Poštnina plačana <i gotovini
Leto IX, St. 69
Liubl|anaf sreda 21. marca 1928
Cena 2
tmm iKhaf Ob ♦» «{«tr.|. —
Stane me»ečno Ihn 15 —. u lenutro Du» *<r— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaltova ulica »ter s/L Telefon it. »7» in 3804, ponoči tudi it. 1054.
Rokopisi se no traiaj«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravatttvo: Ljubljana, »-rešernor, unča ta. s«- — Telefon ta. 1036.
nseratnt odtfelek; Ljubljana, Preier« «ov» ulica ta. 4. — Tele ton ta. *«c»a
Podnižnid. Maribor, Alensa drova ta. 13 — Cdie. Aleksandrova cest«
Rafnn pri po<tnem cek. zavoda : Lrub-iuu ta i i.841 Praha čisto 78.180* W«en. Nr io$.*4>
Ljubljana, 20. marca.
Gotovo ne pretiravamo, ako zapišemo, da se za malokatero zadevo, ki se tretira pred Društvom narodom, oziroma v ženevskih komisijah, svet tako malo zanima, kot za razorožitvena vprašanja. S fatalističnim čustvovanjem bere poročila o zasedanju komisije za razorožitev ali celo preskoči odstavke, kjer se opisuje njeno delo in čita raje druga poglavja.
Pa ni morda temu vzrok v principi-jelnem nasprotstvu do razorožitvenega stremljenja. O ne, nasprotno. Svet ima silno konkretne misli o razorožitvi in da je odvisno od resničnega javnega mnenja v tej zadevi, bi imela razorožitvena komisija zelo lahko delo. Radikalni, tudi najradikalnejši predlogi bi prodrli čez noč in ogromna obremenitev proračunov v raznih državah bi se na mah spremenila v nasprotje tega kar je danes.
Tako pa je svetovna javnost — po-smehoma vzela na znanje ruski predlog za razorožitev. Skeptične glose o ruskem predlogu se celo komaj še morejo imenovati skeptične, tako trdna je vera, da je sovjetski predlog o popolni razorožitvi vseh svetovnih držav, absolutno neizvršljiv.
Evropa pozna svoje diplomate. Dobro ve. da bi ti gospodje smatrali za konec svoje življenske vloge, ako bi se ruski predlog uresničil. Toda te brezposelnosti se ni bati, zato že skrbi tradicija, ki smatra, da ni diplomacije brez temeljito oboroženih armad, ki so poglavitno sredstvo prebrisanih gospodov iz diplomatske kaste.
To se je lepo pokazalo o priliki razprav o ruskem razorožitvenem predlogu. Zastopniki velikih zapadnih držav se sploh niso oglasili k besedi v debati razorožitvene komisije. Vsakdo razume njihov molk, vsakdo ve, da se jim zdijo ruske teze gole fantazije ali pa gola propaganda. Na vse zadnje tudi ti gospodje diplomatje niso prezrli, s kakim mladostnim veseljem so praznovali v Moskvi in v celi sovjetski Rusiji desetletnico rdeče armade, s kakim zadoščenjem so gledali galopiranje čet rdeče konjenice, poslušali topot neštetih tisočev rdeče pešadije in čuli zamolkli ropot obnovljene artiljerije po moskovskih ulicah. Da. tudi tu je armada, rdeča armada sicer, ali armada vendarle. Postavljena danes, da čuva sovjetsko republiko, a postavljena tudi in za gotovo tudi. da zmagoslavno ponese rdeče zastave čez široke a še vedno preozke meje ruske države in dovede stvar socijalne revo'ucije do zmage.
Rusom je pritrdila Nemčija. Kako bi mogla drugače. Berlin vidi danes oborožen svet okrog sebe, svojo silo pa vidi vezano po mirovnih določbah, ki ji onemogočajo organizacijo lastne armade. Kako ne bi nemška diplomacija brez pridržka akceptirala ruskega predloga, če Nemčija ne sme imeti svoje vojske v starem stilu, zakaj bi jo imela ostala Evropa. A kdo bi mogel pri tem verjeti, da si Nemci, ako vzamemo za primer Stresemanna in njegove prijatelje, ne bi želeli vojaških parad po berlinskih ulicah, zlasti ko se dado te parade tako koristno porabiti za argumente v odločilnih_ trenutkih! Ali taktika veleva drugače in zato je oboroževanje nekaj hudega in zato gospoda ne mara kislega grozdja.
Tudi Turčija se je pridružila ruskemu stališču. Tudi razumljivo; ogroža jo militarizem evropskih mejašev. ki so ji nevarni le. če razpolagajo s svojimi neštetimi divizijami, tanki in avijoni, sicer pa prav nič.
Razorožitvena ideja bo seveda propadla. Moderna Evropa ne more drugače. kakor da jo zavrže; preveč nasprotuje njenemu pojmovanju mednarodnih običajev. Seveda je to oficijelna Evropa; v najboljšem slučaju se bo odločila ako bomo imeli izredno srečo, za nekako omejitev oboroževanja, za proporcionalno oboroževanje, kakor so to imele nekdaj dogovorjene maritimne države.
Mi imamo prijaznega soseda, ki stavi vse svoje šanse na smodnik in vojaško tehniko. Ta se ne bo razoroževal, ker sodi. da je na pragu velikih imperialističnih avantur, ki bodo obnovile dobo cezarjev. Kaj bi ta naš sosed brez armade! Mi pa imamo obilo, pre-obilo r>osla v svoji notranjosti, imamo dolžnost pred bodočnostjo in preteklostjo, da se konsolidiramo na znotraj. Pacifistično stremljenje bi se zelo ujemalo z našimi interesi. Toda —
Toda v Ženevi odločajo drugačni faktorji. Ti faktorji pa so nam garancija, da je do splošne razorožitve še strašno daleč.
Srečen beg iz fašistične
Italije
Pomembni dnevi v Beogradu
Odločna in uspešna borba KDK za korekturo finančnega zakona. - Velik vtis Ijubjanske manifestacije. Vedno bliže spremembi režima
Pariz, 20. marca. g. Vodja italijanskih prostozidarjev, veliki mojster Domenico Fo-reggiani, ki je mislil, da je kot senator in kot znan jurist zaščiten pred političnimi preganjanji, je tajno zapustil Italijo. Svoj beg je že dalje časa pripravljal. Pobegnil je v Francijo. Njegovi politični prijatelji skrivajo njegovo bivališče.
Beograd, 20. marca, i. Danes popoldne je finančni minister razpravljal o vladnih amandmanih, ki so izzvali zlasti pri KDK upravičeno kritiko. Argumentom, ki so jih iznašali govorniki koalicije, se vlada v nekaterih prekri-čečih slučajih vendarle ni mogla upreti in se je koaliciji posrečilo doseči nekaj reparatur. Z veliko pažnjo so bila zlasti sprejeta izvajanja poslanca g. doktorja Žerjava, ki je dosegel tudi nekaj uspehov, o katerih poročamo na drugem mestu. Doslej so sprejeti amand-mani nekaterih ministrstev, med katerimi so kritiko najslabše prestali amandmani notranjega ministra dr. Korošca. kateremu so njegovi uradniki sestavili predloge, ki so jih govorniki koalicije brez izjeme raztrgali deloma kot nesmiselne, deloma pa kot nemogoče in protizakonite. Zaključni govornik koalicije dr, Svetislav Popovič je upravičeno zahteval od mirftstra doktorja Korošca, naj takoj odredi disciplinarno postopanje proti uradnikom, ki so mu sestavili amandmane in ga tako težko blamirali.
Pri ministrstvu prosvete se je koalicija zlasti protivila ponovni redukciji subvencije za mariborsko gledališče, ki je zaradi nerazumljive vladne brezbrižnosti za nacionalne interese na severni meji, sedaj pred katastrofo. Med ironičnim smehom koalicije je poslanec g. dr: Kramer od ministra Grola zahteval ugotovitve, da je redukcija mariborskega gledališča sklenjena s pristankom SLS, češ da ne bo pozneje zopet ugovora, da je bila v finančni zakon vtihotapijena, kakor se je to lani trdilo o zloglasnem členu 82.
Ravno tako se je koalicija zavzela za ohranitev, odnosno izpopolnitev gimnazije v Murski Soboti, kar je iz naci-jonalnih vidikov velike važnosti. Minister se ni hotel obvezati, izgleda pa. da je uspeh vendarle dosežen. Tudi v nekaterih drugih, specijelno slovenskih zadevah, ki jih zagovarja koalicija v finančnem odboru, se bo morda dalo doseči remeduro in preprečiti največje zlo. kar se bo pokazalo že tekom ju-
trišnjega dne. ko finančni odbor zaključi debato o finančnem zakonu in amandmanih.
Zaradi teh vprašanj je danes tekom seje finančnega odbora poslanec doktor Kramer razpravljal s posameznimi ministri, zlasti z ministrom financ.
Politični krogi stoje tudi danes še pod vtisom grandijozne ljubljanske manifestacije, kateri, se pripisuje velik pomen, ker je ljubljanski zbor nedvomno dokazal, da stopa tudi Slovenija v tabor KDK. Komentarji ki so jih prinesli včeraj beograjski listi, se danes podčrta-vajo v vseh parlamentarnih krogih. V vrstah KDK vlada veliko zadovoljstvo nad potekom ljubljanskega dneva in splošno se priznava, da je ljubljanski shod tako po svojem aranžmanu kakor po svojem poteku in po resnosti, s katero so se v Ljubljani tretirala vsa politična vprašanja, znak prireditve, kakršne ne bi zmogla nobena druga politična orgamzacija. Poslanec g. dr. Kramer je bil od poslancev koalicije in od predsedstva naprošen, da sporoči vsem. ki so pripomogli, da ie ljubljanski zbor tako sijajno uspel, najiskreneše priznanje in zahvalo vodstva KDK.
Politična situacija stoji v znamenju priprav za nov preokret. Splošno se sodi. da je sedanja vlada doigrala, le glede termina, kdaj bo izbruhnila kriza režima. a'i takoj po proračunu, ali šele po velikonočnih praznikih, obstojajo različna naziranja. Veliko pozornost je nocoj vzbudil demanti_ oficijelne agen-ture «Avala», ki odločno zanika vesti o predsto.eči revizije ustave. Neposredni povod temu demantiju je, kakor izve vaš poročevalec, dejstvo, da so vladni organi pričeli nam?gavat\ da gre pri reviziji ustave predvsem za novo ureditev vprašanja kraljevega namest-ništva. kakor da bi baš to vprašanje bilo pri nas aktualno. Sedaj se zatrjuje, da so informacie v tem oziru prišle iz vladnih vrst, tako da je bil g. Vuki-čevič prisiljen, da oficijelno demantira vesti o reviziji. Zatrjuje se, da bo ta najnovejša komplikacija še pospešila razvoj dogodkov.
Vlada odklanja preiskavo o korupciji s koruzo
Viharna razprava v Narodni skupščin!
Predlog KDK za preiskavo o vesteh glede sramotne korupcije pri nabavi koruze za gladujoče. — Razburjeni spopadi med Stenanom Radičem in ministrom socijalne politike
Beograd, 20. marca r. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo viharna. Na dnevnem redu je bil predlog KDK. naj posebna parlamentarna anketa ugotovi, koliko je resnice na tem, da se akcija za podporo gladujo-čih zlorablja v nečuvene korupcijske namene in da je bilo pri tem »zasluženih« okrog 15 milijonov Din. (Predlog smo objavili že včeraj.) Kakor je bilo pričakovati, se je vlada ustrašila preiskave in predlog odklonila, kar je v javnosti le še bolj utrdilo vtis, da obtožbe niso brez podlage.
Seja se je pričela ob 10. Po običajnih formalnostih je finančni minister predložil skupščini celo vrsto novih amandmanov, predsednik pa je sporočil, da je bivši minister pravde dr. Su-botlč radi imenovanja za predsednika kasacijskega sodišča odložil svoj poslanski mandat.
Nato je pričela razprava o nujnem predlogu KDK, ki ga je utemeljeval poslanec g. Pavle Radič. Govornik je konstatiral, da se je nakupilo žito v Runruniji mnogo dražje, kakor bi se dobilo pri domačih trgovcih. Pri razdelitvi hrane se tudi ni delala nobena razlika med gladujočiimi in med onimi, ki trpe poma-ijfkanje, dasi sta to dva popolnoma različna pojma. Vrhu tega pa so se vršile še razne zlorabe, tako da se je pri vsakem vagonu »zaslužilo« po 3500 Dim, dočim bi bili domači trgovci dobavili žito najmanj za 10% cenejše.
Stepan Radič: »Sprejmite anketo. Kdor je proti anketi, je lopov.«
Predsednik dr. Perič poziva Radiča k redu, minister socijalne politike pa se čuti s tem užaljenega m ogorčeno zavrne g. Radiča: »Jaz nisem lopov, g. Radič, ohranite ta izraz za se.«
Stepan Radič: »Pred vsem narodom in pred vso Narodno. skupščino vam povem v obraz: Če ne sprejmete ankete, ste lopov in zaslužite, da pridete na vešala
Minister Čeda Radovič: »Jaz sem pošten človek. Dovolj je vaših govorov. Mi ne moremo več preko vaših i iemu proračuna odšla na velikonočne počil-žalitev.«	' nite, ki bodo trajale najmanj do 20. aprila.
Stepan Radič: »Vaših zločinov je preveč. Lopov!«
Čeda Radovič razburjeno plane po-koncu: »Kdo je lopov. Jaz sem pošten človek. Ne imenujte me lopova. Vi ste lopov, g. Radič.«
Stepan Radič: »Lopov ste, če ne sprejmete ankete, ki jo predlagamo.«
V prerekanje so se vmešali tudi ostali poslanci, tako da je zavladal v dvorani takšen hrup. da je moral predsednik sejo končno prekiniti.
Tudi med odmorom se je prepir nadaljeval. Po zopetni otvoritvi seje, ki se je nadaljevala še vedno med splošnim prerekanjem, je povzel besedo minister Čeda Radovič in izjavil, da anketa ni potrebna, ker odbor ministrstva socijalne politike doslej sploh ni še ničesar nabavil.
Stjepan Radič: «Sprejmite anketo, če imate čisto vest.*
Čeda Radovič: «Od vas niti ne zahtevam, da me imenujete poštenega človeka.»
Nato je povzel besedo zemljoradmk Vo'a Lazič ki se je pridružil predlogu KDK in zahteva anketo, ki jo smatra spričo težk h obtožb za nujno potrebno, da ugotovi. ko'iko j'2 na tem resnice. V ostalem pa ie naglašal. da je sedanji režim dovedel tako daleč, da troe ]>o-manikanje tudi nekoč najbogatejše pokrajine.
Minister socijalne politike je ponovno izjavil, da odklanja anketo, nakar je tudi vladna večina pri glasovanju predlog KDK odklonila.
Stjepan Radič je po objavi rezultata glasovanja obrnjen proti ministru ogorčeno zaklical: «Vidite da ste lopov, ker se niste upali soreieti naše ankete.»
Prihodnia seja Narodne skupščine bo jutri dopoldne.
*
Beograd. 20 marca. p. Muslimanski poslanci so danes odpotovali na svoje domove, kor prične v retek veliki muslimanski praznik bajram. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov, bo Nnrodna skupščina takoj po spre-
Razorožitvena debata v ženevi
Nemčija in Turčija podpirata ruski predlog, ostala Evropa pa je
rezervirana
Ženeva, 20. marca, s. Na popoldanski seji pripravljalne razorožitvene konference so govorili zastopniki velesil. Kakor je bilo pričakovati, so vsi zavzeli stališče proti ruskim razorožitvenim predlogom.
Za Italijo je govoril general Marinis. za Francijo grof Clauzel. za Anglijo pa lord Cushendun, ki je ostro kritiziral politično stališče sovjetske vlade ter izjavil. da gre komisiji samo za proučevanje onega, kar bi bilo praktično neizvedljivo. Razorožitve, kakor jih zahtevajo Rusi, so praktično neizvedljive. Po njegovem mnenju predstavljajo ruski predlogi le zavedno sabotažo Dru-
štva narodov.
Lord Cushendun je opozarjal na delovanje komunistične internac jonale pri raznih incidentih v zadnjih sedmih letih, pri katerih so Rusi vedno nastopali kot saboterji. Izrazil ie bojazen, da bo po ruskih razorožitvenih pred ogih glede oboroženih policijskih sil rezultat ta, da bo Rusija z ozirom na svoje število prebivalstva in svojo velikost dobila tako policijsko silo, ki bi v gotovih okoliščinah mogla postati nevarna Poljski in drugim sosednjim državam. Predlagal je Litvinovu. naj se po vzgledu ne-oborožene varnostne poiicije odpravi vsaka oborožena policija.
-ise-
Angleški pogoj za znižanje z Nemčijo
London, 20. marca, s Bivši nemški zuna* nji minister dr. Kiihlmann je približne že dva tedna v Londonu. Stopil je v zvezo z gosp. darskimi in političnimi krogi, da bi jih pridobil za nemško*angleško zbližanje Njegova prizadevanja so v londoiisk:h me« rodajnih kro«h sprejeli simpatično, ven* dar pa opozarjam, da je mogoče zbližanje med Anglijo in Nemčijo le tedaj, ako bi prišlo do zbližanja med Francijo in Nem* čijo.
Orijent in Anglija
London, 20. marca s. Sir Alfred Mon<J, ki se je pred kratkim vrnil iz Orijenta, je nastopil za popolno, preorijentacijo angle* ške politike na vzhodu. Izdelal ie več prak* tičnih predlogov. Med drugim priooroča, naj ne bi bil v bodoče Egipt, temveč Pale* st^na središče angleške vzhodne politike. Egpt bo vedno ognjišče nemirov za An* glijo. Židje v Palestini pa bodo slejkoprej zastopali in branili evropsko stališče. Mond priporoča, naj bi se Palestini dovolilo ve* I i ko posojilo za obnovo.
London, 20. marca. be. Odposlanec zu= nanjega ministrstva Gilbert Clayton je odpotoval v Arabijo, da se pogaja z Ibn Saudjm glede odredb proti vpadom Vaha* bitov v iraško ozemlje.
Tudi nova egiptska vlada za popolno neodvisnost
Kairo, 20. marca, s Novi ministrski predi sednik Nahas paša ie v zbornici podal vladno izjavo, ki veli med drugim, da vla* da ne priznava nobenih aktov, ki naspro* tujejo popolni neodvisnosti Egipta ali pa pravicam Sudana. Glede nedavnih angle* ško=egiptskih pogajanj, je ministrski pred* sednik izrazil svoje obžalovanje, ker se ni mogla najti podlaga za dogovor Ker pa Je egiptska vlada dokazala svojo dobro voljo, bo gotovo prišlo do dogovora, ki bo varo* val neodvisnost Eg pta in angleške intere* se. Nahas paša je zagotavljal inozemce, da bodo varovane njihove pravice.
Nacijonalisti so stavili predlog, naj se debata o politiki vlade odgodi za en teden, Nahas paša pa je zahteval, naj se debata takoj vrši. nakar so nacijonalisti umaknili svoi predlug Zbornica ie nato sprejela predlog in izrekla vladi zaupanje.
Nobile pred poletom na severni tečaj
Rim, 20. marca. g. General Nobile je ostal danes 22 ur v zraku, ter je končno pristal v Milanu. V vojni luki v Spezziji so se danes zbrali zastopniki vojaških obla* sti in posadka pomožnega parnika «Citta di Milano«. ki bo spremljal Nobila na nje* govem potovanju na severni tečaj. Jutri odpluje Citta di Milano s posadko 129 mož profi Spifzbergom.
Rim. 20. marca. g. General Nobile je svoje priprave za ekspedicijo na severni tečaj končal v toliko, da je termin za njegov start določen med 25. in 30. aprilom. DO tistega časa bo matična ladja za letala že dospela na Spitzberge. Nobile bo najbrže 7. aprila pristal v Seddinu na Pomerjanskem, kjer bo zrakoplov <Italia» ostal približno 14 dni. Pogajanja med italijansko in nemško vlado so imela popoln uspeh. Nemška vlada je obljubila generalu Nobilu vso svojo pomoč. ICO mož konjeniškega polka v ?Stolpu> bo na razpolago Nobilu <Italia» bo napravila več poskusnih voženj nad Severnim morjem.
Mussolini zadovoljen z italijanskimi klerikalci
Rim. 20. marca. s. Ministrski predsednik Mussorni je danes sprejel člane katoliškega nacijonalntga centruma pod vodstvom dr* žavnega podtajnika v pravosodnem mini* strstvu Gentilija. Mu9soFni ie izrazil svo* je zadovoljstvo nad potekom kongresa ter ie povdarjal, da izhaja jasno iz rezultata, da je pristanek naciionalnega centruma fa* šizmu zvišen nad v^ak:m dvomom. Glede sklepa kongresa o odnosa iih med sveto sto* lico in državo ie iziavii Mussolini, da mu jc zelo ugajal možati optimizem, ki so ga izrazili na kongresu. Ministrski oredsednik se je zelo prisrčno poslovil od navzočih, ter i;m d '1 nalog naj sporočijo vsem čla* nom katoliškega centruma niegove pozdra* vc in izraze njegove simpatije.
Avstrijski dolgovi Ameriki
\Vc?hington, 20. marca, g Predsednik Coolidg- ie priporočil kongresu naj stori zakonodajne mere, ki bodo Avstriji omo* gočale, da bo svoie povoine dolgove Ame* riki furdirala na isti način, kakor se je to rg"d lo v dogovorih med Avstrijo in dru* gimi državami
Delo čsl. parlamenta
Praga. 20. marca. h. Poslanska zbornica je danes pričela debato glede odobritve končnih računov iz leta 1926. Zaostanki na davkih znašajo nad 2 milijardi. Pri oddaji premoženja je bilo vplačano za 4 milijarde manj kol je bilo predvideno. Na drugi strani je bil proračun na več krajih prekoračen za visoke vsote.
Senat je imel dve kratki seji Na prvi so razpravljali o imunitetnih zadevah, na drugi pa 30 zakonske predloge iz zbornice dodelili posameznim odsekom.
Praga, 20. marca. h. Po uradnih objavah se je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Švehle izboljšajo. Predsednik republike se bo prihodnji teden preselil v Lano. V Prago bo prišel !e po potrebi.
Jugoslovensko predavanje v Pragi
Praga, 20. marca. h. Nocoj je imel jugo* slovenski vojaški ataše polkovnik Nedeli* kovic javno predavanje o temi »(Zmagoval* na ofenziva srbske vojske na solunski fron* ti leta 191S». Predavanju je predsedoval minister Hodža. Predavanju ie prisostvu* valo izredno veliko občinstva.
Čsl.-poljska trgovinska pogajanja
Praga, 20. marca. h. Po zadnjih vesteh iz Varšave se pegajania med Poljsko in Češkoslovaško zelo zavlačujejo. Zdi se, da bodo trajala še precej dolgo in da bodo če* škoslovaški delegatje pr šli v Prago po n >* ve instrukcije. Agrarni listi povdarjajo, da je izvoz svinj iz Poliske na Češkoslovaško bil od 1. januarja zelo velik. Izvozilo se je namreč 174.000 svini. To dejstvo je povzro* čilo v agrarnih krog h precejšnje razbur* jenje, zlasti ker se carina ne računa na ki* logram, temveč po kosih.
Fašistična jnstica
Rim, 20. marca. o. Pred posebnim tribu* nalom za zaščito države sta se danes vršili obravnavi proti dvema delavcema, cbtožc* nima, da sta snovala zaroto proti državi m širila komunistične ideje. EcLn je b.l ob* sojen na pet, drugi pa na dve leti ječe.
Tribunal je snoči zaključil proces proti komunistom iz južne Italije, obtoženim, da so pripravljali vstajo proti sedanjemu re* žimu. Od 39 obtožencev je tribunal obso* dil 29 na ječo od 2 do 10 let Skupno jim je prisodil preko 130 let ječe. Med obse* jenimi je tudi bivši poslanec Lo Sardo, ki je d ob i i 8 let ječe.
Proslava Ibsenove stoletnic v Oslu
Oslo, 20. marca. g. Ibsenove svečanosti so danes dosegle svoj višek ob pesnikovem grobu. Na grobu ie bilo velikansko število vencev s trakovi v barvah vseh narodov. Najprej so diiaki Osla zapeli dve pesmi, nakar sta predsednik norveškega parlamen* ta in zastopnik Ibsenovega rojstnega rnc* sta Sviena položila vence. Njima so sle* dili delegati 21 narodov Svečanosti so se nato nadaljevale na univerzi. Štirje inozem* ci, ki imaio velike zasluge za proučitev Ibsenovih del, in sicer en Anglež, en Fran* coz, en Finec in en Nemec so bili imeno« vani za častne doktorje univerze v Oslu.
General Sikorski suspendiran
Varšava. 20. marca. g. Vojni list objavlja vest, da je bil general Sikorski, dosedanii poveljnik Ivovske armade odstavljen. Ta suspenzija Sikorskega. ki je bil, kakor znano, tudi ministrski predsednik, je v političnih krogih izzvala veliko zanimanje. Sikorski je bil že več let v opoziciji proti Pilsud-skemu.
