v penzionat. in so ostali do dveh popoldne. Zanturčke so patri po hiši nosili in pestovali; in ko so prišli v neko poslopje, v kterim je Marij n a podoba prav lepo ozališana. je jel naj manjši po latinsko rešeno Marijo moliti. I.ansko zimo so tudi tukaj bili. pa sami gosp. Olivieri brez zamurcov: in mislim de. kakor lansko leto. tako tudi letaš niso prazni odšli. De >a-mo opomnim. je lani. kakor sim zvedil. neki učenec samo zase cekin dal: skorej nobcdiu. ali pa pra\ malo jih je bilo. de bi bili dali pod goldinarjem. Lani je bilo samo okoli '.»o učencov. letaš pa 1M»; to je tudi velik razloček! Od tod so šli gosp. Olivieri v Augshurg na Bavarsko. — Dan sv. Alojzja. 21. rožnika, bo v penziouatii peno s\. Obhajilo in bo pra\ slovesno. ^ dni potem. \ dan s*. Petra i Pa\la bo pa birma. Ce bo mogoče, bo obe *|o\e-iio-»i. i., tudi slovestio-t s\. R. telesa ..Danica" razglasila. >kl« njci .. je tudi že. de s«- bo 2*. mal serpana t julija -..d-k" leto sklenilo. Z Bogam! Kaiba. I z Sibilija. 3. rožnika. F. K — Piaznik pres\.tiga Rešnjiga telesa. Ramo smo dokončali * poglavitnim mcsiu Erdeljskiga. v kterim med 20.000 prebivavci kakih 5.000 katoličanov stanuje. slovesni sprevod. Obhajala se je ta po bo/n os t v nar lepšim redu, kar je v krivoverskim mestu mogoče. Se ve. de ulice in okna niso bile ozališane in raz-svitljene. kakor je v katoliških mestih navadno, in glcdav-eov je bilo več ko spremljevavcov, pa vender jc obuašanje ljudstva bilo spodobno. Naša farna cerkev je sicer lepa. pa uboga, masna obleka raztergana. sploh cela priprava/.a nar svetejši daritev nepristojna. — Čudno sc mi je zdelo, de -e od lakih gospodov, ki bi mogli vedi t i. nisim mogel zvediti. kako se Materi Ho/ji v velikim altarji pravi. I.epa podoba, veličastno na presno malaua. je po mojih tni-lih ..Marija pomočil i ca*1. Oh. de bi pač Marija pomagala, de bi skorej bil en hlev in en pastir! Cdje bratovsine ss. Cirila in Metoda! priporočujem vaši pobožni molitvi naše prebiva\ce. de bi ne le razkolniki, ampak tudi luteranei. ki so prezalo stolno cerkev si vlastili, pa jo popolnama zanemarijo. se v katoliško Cerkev vernili. Ilog z vami! tiazgted po hersansHkta #retn. Na Dunaji je bilo leta- o Binkoštih 17.121» birmaneov. — Pi-ejo. de bo apostoljski poslanec ua Dunaji. Anton de l.ucca. poskerbel. dc bi se v prestari baziliki sv. Klemena v Rimu poiskalo telo sv. Cirila, ktero je v nji hranjeno.— Na hunaji in v Gradcu je družba za večno češenje -v. ilesiijiga telesa po naredbah višjih pastirjev postavljena. — Na nemškim Tirolskim je skorej pred dvema letaina nmerla keršenica Reza li e g c n s b e r g e r - j e v a, ki je .-lazila 4 gospodarje v ravno tisti hiši. preddeda. deda. ••če?a in sina. je S5 leto doživela in jc tamkej spet kakor otrok umerla. kakor je bila v otročjih dneh v službo spre-j-ta. — V Insbruku so napravili družbo za razširjanje dobrih bukev, ktera ima to posebno, de zamore tudi več o-eb za eniga družnika veljati. — V A u g s b u r g u ste v dan Janeza Božjiga protestanški osebi mestne rodovinc. brat in sestra, že v poznejših letih prestopili v katoliško Cerkev; \ dan sv. Gregorja pa ravno tako visokočislana prote-tanška gospa v ondotni stolni cerkvi. — V Virc-burg-u so se o velikonočnih praznikih 4 protestantje po-katoličili. JDomace duhovne vaje, svet o živeti in