Hit dem Ued la dea Kantp?! EIsBItd a«( 4em - Leben-W'tandeselgenen	ta	KisUnlamL
8 peemljo v boj! Slika t( ilvljenja aarodne itraie na Primorskem.
PoStnina platana
▼ gotovini.
Dl* PostgebBhr bar bezahlt
Slovenski dom
PREIS - CENA L 1.50
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 6. maja 1944
Za vse Slovence -ena sama po!
Ko so komunistične tolpe 20. aprila le* drugič zastonj napadle Ribnico na Dolenjskem, so domobranci, ki so kraj hranili,_ pri nekem naskoku zagledali stra-. n prizor: proti njihovim bunkerjem se )e zagnala vrsta ljudi, oboroženih samo s Pujkami in — navezanih na vrv kakor »“Ni. Za njimi so v varni razdalji tli s,*ri komunisti, politični komisarji in ko-ousarke ter držali brzostrelke, strojnice *■ samokrese, namenjene ne na »sovražnika« v bunkerjih, temveč na lastne zverce bojevnike. Tem se je videlo, da jih «ne v naskok samo strah pred smrtjo, k> jim je grozila iz rdečih, baje »osvobodilnih« rok za hrbtom.
Ko so ti na vrv navezani sužnji prišli blizu utrjenih postojank in začeli streljati, »o dobili odgovor, katerega s svojim slabim, pomanjkljivim orožjem niso mogli ^zdržati. Obrnili so se ter začeli bežati. Tedaj so stari komunisti, politični komi-**rji in komisarke začeli streljati ne na “»ovražnika«, ki je njihovo zvezano prednjo četo pognal nazaj, temveč na zvezane Isstne bojevnike. Nekaj so jih pobili, dru-Se ranili. Ker so bili vsi navezani na vrv, »e niso mogli niti razbežati, temveč so »kušali med divjim, žalostnim vpitjem, Porojenim iz smrtnega strahu, begati sem bi tja, a so jih ovirali pobiti in ranjeni !°variši, ki so bili privezani na isto vrv, *n so jih pri tem begu v smrt morali vlažiti s seboj.
Kakor so povedal' pozneje gjetnlki, so bili ti nesrečnik i — sami Primorci. Ker so se branili, da bi skoraj neoboroženi Šli uničevat slovenske kraje ter pobijat brate in sestre, so jih rdeči politični komisarji dali navezati na wv »n so jih s strojnicami gnati — pred strojnice...
Ko so pred nekaj tedni rdeče tolpe napadale slovenski vasi Hotederščico in Godovič, so imele grozne izgube: na stotine ugotovljenih mrtvih, kdo ve koliko ranjencev. Napadale so po otročje; v str-ranjencev.
Pri pregledovanju mrtvih, pa tudi ujetniki so pozneje izpovedali, je bilo ugotovljeno, da so pri teh norih napadih sodelovali - in seveda padli - po večini sami Gorenjci, prisilni mobiliziranci. Dosti izmed njih jih je »narodno osvobodilna« v°jska odvlekla v gozd teden dni ali štirinajst dni pred temi napadi in nje prve Poslala v zanesljivo smrti
Tem Primorcem in Gorenjcem, Id so
fio tako kratkem času morali dati živ-ienje za prazen nič in ki so padli celo
&d kroglami rdečih »osvobodilcev«, je vobodtina Ironta dopovedovala, da se Sredo borit proti »okupatorju«; da je zrnata pred durmi in da je samo od njihovega °dhoda v gozd odvisno, ati dobimo Slovenci raj na zemlji že jutri, ali pa šele Pojutrišnjem. Govorila jim je, da se morajo boriti za narod, ki ga danes ograia, “ničuje in mu pripravlja pogubo samo ko-aiunizem, nihče drugi. Njeni agitatorji so l'm trobentali, da gredo v boj za »svobodo«, za »združitev in samoodločbo sloven-»kega naroda«, za »novo Jugoslavijo«, za Mvobodo Evrope«, za »zmago zaveznikov ln demokracij«.
Zdaj se pa vprašajmo, za koliko je na-P“d na Ribnico ati Hotederščico skrajšal »edanjo vojno? Koliko so Sovjeti zaradi *ega bližje našim mejam? Kaj je smrt teh Primorcev in Gorenjcev koristila »zaveznikom«? Ali se je fronta pri Nettunu pomaknila za dva centimetra bolj na sever? Koliko je slovenski narod zaradi žrtve teh Jjudi bolj osvobojen, bolj zadovoljen in v koliko večjem blagru ž^vi? Kakšnega priganja bodo v bodočnosti deležni od Sov-,etov, od »zaveznikov« ali vsaj od Sloveji-c*v ti brezimni rojaki s Primorskega in Gorenjskega, ki so jih rdeči poglavarji s »trojnico gnali v smrt?
Odgovor na to je slehernemu pamet-“*n»u, ne samo poštenemu Slovencu jasen.
to je jalova žrtev in prazen boj. Od vsega tega nima nihče na svetu nič, *dino slovenski narod škodo, ki mu je Je bo ne prizanesla, še manj pa povrnila «va duša, saj je uradno izpričano, da jo •e povzročila lastna in celo »narodno 0,vobodilna« vojska. Se manj nam bo kdo Poklical iz. groba stotine in stotine mlajih ljud| s Primorskega in Gorenjskega, k> jih bo naš narod dva rodova dolgo ponašal.