Odmev fašističnih preganjanj v Ameriki
lVashinp;ton. 20 marca. g. Posebni poro« čevalec «Chiccgo Tribune«, ki se je vrn i z daljšega potovanja iz Južne Tirolske, iz* javlja, da obtožbe poslanca dr. Kolba prtw ti fašističnemu go^podstvu na Južnem Ti* rolskem niso pretirane. Navedel je v svo* jem članku celo vrsto podrobnosti. Mnogo ameriških listov ponatiskuje to poročilo.
Poostritev poljsko-nemških odnošajev
Berlin. 20. marca. g. Danes je dospelo semkaj besedilo nove poliske obmejne na« redbe Po po!uradnih izjavah pomeni ta naredba zaradi svojih rigoTozrh določb iz* redno poostritev nemško^poljskih odnoša* jev.
,3
Slovenske zadeve pred finančnim odboroir
Ebspresna razprava o amandmanih. - Krivična razdelitev davkov. ~~ Orožniški upokojenci - Za deiazmožnost občinskih zastopov naših mest. - Klerikalci odobravajo redukcijo mariborskega gledališča. ~~ Gimnazija v Murski Soboti
Beograd, 20. marca p. Plenum fin. odbora je danes popoldne nadaljeval razpravo o fin. zakonu. V debati je prvi govorii poslanec Jjraj Demeuovič, ki je pri čl. 48. fin. zakona zahteval, nai se razdelitev kredita 30 milijonov dinarjev, določenega za pospeševanje vinogradništva, izvrši sporazumno s finančnim odborom in se izdela v to svrho pravilnik. Finančni minister je ta predlog sprejel.
Pri čl. 64. je poslanec Demetrovič zahteval, naj se prvotni predlog, da se prestopki pa zakonu o tobačnem monopolu oproste do 31. marca 1927 izpremeni v toliko, da se ti prestopki oproste do 31. marca 1928. Finančni minister je tudi ta predlog spreiel. Nadalje je zahteval posl Demetrovič, naj se opioste tudi kazni za ostale monopolske prestopke, kakor n. pr. pri kuhanju žganja. Finančni minister se ni izjavi o tem. a je pričakovati, da bo tud; ta predlog sprejet. Pri čl. 66. je posl Demetrovič kritiziral, ker se z njim podaljšuje veljavnost člena 179 finančnega zakona iz leta 193^/27, ki jamči nagrade davčnim uradnikom, ako iz-tiriajo do 90 % predpisanega davka, ker se 5 to določbo silijo uradniki, da priviiaio davčni vijak in pritiskajo na narod Pri členu 67, ki govori o dohodnini, je posl. Demetrovič povdarjal, da ie treba pri tem upoštevati dve stvari: 1) dohodnino samo na sebi, ki jo je treba ukiniti s 1. januarjem 1928, in 2) določbe v tem členu. Zahteval je, nai se določba, po kateri se lahko od 1. 1925 do danes vlože pritožbe proti previsokim odmeram davkov, spremeni v tr':Vo. da se Ishko te pritožbe vlagajo za dobo od 1 1919 do danes v svrho zmanj. čania odmere previsokih davkov Posl. De-netrov:č ie pri tem znova dokazoval po. trebo odnrave dohodnine ter ie v to svr Io navajal številke ki dokazuiejo potrebo znanjšanja davčnih bremen v krajih, kjer dohodnina obstoji Navedel je, da se ie
vplačalo neposrednih davkov
od 1. januarja do 31. decembra 1927 z vsemi dokladami ter in val id.sk'm in komor, skim davkom skupno 1.637.801.287 76 Din. Od teta odpade na Srbijo 411.404.620 Din, torei 25.1 % ali na enoga prebivalca 95 Din. Bo-na in Hercegovina plačata 215.267.005 Din ali 13.1 %, oziroma na enega oreb:vaf_ ca 114 Din. Dalmacija plača 49.213.627 D n ali 3 %, oziroma na enega prebivalca 79 Bn. Hrvatska in Slavonija plačata 340 milijonov 213.633 Din ali 20.08 % oziroma 146 Dm na	prebivalca Slovenija ie pla-
čala 218 621003 Din ali 13.3 % odroma na enoga prebivalca 207 Din. Voivodina je p!?ča!r) 403.06? 108 Din ali 24.70 % oziroma ra ene-*a prebivalca 225 Din. Povprečno pride na enesa pr&b'va'ca v vsej državi neposrednih davkov 142 Din. od tega zneska oa plača Srbija samo 67 % ozirom? za 33 % premalo Ako b' bila obremenitev črnka, b' morala Srbija doplačati še 203 r>'!iioy m.265 Din. Če bi 'e va po vsej državi plačevali neposredni davki v višini 9^ Din na osebo kakor v Srbiii. bi celokupna vsota neposredni davkov znašala ie 1.141,645.685 D:n. kar pomeni, da so r-ečan^ki kr??' v razmeri« napram Srbii" in C fOri nVčati 496,156.231 Din predeč.
Uradniški d^vek znrša fi5.06fi. 753.49 Din. o'.» česar ie -lačala Srbija le 26.394.655 Din cz:roma 40 %.
rv' Poslovnega davka, v zn?ša skupno 1^373.144 Din. ie SrbMa plačala samo 33 m:';;onov 942.427 Din, oziroma samo 18.31 od- tork ov.
^d davka na roč*o de'o. ki znnša 33 m:1i'o"nv 843*45 5* D;n. ie ^rbiia plačala Ie ?.?33fV>r) H-:n oz'roma 6.6 % 7 a oosl Demetrov:č°m ie govoril mmi. ra kmetijstvo Stankovi ki je spreiel r -V-i^-p Demetrovičeve predloge, nato pa je dobil besedo
posl. dr. Žerjav
V	svoji kritiki vladnih amandmanov je imprej izjavil, da ne nasprotuje čl. 36a, s katerim se vlada pooblašča da uredi kupovanje. prodalo in plačevanje državnih obveznic, vprašal pa je, kaj je z drugimi vrednostnimi papirji. Prečanom se delajo ve'ike nepri ike pri izplačilu kuponov srbskih državnih obveznic iz 1. 1881 ter se jim re občujejo obresti bivših avstro-ogrskih rsnt. ki so last naših državljanov, čeprav je bilo tn> z mirovno pogodbo urejeno.
Dr Žerjav predlaga dalje amandman za izpiačiiO pri^nanic, ki so bile izdane povo-com zamenjave kronskih novčanic. Ta amandman se glasi: »Puznauice, izdane povodom zamenjave kronskih novčanic, se zamenjajo z obveznicami z 2% obrestova. njem in 10% amordzacijo od 1. aprila leta I9J8. dalje. Pravilnik o tej zamenjavi izda finančni minister v roku treh mesecev. Priznanice oziroma nove obveznice se spre. jemajo v nominalnem izno u od vseh drž. davčnih blagajn kot gotov denar za plačilo onih vsot državnih davkov daklad in obresti. ki se po določbi čl. 68. tega zakona p ačujejo v obrokih.«
Posl. dr. Žerjav je nadalje izrazil upanje, da bo uprava vojne odškodnine, ki je sedaj prenesena v finančno ministrstvo, postala cenejša in da bo tudi manj strankarska, kakor je bila doslej
V	zvezi s čL 60g, ki govori o monopolu soli, je naglašal govornik, da je sicer dober, treba pa ie dati prodajalcem na drobno več zaslužka.
Dr. Žerjav je dalje naglašal, da smo v inozemstvu zelo slabo zastopani pri tožbah tujcev za odškodnino pri sekvestriranih -posestvih. Pri mednarodnem sodišču v Haagu smo izgubili dve pravdi, ker nas je zastopal neki gospod, ki je za ta posel povsem nesposoben. Sedaj imamo izvesti še 100 takih pravd Če iih izgubimo, bodo finančne posledice za nas strašne. Zato prosi finančnega ministra, naj posveti tej zadevi vso pozornost Gospod, ki nas zastopa, ni sposoben braniti naših koristi zadeve pa so tako važne,, da jih je treba poveriti najboljšim strokovnjakom. Treba si je vzeti za vzgled samo Rumunijo, ki v tem oziru zelo dobro dela, ker ie poverila zastopstvo svojih interesov dobrim strokovnjakom in je zaradi tega v pravdah pred mednarodnim sodiščem tudi dosegla že lepe oisipehe.
} Nadalje je dr Žerjav opozoril na veliko ' škodo, ki jo ima država od razdeljevanja brezplačnih cigaret in cigar, katerih vrednost znaša okoli 100 milijonov. Zahteval . je, nai se s posebnim pravilnikom predpiše, kdo ima pravico do breziplačnih cigaret, zato naj se trafikantom poveča provizija. V j mnogih krajih so veliki kapitalisti prevzeli veleprodajo tobaka in tobačnih izdelkov, sami pa ne vrše posla in oddajajo veleproda. jo v podnajem. To ie škodljivo in je treba določiti da vrše veleprodajalci tobaka prodajo osebno V to svrho je predlagal na. slednji amandman:
»S 1. aprilom 1928 se ustavlja brez razlike izdajanje brezplačnega tobaka oziroma cigaret in cigar državnim iuukcijonaijem in drugim osebam. Izjeme naj predpiše finančni minister z novim pravilnikom v soglasju s finančnim odborom. Prodajni odstotek (provizija) naj se trafikantom poveča z istim dnem na 8%. S pravilnikom, ki ga ima finančni minister izdati naikasneje v roku treh mesecev po objavi tega zakona se imaio določiti predpisi, ki bodo zagotovili prvenstvo vojnim žrtvam za pridobivanje trafik in tudi možnost, da morejo dobiti v zakup glavna skladišča tobaka. Z 3stim pravilnikom je treba omeiiti število malih prodajalcev tobaka v razmerju s številom konzumentov. dotičnega rajona. Nik-do ne more Imeti veleprodale tobaka, kdor sam v dotičnem kra'u ne vrš? tega posla« K čl 70. odst. 3. ki govori o davčni prostosti novih hiš. ie predlagal dr Žerjav amandman, po katerem se imaio dodati besede- »Oprostitev novih hiš po tei določbi velja od 1 ianuaria 1926 za davek na hišno najemnino z vsemi državnimi dokladami«. Ta določba se nanaša na vse državne davke z vsemi dokladami katerih se oprošča-jo nova poslopja za dobo od 1 ran. do 31. marca 1927 ki ie predstavljala vakuum v davčni oprostitvi novih zgradb zaradi po-grešne interpretaciie zakona.
Posl. dT. Svetislav Popov i 6 ie pri čl. 10 a očital finančnemu ministru, da ne uvede Izenačenja finančne administracije. To
je bilo obliublieno in ie tudi potrebno, kar dokazujejo zlasti številke, ki iih ie navedel posl Demetrovič in ki kažeio kako različno se v posameznih pokrajinah oobiraio davki Zlasti ie to razvidno ori davku na poslovni promet Škodlitve posledice neizena-čene davčne administracije se bodo zlasti pokazale pri uvedb1' novega davčnega zakona Ako se izenačiio davki se mora izenačiti tudi davčna administracila. Finančni minister ie nato iziavil. da se gradivo za •'zenačenie finančne administraciie ureja in da bo v naikT3'šem času predložil tozadevni zakon Narodni skupščini.
S tem ie bila končana razprava o prvem poglaviu finančnega zakona, ki govori o pooblastilih za finančnega ministra. Predsednik dr Sečerov ie hotel, da bi se takoj glasovalo o tem poglaviu čemur ua ie opozicija nasprotovala, češ da ie treba dat? finančnemu ministru možnost da prouči od nje predlagane amandtnane. glede katerih je že iziavil, da ie mnoge oripravlien spre-ieti. Zaradi te zahteve ie b«1o glasovanie o prvem oddelku finančnega zakona res odloženo ter se ie tako' pričela razprava o drugem oddelku k; obsega
pooblastila za ministra pravde.
Posl. dr. Žerjav ie ostro kritiziral postopanje bivšega ministra pravde dr. Subotiča. ki re izdelal doslei naisiromašneiši proračun ministrstva pravde. Črtal ie cele partiie. fako da je ogroženo redno ooslovanie mnogih starih prečanskih sodišč, ki so tako zapostavljena da iim te onemogočena vsaka služba. Predlagal ie nai se oodališa veljavnost čl. 125 iz preteklega leta. nadalje, da se ukine čl 99 finančnega zakona, ki se nanaša na ietniške oazmke. Opozoril ie, da vrše tetnški pazniki izredno težavno službo in to trajno. zaradi česar ie umestno, da niso samo dnevniearii temveč. dq se iih prevede na s t opri io zvanfčnikov Bivši minister dr. Subotič ie iziavil. da tozadevni amandman sprejema, vendar oa ie nani pozabil.
Posl. dr. Žerjav se ie tooln zavzel tudi za s 1 u ž i t e I i e. ki vrše rlasti v Sloveniji važno eksekutivno službo in za katere je zahteval, nai se prevedeio na stopnjo zvanierokov. Minister ie v načelu pristal na to zahtevo.
Nadalje ie posl. dr. Zeriav predlagal imnadman za IzboPšanle sodnih zaporov,
za katere so krediti povsem nezadostni zlasti v Bosni. Dalmaciii in Slo ven in. Ta amandman predvideva ustanovitev posebnega fonda v katerega se steka io presežki režtie in drugih dohodkov sodnih zaporov Ta fond nai se porabi za gradbo novih ter izboljšanje že obstojih sodnih zaporov obenem pa trd* za izbolišanie položaia obsojencev. Minister pravde jfe tudi ta amandman spre'el.
Nadalje ie posl. dr. Zeriav opozoril na Brežice, kier sploh ni sodnih zaporov Zlasti neprijetno ie tudi de?stvo. da ni zaporov v obmeinih krafh Krivci finančnih prestopkov se vodno k okrožmm sod:ščem ter znašaio transportni stroški mnogo več. kakor bi veliali zapori. Poslanec dr Zeriav ie predlagal končno tudi amandman v prid zhotišanra preiemkov oazniškega in kaznil-niškega osobia. pr? čemer ie mnrster pravde iziavil, da bo proučil, v koliko obstoja za to finančna možnost.
Nato ie "povzel besedo zemfioradmk g. Vola L a z i č. Med nlegovim govorom ie prišlo do ostrega prerekanja med ministrom pravde in oooziciio ki mu ie očitala par-tizanstvo Minister pravde V u 1 i č i č Je zatrieval. da gre le za premestitve po služ-leni potrebi. Oooziciia ga ie zavračala, češ da se partizanstvo ki ga izvaia vlada, za-govaria vselei s službeno potrebo. V nrečanskib krafh se odpušča uradništvo. mesto niega oa postavliaio Srbtianci. Poslanec Košttfič ooozaria n a razmere v Le-ooglavi nri Zagrebu, kier so vsi kaznilniški pazniki SrbH?<nci.
S tem ie bfla tudi razprava n pooblastilih minis^tvu pravde zaključena in na vrsto so prišl*
pooblastila ministrstva prosvete
Vsi govorniki so obsoiali redukcijsko p* litiko vlade, ki demontira ne samo nov ustanovljene ampak tudi že desetletja ob stoječe srednješolske zavode. Zemljoradn Voja L a z i č je predvsem zahteval garat cije za to. da bo vlada mesto ukinjen srednjih ustanovila strokovne šole. Dr. Ča kovač je obravnaval prosvetno politiko programatične strani in oovdarial. da re dukcija sredniih šol nikakor ni potrebni Pač Pa bi bilo numo potrebno, da posveč vlada večjo oažnro šolskim prostorom, ki s ponekod skramo nehigiienični.
Dr. Žerjav se ie v svoiem govoru topl< zavzel za ohranitev mariborskega gledali šča povdariaioč veliko kulturno vlogo, k jo vrši ta ustanova ob državni in narodn meji. Mariborsko gledališče beleži kljul malenkostni podpori, ki io ie uživalo dosie' zelo lepe uspehe. Govornik apelira n« pro svetnega ministra, nai upošteva naciioralr značai mariborskega gtedališča in tamoš nie posebne razmere.
V svojem govoru se le dr. Zeriav bovjl ? vprašanjem redukcij srednjih šol in izrazi' svoje zadovoljstvo; da ie minister vendarle umaknil zloglasni člen 44. ki govori o redukciji fakultet. Posebno se ie dr. Žeria\ zavzel za ohranitev gimnaziie v Murski Soboti kier igra ta zavod v nacilonalneir živlieniu izredno važno vlogo. Gimnazija ie imela doslei 7 razredov, te oa reducirana na 4 razredno Peti. šesti in sedmi razred vzdržuje sedai. prebvalstvo samo. Apeliram na ministra, da to redukciio popravi in predlaga tozadevni amandman.
Minister prosvete g Grol ie v svojem odgovoru naglašal, da ie vorašanie gimnazije Ie provizoričrto in da bo v naikraišem času predložen skupščini zakon o sredni-ih šolah, s katerim bo to vorašanie definitiv-no^ ureieno. Iz inozemskega oosoiila ie določenih 100 milijonov Din za popravila obstoječih in zgradbo novih šolskih poslopij
Stjepan Radič; Provizlia od tega posoiila znaša 390 milijonov, a za prosveto imate komaj eno četrtino te provizije.
Minister Grol ie nato govoril o gledališčih in povdarjal, da mora okrnitev mariborskega gledališča pač nadomestiti ljubljansko gledališče. Maribor nai obdrži dramo, z opero Pa nai liubliansko gledališče redno gostuje v Mariboru.
Dr. Kramer: To bo stalo mnogo več, kakor če ostane v Mariboru neokrnieno gledališče.
Pribičevič: Upoštevajte vendar nacijonalne razloge in pustite Mariboru popolno gledališče.
Dr. Kramer: Ali so vaši zavezniki, slovenski klerikalci, pristali na to redukcijo, da ne bodo pozneie zonet trdili, da ie bil ta člen v zakon vtihotaplien.
Minister Grol: Da. tudi oni so na to pristali.
Glede redukcije gimnaziie v Murski Soboti je minister Grol iziavil. da bo voošte-val razloge, ki jih je navedel g. dr. Zeriav Ln vprašanje temu primerno uredil.
Dr. Kramer: Čemu potem sploh reducirate?
Nato Ie sledila razprava o
pooblastilih ministrstvu za vere.
V debati so govorilj minister ver Milan «Si-monovič. Andriia Radovič in Voia Lazič. Glavna debata se ie vrš la o vorašaniu ločitve cerkvenega in državnega premoženja v Črni gori. Nato je prišlo na vrst«
ministrstvo notranjih zadev.
Ker dr. Korošec ni bil navzoč ie opozicija proti temu protestirala in iziavila, da ne dopusti razprave v niegovi odsotnosti. Vladni pristaši so nato nuino pozvali dr. Korošca na sejo. nakar se ie pričela razprava.
Nato je posl. dr. Žerjav kritiziral pooblastila nofcraniega ministrstva, predvsem pooblastilo čl 115a, da se potom uredbe izpremenijo in dopolnijo neke odredbe zakona o orožn'škem pokojninskem fondu. Pooblastilu samemu ne ugovarja, čeprav bi bila ureditev petom zakona boliša Kritizra pa oba pristavka k temu členu, ki sta nejasna in zato opasna. Prvi pristavek določa, da prejemki orožnikov ne smejo presegati kred'tov, odobrenih v dosedanjem proračunu in da se morajo urediti »na podlagi sedanje razdelitve«. Kaj naj to pomeni? Ttidi drugi pristavek. ki govori, da se morajo odredbe o po-kojninah izpremeniti tako. da se izenačijo prejemki z ostalimi državnimi uradniki, ni jasen. Al' nai bodo orožniki izenačeni s prejemki civilnega uredništva, ali z uradn'štvom po zakonu o ustroju vojske in mornarice? Treba bi bilo jasno povedati, kaj se želi. Orožniki sami žele. da bi bili izenačeni z vojsko Tako pa bodo z novo uredbo ustvarjene nove skupine orož-niških upokojencev To ni smiselno in pravično Med upokojenci bi se razvila na ta način zavist in medsebojno očitanje. Najboljše bi bilo, da minister obdrži samo pooblastilo za novo uredbo in nai potem z uredbo to pereče socijalno vorašanje uredi v zadovoljstvo vseh prizadetih
Nato ie posl. dr Zeriav kritiziral čl. 117v, s katerim se pooblašča notranje ministrstvo. da sme naložiti občinam, kjer se na. hala državna poFciia do'žnost prispevati k Izdatkom za to policijo To novo breme ne bo majhno. V kratkem bo prišel pred Na. rodno skupščino nov zakon o mestnih občinah in o občinah sploh: tedaj naj se uredi tudi vprašanje razmejitve državnega i.n občinskega delokroga. Tudi nimajo še državnega zakona o policiji. Nadalje ni lojalno, da se občine niti re vprašajo ter se j;m enostavno hočeio naložiti nova bremena. Dr. Zeriav ie pozval ministra, naj umakne ta amandman ter to vprašanje reš' z občinskim zakonom. «
Za deiazmožnost naših mestnih zastopov.
Posl dr. Zeriav }e govoril o amandman« kT)K, ki ga smatra za nujnega Razne naše rbčine imajo take statute, ki določalo poseben kvorum za gotove sklepe In seie občinskih odborov. Tako n. pr. odrejajo pred- •
oisi statutov avtonomnih mest v Sloveniji, ia je potrebna za reševanje gotovih važnih prašanj, kakor n. pr. za doklade, prisot-ost dveh tretjin odbornikov. Te določbe so e iz prejšnjih časov, ko so obstojali kuri-alni volilni sistemi in je bila potrebna pri-otnost dveh kurij, dveh razredov Sedaj mamo povsod uveden matematični proporc. V državi skoro ni občine, kjer b? ena stranka sama zase imela dvetretjinsko večino, da bi lahko sama delala Zato ta kvorum olče enkrat eno, drugič pa drugo stranko. Če polaga ministrstvo važnost na to, da bč. sveti delujejo v interesu splošnosti, bo dobrilo od govornika predloženi amand-oan. Ako pa bi vlada na to ne pristala, •redlaga nov konkretni predlog, ki se gla-i:
»Statuti mest Lfvbljane. Maribora, Celja i Ptuja se izpremene tako da odbori teh iest lahko skleoajo. ako seji prisostvuje olovica in en odbornik od resničnega šte_ ila odbornikov, kar se naj ugotovi začet-om seje Občinski odbor sklepa z večino ddan;h glasov Pri ennkem številu glacov e smatra, da ie pred'og odklonjen. Uki. 'iajo se odredbe navedenih mestnih sta. ■ttov ki nasprotujeio tem določbam.«
Dr Žerjav ie apeliral na ministra tudi v iteresu depolitizacije obč'nske politike, da prejme njegov amandman Nato ie posl dr Svetislav Pooovič kri-■ziral amandniane nr»tr ministra Zlasti se e bavil s č'enom 117ž s katerim hoče mi-lister dr. Korošec uvesti novo neenakost ned organskimi in srbinnskimf pnk^iina. -ni. Dočim ntečtile nolic lo v SrhM? država, •toče <» tem aman^manom prevaliti v nre-"JHtsk-h kra<lh to breme na mestne občine. 'Občine so itak že zelo obremenjene s tako Tvan'm orenešerlm delokrogom !n ie zato oesmiseino, navaliti 5im še nova bremena Govornik poriva ministra, nai ta člen sploh 'tmakne. V o";ta'em oa so vsi amandmani lotraniega ministrstva takšni, da b; moral ■ninister takoi odredit? preickivo prot; ur^d. -lik^m k? so mu iih podtakn:li Poslanec 1r Paoovič ie zlasti ostro kritiziral rsosto. oanje vlade, ki hoče s kratkimi amandmani. ki so popolnoma neiasni in zmpdeni, spremeniti v držav? ves pravn! red
Ko ie nosi Pn*povič končal svoi govor, se ie sn«fčn niegove uničujoče kritike snlošno oričakova'o, da bo notranji minister dr Koroše'* vsa i skušal zagovarjati svoie s+pUSFe Na splošno presenečenje pa ■»e ie dir Vorošec odreke' besed' . Tz rrničnnp-a polrv?9ia ga ie reš'l predsedujoči dr Sečerov ki ie <eio hitro zoVliiičil in sklica' prihodnjo za jutri popoldne ob 4.
Ureditev penzij za selske pismonoše
Lep uspeh posl. dr. Žerjava
Beograd. 20. marca. i. Minister pošte je sprejel amandman, ki mu ga je predlagal poslanec gosp. dr. Žerjav, s katerim se urejajo penzije poštnih provizijonistov (selskib pismonoš v Sloveniji in Dalmaciji). Sprejet je tega amandmana znači vsekakor velik uspeh. Zanimivo je, da ie bil kredit za te penzije predviden že v letošnjem proraču nu, da pa vlada ni poskrbela za izvršne odredbe, tako da je ostal kredit neizrabljen Tudi iz tega se vidi, kako pojmuje sedanji režim skrb za najnižje državne uslužbence S sprejetjem dr. Zerjavovega predloga je to vprašanje konfno rešeno in bo s tem mate-rijelni položaj težko prizadetih pismonoš znatno izboljšan.