zveličano umret i. (llalje.) O c i h e v a n j e od korenin grehov, ki so v volji. Druga korenina greha je s I a b a v o I j a. ki precej od- jenja in se vda. de le nekolika pritežnost nasproti pride 0 slabi ženski spol. kako hudo tebe ta slabost zadeva! Desetkrat. tridesetkrat obetaš Jezusu zvestobo; pa ravno to-likrat prelomiš, de le mali zaderžek pride! Xe smemo pa ženskih preveč tožiti zavoljo slabe volje, ker pri močnih korenjakih in možakih je dostikrat še veliko slabši volja, ali pa nikakoršne ni! Močne roke. široke pleča, debela glava: pa silno slaba duša! Vsaka smerkovka je skušnjava; vsak pogled je modrasov, ki mu hoče dušo umoriti! Smreka in oblance pri vsaki bajti pivčarju podere vse sklepe! Majhno podražeuje zbudi strašno jezo in kletvinjo. ki se ji je bil tako terdno odpovedal! 0 slaba volja! — Dc se v tacih okolišinah spreoberneš. se terdno derži pravila: \e obupaj. ne obupaj, če te je tudi spet premagalo Pred greham naj te ne bo nobene reči tako groza, kakor Koga razžaliti; po grehu pa ni nobene druge pomoči razun upanja. \ko si padel, moli upaj in varuj se, de spet ne padeš. Ne zaupaj v svojo moč. upaj v Božjo gnado. Stori zjutraj sklep, se greha varovati do večera: zjutraj ga obnovi. se ga varovati do jutra: drugo jutro stori sklep za dva dni; na koncu tih dni za celi teden; potem zini raj več, tako de res več v greh ne padeš. Tako se zamoreš odvaditi pijančevanja, klctviuje. grešnih priložnost ali druge hude navade, ker tvoja volja bo ziniraj močnejši, delj ko sc boš greha obvaroval. Poželjivost bo opešala iu sčasama bo zopet volja kraljevauje zadobila. kteriga je bilo meso nase potegnilo. Kn samkrat: Nikakor nič več ne! iz globo-kiga serca je ze velikiat prineslo zmago nad nar hujši poželenje. Vse pa je na molitvi zastavljeno. Na bučanje trobent so padli zidov i v Jerihi; na prijetni dih molitve pa se zgrudijo zidovi in terdnjave nar hujših hudih nagnjenj iu navad. (D. si.) Pogovori z gg• dopisovarei. G. J. S.: Ste nam prav vstregli; prosimo večkrat kaj — G. K.: Vselej prav vgodno! — G. K. v S.: Ste nas razveselili s svojim dopisani; prosimo še nadalje. — G — d— : Pisemno. Jiili darovi♦ Za afrika tiski misij on: Iz Mokronoga 1 gold. 40 kr. sr. Za nesrečne Semičane: Bodite usmiljeni in bote usmiljenje dosegli: 5 gold.— Jož. Krajnski 1 gold. — Stanisl. ljubljanski 20 kr. — Jož. Slovenski 20 kr. — G. Fr. Tavčar 2 gold. — G. J. Projič 1 gold. — Prosimo nadalje!! — Vr. Kn rečeva a je na j^nmi § 1111 za druziga pol leta 1858. Ker perviga pol leta k koncu gre, prijazno povabimo vse častite in visokočastite naročnike, ki so bili le za pol leta naročeni, naj blagovolijo svoje naročila obnoviti, nar prej ko moč, de ne bo potlej ali zaderge ali pa zakaMiovanja v pošiljanji. Xe moremo se pri ti priliki zadosti zahvaliti dobrptljivim kterim koli gospodam, ki so z mnogoterimi dopisi naš list podperali, in ker se zlasti tudi v tem življenje kariga lista razodeva, de dobiva mnogotero koristnih dopisov, torej prosimo tudi nadalje prav obilne pomoči od te strani. Vse bodi, kakor vselej, v Božjo čast in v zveličanje neumerjoče duše. Velja pa „Danicau: Za pol leta po pošti..............1 gold. 20 kraje. Za pol leta v tiskarnifi.............1 ,, — ,, Vrednistvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Lllkft JeT&D- — Založnik: Jožef Bl&Znik