Licitacija za telefonske kable
Beograd. 20. marca. p. Ministrstvo pošt je danes razpisalo licitacijo in objavilo pogoje za nabavo telefonskih kablov, za 800 mi-| lijonov Din. Licitacija se bo vršila 5. maja i v Beogradu. Gre predvsem za nabavo kablov ' za progo Beograd - Zagreb - Maribor - dr žavna meja s priključkom na avstrijski kabel Gradec - Dunaj.
Propa Kočevje-Vrbovsko
Beograd. 20. mrca p. Ministrstvo za promet je danes potrdilo tretjo licitacijo za oddajo del na progi Kočevje - Vrbovsko. ki jih bo izvršila ljubljanska gradbena tvrdka inž. Dukič.
Za boljšo prehrano
j so
vojaštva
Beograd. 20. marca. p. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine je stavil poslanec Pucelj sledeči nujni predlog:
<Narodna skupščina poziva vlado, da v roku 14 dni predloži skupščini nujni predlog o spremembi in dopolnitvi pravilnika o prehrani vojske, ki naj se izpopolni tako, da se doda dnevnemu obroku po dvakrat mleko in najmanj enkrat tedensko sir.»
Predlog, ki ga bo utemeljeval poslanec gosp. Puceljv stremi za tem, da se na eni strani izboljša vojakom hrana, na drugi strani pa otvori trg za mlečne produkte.
Avdijenca g. Vukičeviča
Beograd. 20. marca. p. Ministrski predsednik gosp. Vukičevič se je mudil danes popoldne v daljši avdijenci na dvoru.
Ameriško zlato za Italijo
Napolt, 30. marca. o. Prekooceanski par. nik «Roma», ki je včeraj prispel v tukaj« šnje pristanišče, je pripeljal za 2,900.000 dolarjev zlata, katerega je nakupila v Ame» riki država na račun emisijskega zavoda «Banca d' Italia*.
«Vlada» v Hamburgu
Hamburg, 20. marca (be.) Nova vlada je sestavljena iz socijalistov, demokratov in pristašev nemške ljudske stranke Glasom dogovora bo prvi župan do leta 1929 dr. Petersen, nakar prevzame županstvo soci. jaliet.
Telefonski promet med _Avstrijo in Jugoslavijo
Dunaf, 20. marca. s. Od 1. aprila naprej bodo v Času, v katerem je velik telefonski promet, namreč od 8. do 21. dovoljeni tu« ni v medkrajevnem prometu mesečni go» vari med Avstrijo in Jugoslavijo.
Aretacije rumunskih komunistov
BukareSta, 20. marca s. V Velikem Vara. dinu je bilo aretiranih 40 komunistov, ki 9» obdolženi, da so sodelovali pri prevratni organizaciji
Važni amandmani KDK
— Beograd. 20. marca. Na pred.og poslancev gg dr Žerjava in dr Kramerja je sklenila KDK pu^dlagati k finančnemu zakonu med drug!iry tudi sledeče amand. mane:
V zaščito naših regulativnih pranji ni c.
Čl 40 zakona o ureditvi Državne hi-potekarne banke, alinea 2 naj se spremeni in glasi takole: Vsi ti kapitali in fondi se morejo naložiti tudi v državnih obveznicah in papirjih, ki jim zakon priznava to pravico in v samoupravne (regulativne) hranilnice, ki jim je priznana pupilama varnost Čl. 117. istega zakona se ukine.
Proti zavlačevanju nakazil pokojnine.
Ukaz odnosno dekret o upokojitvi državnih uradnikov in nameščencev mora vsebovati, koliko let je uračunano uradniku v penzijo in koliko znaša penziia Dokler se iiknienemti uradniku n<» nakeže penz?ia, lzpi?čuit» s«. on'm. ki fma?o polna službena leta. dosedania plača 7 vsemi dokladami, onim pa. ki nitnaio polnih s!užben;h l«"<, naimanl dve tretjini n?egov'h dose^aniih prejemkov. Eventualne razlike se obračunajo v 12 mesečnih obrokih.
Za orožniške upokojence.
Sklep ministrskega sveta Dr br 10T'24 o drag'n'skih dokladah državnih upokojencev velja tudi za orožnfške upokojence po zakonu z dne !. aprila 1922.
Za upokojene tobačne delavce in delavke ter selske pismonoše.
Odredbe sklepa ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924 Dr br. 107.201 24 veljajo tudi za upokojene (provizijonirane) delavce In delavke tobačne tovarne v Ljubljani in za selske pismonoše.
Za povračilo selitvenih stroškov državnim nameščencem.
Ministrski svet se pooblašča, da izda uredbo o povračilu selitvenih stroškov In službenih potovanj civilnih državnih uradnikov in nameščencev po načelu zakona z dne 15. novembra 1926. ki velja za oficirje in ostalo osobje vojske in mornarice.
Uvrstitev Ljubljane in Maribora v I. draginjski razred.
Mesti Ljubljana In Maribor se glede draginjskih doklad uvrstita v I. draginjskj razred.
Za povišanje stanarine.
Stanarina državnih uradnikov in ostalih uslužbencev v c-«!ci.» 35 in 36 uradniškega zak., se povišajo na petkratno .sedanjo višino.
Brezplačno lečenje uradnikov v bolnicah.
Čl. 112 zakona o uradnikih in nameščencih se spremeni takole: V državnih in samoupravnih bolnicah imajo državn; uradniki, upokojenci in njihove rodbine, ki razen plače odnosno penzije nimajo drugih dohodkov, pravico na brezplačno lečenje. Samoupravnim bolnicam povrne stroške za to lečenje državna blagajna.
Nova bremena na račun mestnih davkoplačevalcev
Celje. 17. marca Pokrajinska zveza društev hišn.h posestnikov za Slovenijo ie obvestila vsa društva hišnih posestnikov v Sloveniji, da je g fin minister done sel v fin zakon za leto 1928/25 nov amandman k čl. Ilz., po kaie. rem bodo morale vse občine, v kater h se nahaja državna policija, prispevati za njeno vzdrževanje 25 do 60 %. Državna policija se nahaja tudi v celjskem mes:u, ki šteje komaj 7.500 prebivalcev. Tvori neprimerno velik aparat, ki je bii potreben po preobratu, danes pa ko so nastopile normalne razmere, ie šlevilo celjske policije previsok« Z nameravanim prispevkom bi se potrebe mestne občine pomnožile najmanj za 150 do 200.000 Din Glede na gornjo opozorltev Pokrajinske zveze se je društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico takoj obrnilo na mestne ot»č:no celjsko s prošnjo, da se v zaščito gospodarskih interesov mestne občine in mestnega prebivalstva takoj ukrene vse potrebno.
Prav je. da ie Društvo hišn h posestnikov pravočasno opozorilo celjski občinski zastop na nameravano obremenitev celjsk:h davkoplačevalcev, ker na ta način pade vsa odgovornost za velika nova bremena na današnje režimovce. Ne vemo sicer, v kakšni mer' in na kakšen način je mestna občina celjska to upravičeno prošnjo hišnih posestnikov upoštevala. Dvomimo pa, da bi se današnji minister policije g dr. Korošec dal prepričati o opasnosti tega koraka in krivičnosti novih bremen, ki pret jo naravnost z upropaščenjem vsega že :tak težavnega mestnega gospodarstva Ne zaupamo današnji klerikalni delegaciii že zaradi tega ne, ker doživljamo dan za dn.;-vom, da za vsako še tako kritično stvar, tako n. pr. tudi o priliki lntervenci:e zaradi čl 82 fin. zak., slepo glasujejo vsi klerikalni poslanci za to, kar j:m servira radikalni fin. minister. Opozarjamo pa KDK in ostale opozicijonalne poslance na ta novi napad na žepe mestnih davkoplačevalcev, ter jih prosimo, da zaščitijo s svojo dos'ej dokazano energijo ob priliki debate glerle tozadevnega amandmana tudi interese mestnega prebivalstva.
Izvirne francoske oastilie »V A L D A«
r>roti pranemu prehladu, nahodu, p •obolu, vnetju, krhljaju, akutnemu ir. kroničnemu katarju, hripi, influenci naduhi
Prodajajo vse lekarne in drogerije
Z nedeljske manifestacije v Ljubljani
Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič govorita z balkona Kazine.
Spodaj Skupno kosilo v Kazini. V sredi med zg. Radičem in Pribi-čevičem predsednik Kazine poslanec doktor Kramer.
Razlogi nameravanega obdavčenja samcev
v naši državi
Zanimive izjave ministra za narodno zdravje
Odkar je minister za narodno zdravje dr Dobra Gerasmi Popovič v izjavi napram novinarjem napovedal, da bo obdavčil vse samce. Ki iih je v naši državi mnogo in premnogo, se je samcev, ne samo trdo-vratnežev. marveč tudi vdovcev in ločen cev polotil strah, kako bodo poleg raznih drugih davščin vzdržali še tribut za svoje samske ž;v!ienie Minisfer ie v zadniem času prejel iz vseh krajev države toliki . pismenih povpraševanj, da se je' čutil doiž nega, da svoj projekt lavno obrazloži, kar je v nedeljo stori v obsežnem interviuvu s sotrudnico »Politike« Ker so njegova izvajani prav zanimiva, jih posnemamo v naslednjem:
Izumiranje žive sile.
— K'j sem stavil tozadevni zakonski predlog sem stal na stališču, da naj zdra v; in gospodarsko močnejši plačajo ta da vek v denarju, nikakor pa. da bi gospodarsko slabši p'ačali davek s svojim zdrav jem Živimo v takih higienskih, socijalnh in gospodarskih razmerah da mora družba ščititi vse gospodarsko šibke sloje Razen tega nam to diktirajo rnd višji naciionaln interesi, ker statistika 'zkazuje staien de ficit v pogledu porodov, dočim smrtnost narašča. Ta deficit žive sile. to je n~ivečja izguba, nacijonalna in gospodarska! Število porok se od leta do leta manjša, poseb no po svetovni vojni, tako da nas sedanje stanje lahko navdaja s skrbmi Vedno mani ie porodov, vedno več pa ločitev zakona
Statistika izkazuje 3 % neporočenih v starosti od 30 do 50 let Smatram to raz dobje za vitalno moč, ki daje možem socijalne in gospodarske pogoje za ženitev Število rojstev znaša sedaj okrog 30 % na tisoč Dreb;va!cev. toda ta odstotek se manjša od leta do leta. kar je. žalibog. po |av v vsej Evropi A dočim se Evrooa pri zadeva, da izgubo nadoknadi z znižanjem smrtnosti, je pri nas še tako stanje, da rojstva padajo, a smrtnost se povečuje število otrok v posameznih rodbinah pada Izmed 100 obitelji jih je po 20 brez otrok, po 22 z 1 otrokom, po 24 pa z dvema otrokoma — in tako gre to razmerje vedno rržie: rodbin s štirimi ali petima' otroki je komaj 14 %.
Mrtev kapital.
Jasno kaže statistika, da tudi pri nas na-<rtc$>a težnja, da se število otrok omeji na dva Pri takem stanju stvari predstavljajo vsi samci, vštevši vdovce in ločence, mrtev kapital, ki tekom njihovega življenja pr>žira sam sebe, ne da bi zapusti! nadomestitev, čeprav so dolžni, da se družb: oddolžijo za svoje življenje. Z nacijonalnega vidika se mora vsak zakonski par oddolžiti narodu s tremi otroki: dvoje za nadomestitev in enega za plus v populaciji.
Smrtnost je, kakor sem omenil, pri nas Izredno velika. Vzroki so razni: predvsem nezadostna higijenska prosvečenost in nehigiensko življenje.
Naš naraščaj je vedno šibkejši, brez odpornosti, kratkega življenja, nesposoben za šolo v šoiarskih letih, nesposoben za vojsko v nrfadeniških letih Da se vsi ti vzroki odklonijo, sem smatral, da se bo to dalo doseči (razen vsega drugega) s posebn!m zakonom, ki naj cfcdavči socijalno boljše si-ttrirane, gospodarsko močnejše, in da se s temi sredstvi ustvari možnost podpiranja šibkejših Potemtakem naj bi obdavčenje samcev vdovcev, ločencev in nerodcev Imelo r '"go: da pomnoži število zdravih zakon*-1 da zniža število 'očitev in nezakonske dece, da poveča število otrok v obitefji. da se zaščitijo gospodarsko in
socijalno slabši, posebno matere in otrok;, in da se higijenske razmere čimbolj izboljšajo
Kdo bo plačeval samski davek?
Gospodarska beda nu bi bila izgovor za krivičnosi novtga obdavčenja Ravno siroma šneiši sloj; se zg.idai ženijo večinoma pred 30 letom. S.romašnejši sloji imajo več .smisla za socijalno življenje in vidijo v otrokih nadaljevanje svojega življenja, svoje živjenske moči Zarad' tega siromašni sloj- vrbče niti ne bi bili prizadeti z novim davkom, ki bo progresiven Najbolj bodo obdavčeni samci v starosti od 30 do 50 let, ki so premožni in hočejo svobodno živeti v udobnosti ker nikakor nočejo sodelovati pr: formiranju človeške družbe.
Samske ženske ne bodo obdavčene. Od žen ne moremo zahtevati, da bi plačale davek, čeprav so neporočene, vdove ali Io. čene To stališče op-ravičuie današnji po ložaj žene. ki n so samostojni socijalni fak. rorji Po obstoiečih zakonih po socijalnih n cerkvenih predpisih je mož glavni faktor_ ;n on mora nud ti zaščito ženi posebno materi, nadalje otroku, ker na materi in otro. ku temelji narod in država
»Koliko imate otrok?« . . .
Moj zakonski predlog odobravajo oni, ki se z naraščajem oddoižujejo človeški družbi, in oni, ki zahtevajo, da jih družba zaščiti. Pri nas so, žalibog, rocb.nam z otroki vrata povsod zaprta. Ako starši iščejo stanovanje ali službo, najprej naletijo na vprašanje- »Koliko imate otrok?« . . Namesto da bi število dece v obitelji bila odlika rodbine in njena čast, — namesto, da bi družba podpirala in ščitila starše z otroki, jirn onemogoča življenje, jim ustvarja težave in jih tišči v vednt večjo bedo in pobi t ost.
Ako opazujemo vsakdanje pojave, ki se registrirajo v našem tisku, od najnavadnej-ših psihopatološk h dogodkov do najtežjih zločinov in samomorov, kar je poleg drugega posledica nezadostne higijenske kulture in zaščite slabih, tedaj se moramo zavedati, da b^ n"vn obdavčenie 'meio na-
logo. da odpravi tudi te hude socijalne pojave
Minister bo v kratkem izdelal osnutek zakona.
Novo obdavčenje Di prineslo 20 do 30 mi. lijonov dinarjev Ker pa je progresivno in navezano na celokupno delo bi v administrativnem pogledu bržčas nt bih. akt vno Zato sem m si i i d^ nai b' se ta davek poveča' in zvezal z drugim davkom posebno ia povečanje trošarine na alkohol n tobak ker ta dva najbolj škodujeta zdravju To bi bilo upravičeno in korist b' bila dvojna
Svoj zakonski prediog sem namerava! provesti potom amindinana Zaenkrat pa je bil ta ani3ndman k fin zakonu izpuščen Toda ne zato. ker g3 kompetenmi faktorji ne bi od' bravali Vs se strimamo. da ie reba samce, nerodce. vdovce in očence bdavčiti Tods povšanip cene in trošari ne fobčku in alkoholu b- v sedani h go spodarskih razmerah b'o težko provesti Olede na to in sosebno še zaradi pomanjkanja časa in najbolj zaradi velike važno projekta sem zaenkrat pridržal novo odredbo, zato pa bom ob prvi primeru- pri. I;k« izdela' specijalen zakonski proiekt in ga predložil Narc*in: skupščini
Mnogi mislijo da se v zaporih čujeio >amo odmevi obupa in kesama in da v zaklenjenih celicah ne more vzkiiti nežna bilka ljubezni ki potrebuje solnca in svobode. In vendar se ie v zloglasni 0'avnjači razvila zadnie čase orav čudna ljubezenska idila o kateri smo kratko že poročali a so zanimive podrobnosti šele zdaj prodrle v javnost. Razvila se ie ljubezen med znanim Simeonom Stepičem. ki ie bil pred mesecem zaradi velikih poneverb državnega denarja obsojen na 20 let težke ječe. in med Kalino Kocičevo ki se nahaja v Glavniači zaradi umora svoie prijateljice Marije Bankovičeve.
Zadeva Kaline Kocičeve ie znana in dovolj značina za današnje razmere Kalino je njena prijate!jica Marija Stan-kovičeva nagovorila da se je vdala nekemu moškemu. Za stvar pa je 'zvedel Kalinin mož in nastal je velikanski ore-pir. Da opere svojo omadeževano čast, ie Kal'na — baje na moževo zaiitevo — umorila zvodnico Marijo Stankovi-čevo. Zarad' tega zločina je bila Kalina že lani obsojena na leto dni za ora — toda kasacijsko sod šče je pred mesecem razveljavilo sodbo in zdaj se od ponedeljka dalje vrši ponovna razprava pred beop^a^km cod:ščem.
Kakor zdai prihaja na dan se ie Ka-
lina Kocičeva v zaporu smrtno zaljubila v Simeona Stepiča Navzlic, vsej pozornosti lečar.iev ii ie uspelo vtihotapiti v Stepičevo celico 87 ljub; vnih pisem obsegajočih cele pole. V teh pismih ie razkriva a Stepiču svojo breznadno ljubezen zaradi katere ie trpela boli kakor zaradi kazni Opremljala fih je celo z 'astnoročnimi ilustracijami Stepič jj ie odgovarjal istotako z obsežnimi pismi — dokler ni preiskovalni sodnik izvohal korespondence in zapečatil to zanimivo ljubezensko id:lo v Glavniači.
Korespondenca ki ie bila vsa zaplenjena bo zdaj ori novi razpravi proti Kalini Kocičevi služila kot material za ocenitev njenega značaia ki igra izredno važno vlogo v tem zapletenem procesu.
Dve veliki poneverbi
Šef davčnega urada v Bel' Cerkvi po-neveril 950.000 Din. - Knjigovodja v min.strstvu ver pobegnil s 500.000 Din.
Kakor smo že včeraj kratko poročali, so v davčnem uradu v Ber Crkvi razkrili ve liko poneverbo (ire za nekih $50 000 Din O tem. da n> pri davčnem uradu vse v redu, se je že dalj časa šušijaio Vendar n> bilo nikogar k rv energično posegel vmes ker so se vs- ba!; davčnega upravitelja Šele ko ie bi ta premeščen in ie bil na njegovo mesto menovan nov Sef, so začele prihajati prijave Novi šef ie takoj uvede' preiskavo in obvestil o dogodku Glavno kontrolo v Beogradu
Pri preiskavi se ie hitro ugotovilo da manjka \ b.again J50 000 Din Aretirani s< bili aavčn uradn.ki Josip Švarcov. Ivan Dragomanič in bivši šet davčnega urado Adalber Baierol Pričakuje se še več aretacij. ker domnevajo Ja so .zap'etene v poneverbo rud: neke osebe ki so takoj po razkritju poneverbe puDegnile iz Bele Cr k ve.
♦
Sliono kakor v Beli Crkvi so odkrili tud' v Bi-ogradu ve! ko poneverbo v znesku 500 tisoč D.n. in sicer v ministrstvu ver
Te dni so se v imenovanem ministrstvu znenida pojavil; uradn k fin ministrstva er izvršili reviziji kni govndstva Ze pri prvih pos avkah so dognali da vlada v od. Jelku silen nered Na splošno začudenje s<. igoiov.li, da znaša primanjkljaj okoli pol n.lijona dinarjev.
Ko je ministrstvo ver hotelo prijeti knji povedjo računovodstva Tasiliia Arangielo ,'iča. osumljenega da je zakrivil poneverbo, se je izkazalo da ie p<begrii proti Ni šu v družb: s pevkn Ružco Zivkovičevo Policija je za parčkom takoj zdala tiralico Arangjeiovič je bi v beograjskih krogih kaj zn?na osebnost Užival ie sloves veli kega heroia 'z svetovne vnine Odlikovan
Slavnostna alegv. rija v Kazini nt predvečer prosla ve 25letnice Zve ze slovenskih ofcr nih zadrug
Zaupno vpraiarys
Sigurno je de Hoie ure ne bosle deU » popravo Bovaiu. čeprav en tem mc$oče neba; onnranite D« ne' Snoslavno u 'Mloga. Ser Hale ure kovaču ne morete icupan' *vabo (norele petem dopuctiO. da se pere tfaie Gno perilo t» w!e --oir'- C-epe m ^ era t navadnim milom aH mai» vrednimi orovr.niTTO sreisM?
Vsled ieja se oosiujn.ie pn ora-nju finega pjnia ie dobro mene<!o pralnega sredstva ,£ltc' lemčimo ?3tn. do b-' prenese tisto vodo preneseiudi .Cu*- 6na6o«»-upon;e tod	tasInAl fcc orer^e
druiinsfceco perila prignano pralno •redavo Riruo
Sever Croiheri eid
le bil s Karagjorgjevičevo zvezdo in z zve-zdo Legije časti V zadniem času se je udal ponočnjaštvu ter je bil najbolj vnet ibiskovalec kabareta »Mira« kjer se je smrtno zaljub.l v pevko Živkovičevo.
Predsedstvo Zveze slovenskih obrtnih zadrug ob 25letnici
V sredini (tretji od leve) predsednik g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani.
Čudna afera Rusinje s tujini otrokom
Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je v ponedeljek obravnavala nenavadno čudna zadeva Na zatožni Klop; je sedela Rusinja Tatiana Voskresenska. ki si je prisvojila tujega otroka, da bi na ta način prisilila nekega znanega novosadskega industrijalca k poroki
Tatjana Voskresenska, rojena Petičinska. ia, doma iz Taškema v Turkestanu, je v letu 1920 z večjim transportom ruskih beguncev prispeia v našo državo m se naselila v Novem Sadu Ker m imela sredstev za vzdrževanje, je iskala službe in dobila zaposlitev v tovarni šampanjca »Fruško-gorca« Eden izmed glavnih lastnikov te tovarne je Gjura Adamovič splošno znani novosadski industrijalec Čeprav je gospe Tatjani dni njenih lepša polovica že minila, ji je vendar uspelo, da ie v Gjuri Adamo-viču vzbudila simpatije ki so se polagoma izpremenile v ljubezen Toda ti ljubavni odnošaji so br" prekinjeni na nenavaden način, ki je Tatiano spravil v zapor
Prvo poznanstvo Rusinie Tatjane in industrijalca Adamoviča datira iz I 1922. Adamovič se je prav resno zaljubil v Tatjano ter ji oskibei stanovanje kamor ie zahajal na obisk. To stanje je trajalo leto dni, ko je končno Tatjana lepega dne presenetila industrijalca z razodetjem, da je v blagoslovljenem stanju :n da smatra za potrebno, da se oddalji iz Novega Sada in preseli v kako drugo mesto da tam pričaka porod Kakor zatrjuje, se je sporazumela z Adamovičem. da po porodu sk eneta zakonsko zvezo in so se v tem pogledu že vršile nekatere priprave.
Res je industrijalec Adamovič dal Tatjani 35 000 Din in odpotovala je v Zagreb, kjer pa se n; dolgo zadrževala, marveč se je odpravila da'je v Rogaško Slatino, odkoder se ie po dveh mesecih zopet vrnila v Zagreb. Tu se ie podala v porodnišnico in je prosila, nai ji izročijo kakega siromašnega novorojenčka, ki ga hoče vzeti za svojega Uspelo ji ie dobiti v svojo skrb nezakonskega otročička služkinje Brande-šičeve. starega dva meseca. S tem pridobljenim novorojenčkom se ie Tatjana vrnila v Novi Sad in otročička predstav !a »očetu« Toda zadeva se je kmaiu pojasnila.
Sorodnike industrijalca Adamoviča je afera silno revoltirala Nagovorili so Adamoviča, da je odpotoval v inozem-tvo. nakar je njegov brat Steva odvetnik, razkrinkal škandal in Tatjano prijavil policiji, ki ie žensko aretirala. Otrokova mati Din-ka Brandešičeva je bila pozvana v Novi Sad, kjer je pred policijo izpovedala, da je Tatjana prišla k njej v porodnišnico, da ji izroči otroka Policija je otročička vrnila pravi materi, a Tatjana je dober mesec dni presedela v preiskovalnem zaporu, nakar so jo zopet izpustili na svobodo, a državni pravdnik je medtem zbiral poda;ke o Tatianini slepariji.
Giavna razprava je v por.pdei;ek ootekla silno živahno Senat ie smatra!, da je of-tožena Tatjana Voskresenska zagrešila samo to, da je prevzela nezakonsko dele Brandešičeve, ne da bi o tem obvestila oblast. Sleparije pa ni zagrešia. V motivaciji sodbe sodišče posebno povdarja, da je Gjura Adamovič, ki je dalje časa gojil odnošaje z obtoženko, pač moral vedeti, ali se nahaja v blagoslovljenem staniu Ta tja. na je bila zaradi prvega prestopka dojena samo na dva meseca in ima odslužiti samo še štiri tedne.
Sivi ali drsp
Din 189-
(Bivša Mahrova šola).
uliinmi»11 n i n nnnc
Domače vesti
*	Načrt novega zakona o srednjih šolah.
.Komisija ministrstva prosvete je končala z obravnavanjem načrta novega zakona o srednjih šolah. Zadnji seji je predsedoval minister Milan Grol. Seji so še prisostvovali ugledni prosvetni delavci iz Zagreba, člana Glavnega prosvetnega sveta gg.: dr. Stjepan Bcsanac, rektor zagrebške v.šje pedagoške šole in dr. Stjepan Matičevič, profesor pedagogike na zagrebškem vseučilišču, ki sta se odločno protivila uvedbi nižjega tečajnega izpita, tkzv. »male mature«, ki so jo poprej polagali v naših srednjih šolah.
*	Zakon o meščanskih šolah. V ministrstvu prosvete je bil nedavno izdelan načrt novega zakona o meščanskih šolah, ki bo veljaven za vso našo državo. Sedaj ie sestavljena posebna komisija, ki naj pregleda ta načrt in mu da definitivno stvlizacijo. V komisiji so zastopani tudi predstavniki Zveze učiteljev meščanskih šol iz vseh onih pokrajin, kjer obstoje meščanske šole.
*	Upravitelji meščanskih šol. Minister prosvete je podpisal odlok po katerem ne .nore biti upravitelj meščanske šole učitelj ki še nima deset službenih let. med temi pa vsaj štiri v meščanskošolski službi.
*	Obrtniške zadruge slovenjgraškega in prevaljskega sreza so tudi letos na tradicionalno slovesen način praznovale Jažeiovo v Dravogradu. Dopoldne je bil po trgu obhod z godbo, popoldne pa gledališka predstava
+ Ljubljanska opera v Subotici. Gledališka uprava v Subotici se je z ljubljansko ope:-o dogovorila za gostovanje v dveh predstavah, tn sicer v dneh 27. in 28. marca. To je prvič, da ljubljanska opera nastopi v Subotici. Za gostovanje vlada v Subotici veliko zanimanje.
+ Zračni poštni promet med državami srednje Evrope: Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo se prične 1. aprila. V prometu bosta dnevno po dva aviiona.
*	Otvoritev brzojava in telel. v Puncocih. Dr.e 15. .r.arca t. 1. je bila pri pošti Puconci v Prekmurju otvorjena brzojavna in telefonska služba.
*	Prišla je pomlad. Po astronomskem koledarju je snoči ob 21.45 nastopila pomlad. Dnevi bodo sedaj naglo naraščali tja do 21. junija, ko nastopi najdaljši dan in najkrajša ■noč in začenja poletje. Četudi ima zima svoie radosti za otroke in za športnike, vendar prinašata še več veselja in zabave pomlad iti poletje tudi širšim slojem, ker prihaja čas izletov, dnevi prirode. Imamo sicer še hladne dneve, vendar je zima že v agoniji in prepušča mesto zeleni pomladi, cvetju in solncu.
+ Redakcijski škrat. V včerajšnjem opisu 80 letnice gosp. Jožefa Benedeka. naduči-telja, se pravilno glasi njegov priimek B e n e d e k in ne Bedenek.
+ Kruh v Splitu cenejši. Po vesteh iz Splita so zaradi povoljne konjunkture mnogi trgovci v Splitu in okolici začeli nabavljati moko iz Zedinienih držav Severne Amerike in iz Kanade. Cene kruhu so že nekoliko padle.
+ Zavarovanja potnikov na železnicah. S 1. aprilom stopi v veljavo pogodba, ki jo je generalna direkcija naših državnih železnic sklenila z Evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage, s sedežem v Beogradu. V smislu te pogodbe se vsak potnik lahko zavaruje proti nesrečnim slučajem, oziroma nezgodam. Zavarovanje se lahko sklene na vseh postajah državnih in privatnih železnic, ki so ureje-jene za odpravljanje ter pri vseh podružnicah društva »Putnik«. Kdor se pri odhodu na vlak zavaruje, prilepi na njegovo karto dotični uradnik posebno znemko kot znak
zborovanje. Premija za zavarovanje znaša za vsakih 10.000 Din zavarovane svote 2 Din; za 25.000 Din znaša premija 5 Din. Potnik se ne more zavarovati za več kot 250.000 Din. Premija za zavarovanje na podlagi police znaša; za polico v vrednosti 25.000 Din 40 dinarjev; za polico v vrednosti 50.000 Din pa za 75 Din.
*	Deželna zveja za tujski promet na Koroškem je ustanovila oddelek za lov in ri-barstvo. Ta oddelek si je stavil nalogo, da posreduje postrelitev vsakršne divjačine, priložnosti ribarstva za ribiče, športnike, ter zakup in pridobitev lovskih in ribarskih pravic v domači državi in v inozemstvu.«
*	Omejeno število vstopnic za Prplčevo obravnavo. Za časa obravnave proti Prpi-ču in tovarišem ki se prične v ponedeljek 26. t. m. bodo izdajali publiki omeieno število vstopnic za vstop v dvorano. Vstopni-ce bo pričel deliti te dni preiskovalni sodnik dr. Puškaš (84-11). Za dvorano bo izdanih skupno 139 vstopnic, ki iih bodo delili vsak dan pred obravnavo. Levi dei galerije bo rezerviran za sodnike in njihove družine. Novinarji in odvetniki bodo prejeli permanentne vstopnice, ki bodo veljale za ves čas obravnave.
*	Nov senzacijonalen proces v Skoplju Dne 26. marca se bo v Skoplju pričela velika razprava po zakonu o zaščiti države. Obtoženih je 14 naših državljanov, ki so v letu 1923. stopili v zvezo z organizacijo makedonstvujuščih in pred prebivalstvom širili iredentistično propagando. Med obtoženci sta tudi občinski odbornik skopske občine Dimitrije Šalevič in bivši narodni poslanec Rista Trajkovič.
*	Velike defravdacije v Subotici. Subo-itška policija je predvčerajšnjim aretirala sedem članov upravnega odbora tamkajšnjega pogrebnega društva, ki so obdo;žc-ni, da so defravdirali približno dva niiijona dinarjev. V zadnjem času je ministrstvo za trgovino in industrijo prejelo več pritožb o zlorabah pri omenjenem društvu. Zaradi tega je v nedeljo prispel v Subotico inšpektor ministrstva I. Perič ter pri pregledu poslovanja ugotovil, da so mnogi čiani oško dovani za velike svote. Izvršena je bila v poslovnih prostorih društva hišna preiski-va. Posledica je bila aretacija glavnih funkcionarjev. Aretirani so bili predsednik cl:u-štva trgovec Fekete, podpredsednik občinski svetovalec Burnat, profesor Reš, trgovec Pančič in še dva nameščenca. Pri predsedniku Fekete so našli »nad 50 članskih knjižic. Po obtožbi državnega pravdni-štva je Fekete na vsako teh knjižic dvignil 25.000 Din. Tudi pri drugih odbornikih je našla policija več takih članskih knjižic. Vsi osumljenci so bili izročeni sodišču. Afera je v Subotici vzbudila veliko senzacijo.
*	Madžarski špijoni iz Subotice obsojeni.
Pred četrtim oddelkom beograjskega kazenskega sodišča je bila v ponedeljek končana obravnava proti petim obtožencem iz Subotice. Vsi so bili spoznani za krive, in sicer glavni obtoženci Hegediis, Mesa-roš in Mamušič zaradi izdajstva vojaških tafnosti tuji državi, ostala dva obtoženca pa zaradi tega, ker sta vedela za izdajstvo, a nista tega prijavila oblasti. Obsojeni so bili: Hegediis na deset let težke ječe, Me-saroš na osem let, Mamušič na pet let, Mul-ler in Jagica pa vsak na eno leto ječe. Zagovorniki so proti razsodbi prijavili priziv.
+ Z nožem v trebuh je dobil v Kotljah pri Guštanju 22 letni kmečki fant Franc Matija, ko se -je na Jožefovo popoldne nič hudega sluteč pomešal v neko vinjeno družbo. Gu-štanjski Rdeči križ je ranjenca s svojim rešilnim avtomobilom takoj odpeljal v Jti-venjgraško bolnico.
Smeh!
D sne s premijera najboljše groteske neprekosljivega
BUSTERA KEATONA
- Moč in lepota -
Smeh!
Ta izborna komedija prekaša vse Patachonove filme. Publika se smeje do solz! V Zagrebu je bil film osem dni nepretrgoma na sporedu.
Predstave ob 4., pol 6 pol 8. in 9. uri.
«E13tni Kino Matica
»
Telefon 2124.
Najnovejše za spomlad
s
Im
O
I
JOS. SNOJ
manufaktura
LJUBLJANA
Prešernova ul 3.
Solidne cene.
I
♦	Krvava rodbinska drama. V okolici Dugega sela pri Kariovcu se je te dni odigrala krvava rodbinska drama: tast je ubil lastnega zeta. Prošli petek je prišel seljak Josip Barilič iz Jalševca v hišo svojega tasta Mateja Gregorka ter zahteval, da se njegova žena Milka, ki se je pred meseci od njega ločila, zopet vrne k njemu. Tast se je temu protivil. Nastal je prepiT. V jezi je Gregorek zagrabil sekiro ter udaril seljaka po glavi. Barilič .ie ostal na mestu mrtev. Gregorka je žandarmeriia izročila sodišču v Dugem selu.
+ Seljak padel s 40 m visoke pečine. V Slatini na otoku Šolti, kjer je suša uničila setve in travo, je prošlo nedeljo seljak Radon splezal na visoko skalovje, da bi napu-lil nekoliko trave za živino. Pri tem je revežu spodrsnilo, tako da je padel 40 m globoko v morje. Seljaku so prihiteli na pomoč, a trupla ponesrečenca niso mogli potegniti iz morja.
♦	Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje. jablane, prunus trfloba, lepotično grmičevje. divio trto. vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim za pomladno saditev Naprava in negovanje privatnih vrtov Anton Ferant, trgovski vrtnar tn drevesni-čar luihljana, Ambrožev 3.	50
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
+ Pri telesnem zaprtju ln hemeroldih, želodčnem in telesnem motenju, bolnim na jetrih in vranci, bolečinah v križu in hrbtu, je »Franz-Josef« grenčica izborno sredstvo, ako jo vzameš večkrat na dan Strokovni zdravniki za notranje bolnike daio v mnogih slučajih vsak dan zjutraj i-n zvečer piti pol kupice vode »Franz-Josef« Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	13
Iz Ljubljane
u— Predavanje v »Pravniku«. Danes dne 21. marca t. I. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« gosp. ravnatelj in univerzitetni docent dr. Ludvik B o h m o predmetu: »Sodobne struje prebivalstvene politike«. Predavanje se bo vršilo ob pol 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— Udruženje jugoslo venskih Inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek, 23. t. m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. II. nadstr. Predaval bo inž. Franjo Štefe »Betonskih cestah«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Naprednega pol. in gospodar, društva za šentpeterski okraj občni zbor, ki bi se imel vršiti 23. t. m. pri Bončarju je odgo-den na petek 30. t. m. Dnevni red, čas in lokal isti.
u— Glasbena akademija na deški meščanski šoli v Ljubljana — Prule. Na Jožefovo je priredil strokovni učitelj g. Ivan Repovš v telovadnici meščanske šole na Prulah glasbeno akademijo, ki je zares krasno uspela. Nastopil je njegov deški pevski zbor in šoiski orkester ter tudi posamezni solisti. Izvajali so narodne pesmi ter Adamiče-' ve: Uspavanko, Pošto, Jurjevanje, Krist je vstal in Marko skače. Orkester se je poizkusil s skladbami Parme, Balla Tostija, Bacha, Mascagnija. Neruda in Griega — solisti pa so izvajali dela Chopina, Škerjan-ca, Drdla in Handla. Ta prireditev je pokazala, koliko neverjetnih uspehov se da doseči s pridnostjo in znanjem. G. Repovš je dosegel s svojim pevskim zborom in orkestrom tak uspeh, da smo navzoči obstrmeli, kako da je mogoče pričarati iz teh mladih grl tako krasoto. Posebno sta bili pesmi »Jurjevanje« in »Krist je vstal« podani tako temperamentno in eksaktno, da je b.Io občinstvo, ki je trikrat napolnilo dvorano, .naravnost vzhičeno. Tudi orkester ie bil nad vse pokoren Repovševi taktirki. Obilo pohvale so želi tudi solisti, tako Borštnik pri klavirju ter Vrtačnik in Dražil na gostih. Občinstvo je bilo prireditelju zelo hvaležno za ta učitek, župan ljubljanski g. dr. Puc, ki je bil tudi navzoč, pa je poslal ravnateljstvu pismo, v katerem je izrekel prirediteljem in mladim umetnikom svoie navdušenje in zahvalo. Kako velikega vzgojnega pomena so take prireditve, je razvidno iz naslednje značilne epizode: Stari mamici, ki je gledala in poslušala, se je oko zasol-
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 8. zvečer, ^reda, 21.: «Danes bomo tiči> D. Četrtek, 22.: «Mladost». Premijera. Premijerski abonma. Pctpk. 23.: «Nedeljski oddihv B.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Sreda. 21.: «Ptes v maskah». A. Četrtek, 22.: Zaprto (generalka). Petek, 23.: «Lady X». Opereta. Premijera Premijerski abonma.
Mariborsko gledališče
Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: «Dva bregova*. D. Kuponi. Petek, 23.: Zaprto.
«Danes bomo tičfo. Nestroyeva veseloigra, ki žanje pri vseh predstavah obilo prisrčnega smeha, se uprizori v sredo 21. t. m. za abonma D.
cMJadost*. Halbejeva drama v treh deja-ojih se bo uprizorila v četrtek 22. t. m. Komad, ki šteje med najboljša dela Halbejeva, je bil « Ljubljani igran vselej z velikim uspehom. Igro vodi režiser M. Skrbinšek. V glavnih vlogah nastopajo gna. Vida in gg. Cesar, Jan, Jerman in Skrbinšek.
Parmov «Urh grof celjskb na mariborskem odru. V nedeljo, dne 25 marca se bo uprizorila po dolgem prestanku zopet najlepša Parmova opera «Urh grof čeljski». Prva uprizoritev bo izven abonmana, ker je polovica dohodka te predstave določena za osnovno glavnico fondu za postavitev Par-movega spomenika v gledališču. Ta zares lepa opera bo letos v jako dobri zasedbi brez dvoma zelo ugajala.
Važna inozemska gostovanja v Zagrebu. Dne 14. in -15. aprila bo gostovala v Zagrebu dunajska Državna opera (Staatsoper). Pod vodstvom znanega dirigenta Fr. Schal-ka se bosta uprizorili Mozartovi operi «Cosi fan tute» in tOdvedeni iz Seraila». — Koncem aprila pa bo gostovala pariška «Opera Ccmique» z Massenetovim «Manonom>, Be-zetovo «Carmen> in Gounodovim «Fau-stom>.
Ibsenova proslava ▼ beograjski drami.
Beograjsko Narodno gledališče bo proslavilo stoletnico rojstva Henrika Ibsena v soboto, dne 24. t. m. z uprizoritvijo «Strahov».
«Dobri vojak Švejk* v češki odrski predelavi. Kakor znano, sta Haškovega «Dobre-ga vojaka Švejka* priredila za oder dva nemška avtorja in je v tej predelavi dosegel velik uspeh v Berlinu, kjer ga je zrežiral Piscator. V tej obliki s?a je dalo v slovenščini mariborsko gledališče. V Pragi, v do-
movini samega Švejka, se doslej še ni uprizoril na odru. Sedaj se je odločilo praško Stanovsko gledališče, da ga uprizori, vendar pa v docela novi, češki predelavi, ki jo je izvršil I. Rašilcv. Pravijo, da bo imel ta odrski Švejk bolj češki značaj.
Gostovanje tenorista gosp. A. Chorjana ▼ ljubljanski operi. Nocoj bo nastopil v operi «Ples v maskah* v partiji grofa Richarda tenorist varšavske opere gosp. A. Chorjan. Ta umetnik je imel nedavno v Zagrebu in Beogradu prav lepe uspehe. Gosp. Chorjan je bil stalen član beograjske opere, kamor se je sedaj vrnil iz Varšave, da absolvira nekaj predstav kot gost. Odlikuje ga krasen materijal in prijetna zunanjost, združena z odlično igro. Upamo, da bo to gostovanje vsem ljubiteljem opere prav dobrodošlo. Ostale partije bodo peli: ge. Mitrovičeva, Ribičeva, Thierryjeva ter gg. Holodkov, Janko, Rumpelj, Sekula, Mohorič. Dirigent je gosp. Štritof.
Operetna premijera v ljubljanski operi,
V petek se bo uprizorila nova opereta: Ed-wardsova «Lady X», ki utegne s svojim učinkovitim libretom in izvrstno glasbo zavzeti eno prvih mest v našem operetnem repertoarju. Opereto* v kateri kreirajo glavne uloge ge. Poličeva, Ribičeva ter gg. Dre-novec, Peček, Povhe, sta naštudirala gg. Povhe in Balatka. Dekoraciie so izdelane po osnutku gosp. prof. Vavpotiča. Moderne plese sta naštudirala olesni mojster gosp. Jenko ter balerina gdč. Janljeva. Predstava velja za premijerski abonma
zrlo, ko je zagledala svojega sinka na odru med pevci. »O kako je to lepo! Večno bi poslušala«, je vzkliknila od veselja in ponosa. Ravnateljstvu velja vse priznanje za veliko vnemo, s katero podpira in goji tako delo v čast in veliko korist svoiemu zavodu.
u— Prva dijaška predstava Shakespeare-jeve tragedije »Julij Cezar«, ki jo uprizore dijaki ljubljanske humanistične gimnazije, se bo vršila v soboto 24. marca ob 3. popoldne v opernem gledališču. Pri vprizoritvi nastopi nad 60 dijakov in dijakinj, režijo vodi g. Fr. Lipah. Dijaki so že lani z uprizoritvijo Sophoklejevega »Kralja Ojdipa« dokazali, da so sposobni resnega dela. Pričakovati je, da bodo tudi letos javnost enako veselo presenetili, kajti dela so se lotili z vso vnemo in igro z ljubezinjo naštudirali Cisti prebitek pri prireditvi je namenjen počitniškim kolonijam. Pomladka Rdečega križa.
u— Pravljice za deco. Zaključno pripovedovanje pravliic priredi T. K. D. »Atena« danes v sredo 21. t. m. ob 5. popoldne v beli dvorani Uniona, I. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2. Pripovedovala bo izbrane ruske pravljice ga. Vanda Gor-č e v a, pela bo ga. F. C a d e ž e v a. 602
u— Tenis odsek Atene sprejema nove priglase članstva na naslov: Aleksandrova cesta 2. Priglašencem se bodo razposlale pojasnilne listine, nakar bo sestanek.
u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes 21. t. m. ob 19 na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1.) »Svobodna žga-njekuha v Sloveniji«, poroča br R Horvat. 2.) Slučajnosti. — Vstop ie dovoljen poleg članov(ic) tudi vsakemu drugemu.
Zabeležite si v svojo telefonsko knjigo
štev. 2444
Kino »Union«, Šiška.
u— Drobna policijska kronika. Prazniki so potekli v Ljubljani za policijo izredno mirno. Celo Pepčki in Pepce ga niso tako sukali, kakor pretekla leta, in se ni noben Jože po nerodnem seznail s kakim stražnikom. K spodobnejšemu obnašanju na ulici je bila ponoči opozorjena le večja, 7 članov broječa družba, ki jih ie bil stražnik zaradi nepokorščine moral legitimirati V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki; 1 prepir in pretep v gostilni, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prestopek stavbenih predpisov, 1 ogenj v stanovanju, in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirana ie bila znana, vesela Marička ker ie vriskala na ulici, dalje potepuška tatica Ana B., neki Štefan B. zaradi tatvine kolesa in Josip V. zaradi prepovedanega povratka.
u— Ogenj na Krakovskem nasipu. V stanovanju gostilničarke Frančiške Mezetove na Krakovskem nasipu št. 18, je na praznik malo po 12. nenadoma nastal večji ogenj, ki se je v trenotku raztegnil na posteljo ter uničil 1 žimnico, pernico, ženski plašč 10 parov nogavic, posteljno odeio in nekaj perila v skupni vrednosti 3000 Din. Ogenj so domači k sreči zapazili, še predno je nastala nevarnost večjega požara, ter ga pogasili kar sami s pomočjo obveščenega stražnika Toneta Legiše.
10.000 kom. moških tn damskih bom prodajala po globoko znižani ceni samo do 7. aprila do 8. ure zvečer
IVANKA ŠMALC, Ljubljana, Marijin trg 1.
u— Nezgoda zaradi sp!ašenega konja.
Ko je služkinja Angela Bobnarjeva iz Črne vasi peljala predvčerajšnjim zjutraj z eno-vprežnim vozom z Gradu, se ji je na Kar-lovški cesti nenadoma splašil konj ter v diru zadel z vozom v mestni vodnjak ob cesti in ga poškodoval. Neznatne telesne poškodbe je dobila tudi Bobnarjeva, ki je morala iskati zdravniške pomoči.
u— Male tatvhie. V cerkvi Sv. srca Jezusovega je predvčerajšnjim zjutraj neznana ženščina ukradla usmiljenki s. Bernardi črn dežnik z rjavo palico in okroglo kljuko. — Neznan vojak je na praznik popoldne ukradel na Bleiweisovi cesti na škodo upokojenega uradnika S. 60 Din vreden nagobčnik. Vojak si je nagobčnik prilastil na ta način, da je ustavil tujega psa, in odvzeti nagobčnik nataknil svojemu psu, ki ga je vodil okrog na verižici brez nagobčnika.
u— Slab plačnik. Marija Škeriančeva v Zeljarski ulici št. 11 je prijavila policiji, da je neztianokam pobegnil 27 letni Josip R., doma baje iz Ptuja. R. je pri Škerjančevi stanoval in bil tam tudi na hrani. Izginil pa je kar čez noč, ne da bi poravnal zaostali dolg.
u— Zatekel se Je doberman, star 2 leti z znamko št. 266. Odda naj se proti primerni nagradi pri Uraniču, Študentova ulica 3-1. desno.
u— Izgubljen uhan. V nedeljo zjutraj je neka dama izgubila na poti od Cankarjevega nabrežja do mesarskih stojnic na trgu zlat uhan z 9 briljanti. Pošten najditelj naj ga izroči proti dobri nagradi na policiji.
u— Ure zapestne, gravirane za birmo. F. Čuden, Prešernova ulica 1.
Najboljšo zaščito proti gripi, šarlahu, di-fteriji, angini, influenci in prehladu Vam nudijo preizkušene
jOU&OT M&LE
^^■i^^JRf .ITJNDER*
Vsaka hiša jih mora imeti! Cena je tako nizka, da si jih lahko nabavi vsak. Čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni m knHirajo Anacot-pastile.
Iz Maribora
a— Brezposelnost v mariborski oblasti postaja vedno večja. V mežiških rudnis.h so odpustili 50 rudarjev, v guštanjski jekla mi pa je redukcija zadela 20 delavcev. Gjvori se tudi, da bo opuščen rudniški obrat v Ls-šali. Tudi v drugih industijskih krajih oblasti je delavstvo v največjih skrbeh za delo in zaslužek. Ob naraščajoči brezpose.no-sti je več ko čudno, da dobi mariborska oblast sedaj cdpomoči gladujočim 14 "agonov koruze. Š koruzo brezposelnim drugim revežem e bo dosti pomagano. Gotovo bi pa bilo koristno in umestno, če bi oblast dobila vrednost te koruze v denanu, da bi se lahko podvzela kaka potrebna Je;a, kier bi reveži vsaj začasno prišli do zas'užk.i.
a— Ustanovitev mariborske sekcijo Slov. lovskega društva. V soboto zvečer se je vršil v hotelu Meran letni občni zbor glavne podružnice Maribor, obenem usUnovna skupščina nove sekcije mariborskega Slovenskega lovskega društva. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik SLD g. dr. Iv. Lovrenčič iz Ljubljane. Za predsednika sekcije je bil izvoljen dosedanji zaslužni načelnik glavne podružnice primarij g. Jr. liugo Robič, za njegovega namestnika pa primarij g. dr. Cernič. V odboru so gg. prof. Šaup kot tajnik, ravnatelj Boltauzar kot blagajnik odborniki pa ravnatelj Pišek, polkovnik Sto jadinovič, ravnatelj Klobučar, ravnatelj Pogačnik, Luckmann, viš. gozd. svet. Urbas, ravnatelj M. Kovačec, urednik Kasper, Vla-sič in Lukmanič, revizorja sta Vidmar in Gulda, namestnika pa Fabian in Lenard. Delegatje za glavni odbor so gg. dr. Lipold dr. Farčnik in dr. Šalamun, namestniki pa gospodje: notar Koder, dr. Sludernik in dr. Novak v Cakovcu. Delegata za lovsko zbornico sta gg. dr. Gorišek in Roblek, njuna namestnika pa gg. dr. Erhartič in dr. Sludernik. Revizor glavnega odbora je g. Videmšek, namestnik g. Vidmar.
a— Truplo žene umora osumljenega krojača Jakoba Kelca je dalo sodišče včeraj popoldne na pobreškem pokopališču izkopati, da bi obdukcija ugotovila morebitiu sledove zaužitega strupa. V sumljivih ck <ii-ščinah ie Kelcu umrla žena lani J. maja in zani nivo je tudi to, da ie bila večkrat zavarovana za slučaj smrti.
Iz Celja
e— Nabavljalna zadruga celjskih javnih nameščencev je imela v soboto v Celjskem domu svoj redni občni zbor. Kot zastopnik Zveze se ga je udeležil tudi njegov upravni odbornik referent kmetijskega oddelka v Ljubljani g. Miloš Štibler. Po običajnih poročilih upravnega odbora je občr.i zbor tekom vsestranske debate glede nadaljnjega poslovanja zadruge sklenil, da se bo delo še poglobilo in izpopolnilo. Zlasti se bo gledalo na to, da se dosedanji poslovni prostori primerno adaptirajo. Moralna dolžnost članov pa je, da delovanje Nabavlialne zadruge vsestransko podpirajo, ker se bo mogla samo na ta način uspešno razvijati. V upravni odbor so bili izvoljeni po večini stari odborniki.
e— Iz poslovnega sveta. Lastnik tvrdke Lud. Junger, prekajevalec v Celju, je prišel 1. 1925. v denarne težkoče. Tekom poravnalnega postopanja, ki je bilo uvedeno, se je s svojimi upniki poravnal. Nato je svoje podjetje obremenil z novimi dolgovi, tako, da se tekom konkurza upniki tretiega razreda rešili jedva 2% svojih terjatev. Zaradi pregreška malomarne krivde — tvrdka ni vodila n"ti predpisanih poslovnih knjig — je bil Junger obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem na 2 meseca zapora.
e— Smrtna kosa. Od 17. do 20 t. m. so umrli v celjski javni bolnici: Velančak Marija iz Vereč v šmarskem okraju, 60 letni delavec Miha Renčnik iz Celia-okolice, 59 letni viničar Miha Vivod iz Gabrovnika v konjiškem okraju, 39 letni brezposelni Josip Spoljarič iz Desne in 5 letni rejenček Milan Omerzu iz Laškega.
e— Celjska podružnica lovskega društva ima v soboto, dne 24 marca ob 8. zvečer v hotelu Balkan svoj redni občni zbor
e— Koncert pevskega zbora učiteljstva UJU Ljubljana, ki se je vršil v nedeljo popoldne v veliki dvorani Celjskega doma, je v vsakem pogledu krasno uspel. Pevci so se pripeljali v Celje s popoldanskim osebnim vlakom. Na kolodvoru jih ie pričakovala večja množica ljubiteljev petja. V imenu Glasbene Matice v Celju je goste pozdravil g. Adolf Pfeifer, v imenu Celjskega pevskega društva g. Konrad Fink, učitelj na Trgovski šoli, za mestno občino g. magi-stratni svetnik Ivo Šubic in za učiteljisko društvo UJU Celje predsednik g. F. Gosak, šolski upravitelj na Teharjih. Med občinstvom je vladalo za ta koncert veliko zanimanje in dvorana je bilo polno zasedena. Zbor je zaupanje popolnoma opravičil in nudil z eksaktnim izvajanjem programa publiki obilo plemenitega nepozabnega užitka.
e— Jožefovo v Cd ju se praznuje vsako leto na zelo svečan način, sai ie sv. Jožef patron Štajerske in za nas Celjane tudi pa-tron cerkve na Jožefovem hribu. Ze na predvečer so prihajali božienotniki iz raznih krajev. Okrog cerkve je bil pravi sejem saj ni manjkalo branjevcev in kramarjev. Cerkev je bila učinkovito razsvetljena. Pyrota je spuščala v zrak rakete in topiči so pokali po stari navadi v čast in slavo Jožefovo. Motilo je le neprijazno in mrzlo vreme. Drugi dan je bil ves grič poln ljudstva, ki so po večini bili boli izletniki kakor pa božjepotnrki. Je to star običaj, ki ima v sebi dokaj poezije. V Celju sta Jožefovo in Porcijunkula praznika, ki sta v korist dušam in gostilničarjem.
Iz Kranja
r— «Gclgota» na kranjskem odru. V če* trtek in nedeljo bo vprizoril Oder Tuči* čevo žaloigro iz samostanskega življenja «Golgota».
r— Nesreča kolesarja V ponedeljek se je peljal g. Ivan Čebulj, 271etni trgovec s kožami v Komendi, s kolesom po državni cesti *iz Naklega proti Kranju. Med vožnjo se mu je nenadoma odlomilo sprednje ko« k>. Čebulj je zg bil ravnotežje in padel na* prej. Sunek je še pospešil nahrbtnik s tez* ko vsebino. Dobil je hude poškodbe zlasti na glavi, da je obležal nezavesten V ta* kem stanju so ga našli mimoidoči kmetje, ki so ga takoj prepeljali k zdravniku v Kranj.
r— Saje so se vnele. V hiši trgovca L ju* devita Sirca poleg državne gimnazije so se v ponedeljek dopoldne vnele saj«. Na po« moč došli gasilci niso stopili v akcijo, ker so ogenj pogasili že domači.
r—- Nova mesnica. G Anton Jezerš-ek, najemnik mestne mesnice na Podrtini si bo zgradil lastno mesnico v Cerkveni ulici
*t. 165.
h Trbovelj
t— Predvajanje «Casano>ve» v Novem domu je doseglo velik uspeh, osobito ker je spremljal film salonski orkester. Ta bo sedaj stalno igral pri vseh kinematograf* skih predstavah.
t— Nevaren potepuh prijet v Hrastniku. Aretiran je bil že 19krat kaznovani pote* puh Martin Jereb, doma iz Trebeljna pri Litiji. Jereb je pred kratkim prišel iz eno« letnega zapora, kjer je tičal zaradi tatvi* ne. Kot špecijalist za vlome v stanovanja, se je napotil v Hrastnik, misleč, da mu bo tu sreča mila Preden pa je mogel vlomiti, »o ga že prijeli vrli naši orožniki
t— Občni zbor Gasilskega društva Trt bovlje II V nedeljo popoldne se je vršil v osnovni šoli občni zbor Gasilskega dru* štva Trbovlje II. Vodil ga ie častni načel* nik ravnatelj g. Gustav Vodušek. Iz refe* rata društvenih funkcijonarjev je bilo raz* vidno, da ima društvo 64 izvršujočih čla* nov. Odbor je imel 7 sej, članstvo pa 22 vaj. Pri župni tekmi je prejelo društvo II. nagrado. Alarmirano je bilo društvo v pre* teklem letu le trikrat. Društvo je priredilo v juniju tombolo, ki je dala 19.880 Din či* stega dobička V juliju se je društvo ude* kž;lo pokrajinskega izleta v Žalcu, 4. sep* tembra pa je obhajalo zelo slovesno svojo 401etn;co, o čemer je «Jutro» takrat obšir« no poročalo. V blagajni ie sedaj 4623.54 Din, v tovariški pa tudi nad 4000 Din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Pungerčar, poveljnik Naglav. na* mestnik Prašnikar, tajnik Guček, odbor* nika Lisac in Bregar, namestnica Klenov* šek in Skrabar delegati za župno skupšči* no Pungerčar, Naglav in Ferjan, predsed« nik razsodišča RozinsTomše. Po volitvah načelstva so vsi člani z načelstvom vred položili zaobljubo, nakar je zapel gasilski pevski zbor gasilsko himno.
čin, navzlic temu, da Je še pred kratkim poseča! pomožno šolo za manj nadarjene otroke ...
Deset obupanih eksperi-# mentov vesele Maričke
Ljubljana, 20 marca
Marička je zntana samomorilna kandida-tinja, ki dela preglavice svojim občudovalcem, kajti je v splošnem mlada m okrogla, dalje zdravnikom, še bolj upnikom -gostilničarjem in slednjič stražnikom, ki imajo menda še največ sitnosti in opravka z njo. Živi Marička v splošnem prav veselo. Sama pravi:
»Saj bi rada umrla 'n skušam skočiti v jamo na vse načine. Če pa kljub temu živim, hočem veselo živet;!«
Po-strežnica je Marička in pospravlja sobe, riba kuhinje, pere — kakor in kar pač. nanese.
Potem poseda po dalmatinskih k'eteh in se da občudovati. Kadar se ga pošteno naleze, dobi nenadoma poželenje po lizolu. Zadnjič pa se je polila z gorilnim špiritom in so jo našli 'ežečo na tleh v Gosposki ulici. Pa ji tudi špirit ni pregnal duše iz telesa in je tud zadnjič uveljavila podalj-šanie stanovanjskega zakona ter je Marička na veselje nekaterih in na jezo drugih ostala živa.
Snoči si je Marička izbrala novega fanta, ki je da| za pijačo, da se je kar cedilo od mize Z njim je korakala ponoči po Starem trgu, vesela, kakor že dolgo ne. Saj pa je tudi tako vriskala, da so hiteli ljudje odpirat okna in so se zaradi špasa podali nekateri celo kar na ulico. Nu, špasa pa je •bilo kmalu konec. Maričkin Francelj ali celo Jože je nekajkrat gromko zaklel in se opotekel sam dalje v noč, Maričko pa je priiel pod pazduho stražnik in sta odšla na policijo Tamkaj le Marička nekaj časa neutolažljivo plakala, nato zopet razgrajala in vzdihovala za fantom, ki ga je tako nenadoma izgubila, kakor ga je uro poprej dobila pri Dalmatincu. Pomirila se ie šele proti jutru.
Tišina, ki je naenkrat zavladala v zaporu, je postala čuvarjem sumljiva Zato je kmalu prišel v zapor stražar Ravno zopet v pravem času. Marička je imela namreč že zadrgnjen okrog vratu trak, ki si ga je vzela kar iz čevlja. Poskusila je vnovič loči'ti se od tega nehvaležnega sveta. A zopet brezuspešno.
Na policiji pravijo, da je bil to že deseti Maričkin eksperiment.
Stražniki so Maričko nekoliko zribali, da ie prišla k zavesti, zdaj pa menda že zopet sedi nekje in pije dalmatinca . . .
Gospodarstvo
15 Lovro
z velikim bankovcem
Ljubljana, 20. marca Mali Lovro je eden izmed tistih predmestnih otrok, ki se pode po cele dneve po ulicah in ne poznajo samo domačega predmestja, marveč obleta neštetokrat vse mesto in so jim znane razmere v raznih hišah.
Davi je nekdo naprosil Lovreka, da mu na cizah odpelje iz Šiške v mesto večji čeber Lovro ie bil takoj pripravljen in je, bil ob 9. že na poti. Mimogrede pa-se mu je baje na Celovški cesti pridružil njegov znanec, 13Ietni MHček ter ga zaupno pobaral: »Hoj, Lovro. ali ni čokolada dobra?«
»Mislim!« ie odvrnil Lovro brez pomisleka in zacmokal.
»Pomisli Lovro.« je nadaljeval Milček. »iaz pa vem, kje na lahek način dobiva efenar!«
»Kje?« se je čudil Lovro in ga živo pogledal.
»Pst! Kir tiho! Vse uredim iaz. Ti samo vzameš, pa zopet izgineva!«
Lovro je bi! zadovoljen in je komaj čakal, da odda čeber in bo prost.
S prijateljem Milčkom sta se pritepla čez dobro uro pred glavno pošto že popolnoma dogovorjena Smuknila sta v vežo hotela »Slon« in neopaženo smuknila v prvo nadstropje. Tam sta se enako neopaženo oplazila v nezaklenjeno sobo, kier je Lovro posegel z roko v damski plašč na obešalniku ter izmakni! lepo listnico s 100-lirskim bankovcem in manjšim drob žem.
Kakor sta se paglavca utihotapila v poslopje, tako sta prišla zopet na ulico. V Frančiškanski ulici sta pnbalina listnico odprla ter ugotovila, da sta v posesti italijanskega bankovca. Zadrega!
Pa sta brzo prišla na novo idejo. Čemu pa so banke? Lovro se je opogumil in od-skakljal v Kreditno banko, vendar mu je v tej velikanski palači srce zdrknilo skoro v hlače in se je jel nekam nerodno izgovarjati pred blagajnikom Uradniku je bil dečko s 100 lirskim bankovcem takoj sumljiv, za'to mu ie nasvetoval. naj gre pred pošto k stražniku, ki mu bo menja! denar Lovro je odšel zopet na ulico, vendar se ni obrnil do stražnika. Poleg Magdiča se nahaja slaščičarna »Sana« in je raje skočil kar tja notri Menil ie/da mu tam zmenja-jo bankovec, a se ie tudi zmotil Prodajalec je takoj uvidel, da fant nima čiste vesti, zato ga je i on zavrni' z nasvetom, naj menja denar pri stražniku.
Ves poparjen jo je pobral Lovro zopet na ulico, kjer ga je, opozorjen po uradniku Kreditne banke res že pričakoval stražnik.
Pričel je fanta izpraševati. kako je prišel do derarja, toda Lovro oči vidno ni bil voljan poslušati moža postave. Naenkrat se je sprožil in jo v ao'gih skokih pobral po Prešernovi ulrci. Stražnik seveda za niim in pričel se je divji lov, k' ie končni sredi ulice s stražnikovim uspehom, ko je Lovru med tekom primaza1 dve krepki s pendre. kom Lovro se ie seveda drl kakor mlada žaba zdare spomladi, nato pa je brez obo. tavljania sledi! možu postave na policijo, zaman iščoč z očmi med množico radovednežev Milčkovo po^tavico
Na policiji je nato odkritosrčno priznal tatvino, ki jo je izvršil na tako pretkan na-
Šport
Zagrebški cross country
Kot moštvo zmagal Marathon, kot posa* meznik Predanič (ASK).
V ponedeljek se je vršil v Maksimiru cross country za prvenstvo Zagreba. Kon* kurenca je bila ostra, saj je startalo 20 tek* movalcev, ki so dospeli v naslednjem redu na cilj:
1. Predanič (ASK) 37 min. 6 sek., 2. Kralj (Marathon) 30 m za prvim, 3. Valentekovič (Hašk), 60 m za drugim, 4. Kumer (Ma* rathon) 40 m za tretjim, 5. Trič (Concor* dia) 100 m za četrtim, 6. Vujkovič (Hašk) 7 Zemljak (Marathon).
Moštva so se plasirala nastopno: 1. Ma* rathon (Kralj. Kumer, Zemljak) 10 točk, 2. Hašk (Valentekovič, Vujkovič, Vukovič) 14 točk, 3. Concordia (Trič, Rašpica, Hab* janič) 23 točk, 4. Gradjanski (Novak, Ba* nek, Gjerkeš), 31 točk.
Nadaljevanje prvenstvenih tekem LNP V Ljubljani se odigra prihodnjo nedeljo, 25. t. m. IV. kole pomladanskih prvenstve* nih tekem. Sestane jo se ZSK Hermes s SK Slavijo ter SK Ilirija s SK Jadranom. Igra se na prostoru SK Ilirije, le rezervna pr* venstvena tekma Hermes : Slavija se vrši dopoldne na igrišču ASK Primorja.
Službeno iz LNP Danes, v sredo ob 20. seja poslovnega odbora. — Tajnik II.
SK Ilirija — nogometna sekcija. Da* nes, v sredo ob 18.30 v «Evropb> strogo ob* vezen sestanek I. moštva. Trening: skupi* na I. trenira ta teden v četrtek ob 18.30 v Kolizeju in v petek ob 16. na igrišču; sku* pina II. trenira danes in v petek ob 16. na igrišču. — Načelnik.
SK Jadran. Nocoj ob 20 uri seja upr. odbora v Narodni kavarni. Ob 15 uri tre* ning med prvim in rezervnim moštvom na klubovem igrišču — Tajnik
SK Ilirija (lahkoatlefska sekciia). V sredo, 21 t. m. pričnejo treningi na igrišču, in sicer vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 16. uri. Atleti naj prihajajo k treningu točno in redno, ker sicer jč vsak racione* len trening nemogoč. Obenem je treba tu« di poravnati pri vodji treninga članarino za leto 1928. — Načelnik
SK Ilirija. Klubova plenarna seja se vrši danes ob 20. v posebni sobi kavarne «Evropa». Načelniki sekcij se pozivajo, da se seje zanesljivo udeleže. — Tajnik I.
ASK Primorje (nogom sekciia). Danes in jutri od 14. ure dalje trening. — Načel* nik.
Svetovno bmeljsko tržišče in Jugoslavija
Kmetijsko ministrstvo je te dni izdalo monografijo o kulturi hmelja v naši državi, ki jo je spisal naš ožji rojak gosp. Josip Ter-žan. Študija obsega vrsto zanimivih podatkov o razmerju naše hmeljske trgovine napram svetovnemu tržišču hmelja, ki jih je avtor zbral na svojih strokovni'! potovanjih v inozemstvu in ki kažejo, kako važno mesto zavzema hmeljarstvo v naši državi.
Hmelj se nahaja v naši kraljevini med industrijskimi rastlinami na četrtem mestu. Na prvem mestu je produkcija tekstilnih si-rovin, in sicer obsegajo kulture konoplje 34.402 ha. lanu 12.977 ha in bombaža s 706 ha Drugo mesto zavzema sladkorna pesa s 87.lio ha kultur. Na tretjem mestu se nahaja produkcija tobaka s 15 131 ba, na četrtem mestu pa je hmelj s 8650 ha. Za njim se vrstijo mak, oljnata repica itd. Hmeljske kulture so se v zadnjih povojnih letih v naši državi ogromno razširile. V teku zadnjih sedmih let se je površina hmelj^kih nasadov v Sloveniji skoro potrojila v Vojvodini pa početernajstorila. in sicer je znašala :
Leto	Skupaj Slovenija Bačka
1920. 1153 ha	749 ha 404 ha
1924.	2850 „	850 ., 2000
1925.	33<!0 „	930 „ 3430
1926.	4530 „ 1200 „ 3330 „
1927.	8650 „	2027 „ 6677 Povod za tako veliko razširjenje so bile
predvsem visoke cene hmelja v letih 1925 in 1926. Po vojni smo imeli pet lobrib hmelj skih letin, in sicer v 1, 1919.. 1921., 1923 1925. in 1926 Lani pa se je pojavil velik padec cen. ki je povzročil hmeljsko krizo katere posledica bo brezdvomno zmanjšanje hmeljskih kultur. V svetovni produkciji sto jimo po obsegu s kakovostnim hmeljem za sajene površine na tretjem mestu. Na prvem mestu se nahaja Nemčija s 30.8 na dru gem Češkoslovaška s 28.8 %. na tretjem mestu Jugoslavija s 164 na četrtem me stu Francija s 8.7 %, na petem mestu Polj ska s 7.4 na šestem mestu Belgija s 3.9 %, na sedmem mestu Rusija = 3 %, nato sledijo s po 1 % Avstrija, Madžarska in Ru munija. Glede množine pridelanega hmelja pa zavzema prvo mesto Češkoslovaška republika.
Naša država mora 98 % svoje produkcije hmelja izvažati. Izvoz je znašal v posameznih letih: l. 1920 10.815 q, 1921. 12.843 q. 1. 1922. 8800 q, 1. 1923. 23.035 q, 1. 1924. 12.773 q, 1. 1926. 30.457 q. Zanimiva je statistična podelitev izvoza na posamezne države V dobi od 1. septembra 1926. do 31. avgusta 1927 se je od celokupnega našega izvoza izvozilo v Nemčijo 55 5 %, v Češkoslovaško 34.5 %, v Avstrijo 5.5 v Italijo 1.7 %, v Francijo 1.9 %,' v Švico 0.7 %, v Madžarsko 0.2 %, in sicer v skupni vrednosti 207,494.183 Din.
Svetovni konzum hmelja znaša po zadnjih podatkih 1,141.950 q, od česar pripade na Evropo 907.650 q, in sicer konsumirajo posamezne države naslednje množine: Nemčija 230.750 q, Avstrija in Madžarska 24.750 q, Češkoslovaška 48.000 q. Poljska. Romunija in Jugoslavija 19.800 q, ostale balkanske države 2700 q, Francija 52.000 q, Belgija 71.400 q. Nizozemska 9000 q, skandinavske države 13.000 q, Švica, Italija in Portugalska 20.000 q, Rusija 25.000 q, Anglija 373.500 q, Zedinjene države 130.000 q in Kanada 18.000 q.
V vseh navedenih državah se zahteva tudi naš hmelj, posebno v Švici, Italiji, Španiii, na Japonskem, v Indiji in v Avstraliji. Žal naš hmelj ne dospe tja direktnim potom, marveč preko vviirtemberških in žateških ter hamburških prekupcev, ki razpolagajo v te svrhe z velikim finančnim in trgovskim aparatom, kateremu naša nerazvita domača trgovina ni kos. Direktnih izvoznikov je v naši državi zelo malo, večina trgovcev se bavi s komisijskim nakupom za inozemske dobavitelje. V hmeljsko trgovino pa se je v zadnjem času urinilo poleg teh še nebroj nekvalificiranih drobnih prekupčevalcev, ki so povzročili popolno anarhijo in mnogo zakrivili, da se je kriza tako poostrila.
Ker služi hmelj za izdelavo piva, navajam v naslednjem še statistiko produkcije piva v letu 1926.. V tem letu smo mi pro-ducirali 900.000 hI pive. dočim je Češkoslovaška producirala 9.714.000 hI, torej skoro 11 krat toliko Produkcija ostalih držav je bila naslednja: Rumunija 1 milijon hI. Italija t.2, Poliska 1.6, Rusija 2.5. Nizozemska 1.97, švica 2.04. Danska 2.26. Švedska 2.36, Avstrija 5.44. Francija 13.5. Belgija 17 milijonov, Anglija 36.46 in Nemčija 48.38 milijona hI.
Za produkcijo piva uvažajo naše pivovarne polovico hmelja iz inozemstva in to po večini žateški hmelj in le okrog 50 % krijejo z domačo produkcijo. Pivovarska industrija pri nas ne napreduje tako. kakor bi bilo želeti in so pivovarne le tri do štiri mesece v letu polno zaposlene. Zaradi tega, kakor tudi zaradi nesorazmerno visokih trošarin in drugi davščin so cene piva v nadrobni prodaji zelo visoke, kar bistveno vpliva na konzum Na Bavarskem in na češkoslovaškem je pivo mnogo ceneje in se ga zaradi tega tudi mnogo več konsumira Izvoz hmelja v razne države je zelo otež-kočen zaradi visokih carin Tako se na 100 kilogramov uvoženega hmelja plača uvozne carine: v Češkoslovaški 70 Kč. v Nemčiji 60 mark, v Avstriji 20 zlatih kron. v Švici 3 švicarske franke, v Franciji 59 50 francoskih frankov, v Madžarski 25 zlatih kron. v Danski 30 danskih kron, v Angliji 4 fun-
Vremensko poročno
Meteorološki «»»od * Muh ha m 20. marca 1928.
VtSins narometra 308.8 it.
Krai
Cas
opazovania
e
o
L.
■s 30
u
a c
f*
v
>niei vetrn in brzina v metrih
0
0 10 10
8
y
dež
10.0
Liubliana .	/ 1 7	-1 2 54 | E 9
Man bo t ...	"3'2	- 3 80 E8
Zagreb____ 8 771 ^	~ * 53 E 2
Beograd ...	77 7 ^ 58 SE 10
Sarajevo ...	771.0	- 2 78 E 8
Skophe_____ '71 o	-2 4 SW 2
Dubrovnik . .	765.3 5 Q7 E 4
Split ... 7 766 i 3 51 NE 7 Praha
Solnce vzhaja ob 6.5, zahaja	ob 18.11, luna vzhaja ob 5.56, zahaja ob 16.21. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.2 C, najnižja — 2.8 C.
Dunajska vremenska napoved la sredo: Ponoči mraz, bolj nejasno, na nekaterih krajih
padavine, podnevi mraz v prostih legah viharno. Tržaška vremenska napoved sa sredo: Zmerni vetrovi z vzhoda - severovzhoda, nebo i jasno; temperatura od 0 do 7 stopin; morje razburkano.
'V ^
U
Padavine
Vrsta
v mm <io 1 nrr
te, v Španiji 5 zlatih pezet, dočim je edino v Italiji in Nizozemski uvoz hmelja carine prost.
Interesantni so podatki študije glede produkcijskih stroškov za 100 kg suhega hmelja, ki znašajo po računu kmet. ministrstva 2800 Din. Taka številka je seveda le nekako povprečno merilo, ker so produkcijski stroški odvisni od klimatičnih razmer, starosti kul tur in drugih momentov, ki se od sezije 1«i sezije spreminjajo. Tako znašajo v Vojvodini po veČini produkcijski stroški na 1 kg 40 do 64 Din. dosegli pa so leta '926. pri poznih vrstah hmelja zaradi pojave peronospo-re tudi 200 Din. Povprečno se lahko računa, da 20 % hmeljskih nasadov obrodi zelo do hro, 40 % srednje dobro in 40 % pa slabo. V preteklem letu je bilo razmerje mnogo neugodnejše in se računa, da ie bilo samo 16 % kvalitetnega hmelja Cene, ki so bile prejšnja leta 100 in še več odstotkov nad produkcijskimi stroški, so v zadnjem času tako padle, da krijejo hmeljarji v mnogih primerih komaj polovico svojih produkcij skih stroškov V tem leži jedro krize, ki bo trajala najbrž tudi še celo prihodnjo sezono kakor razmere danes kažejo.
= Pred končno rešitvijo vprašanja indu strijskih obveinic. Predstavniki Centrale in dustriiskib korporacij so v ponedeljek ob iskali finančnega ministra dr. Markoviča. tr govinskega ministra dr Spaho in pravosod nega ministra Mil Vujičica ter iih naprosili da se v finanč zakon unese poseben amand ma. s katerim bi se gornji trije ministri p*> oblfstili da izdajo uredbo o iz/lajanju indu strijskih obveznic. Po amandmanu. ki ga je sestavila Centrala industrijskih korporacij bi se take obveznice smele izdati le za po »rebe industrijskih podjetij z vloženo glav nicn od najmanj 10 milijonov Din, odnosn* skupine industrijskih podjetij ? skupno vlo ženo glavnico od najmani 10 nvlijonov Din in sicer po predhodnem odobreniu finančne ga in trgovinskega ministra Obveznice bi bile proste v«eh take in davkov kakor dr žavne obveznice, prav tako bi veljala davčna prostost za posestnike teh obveznic, katerim bi ee poles tega dale posebne pravice in ga rnneije ki gredo preko obstoječih zakonskih predpisov Z uredbo naj bi se odredila ka zen do šestih mesecev za vodje industrijskih podjetij, ki bi se v gotovih točkah ne držali točno predpisov uredbe. Imenovani trije mi nistri so pristali na predloženi amandma ter obljubili, da ga bodo unesli v finančn' zakon.
= Hrvatsko • slavonska reroafjska hipote karra banka — odslej Jngoslavenska eskomptra in hipotekama banka. V nedelje se je vršil prvič po izvedeni fuziji s Hrvat sko eskomptno banko občni zbor Hrvatsko slavonske zemaljske hipotekarne banke Nfi delnice Hrvatske - slavonske zemaljske hi potekarne banke se bo izplačala dividenda od 6 Din ali 12 % Občni zbor je glede na fuzijo s Hrvatsko eskomjjtno banko sklenil spremeniti naziv banke, ki se bo odslej ime novala Jugoslavenska eskomptna i hipote karna bar.ka. d. d. Za podpredsednike zavo da so bili izvoljeni: dr Kdo Lukinid. dr Stanko Šverljuga, Viktor E. Freeman. ban kir iz Londona in Rudolf Steiner, posle vodeči ravnatelj dunajske Bodenkreditan stalt, dočim je mesto predsednika ostalo za enkrat prazno.
rrr Redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo se bo vršila v nedelio. 25 t. m. ob pol 9 dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu, in sicer z naslednjim dnev nim redom: Pozdrav in otvoritev; letno po ročilo; letni rnčun; določitev članarine za 1. 1928 in 1929.: sprememba pravil; poro čilo o anketi v Beogradu v nadevi obvezne ga signiranja hmelja; volitev dveh članov v širši odbor in dveh prsgledovalcev računov; volitev 4 zastopnikov v nadzorstvt Hmeljske oznamovalnice v Žalcu; slučajno sti.
== Sprememba zakona o prometnem osob-jju. Posebna komisija prometnega ministr stva je pod predsedništvom gosp. Leonida Franiča, pomočnika generalnega direktorja železnic, končala prvo redakcijo novega na črta zakona o prometnem osobju, ki je bil odposlan zainteresiranim organizacijam v izjavo.
= Konkurz je razglašen o imovini Ivana Lavriča, posestnika in trgovca v Toplicah pri Novem mestu (prvi zbor upnikov 3. aprila. oglasitveni rok do 16 aprila, ugotovitveni narok 1. maja).
= Fuzija dveh ogromnih telegrafskih podjetij v Angliji Dve največji angleški pod jetji za telegrafsko in kabelsko službo Er.stern and Associated Telegrapb Comp in Mareoni Wireless Telegraph Comp sta te dni sklenili fuzijo pod pogojem, da prista nejo na to fuzijo poleg angleške vlade tudi vlade dominijonov. Združeno podjetje bo imelo v Angliji skoro monopolno stališče Za izvedbo fuzije bo ustanovljena posebna holding družba z delniško glavnico 53.7 milijona funtov (1182 milijonov zlatih fran kov ali 13 milijard Din).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. aprila ponudbe gle de dobave barv in firneža ter glede dobave 500 kg katrana Direkcija državnega rudnika v Brez sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobave usnjenih jermen. Direkcija državne železarne Vareš Majdan sprejema do 5 aprila ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje: do 6 aprila pa glede dobave 5000 kg riža in 1500 kg kave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24 t m pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za čas od 1 aprila do 30 septembra: ti aprila pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu. glede dobave raz nih strojnih olj. bencina, petroleja, konzi-stentne masti, žveplene kisline, bombaža za čiščenje, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnega in meha niškega ter montažnega materijala za var nostne in signalne naprave. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Boi*?e
i
iiiiiiiiiiiiiini
Na negovanje kože na obraza
boste, kako ii "rij ta crema. Nivea»cremo in prepričali se Namažite si kožo vsak dan z se ohrani lepa, sveža i i mlada, je pol-gati uajvečjo pažnjo, da Pazite pa na ime
Nive^-crema.
imiiiiiinmii
20. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen. V devizah na New-york, Trst in Budimpešto je krila potrebo privatna ponudba, v ostalih devizah pa Narodna banka. Tečaji deviz so bili v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Trst je nekoliko popustila, zlasti v Zagrebu.
Na zagrebškem tržišču je bila Vojna škoda dalje čvrsta. Navzlic večjim realizacijam se je tečaj celo za malenkost dvignil. Promptna se je trgovala po 442.5, kasa po 444 — 443 in za april 442. Agrarne obveznice so se tr-
govale po 58 — 57. Med bančnimi vrednotami se je Hipotekama po odbitku kupona trgovala po 59 — 60 Kreditna se je zopet nekoliko okrepila ter je bila zaključena po 90. dočim se je Praštediona trgovala nespremenjeno po 802.5. Jugobanka po 96.25 in Ljubljanska kreditna po 135. Industrijske vrednote so dalje zanemarjene. Zaključki so bili edino v delnicah Tvornice vagonov po 48 - 50. Trboveljska notira nižje, in sicer 495 — 505.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.89, Berlin 13.585 - 13.615 (13.60). Bruselj 0 - 7.926, RuHimpešta 9.925 — 9.955 (9 94), Curih 1093 5 - 1096.5 (1095), Dunaj 0 — 8.011, London 277.12 _ 277.92 (277.52), Newvork 56 765 - 56 965 (56 865). Pariz 0 — 223.80, Praga 168.14 - 168.94 (168.54). Trst 299.33 lo 301.33 (300.33).
Zagreb. Amsterdam 22 86 — 22 92. Dunaj 7 996 - 8.026. Berlin 13 585 - 13.615. Budimpešta 9.92r>6 — 9.9556, Milan 299.00 do 301 06, London 277.12 - 277 92. Newyork 56 765 - 56.965, Pariz 222.8 - 224.8, Praga 168 14 - 168.94. Curih 1093.5 - 1096 5.
Trst Beograd 33.18 - 3'148. Dunaj 263.75 io 269 75 Praga 55 975 — 56.275, Pariz 74.85 do 7465, London 92.2 — 92.5, Newyork 18.8825 — 18.9425. Curih 363.35 — 365.5; dinarji 33 15 - 33.65
Dunaj Beograd 12 48125 - 12.52125. Berlin 169 74 — 170.24. London 34 64 — 34 74, Milan 37.4750 - 37.5750. Newvjrk 709.35 do 711.85. Pariz 27.92 - 28.02, Prsga 21.01875 io 21.09875. Curih 136.65 — 135 15; dinarji 12.39 - 12.45.
Curih. Beograd 9 1325, Berlin 124.175, \'ewyork 519125 London 25 34. Pariz 20.13, Milan 27 415. Praga 15 39. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.22, Sofra 3.755, Varšava 5S.25, Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0. Ljubljanska kreditna 135 - 0, Prnštedionn 800 -0. Kreditni zavod 155 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280. Stavbna 56. — 0, Šešir 125 - 0.
Zaere1» Državne vrednote: Voin3 š^oda 442—442.5, kasa 442—443. za m?rc 443 —0, za april 447 — 448. za december 477 — 478, investicijsko 87 — 87.5. agrarne 57.5 — 58; b«nčne vrednote: Hipo (brez kuponal 59 do 60 Poljo 18 _ 18.5. Kreditna 87 - 90. Praštediona 800 - 802.5. Jugo 96 25 - 96 5, Obrtna 40 — 42. Narodna 6050 — 6200, Ljubljanska kreditna 135 - 136. Zemeljska Sarajevo 142 — 145; industrijske: Gutnnrm 229 — 230. SlnvAVs 112.5 — i 17.5 SlovonMa 13 — 14. Danica 140 — 145. Dr?va 525 - O, Vevče 140 _ 145 Trbovlje 495 — 59o5, Tvornica vagonov 50 — 51. Dubrov^čka 425 do 440. Šečernna Osiiek 527.5 — 535.
Beo?-ad. Volna škoda 44* .5 — 442. za april 447 — 448, za junij 454 — 45f? investicijsko 87.5 — 88. agrarne 56 5 — 57.5.
Blagovna trt Iša
Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 80 bal, prodanih pn je bilo 320 bal. Kupoval se je predvsem hallertauski in wiirtemberški hmelj srednje kakovosti. V prvovrstnem blagu je bilo le nekaj malih zaključkov. Promet je bil miren, cene pa so bile zaradi znatne ponudbe tlačene. V tranzitnem hmelju je bilo Is nekaj majhnih zaključkov pri popuščajočih cenah. Za 50 kg notira hallertauski prvovrstni hmelj 240 — 280 mark, srednji 120 do 180 mark. vviirtemberški 70 — 230 mark in tranzitni 40 — 140 mark (10.25—48 Din za kg).
Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 4 vagoni tramov merkantilnih, 3/4—6/8, 4—11 m. po kupčevi noti, fco vagon Sušak po 300 in 2 vagona desk, smreka, jelka, 24 mm, mente, fco vagon naklad, postaja po 455. Deželni prid- 1 K i ■ Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska trrifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 382.5 do 385, slavonska, promptna po 378.5 — 380; t u r š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 29il do 292.5, za marc po 295 — 297.5. za april po 800 _ 302.5. činkvantin, promptni po 305 do 307.5; oves: baški, zdrav, rešetan, promptni po 300; ajda; zdrava, rešetsna, suha, plač. 30 dni po 295; moka: '0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535.
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca stalna Pšenica: baška, 78-79 kg 840 — 345: baška. 77-78 kg 342.5 — 347.5; banaška, 78-79 kg 3*7.5 — 342.5; promet 7 vagonov. Oves: baški. sremski in banaški •250 - 257.5. Ječmen: baški. 66 kg 29S 305. T u rš č i ca: baška, stara 257.5—262.5; bnška in sremska 252.5 — 2575; za april 260 — 265; za april - maj 262.5 — 268; promet 38 vagonov. Moka: *0g> in «Oge» 467.5 — 477.5; *2» 447.5 — 457 5:: <5» 427.5 do 437.5: «6» 370 — 380; <7> 305 _ 315; «8» 220 — 280: promet 1 vagon Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 207.5 do 212.5.
Dunajska borza za kmetijske proizvode
(19 t. m.) Po sobotnemu nadaljnjemu dvigu tečajev so se cene pri čvrsti tendenci nekoliko ustalile. Čeprav promet ni bil tako zni-ten kakor pretekli teden, vendar je povpraševanje še vedno znatno. Za hirščico zahtevajo zaradi čvrste tendence na argentinskih borzah višje cene. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domači 42.5 — 43.5. madžarska Tisa 43 25 — 43.75; turščica: 35.25—36.25; oves: domači 36.5 — 37, madžarski 37.5 do 38.
Dunajski goveji sejem (19. t. m.) Dogon 2577 komadov, od tega 200 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli T. 155 — 1.85 (izjemno 190 — 2.05), II. 1.20 do 1.55, III. 0.90 - 1.15, biki 1.05 - 1.40, krave 0.80 — 1.45 in slaba živina 0.65-0.85.
m
v
mh
Stoletni Ibsen
Nova Marconijeva iznajdba
Glasom lastnih izjav se je Marconiju posrečilo iznajti nov velepomemben način za predajanje vesti potom brezžične telegrafije in telefonije, ki bo znatno pocenil oddajo, zlasti za velike preko-morske razdalje. Po poročilih angleških listov snuje Marconi novo delniško družbo, ki bo popolnoma monopolizira-la brezžični promet za ves svet. Monopol bo pridržan anglosaškemu svetu: Angliji in Ameriki. Nova družba bo prevzela vse patente stare Marconijeve družbe ter vsa angleška kabelska podjetja. Delnice Marconijeve družbe so v ceni znatno poskočile in se na londonski borzi kupujejo za vsako ceno.
Trgovina s papeškimi dovoljenji za ločitev zakona
Pariška policija je prišla na sled posebne vrste prevari, ki jo je že precej časa vršil v pariških cerkvenih krogih splošno znani groi Pallier.
Pobožni grof je vernim Francozom prodajal izvirna papeška dovoljenja za ločitev in razveljavljenje zakona. Vsako dovoljenje je veljalo 25.000 frankov in posel grofa Palliera. ki je bil nameščen v pisarni pariškega nadškofa kardinala Duboisa. je cvetel, kakor ne kmalu kateri. Kancelarju nadškofa se je že nekoliko časa zdelo čudno, kako da
prihajajo iz dovoljenja za ločitev zakona. ne da bi bil nadškofijski ordinarijat napravil v večini zadev kakršnokoli vlogo. Po daljšem preiskovanju se mu je posrečilo dokazati, da je grof Pallier sam na lastno pest pošiljal v Rim prošnje za ločitev zakona, ki jih je bil opremil s kardinalovim pečatom in podpisom. Na vse te ponarejene vloge je najvišje cerkveno sodišče točno poslalo dovoljenje za ločitev zakona in grof Pallier je zaslužil prav lepe de-narce.
Kakor je policija dognala, je čedni grof ta lahko zasluženi denar razsipa-val in tratil z deklicami lahke vrste. Policija je sedaj napravila prijetnemu življenju konec in grofa zaprla. Ločenci, ki so se na temelju pravilnih dovoljenj zopet poročili, pa bodo morali najbrž zapustiti svoje nove boljše polovice.
Garibaldi — fašist!
Svoječasno so fašisti odstranili z Ga-ribaldijevega spomenika znak svobodo-mislecev. Toda to jim ni zadostovalo. Sedaj so stavili namesto tega znaka na spomenik fašistični znak, namreč fašistični sveženj, knjigo in puško. Napis na spomeniku se sedaj glasi: « Vodji rdečih srajc — črne srajce. Postavili prostozidarji popravili pa fašisti.*
Filchner se vrača
Iz Kalkute poročajo, da je dospel nemški potovalec Filchner z vsem svojim spremstvom srečno v mesto Leh na Kašmirskem, odkoder se bo vrnil po še nedoločeni poti v Evropo. Pred nekaj meseci je vzbudil ^ njegova ekspedi-cija veliko pozornost ko so poročali, da so Filchnerja z vso družbo pomorili lame v Tibetu.
Lov na tjulnje z letali
Ruska družba za zražno plovbo Do-broljet je organizirala kakor že prejšnje leto veliko zračno ekspedicijo v polarne kraje, kjer naj bi izsledovala počivališča morskih psov in tjulnjev. Letala bodo z radioaparati zvezana z brodovjem, ki odhaia vsako leto na lov na te koristne živali. Ekspedicijo vodijo znanstveniki, ki so zaposleni v glavnem ruskem zavodu za ribarstvo.
Štiri generacije samih sinov
V San Pedru (Kalifornija) živi rodbina, v kateri je moška tendenca tako silna, da v štirih generacijah ni bilo nobene hčere in izhaja iz prvega rodu v celem 35 moških potomcev. Začetnik rodbine je neki nemški priseljenec, ki je bil najmlajši izmed 19 sinov. Sam je
Gospa Hinchcliffeova in njena otroka
po odhodu moža, ki se je pogubil na poletu preko Oceana. Kapitan Hinchcliffe je odletel nenadoma, ne da bi ji povedal
Germaine Beaumont:
Poštna skrinjica
Tri leta ni imel Valentin Mederic drugega življenskega cilja, kakor da je vestno opravljal svojo službo komija v majhni modni trgovini. Na koncu tretjega leta sta umrla stara zakonca, pri katerih je Valentin stanoval, in moral si je poiskati drugo meblirano sobo. Našel jo je, toda na drugem koncu mesteca, tako da je moral, na potu v trgovino. prehoditi vsakikrat dober kos Napoleonove promenade.
Preselitev sama na sebi je navadno brez odločilnega pomena. Kar pa zadeva Valentina Mederica. je ta dogodek pretresel njegovo življenje. Zakaj drugi dan. ko je z velikimi koraki hitel preko promenade, da bi obedoval na svojem novem domu. je zapazil za ograjo gosposke hiše deklico izredne lepote.
—	Sem, Azor! — je zaklicala dra-žestna mlada dama. — Takoj sem, ti grdoba!
Čitatelj je brezdvomno že uganil, da so te besede veljale psu.
Ko pa jih je zaslišal Valentin, je začelo utripati njegovo srce s tako hitrostjo. da mu je kar sapo jemalo.
—	Zakaj nisem jaz Azor! je pomislil,
zakaj nisem grd oba!
In poslal je mladi deklici strasten pogled, ki pa se je zgubil v zraku.
Od tega usodnega trenutka se je Valentina polastila ljubezen. To se pravi, da je Valentin izgubil apetit, da je hujšal in bledel in da je ponoči često vstajal iz postelje, da bi zložil pesmico na čast Estelle. Podobi njegovih sanj je namreč v resnici bilo ime Estella, in celo Estella Porenpin. In kot edina dedinja Porenptnov (železnina na debelo) je že s samo to okoln ostjo nudila malo izgleda, da bi kdaj uslišala skromnega komija . . .
In vendar je usoda tako čudna, da je Estella, ki je videla Valentina sleherni dan hoditi mimo, ga slednjič opazila in se mu — muhasta kakor je že bila — celo nasmehnila. Še tistega dne je pisal Valentin Estelli dolgo pismo, ki ga tu podamo V izvlečku:
»Gospodična,« je med drugim pisal nežnočuti Valentin, — ljubim vas.
Bogat že same te ljubezni, ki bi mogla prestavljati gore vas prosim vaše roke . . O. ne takoj — saj vas še nisem vreden. Ako pa mislite, da postanem nekega dne šef trgovine, kjer sem sedaj nameščen, in ako bi vi tedaj blagovolili postati moja žena, o, tedaj... tedaj pridite jutri, ko pojdem. v službo,
zopet imel 12 sinov. Eden od teh se je oženil v Kanadi pa je umri kmalu po rojstvu prvega sina. Slednji ima 3 otroke. vse moškega spola. Zdravniki državnega urada za evgeniko se silno zanimajo za ta slučaj, misleč, da bodo odkrili, v čem obstoji tajnost.
Sin na verigi
V Erlavi na Madžarskem so sodili poljedelca Andreja Gulyasa, ki je bil obtožen. da je imel iastnega sina polnih 17 let priklenjenega na verigo v hlevu. Gulyas se je izgovarjal, da je sin blazen in edino na ta način se je lahko ubranil pred njegovimi napadi besno-sti. drugače pa da je dobro ravnal ž njim zlasti kar se tiče hrane. Sodišče je kmeta oprostilo. Toda državni pravd-nik se je pritožil na višjo instanco in ta je prisodila čudnemu očetu zaradi omejevanja osebne svobode 6 mesecev ječe.
Lady Carbery,
žena irskega pairja lorda Carberyja in znana angleška letalka, ki se je ubila ob nekem poletu nad Nairobijem v vzhodno*
afriški koloniji Kenji.
Ples strahov
Kdor bi te dni obiskal Royal Palače Hotel v Kensingtonu, bi bil priča nenavadnemu plesu. Ples sam na sebi še ni bil nenavaden, njegove kretnje so bile na las podobne plesnim kretnjam, ki so se razkazovale ob isti uri po tisočih plesiščih vsega sveta. Toda čudno je bilo to, da nisi slišal nobene muzike, čeprav je izdajala istočasnost v gibih plesnih parov, da jih poganja skupen muzikalni vir. Če ne bi vedel, da živimo v 20. stoletju, ki vraže zametuje in prireja vse mogoče čudeže na najbolj preprost in razumljiv način, bi si lahko mislil, da se v obširni dvorani vrtijo in zvijajo polnočni strahovi. Tako je pa tudi za ta čudež zelo preprosta rešitev. Pari so plesali po muziki, ki je igrala v veliki daljavi in ki so jo sami slišali. Vsak plesalec je imel na prsih nevidno radijsko anteno, na glavi pa slušalo, a pod plesiščem je bil nameščen elektromagnet. Tako je poslušal vsak plesalec radioorkester zase in je lahko plesal do pozne noči, .ne da bi muzika motila spanja drugih hotelskih gostov.
Maharadžina svatba
Bivši maharadža indorski se je te dni poročil s hčerjo, kalifornijskega milijonarja Millerja. Nevesta je pred poroko prestopila v budhizem in se zove sedaj Devi Šarmi slebtabaj.
Svatba se je vršila z nepopisnim razkošjem. Zjutraj na vse zgodaj je velika deputacija spremila nevesto iz njene palače na breg reke, da se okoplje po predpisih vere. Nato so jo oblekli v prekrasno z zlatom in dragimi kameni pretkano poročno obleko. Dijadem iz briljantov je krasil nevesti čelo, na nogah in rokah pa je imela masivne zlate obroče. V palači maharadže kamor je dospelo spremstvo s 23. letno nevesto, se je vršila najprej slavnostna zaroka.
k vrtni ograji in držite v desni roki motiko. Tedaj bom razumel. Vaš Va-'entin za večno.«
Nakar je Valentin stopil ven v črno noč in vtaknil svoje ljubavno pismo v poštno skrinjico, vzidano v ograjo stare hiše tam ob Napoleonovi promenadi.
Naslednjega jutra ie dirjal k hiši svoje izvoljenke. Deklica je sicer stala za ograjo, a je ranila Valentina samo z zaničljivim pogledom, in ker je držala v levici škropilnico, je Valentin začutil, kako mu oklepa srce smrtni mraz. in namesto da bi šel v trgovino, se je vrnil domov in izpil steklenico strupa.
Njegova gospodinja je bila mlada vdova, kateri je bil neprijeten mož zagrenil zakonske radosti. Ko pa je videla Valentina zvijajočega se na tleh. ga je sočutno vzdignila, poskrbela zanj s požrtvovalno nežnostjo in ga — okre-vajočega — obdajala s tolikšno dobroto, da je začelo kliti nekaj sreče v sa -momorilčevih prsih. Rekel si je, da je namesto nedosegljive Estelle tudi dosegljiva Toinon dobra. In se je torej oženil s Toinonko. in ker je bi'l trdno sklenil, da nikoli več ne prestopi Napoleonove promenade, je odpeljal svojo ženo v kolonije.
Sreča je bila Valentinu mila. Pridobil si je lepo premoženje in Toinon mu
Popoldne je dal ženin svojim gostom — 12.000 jih je bik) — slavnostni banket, nakar je bila opravljena poročna ceremonija, ki je zelo enostavna. Višji bramanec je prečital temeljna določila svoje vere. ki sta jih novoporočenca pobožno poslušala. S tem ie bil akt poroke končan in nevesti so slekli poročno obleko ter ji dali oblačila omoženih žen. Zvečer je maharadža odpeljal nevesto v svojo novo palačo, ki jo je dal sezidati nalašč zanjo.
Palača je zidana po načrtu dvorca v Versaillesu in je stala okoli 300 milijonov dinarjev. Imetje maharadže cenijo na 3 do 4 milijarde dinarjev. Nevesta, ki je tudi imela večmi ijonsko doto v dolarjih, je imela pri poroki dragocenosti za kakšnih osem milijonov dinarjev. Dvanajst tisoč gostov se je gostilo tri dni in tri noči na tej kraljevsko-mili-jonarski svatbi.
Intrigantski sosed
Policija v Bukarešti je pred nedavnim nasedla neki ovadbi, katere posledica ie bila ta, da ie notranji minister odstavil službujočega policijskega komisarja. Slednji je prejel anonimno ovadbo, da se v ulici Barbu št 5 nahaja neka Olimpija Bentura. nevarna blazni-ca, ki je sicer na videz popolnoma mirna in zdrava, vendar pa od časa do časa podivja, strelja okoli sebe in hoče zaklati svojo 11 letno hčerko. Komisar je takoj odhitel v označeno hišo in z izbrano vljudnostjo prosil Benturo, naj se odpelje ž njim na komisarijat zaradi neke važne zadeve. Vdova Bentura je sedla v kočijo in komisar jo je odpeljal naravnost v blaznico ter jo tam oddal. Nesrečnica je prebila v blaznici med umobolnimi nekoliko dni, preden se ji je posrečilo dokazati primariju, da ni blazna. Po odhodu iz blaznice je vložila pritožbo in ministrstvo ie odredilo preiskavo, pri kateri se je izkazalo, da je policija nasedla anonimni ovadbi soseda Mirinesca ki je živel v sovraštvu z vdovo zaradi neke izgubljene pravde. Da zadosti svoji mržnji, je naznanil Benturo kot nevarno umobolno. Mirinesca so seveda zaprli, svojo preveliko gorečnost v službi pa je plačal tudi komisar, ki je postopal tako lahkomiselno.
Mrtva čarovnica na grmadi
Nedavno je umrla v Rozlovcih v Podkarpatski Rusiji 80 letna vdova Kudrova, ki so ji babjeverni sosedje pripisovali tajinstvene čarovniške moči ir jo dolžili celo zveze s samim hudičem. Mrliča so položili na oder v hiši zeta pokojne starke in zet je po celi vasi iskal žensk, ki bi po tamošnjem običaju molile in čule pri mrliču. Po dolgih prošnjah se mu je posrečilo pregovoriti dve ženski za to opravilo. Med molitvijo sta se čuvarici izdatno krepčali z žganjem, tako da se jima je nazadnje zdelo, da se mrlič premika, da vstaja iz rakve in da hodi po sobi. Z glasnim krikom sta planili iz sobe in naznanili to grozoto vaščanom. Pri pogrebu je bilo vse uverjeno, da bo hodila strašit. Res so se kmalu po vasi raznesle govorice, da vstaja iz groba, se sprehaja po pokopališču in hodi trkat ljudem na okno. Celo zet pokojničin je pripovedoval, kako mu je neke noči sedla na prsa in ga dušila; kazal ie praznovenrm kmetom tudi veliko črno liso na prsih, ki mu jo
pecivo
Adrla Adrta Mrta am«
je baje prizadejala mrtva tašča Prestrašeni vaščani so sklenili izkopati mrliča in ga sežgati na grmadi. Pripravili so veliko grmado in izkopali starko iz groba Orožništvo je prišlo še o pravem času. da ie preprečilo nadaljnjo skrunitev trup'a ki je ležalo že na grmadi in je bilo treba le še zažgati Pod nadzorstvom orožnikov so morali vaščani starko zopet pokopati, nakar so čuvarji reda polovili glavne krivce in jih odpeljali v zapor.
Potovanje v ribjem želodcu
Učenjaki so od nekdaj dvomili nad resničnostjo čudne dogodivščine svetopisemskega preroka Jone. ki je tri dni potoval v želodcu neke velikanske ribe po širnem morju, dokler ni riba preroka zopet vrgla iz sebe. Učeni svet je dejal da je to bajka, ker kit. ki je največja riba, ima tako ozek požiralnik, da komaj pogoltne manjše ribice.
Zdaj pa se je oglasil londonski ribo-slovec E. G Boulenger ki trdi. da Jonov čudež nikakor ni nemogoče in da sploh ni nikakšen čudež. Ne smemo pa pri tem misliti na kita. marveč na njegovega sorodnika narvala, ki je tudi se-savec in živi v Južnem Ledenem morju. Narval doseže dolžino do 27 metrov, ima širok požiralnik, da komodno pogoltne človeka, v njegovem ogromnem želodcu pa je prostora za najman; dvajset ljudi. Ihtijolog Boulenger v potrdilo svoje domneve navaja dva primera, ko je narval pogoltnil človeka in je ta ostal v želodcu ribakovem živ in skoro nepoškodovan. Angleški ribiči z ladje «Star of the East» so 1. 1891. lovili narvale v Južnem Ledenem morju. Ogromen narval je pri tem prevrnil enega izmed čolnov in pri tem je brez sledu izg'nil mornar James Barteley, od katerega kljub naiskrbneišemu iskanju niso mogli najti niti najmanjšega sledu. Ko so zasledovanega ribaka končno le ujeli in so ga po dveh dneh raztelesili, so mu našli v želodcu mornarja Barteleya živega Bil je samo malo zelen od hude želodčne kisline in dvodnevno ujetništvo mu je š'o neko-ko na živce, da se do svoje smrti ni mogel več popolnoma popraviti.
Ako že ta slučaj potrjuje možnost Jonovega potovanja v ribjem želodcu, je drugi primer, ki ga ie doživel pomorščak Jenkins, naravnost kopija Jonovega. Tega mornarja je narval pogoltnil celega in se ž njim potopil v globino. Kmalu pa se je ribak pojavi? na gladini in izb'juval vso vsebino želodca z Jenkinsom vred. Profesor Boulenger je uverjen o resničnosti dogodka s prerokom Jono. opisanega v sv. pismu. ker se je že zgodilo da so rbaki s severa ali z juga zablodili globoko v ekvatorske vode.

Prigovarjanje
»Prosim, držite se nekoliko prijazneje. Spomnite se n. pr. na čas vajine zaroke.»
(«Kasper»)
je podarila troje ljubkih otročičev. Čez leta pa je prišel do spoznanja, da mu k popolni sreči ničesar več ne manjka razen domovinskega zraka, v katerem je še vedno — neizrekljivo, nepozabno -- lebdel spomin na Estello.
Tudi se je spominjal, da je tista hiša neposredno poleg hiše Estellinih staršev takrat bila prazna Pozvedoval je in zvedel, da je še vedno na prodaj. Pa jo je kupil.
Toinon ni vedela ničesar o nesrečni' ljubezni svojega moža. Tudi se ni pro-tivila njegovi nameri, preseliti se v domači kraj. In tako je lepega majniko-vega dne Napoleonova promenada doživela prihod rodbine Mederic. pomnožene s služabništvom in raznimi papigami.
Naslednjega jutra je gospoda in gospo Mederic, ko sta utrujena od potovanja počivala še v globokem snu, prebudilo silno vpitje. Glasovi so prihajali iz sosednje hiše. Vznemirjen je šel Valentin dol na vrt in pogledal čez plot, kaj da se ie zgodilo. In kar je videl, to je bila njegova nekdanja oboževanka Estella. ki pa je bila od minulih let že tako razglodana. da je nalikovala kislemu slaniku . . . Preganjala je z brcami sprotnega možička, ki mu je groza gledala iz oči.
—	Ti tepec, ti stari osel! Če le pomislim, da sem vzela takega bebca. Ali mi ne greš takoj sem, ti mrha!
Toda mrha, manj poslušna kot nekdaj Azor, je bežala, kolikor so jo nesle pete . . .
Tudi Valentin se je umaknil. Tla so se mu majala pod nogami. Torej je bil Ie ubežal strašni usodi, ko ga je ta fu-rija takrat zavrgla! Zamišljen je obstal kraj vrtnih vrat in se naslonil na tam vzidano poštno skrinjico. Tedaj pa se je pod pritiskom odprl zarjaveli pokrov, in Valentin ie zagledal na dnu skrinjice pismo, ki je ležalo tam Bog ve kako dolgo že. ker je bilo že napol preperelo. Naslova vobče ni bilo več moči razbrati.
Radovedno je Valentin pismo odprl in čital: »Gospodična. ljubim vas. Bogat že same te ljubezni...«
To je bilo njegovo pismo, njegovo ljubavno pismo, ki ga je bil pred dvajsetimi leti pisal Estelli in vtaknil v to staro, neporabno skrinjico ...
—	Dragi, je rekla Toinon, ki je bila med tem prišla za njim. Kaj pa stojiš tu pred to staro skrinjico in se tako smešno držiš?
—	če se smešno držim, ne vem, vem pa. da sem srečen! je odgovoril Valentin in srčno poljubil svojo ženko.
t
Kaj vem? ~ Koliko znam?
Odgovori na vprašanja torkove serije
1.	Dividenda.
2.	Abrahamu je bilo 100, Sari 90 let (L knjiga Mojzesova, pogl. 17.).
3.	Potopil se je na Križarki «Hampshire» v Severnem morju (5. junija 1916.).
4.	Leča, skozi katero gledamo, je okulary ona, ki je obrnjena proti predmetu, je pa objektiv.
5 Ksenofont (okrog 430 do 355 pred Kr.).
6. Reponse payee (frane.) = plačan od* govor.	,
7 *Za uporabo dauphlnu® (lat. delphi* nus, svoječasm naslov najstarejšega sina francoskih kraljev. Louis XIV ...je dal^za. dauphina natisniti posebno izdajo latinskih klasikov, v kateri so bila izpuščena vsa ti» sta mesta, ki bi bila utegnila kraljeviča po* hujšati).
S Iz bromovorrebrne želatine.
9.	Anglija, Holand.ska m Francija (Brit* ska, HoTaiidija in Francoska Gvineja.
10.	Petdeset.
11.	«Master oi Arts» (naslov, ki' po pn* liki odgovarja našemu dr. phil.).
12 Lac Leman (Lemansko jezero).
13.	Jules Verne (1828 — 1905) v svojem romanu «Poto\anje okoli sveta v osem« desetih dneh».
14.	Izubare.
15	Theatre Grand Guignol.
16	Astronom (zvezdo-rlovec) proučuje zde znanstveno, t. j. matematično. fizi»
kalno itd., astrolog prerokuje iz medseboj* nega položaja zvezd in ozvezdij bodočnost ljudi.
17. V Parizu: Rue de la Paix, v Londo= nu: Old Bond Street, v Ke\xyorku: Broad* \vay, na Dunaju: Kiirntnerstrasse v BerlU t\u: Tauentzienstrasse
18	Od angleškega univerzitetnega mesta Rugby, kjer so to igro začeli gojiti.
19	9000	-	'' /
20.	Vsi prebivalci naše zemlje in še ena tretjina njih po vrhu.
21.	Ne \Vashington, ki leži izven te drža* ve (v kolumbijskem distriktu); glavno me= sto države \Vashington je Spokane.
22.	Oba istočasno. r\(on
23.	Ne 999. nego ^ ' t j. število, ki ga dobiš, ako 9 vzameš 9n krat kot faktor: ste* vilo. izraženo z 1, ki ji sledi 369 milijonov 675.000 ničel, in ki ga . v matematiki napi* šemo -tako*Ie: j ^369,675.000
Če bi ga pa hoteli izpisati s številkami, bi nam nedostajalo i časa i. , denarja za papir Papirnati trak, na katerega bi hoteli napisati vse te številke v velikosti norma!« nega rokopisa, bi namreč ,meril nič manj kakor polnih 11C0 kilometrov, a če bi ho* teli številke p. -ati. v vrstah drugo pod dru* go bi morali imeti na razpolago 37 000 pol pisarniškega papirja, kar bi stalo najmanj 3700 Din! Še hujša bi bila s časom VzemJi nu. da napiše strojepiska na sekundo po* vprek 6 številk, to da na uro 20.000 številk in na dan pri dvanajsturnem- delu ca četrt milijona številk. Strojepiska bi torej imela polna štiri ieta posla, samo da to število napiše! Še bol) nam njegovo neizmernost penazoruje nastopno razmišljanje.
Naša zemlja meri v premeru 12.375 km, rl'en volumen je torej približno 1 bilijon O..OOO.OOO.OCOOOO) km* ali tisoč trilijonov (1021) m? ali 1 kvadrili jon (tO24) kubičnih ceci metrov (litrov) ali<• -1 -kvintilijon (10®°) mm?. Če. vzamemo, da meri en at-om, t j. najmanjši delec snovi, v premeru. 1. milijo* ninko milimetra (v resnici je še mnogo manjši), bi naša zemlja imela prilično en. kvintilijon krat en trilijon, i. j 1 oktilijon (I04H) atomov To število je uprav neizmer* no veliko, toda napram onemu s 370 mili* jom številk je tako neznatno, da za ozna* ko tega razmerja nimamo predstavotvor* nega izraza Največ, kar bi mogli povedati, je to: za napisanje števila IO4" potrebuje strojepiska 8 sekund, za število. 10399875000 pa 17 520 ur ali 9milijonkrat več časa kot za I048 ..
Kdor je torej odgovoril, da je največje število, ki ga moremo napisati s tremi" ste* vilkami, 999 zasluži nri klasificiranju brez usmiljenja absolutno ničlo!
24	Marino Falieri (1280 — 1355):- lord Bvron (1788 — 1824)
25	Trije mušketirji Athos. Porfhos' in Aramis ter njihov četrti prijatelj d' Artag* lian v romanu «Trije mušketirji« Ale\-ans dra D':masa star.
Naseljevanje in preseljevanje
Tržaški fašistični tajnik Koboi je na sv o* jem predavanju v Benetkah povedal, da je. v Julijski Krajini naseljenih že stotisoč regnikolov. To so razni državni m občin* ski uslužbenci, miličarji, ' trgovci, obrtniki in tuintam kak posestnik Kobfcl ježelel še večjega dotoka iz/ Italije,.. _ .-»Fašizem naj se pokmeti«, učijo sedaj in kažejo mladini pot na deželo. Invalidi ho*-čejo imeti v obmejnem pasu v. Primorju in na južnem Tirolskem obsežna posestva, Kjer se vršijo bonifikacije v drugorodnem ozemlju, imajo služiti pred vsem naselje* vanju italijanskega življa, da se pretrga vez med domačini.
Po planinskem svetu; ob. mejah treba več prebivalstva, seveda zanesljivo italijanske* ga «Forze Armante« pravijo, da je nujna vojaška porreba da se obljudijo alpeke co» ne po določenem načrtu ■ gorah rastejo krepki, čvrsti, značaini ljudje in take po* trebiije Italija za svoje granioarje.
V jasnih obrisih se kažejo dalekosežna-r-\ naše ljudstvo usodna stremljenja fašf* stične vlade. Izkoreniniti hočejo naš ži.velj,; iztrebiti ga in razgnati na vse strani. Po« tem bo konec manjšinskega vpraš&nja v Primorju.	' : .
Pišejo tudi o preseljevanju Tam doli na jugu so nevarni kraji Mafija je še v pol* nem razvoju in orožniki lovijo razbojnike. Fašistično vodstvo v R;mu misli, da bi se dale one pokrajine dobro obdelati z Ijud* mi, ki so navajeni trdega naj*>ra Istrarii so taki in izrečena ie bila misel za _pre« sdjevanje kmetovalcev iz 'Primorja na ita» lijanski ing	.....
Z-- naseljevanjem in preseljevanjem naj se izbriše dnigo-rodna fiziognomija Primor* ja in južne Tirolske V tej smeri je ..pričakovati skorajšnjih ukrepov iz R;ma.
činitelje svetovnega miru...» Slovenska
korošk i deželna poslanca Stare in dr. Pe* tek sta bila dne 2 t, ni, pri zveznem kane* lerju dr. Seiplu. Razpravljali so o položaju koroških Slovencev in o kulturni avtono* miji. Vršijo se »hodi, na katerih se govori o gospodarskem položaju in se pojasnjuje kulturna avtonomija, s— V Borovljah je umrl okr. zdravnik dr. Vetter, ki je bil v času jugoslovenske zasedbe odveden kot ujetnik v Skoplje, pa se "je vrnil že po de* vetih,dneh domov. Lani je bilo na.Ko« roškem tujcev 241.528. ;
najboljše, najtrainejše, zato najcenejše!
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob . priliki prerane smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
i Antona Lebna
,sa poki on j eno krasno cvetje in vence se vsem najiskreneje za* hvaljujemo. Posebna ^ahvala pa bodi izrečena gg. pevcem «Slo* ge» za gaoljfvi- žalostinki ter vsem številnim "prijateljem in' znancem, ki so dragega pokoj* fiika siprfcmili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, 21. marca 1928.
Žalujoči ostali.
p— <rBriško>a» v šoli Italijanski učitelj Spattula v Ozeljanu uči otroke v šoli igr;a* ti briškolo, trešete itd Nacionalne karte se vrtijo "v otroških "okah pa za denar igra* jo Spattula je uvedel v šolo tudi plesne vaje par ur na tederi To je pristna faši* stična šola in ozclianski učitelj bo' !;>bil odlikovanje in nagrado.
p— V Vipavi so kupili Sekanovo hišo za občinski dom. ki stane s popravami nad 50.000 lir. Županski uradi s številnim osob* jem . in drago, razkošno mobili io, so že na*, stanjeni na novem mestu, Sedaj spadajo k Vipavi Vrhpolje. Budarrf Slap. Lože m Goče. Nove vojašnice v Vipavi so dokori* čane in vojaštvo se v kratkem naseli \ njih.
p-r-.Tržaški prometSkupnega tržaškega pristaniškega prometa v prvih dveh leto* šnjih mesecih: je bilo 7,217 962. lam v tej dobi 7,601 199 kvintalov. Opaža se zlasti padanje prometp po morju Zato pa nara* šča benečanski pomorski promet!
p— Oproščen Poročali smo, kako }e ita* lijanski trgovec Cataneo osleparil jugoslo* venskega trgovca Mtadmna za pet vagonov lesa Pustil mu je bil nakažilp za plačilo 25 000 lir pri nekem malem zavodu v Mon* ci; kjer pfl, ni imel nal<;ženega denarja- -niti ene.li.re. Pri razpravi, v Gorici še je. neatno pokazala g/Jjufija ip- .Ca.taneo je bil :ohso» ien pn prizivni razpravi 12. t m je bil. pa Oproščen Fašistična justica!
p—; Grape za trte sta kopala pri kmetu A. Pipanu v Velikem l>>lu 271etni E Špa* cal in 30letni M Ostrovška Hotela sta razstreliti, večjo skalo Mina. skoro že pri* pravljena, je eksplodirala in oba mL;da človeka sta obležala težko ramena. Špac.al je kmalu , na tp umrl . Ostrovška leži v tr* žaški bolnici in malo je upania. da bi okreval	•"
p— Most tri gozd V Kamnem dobijo most čez Sočo Pričela ga ie graditi fvrd* ka Feragtjtti. Mo&t bo narejen na račun gozda, ki ga že seka io, in na račun forida v to svrho nabranega v prejšnjih letih Imeli bodo most, gozdj pa ne bo več
p— V azilih vltalie Redente» je bilo lan* sko leto 1119 slovenskih otrok, 181 hrvat* "skih in 795 italijanskih. Poročilo naglaša, da pošiljajo v azile svoje otroke posebno rade slovenske matere ki delajo na polju.
I	ga'ia jim z azili združena zdravniška skrb za dojenčke Nadarjen, slovenski otrok zna po enem letu posečanja azila že toliko ita* lijartsko, da z lahkoto uspeva takoj v pr* vem razredu osnovne šole.
p— Italijansko naseljevanje v obmejnih pokrajinah je napovedal Mussohni v svo* jem zadnjem govoru v .zbornici. «Narod, ki .se množi in raste lahko izpolni woje obmejne, cone® «Piccoio* pričakuje ;in na* svetuje italijanski naval aa • Primorje Ko* bol je na svojem predavanju v Benetkah povedal, da ie v Julijsk- Krajini doslei že sto tisoč regnikolov, Vabijo se še novi, da pojde asimilacija drugorodcev lažje izpod rok. «Piccolo» goni fašiste na deželo, «fa* šizem naj se pokmeti» n trdno'vsede po dolinah m gorah med Slovenci Če bodo . djugo-rodci od vseh plati obdani od itali* janstva, se morajo kmalu vtopiti y. njem. "Tako modruje «Piccoloi>, ki je napovedal že marsikaj, kar se je izjalovilo
p— Kmetijska zadrtsca za gor?ško okolico je bila pred voino ena izmed naimoč-nelših slovenskih zadrug. Zeodnii krompir in zelenjavo ie izvažala v severne dežele, brez 'škodljivega Dosredovania italijanskih trgovcev Posebno sedanii goriški Dodeštat., veietrgovec Bonbig. ie težko občutil osvo-bod Ino gibanie malega kmeta ootom za-dj užhišrva Bila ie zato ta zadruga '-trn v Deti goriškega magistrata Vodi' ie spretno in požrtvovalno z Mermolia ki ie bil-po vojni poslanec v iugoslovanskem parlamentu. Po voini ie "radi iznremenienih razmer zždruga trpela Sedai se izgu-blia v fašistični gospodarski organizaciji V nedeljo
II	marca se ie vršilo zborovanie Kdor ie govoril proti vstoou v fašistično organizacijo, so ga zap:sali v črne bukve. .tako. da se je vsa opozici-ia iz strahu umaknila, utihnila in odšla Goriški kmet se vrača v čase polne, gospodarske odvisnosti od trgovca— izvoznika "po znanem pravilu: ena leha me-, ni, ostale lehe trgovcu'. . . . . - . ..".'"
lfr-' S Kbroškegk - »KoroSki Slovenec*
upa, da-bo-nemški večinski narod v Av* stri ji* tudi napram naši manjšini nastopal ono stališče,.-katero zahteva napram južro* tirolskim Nemcem s strani Italije «Zato toplo pozdravljamo akciio. ki se je priče* la z zgodovinsko pomembno sejo našega parlamenta na Dunaju v prid nemški manj* šini v Italiji, ker se s tem ni pričel samo boj za tamošnjo enakopravnost, marveč je to svarilo in opomin vsej mednarodni jav« nosti, da se z. vso resnostjo loti pravične in za vse narode obvezne rešitve manišin« skesa problema, ki spada med najvažnejše
ČRNOMELJ. Zadnja sokolska maškarada je potekla povoljno šn^v veselem razpoloženju. Na pepelnično sredo so hoteli domači fantje obnoviti star črnomaljski običaj: pokopavanje Pusta-. ^ Vse priprave so bile v teku, sprevod bi. se imel razviti, pa so prišli orožniki in na povelje sreskega poglavarja preprečili prireditev Sokolska akademija ki se ie vršjla v Laknurjevem hotelu, ie izredno debro uspela Zavedne, mu članstvu kličemo; krepko in neustrašeno naprej! V nedeljo jjriredi Sokol igro. ki ie ne smemo zamuditi!
MARENBERG. Na občnem zboru Kola jugoslovenskih sester je b'l izvoljen večinoma stari odbor, kije porok, da bo društvo tudi letos ustrezalo svojemu karitativ. nemu namenu i ; j.
Prevzamem
vsakovrstne v^infe
- f
s parom konj, f a slalno po zelo
zmerni cen. h Ponudbe na Ljubljana l. poštn< preflai štev. I f)3.
Vinski klet
(vinotoč) retiomirano':~ oddam rednim ter strokovno -.posobnimjter kavcije zmožnim. Poleg 'e tudi lepo sitho ter solnčno stano* vanje, obstoječe 'z dveh sob ter pritiklin Ponudbe na: Liubljana L poštni predal št. 163	V	3855—a
aa»M»m»aa»aaftaaB»aft**M»saaaa«aaaa»a«saaaaa*
Lep naj
Slikarije in pleskanje ...naj Vam vedno preskrbi Ivan Koša k, B!ei\veisova cesta št. 15. Slikarstvo . in pleskarstvo.
Najmodernejši vzor J!
\ ^ V
VELIKO IZBIRO
(zbranih vrst
V I N A
po oa|uB<Hinej6) ceni
M PELIMOHC Mi
oudv Vam
PIVNICARSTVO »0PSKRBA« D. D
Zattrcb Frankijpjnsku ul 12
■VKo pjtrcbuiete izvulijc "3«iediL' odSe klet' n »ok'is't' vrste tircfv. ibvftr ta Kapčilo
Ne govorite!
o visokih ceoata! Oglejte si II izloib ftvrdke
1111 lil«
damska kombineža s čipkam' Din 34.— d. spalne srajce	Din 59.—
d tricor hlače	Din 36.—
domače halje	Din 98.
d. pyjama	Din 128
d volneni pullover Din 169
.— (
LJUBLJANSKI ZVON je izdal
JUBILEJNI ZBORNIK
za petdesetletnico OTONA ŽUPANČIČA
Uredil Fr. Albrecht. 121 strani in 8 slik v bakrotisku.
Zbornik obsega 10 člankov, ki so jih spisali Ft A.brecht B Borko, Iv. Rozman, Jos Vidmar. Miran Jarc. Ivan Lah lanko Glaser A Debeljak in Janko Slehmjjer in ki osvetljuje z raznih >trani pesnikovo življenje in de» lovanje Pridejana so zanimiva pisnm Dragotina Ketteia Ivana Cankarja ,in Jos. Murna Zupančiču — Slike kažejo pesnika, niegove starše, ženo, družino, rojstni kraj in rojstno hišo
Knjiga velja broširana Din 42.— v platno vezana Din 56.—. poštnina Din 3.— — Naroča se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54, aH njeni podružnici v Mariboru, Aleksan*
druva cesti 13.
Ji. JtJiJl_li_lUU. M JuJLJI JI il_li_^_)LJL.l_il_;L
A.&E.SKABERNE
Opozorilo.
u« bi
P n. občinstvo , vi udno opozarjamo, da g Danimir arkov č ni nas -astopnik in ne priznamo mčesjr, kar >meno«ani sklenil ža našo tvrdko.
ter Pire & C » . cruiaa z o.
Tvornlca perila, MOSTE pri LJUBLJANI.
z.
a ■
■aaaaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaaBasaaa
■
Stavbenega tehnika j
i vsaj 3Ietno prakso, spretnega v risanju in pisanju, sprejmem ■ za Ljubljano od 1. aprila naprej. Reflektira se le na prvovrstna ■
moči.
Ponudbe pod »Zelezobeton 1928« poste restante glavna pošta

MODNI ATELJE
mp en
Ljubljana, Stari trg 19.
izdeluje po najmodernejših krojih, modelih. vso garderobo za dame in gospode. Na razpolago vedno najlepša vzorci blaga Cena delu naifinejših moških oblek 350.— do 400.— Din Ista cena damskemu delu Konkurenčna iz-.....delava krojev!	:
— Po Veliki noči oov kroini teča). -r.
•(■■■■■■■■■■■■Illlkllln IIIHIIIIIIIIIIUHIUBUIIIIIIIHIIUI
mm
Krojaške pomočnike
spreirre ..ELITE" d. z o i. Ljubljana. Prešernova ulica štev. 9.
Naročite ,Ponedeljek'
Občinskim uradom
ratnim podjetjem priporočamo
Občni državlfanski zakonik
Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155
Knjigarna I sta zadruge v Liii
Zaoe Grey:
v
Železna cesta
Roman
4
(Ker Dam je v včerajSnJi številka tiskarski škr<ut zameša! roman, ponatiskupemo ves odlomek še enkrat v pravilnem redu.)
»Sodim, da jo že spet vidim!« je zamrmral saan pri sebi.
»O Larry — jaz sem, Allie Lee!*
Videla je, kako mu je izginila barva iz obraza. Drget ga je iz-i»reletel od glave do nog. Z drsajočiimi koraki je krenil proti njej. Njegove oči so imele pogled človeka, ki noče verjeti tega, kar vidi. Roka, ki jo je iztezal predse, je trepetala.
»Saj nisem prikazen, Larry! Ali me ne spoznate?« je zajecljala.
Da, očividno jo je imel za prikazen. Velike, lepke kaplje so mu stale na čelu.
»Ljubi, stari rdečeglavec!« je šepnila z zastajajočim glasom, smehljaje se od radosti in muke. Mislila je. da jo mora spoznati, če ga ogovori tako — z imenom, ki ga je nekdaj dražila z njim — s tistim imenom, ki se ga nihče razen nje ni upal izreči.
In tedaj je vendar že videla, da veruje v njeno resničnost. Mišice njegovega obraza so jele gibati. Vrgla mu je roke okoli vratu — vdala se omotici dolgo odlašane sreče. Kjer je bil Larry, tam Neale ni mogel biti daleč.
»Allie — ali ste res vi?« jo je vprašal s hripavim glasom in jo tesno privil k sebi.
»Da, Larry, da — in umiram od radosti, da vas vidim!«
»Tedaj menda niste mrtvi?« je nejeverno nadaljeval.
Narvcda. in, ur* cLopiu. tvio&ust, malih. oglasov, posiah, m, OgLasfUfOtL cUUk Jutra,] hub^aruL JtL rt ifpi
JLaL. oglasi, iu, sluitjo
81 | Kako krasna je bila njenemu slubu zategnjena, davna znana govorica juga!
»Ne, Larry . . . Oh, poljubila sem vas — in mi ne vrnete poljuba!«
Čutila je butanje njegovih prs, ko jo je dvignil k sebi in jo poljubil na ustnice — v zadregi, nerodno kakor deček. »Oh, svet se pogreza! ... A nemara sem le pijan!« Tesno jo je prižel k sebi iin njegova postava je visoko štrlela nad drobnim dekletcem, ko se je ozrl po sobi in nato pobesil oči do nje ter zmajal z glavo in zmedeno nekaj zamrmral.
»Ljubi Reddy — oh, oh, kje je Neale?« Vse njeno srce je bilo v teh besedah.
Ko jo je izpustil, je Allie začutila, da se je nekaj v njegovem bitju izpremenilo. Mišice njegovega-telesa so se napele, ojeklenele in vzdrgetale kakor od nenadne bolečine.
»Bože moj!« je šepnil s hripavim glasom strmenja in groze. »Vi — Allie — tukaj!«
»Kakopak, jaz,« je vsa prepadena-odvrnila Allie. Še ustnice so mu prebledele. »Reddy, kaj vam je?« je zajecljala in zvila roke. A tedajci je skokoma planil k njej. S trdimi, železnimi pestmi jo je odrinil, potegnil jo pod svetiljko in ji presunljivo pogledal v obraz. Vse niže in niže se je sklanjal k njej. Allie je bila prestrašena, obenem pa čudno omamljena/Duša jo je skelela od neusmiljene ostrote iin vprašujoče sile njegovega pogleda.
»Allie, poglejte mi v oči,« je rekel tiho in trdo. »Sodim, da ne boste več dolgo živeli.«
Allie se je slabotno upirala. Tako bled je bil videti, tako srdit in tako strašen. Toda ni se mogla ustavljati, ne njegovi moči, ne oblasti njegovih oči. Tiho mu je ležala v naročju in zrla v jasni,
čudni ogenj njegovih zrenic. V teh nekaj seknndah se je bil zpremenil.
»Larry. ali ste pijani?«
»Bil sem, a zdaj sem trezen . . . Poljubi me še enkrat, dek !«
Začudeno in boječe je Allie ustregla njegovi želji, a to po .c zardela kakor mak.
»Nikoli še nisem bila tako srečna,« je zašepetala. »Samo r strašili ste me, Larry, oh, kako ... .'Jaz —«
»Srečna!« je vzkliknil Larry. Nato jo je izpustil, vzravnal se i težko zasopel. »Za vsem tem je skrita peklenska laž — toda AlU Lee ni tista, ki se je zlagala.«
»Larry, opametujte se. Dolgo čakanje mi je vzelo vso mox Oh, povejte mi kaj o Nealu!«
Kako čuden, kako nerazumljiv je bil pogled, ki ga je vrgel nanjo!
»Allie — Neale je tukaj, v Bentonu. Preden mine deset minut, vas lahko spravim k njemu. Ali je to res vaša želja?«
»Moja želja! . . . Umrla bom, Reddy, če ne pojdeva takoj!« je vzkliknila z izmučenim glasom.
Spet se je Larry grozeče vzravnal pred njo; to pot jo je prijel za obe roki. »Kako dolgo ste bili že tu — preden sem prišel?«
»Nemara pol ure, nemara še manj. Meni se je zdelo večnost.«
»Ali veste, v kaki hiši ste in kaj pomeni ta soba?« je nadaljeval s tihim, hripavim glasom.
»Ne, ne vem,« je odgovorila neutegoma z budečo se radovednostjo. Vprašanja in pojasnila so ji silila na ustnice. Toda Larry-jevo čudno vedenje jo je tako uklepalo v svoj čar, da se ni upala izpregovoriti.
»Noben drugi moški ni prišel k tebi? Jaz sem prvi?« »Da.«
Vjt. ortstojbuf oparla, a obvmn t ^aročthm,, JU n, oylcux> «• orvobauo '.ikoutu račun, poiU* [ra tUiuc* Ljubljana, si nfjz
Fran Fujan, krovec
Ljubljana, Galjevica št. 9 pri dolenjskem kolodvoru.
6972
traven gorenjskega kolodvora, prinaša v Ljubljani
ie ne igrane filme. V sredo 21., Četrtek 22. in petek 23 marca 1928 ob i-, Vi 6.7. in 9. uri zvečer
Brez denarja
v Parizu
Na potu iz Newyorka v Paril. V krempljih pariških j apašev. Lažna. grofica. Lju- J bosumnoši. — Glavno vlogo j li-ra krasotica B. Danieles. j Cene: 12, 19, 8 in 5 Din. Telefon št. 2444 !
\11 J-

lliil
Trg. učenca
zdravega, t dobrimi šolskimi spričevali, ali mladega trgovskega pomočnika j
taioj sprejme v mešano trgovino J Beranič. Maj iperg. poŠta ptujska gora.
9730
Provizijo
od 2.-7 obroka, dobe zastopniki, razpečevaici drž. papirjev po vsej državi (8-J letnega žrebanja) spojenega I z zavarovanjem od Organi-I zacijskega oddelenja Beo-I grad. Zmaja od Nočaja 14.
7768
Zastopnike
za prodajo d*l srečk na obroke Sijajni brezkonku renčni zaslužek; lahko poslovanje. — Raa»n izdatne provizije le posebna na grada za gotovo količino srečk Prijavit« se takoj na Bančno poslovalnico I Bezjak. Maribor. Gosposka ulica 25.	6628
Zastopstvo
galanterijskih in modnih predmetov prevzame agilni zastopnik. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izdelovalci %». 9783
Okoli 100 Din
na dan na roko in visoko provizijo pri razpečavanju predmetov z3 letno sezono, zaslužijo zastopniki Organi-zacionog Odjelenja, Beograd, Zmaj od Nočaja t4.
2767
šoferska šola
!ajt p u o k u> izobrazn)e praktično lo teoretične
Kandidat« u t&montojnr šoferje Pouk )e temeljit io uspeti siguren dat« sprejemamo vsak <1an Prospekti tratit Natančn* informacije « »vto Soli Zagreb Kaptol 15. telefon 11-96
Radioaparat
kompleten trocevni, v dobrem stanju, poceni prodam ali zamenjam za kolo Naslov pove oglasni oddelek : Jutra*.	9801
Moda filcov
je minula
Veliko in krasno izbiro svilenih klobukov in slamnikov po brezkonkurenčnih cenah dobite y modnem salonu Stuchly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica št 3.
9793
Motorno kolo
3 Vi k. s., skoro novo, 500 km voženo. najboljše svetovne znamke. proda Gustav Pečnik, Stožice 47 — pošta Ježica pri Ljubljani.
9777
2 medved, preprogi
in salonsko ogledalo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9768
Hišo	]
na Marijinem trgu 1 prodani'
s celo zalogo in inventarjem vred, vsled od potovanja samo do 7. aprila do 8. ure zvečer.	97S9
Lepo hišo
enonadstr , t sredini vasi, 1 minuto od kolodvora tik 3 cest, s pritiklinami. lepim balkonom in lepimi sobami takoj prodam do zelo ugodni ceni, radi bolezni Pojasnila daje lastnik Albin Bellag Pekel-Poljčane
9465
PletMja
100—200 Din dnevno
zasluži lahko vsaka oseba pri razpečevanju velikonoč-nh razglednic. — Potrebna kavcija 200 Din ali pa garancija. — Poja-snila daje Roškar, Florijanska ulica št. 13.	9756
ki zna plesti na avtomatičnem Standard in Baritonia stroju moške in ženske nogavice, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* p»d šifro •Srbija*.	9725
Dobrega potnika j
tekstilne stroke. prvovrstne tuzemske fabrikate sprejmem za Zagreb. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Zagrebški trg*.	9723
2 kroj. pomočnika
dobra za veliko delo. takoj I sprejme Janko Skumavc, j krojaštvo v Ljubnem pri | Poiinartu. Gorenjsko Hra- I na in stanovanje v hiši. I 9561
Zanesljiva perica
s.prejme perilo na dom za kak hotel ali gostilno. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	9750

Strugarja za les
•prejmem takoj v Ljubi iani — Wo}fova ulica 6. 8258
Šivilja
prvovrstna, zmožna kavcije, se sprejme takoj v »talno delo proti mesečni plači 800—10(i0 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro «4000».
9796
Učenke
t*, izdelovanje perila sprejme takoj Peter Pire Co., Moste 25 pri Ljubljani.
9797
Postrežnlco j
»prejmem. Naslov v oglas, oddelku <Jutra*. 9775
Kuharico j
perfektno. iščem. Naslov v ©gUksnem oddelku »Jutra*.
9792
Vajenko |
»r.rejmem za mehanično iz-de^vanjc perila. Nastop takoj. Nas1 o v v oglasnem oddelku »Jutra*.	9764
Gledališki Igralec
I že večletni režiser in sa-I mostojen vodja večjega gledališkega odra, išče na-meščenja na kakem dile-I tantskeia odru. kjer bi vodil tudi dramatično šolo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Igralec*, j	. 9661
Uradnik
zmožen slovenske, nemške, italijanske, srbohrvatske in francoske korespondence, z večletno pisarniško prakso, želi stalnega nameščenja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »E. K 1500*.
9660
Izurjena šivilja
išče kjerkoli službe. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izurjena*.
9778
Gouvernanta
ki govori perfektno angleško, francosko in srbohrv. ter poučuje klavir, želi službo k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
9781
Šivilja
pomočnica, v Ljub'jani tuja, želi službe pri boljši šivilji. Gre tudi na dom. — Naslov v oglaenem oddelku »Jutra*.	9738
Kroj. pomočnika
mladega. sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	9740
Deklico za vse
lo lanta za čuvanje kokoši
sprejmem proti mesečni pla-!i 300 Din, letno dvoje čevljev in vso skrbo. — Marija ZwUling, Zdemčina pri Zagrebu.	9749
Ajdovo moko
po 0 Din in činkvantn, I idrob po 4 Din orvovrst | ne izdelke, pošilja od 26 kg I naprej Pavel Sede j ametni I mlin. Jsvornik Gorenjsko 68
Slamo za krmo
prešano, ovseno, pšenično in ječmenovo ter
slamo v snopih
dobavlja promptno in v presledkih po najnižji ceni Mavro LObl i sin, Čakovac 9763
Stara pisma
z znamkami, iz dobe 1850 do 1870 kupim. — Istotako stare znamke ali kako boljšo zbirko. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Znamke 1850*.	9752
Brzoparilnik
dobro ohranjen poceni proda Fr. Šubic, Medvode.
9736
Otroški voziček
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9762
Vidovičeve knjige
za 4 nižje razrede, deloma vezane, naprodaj. Naslov v ogsasnem oddelku »Jutra*.
9791
Stare kovine
kakor baker med. svinec cinklim. strugotine bakra in medi, aluminium. akumula torske plošče, svinčeni pe | pel. svinčene črke. klišeje. kovinsko peno. žeiezo, lit-vine. kupuje *Calin», kom društvo Zagreb. Mandali čina 1-b	53
Ure, zlatnino
srebrnino in lepa krstna darila nudi najceneje A Fuchs zlatar Ljubljana Selenbnrgova ulica štev <\ 10
5?
Najboljši premog j
Oebin Wolfov» ulica l/ll 844
Ribje olje
svete najfinejše norve ško, i> lekarne dr Ii Pie-coli-ja » Ljubljani priporo čam bledim slabotnim ose bam	8111
Brlnjevega olja
ca. 100 kg proda Ivan Za letel, dom. žganjarna — Stanežiče, p Št Vid pri Ljubljani	9665
Kovaškega železa
proda večjo količino Mihael Kavčič; Zg Šiška. 9548
Več oprav
Hrastovih, orehovih, mehkih, spalnih in kuhinjskih, iroda po nizki ceni Josip ?urnik. mizar v Zg Šiški 9491
Terovega olja
za im|iregnirani« lesa proda po Din 3 kg M Kavčič. Zg Šiška 125.	8062
Konjička
novo opremo,	kočijco in
sani prodam	Pojasnils v
gostilni »Pod	Stolom* — j
Žirovnica	9678
Razne čevlje
svilene klobuke, obleke, palme in tepihe prodam po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	9787
Mizarski skobelnik
nov, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
9754
Vrvarske izdelke
Q*jr>oijš. Kvalitet* enpit oajeesejt 1irekt.no » naj večji vrvarn; lugo^lavijt MehaniAna vrvarns Sinko »e* UrosutilU	-JSi
Hlode
oukovt. ts m nrai-tov* iyi žil cm naprej tonit » vaki množim ura« (as* V Scagnetti Liubliana
Ste
Pisalni stroj .
z majhnimi črkami, kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9786
Tračnic
240 m normalnotirnih, rabljenih in lev0 kretnico kupi družba Hed v Žalcu. 9378
Stružnico
srednjeveliko, kupi Franc | šušteršič, Stara Vrhnika 52 9742
Bukovih drv
več vagonov popolnoma zdravih in suhih kupim. — Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plača takoj drva*	9758
Brusnega lesa
smrekovega v debelosti od 10 cm naprej in v dolžini 1 m in 2 m, knpim vsako množino Plačilo ob prevzemu v gotovini ali potom akreditiva. — Cenjene ponudbe na naslov: Nande Ferjan. le?na trgovina. Jesenice, Gorenjsko. 9744
4 trgovske hiše
(60—180.0«» Din) pri postaji in farni cerkvi proda Breznik. Celje, Dolgo polje 1.	974.7
Hišo
eno- ali dvodružinako, mestu ali periferiji kupim Cena do 150.000 Din Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Maj 1928*
9782
Enodružinsko hišo
z lokalom za obrtnika, pri farni cerkvi v večjem kraju in enonadstr. hišo za vpokojenca pri Celju proda Breznik, Celje, Dolgo polje St. 1.	9746
Restavracijo
z dobrim prometom. v sredini Zagreba radi družin skih razmer prodam za Din .80.000 Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*	9564
G rh p.otman-
Hvala Bogu. vejica je kmalu ob visela niec ločjem. «Glej, g!ej.» je zdajci vzkliknil De belinko «koliko hlodov je tamle. in vsi pla *ajo \ nasprotno smer! Poizkusiva priti nanje. dohitiva štorklje!* S tenko palico, ki jo je kralj pobral iz vode, sta se potegnila ra enega izmed hlodov in sta zlezla nanj.

Brzo ju je neslo nazaj. Temu. da so pla vali hlodi navzgor, se niti nista utegnila ču diti . . Kmalu sta dospela na kraj. kjer sta bila pala t vodo, in sta zagledala štorkljo, ki je letala okoli in ju je iskala cPomagaj!* ie zaklical kralj. 4 štorklja je odklepetala: «Ne morem, prenevarno je.» Spremljala ji» ie lete. a k njima se ni opustila.
Lokal
n* ulico m 4 .ivoriščne lo kale na uajbolj prometni ulici v sredini m^-ta takoj oddam Pojasnila daje A Mastnak Celje Kralja Pe tra cesta 22	r723
Damski frizer, salon
prodam v centru Ljubljane Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Bodočnost 42*.	9737
Stanovanje hišnika
Žena krojača, ki se je zanimala za stanovanje na Erjavčevj cesti št. 27. naj se tam zglasi.	9770
2 sostanovalca
-prejmem, event. f tirano. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*.	9799
Opremljeno sobo
-po, takoj oddam Nas ov v oglasnem oddelku Jutra.
9800
Opremljeno sobo
s posebnih vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutraj-.
9784
Na-dražji moj!
Ljubim Fe vi oče, udano, Ter hrepenim po Tebi — Tvoja L ..... . 6748
Kot Sostanovalca
sprejmem gospoda v sTe-lini mesta Prost vhod in elektrika Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9788
m
v.
Fotoaparat
4.5 X 6, kompleten, flavto, gostilniški avtomat (orke-stron) in gramofon ugodno prodam. Poizve in ogleda se v sredo med 10. in 12. uro v trafiki na Karlovski cesti 6 (Drmaša). 9745
Lepo posestvo
s 100—150 orali t vsem mrtvim in živim inventarjem. po mogočnosti z malim vinogradom, kupim — Ponudbe na oglas odlelek »Jutra* pod »B-oi 206*
9726
Na prijaznem gričku
[ 4 ha zemlje obstoječe, gozd. travnik, njiva in sadonos-nik prodam za 38.000 Din. Za nameček dam še poleg stoječo hišo. Naslov pove | oglasni oddelek »Jutra*.
9502
Kupim hišo
najraje v Sigki. Ponudbe z bistvenimi podatki n3 ogl. oddelek »Jutra* pod šifro
Prenevarno? Kaj je mislila Klepetulja to besedo? Kako more biti hlod nevaren? Dolgo nista premišljevala o tem, zakaj kma lu se je spustila pred njiju pisana ptica ir jela v razpokah hloda iskati šuželk. Ko jr zagledla palka. je pihnila: cKaj delata tu? Spravita se doli, tu nimata česa iskati!»
Stanovanje
2—3 sob kuhinje in priti-klin. v mestu ali periferiji iščem za takoj ali pozneje Cenjene .ponudb" na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Primerna cena*. 9773
1000—1200 Din
mesečno plačam za stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dom 1000*. 9761
Sobo s kuhinjo
ali 2 sobi s kuhinjo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	9753
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Event. ?e lahko odkupi lepo, belo. moderno spalnico Andlovic, Domobranska c. št. 23.	9755
Sostanovalca
boljšega, -prejmem v vso oskrbo v škof ji ulici št. 13 ■ parter.	9785
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v sredini mesta, samo boljši osebi. — Naslov pove ogla'ni oddelek »Jutra*	9774
Mlad uradnik
brez sredstev, pro-i katero izmed dam, ki bi ga hotela podpirati le toliko časa. da bi si preskrbtsl kako službo dajaje mu hrano in stanovanje tačas kal bo pozneje poplačal Slučajno da ve katera dam za kako službo, bi 'sto prosil, da bi mi pravočasno naznanila. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šitro »Pomoč* 9547
Ormož
v ? vrh o trgovske zadeve ' Rado Povh. Maribor, Židovska 1.	9803
Spremljevalko
za izlete, simj-atično, kul-tivhano, naobraž« no. samostojno, staro do 38 let, žeU spoznati akademsko naobra-žen. distigviran gospod. — Dopise na ogla-sni oddelek »Jutra* pod šifro »Deljeni računi*.	9794
«Črni»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*	t

Koncertni pianino
prodam Nas!ov v oglag. oddelku »Jutra*. 9708
Sobo
solnčno. z elektr. razsvetljavo. želi v sredini* mesta soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soba 57*.	9757
Sostanovalca
sprejmem po nizki ceni na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*.	9759
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom in elektriko oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
9766
Klavir
prodam za 7000 Din radi pomanjkanja prostora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	9504
Črn planino
dobro ohranjen, proiam..— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	9767
(A ti A
Sobo
svitlo in solnčno, oddam e t. aprilom 2 gospodoma ali starejšima gdč., eventuelno s hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 9804
Opremljeno sobo
prostorno in solnčno. z vhodom iz stopnic in električno razsvetljavo, oddam na Bregu gosipodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
9790
Opremljeno sobo
solidno, z 2 posteljama — (event. 2 z 1 posteljo) želim na periferiji. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod »Seipariran vhod*
9765
Opremljeno sobo
mirno, s posebnim vhodom išče s 15. aprilom solidna gospodična v bližini kavarne »ITnion*. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gospodična*.	9779
Sobo
s prostim vhodom odda s 1. aprilom 2 gospodoma VVisjak, Prisojna ulica 3/UI 9776
Čakal sem Te
ob določeni uri na dogovorjenem. kraju — hodil naposled še okrog Tvojega doma, da sem zamudil vlak — vse zamanj. Razumljivo mi je vse. Najlepša hvala.
9599
Gdč. z dežele
z 80.000 Din dote vzame za svojo stara, premožna go- j spa, ki takoj prepiše na * . , .. njeno ime enonadstr. tr- i/eOelarj!, pOZOr! govsko hišo s trgovino in u obIju(1enih in 6 k ,
gostilno. Drugo po dogovo- Znideršičevih panjev prod. ru. Cenjene dopise na ogl.	_ ' ' J- ,
oddelek »Jutra* pod šifro l?* v Zalo=u OT1 LJu^f-»Sreča Te išče*. 9780 ,	9'71
«Nada življenja«
Dvignite takoj pismo. 9795
PIsaradža
Prosim, dvignite pismo. — Harem.	9576
Prednost
oferirati ' se ni to anonco imajo samo i.č rke hotelirjev ali vdove istih brez otrok, z imenom Anica. — Želim, da posedujejo l4 višine mojega kaitala Dame č-edne zunanjosti naj izvolijo poslati dopise, če mogoče s sliko, navedbo starosti (med 30—35) na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Skupno delovanje*. Pod to šifro_ pro-im tudi event. vprašanja za natančnejše podatke, katere sem drage volje pripravljen dati. 7943
Bernhardinec
»Haras*, visok šek. črno-bel, se je zatekel. Kdor ga ima. naj gi izroči- Zabielt, Poljanska cesta 55. 9798
Moško rokavico
usnjeno, desno, sem izgubil Oddati jo je v oglas." oddelku »Jutra*.	9751
It«,..,« r\_____ D 1 - , ,	-- .	-—____C"7V	»"O voije popravljen dati. 7943 Marijin
Ure,u"	» Ko,uoreU ***	*	«*-» * to	e™	ž.	d« * ^^ ^ No.* v, . Z^L
Otomone
Din 630. povzetje 40 vej, v zelenem ali rdečejn gob-lenu Pri večjem odjemu, za hotel«- in prenočišča še popust Solidno delo — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2	47