.. Nesmiselno pokončavanje slovenskih >vljenj, noro neposredno in posredno “ntčevanje slovenskega imetja; oborožen naperjen izključno samo proti Slo-e®cem; poskusi komunistične revolucije , Pokrajinah, okrog katerih je vse proti-r0munistično; izpostavljanje lastnih ljudi j®Presalijam, ki so v vojnem času nujne g, nujno zadevajo tudi nedolžne; otročje m Yan|e države in vojaške sile, kakor je *n»Čij., ki ji tri največje svetovne drža-e< kakor je Anglija, Amerika in Rusija, Je morejo nič in ki nas lahko stre mimo-«r*de celo tdaf, ko bi bila v zadnjih j**tihlh; slepljenje slovenskega ljudstva, ““ono odloča o izidu te vojne in o bo-a°cl politični ter socialni ureditvi Evrope r~ “li je to res delo za slovenski narod, .“ njegovo svobodo, za njegovo lepšo in P°ljIo bodočnost? Ati je res še kdo kjer v°‘i na naši zemlji tako nor, da bi uni-':v“nje naroda istovetil s osvobojeva-“iem?
V.,.K“| škodi gospodarski ati vojaški sili »» Nemčije, če slovenski komuni-P0*#0 to sli ono slovensko vas J hišo? Nič, pač pa Je toliko in toliko .okenskih ljudi brez strehe, brez doma, * bodočnosUl Kaj škodi »okupatorju«
Znamenja o
Lahko da so se Sovjeti ter Angleži in Amerikanci na posvetu v Teheranu domenili glede vojaških reči, kakor je na primer vzporeditev vojaških nastopov in določitev rokov za udor, Tendar si ti prijatelji niso edini glede političnih posledic, ki vedno .nasiopijo za odločilnimi vojaškimi dogodki.
To pomeni, da so si Sovjeti in Anglo-sasi edini le v negativnih rečeh, namreč t nadaljevanju vojne in nasilja nad Nemčijo, da pa vlada med njimi popolna nesloga glede pozitivnih ciljev, namreč glede ureditve povojnega sveta in glede vseh drugih političnih načrtov. Zaradi tega je v nasprotnikovem tisku zadnje mesece večkrat prišlo do izraza namigovanje na »tretjo svetovno vojno«, namreč o spopadu med angleško-ameriškim kapitalističnim in rusko-komunističnim svetom.
Računanje na takšno možnost v daljni bodočnosti bi utegnilo biti preveč
za tretjo
drzno, toda politični odnošaji med tako imenovanimi zavezniki in njihovo stališče do Sovjetov dokazuje, da si hočejo boljševiki za vsako ceno zagotoviti postojanke, s katerih bi ob potrebi naskočili kapitalistične driave, in da si po drugi strani Angleži in Amerikanci skušajo priboriti postojanke, s katerih bi mogli skleniti obroč okrog komunistične ruske trdnjave.
Pisec tega članka ne spada v vrsto tistih, ki ie zdaj računajo na tretjo svetovno vojno, vendar^ se ne da zanikati, da se takšni, glasovi v razpravi o povojnih vprašanjih ne slišijo le v angleški politiki, marveč tudi v sovjetski. Mimogrede bi lahko rekli, da govore za to dejstvo številne močne okoliščine, katere so na primer Turčijo, ki leži na križišču angleškega in boljševiškega sveta, pripravile do sklepa, da se mora brez udeležbe prebiti skozi drngo svetovno vojno, da bi mogla biti vojaško močna tudi
in njegovi vojaški sili, če »osvobodile!« uničijo kjer koti na slovenskem ozemlju tovarno, ki je n. pr. izdelovala metle ali kaj drugega — za Slovence. Nič, pač pa smo mi brez metle in brez drugega potrebnega.
Poleg tega je sto ali tri sto ati kolikor že slovenskih delavcev brez kruha; brez kruha toliko in toliko družin, otrok, žena; slovenska beraika< industrija in s tem slovensko narodno imptje pa osir o -mašečo za nove, težko nadomestljive milijone in is. teže nadomestljive naprave. Komu v Evropi škddi in koristi, če tolovaji požgo to ati ono postajico na tej ali oni zakotni slovenski progi? Slovencem, ker morajo hoditi laradi tega na drugo oddaljeno postajico, če hočejo kam pritil Komu prinaša izgube povešena ali poškodovana železniška proga? Slovencem, saj se po teh progah prevaža blago največ samo zanje, če drugega ne, vsaj prehrana, ki jo mi Slovenci, naj prebivamo kjer hočemo, dobivamo pač od »okupatorja«!
Če torej zaradi vsega tega dela rdeče Osvobodilne fronte trpimo škodo samo mi, samo Slovenci, in če se nam bo ta škoda poznala ie dolga desetletja, ali je potem mogoče takemu delu reči »narodno« delo; ali mu je moči reči »osvobo-jenfe«?
Ali je delo za narod in za osvoboditev to, da komunistična Ovobodilna fronta, ki se baje bori proti našim narodnim sovražnikom, kliče na Primorsko laike komunistične tolpe, na Gorenjsko madžarske in amavtske tolovaje, Mongole in Čerkeze, da prihajajo ropat in požigat Slovencem; da prihajajo klat Slovence? Ati je narodno delo, če se slovenska Osvobodilna. ironta danes uradno veže s
komunističnimi strankami vseh tistih držav, ki vemo, da so naše sovražnice; da
Srodaja našo zemljo laškim, madžarskim i habsburškim komunistom?
Nel
Dana je zaradi uničevalnega dela Osvobodilne fronte, ki je enako na Dolenjskem kakor na Primorskem in Gorenjskem, jasno, da pri tem ne gre za narod, ne za slovenstvo, ne za Jugoslavijo, ne za kake »zaveznike«, temveč izključno za komunizem in za njegove politične cilje v tem delu Evrope. Slovenski narod mora s tega ozemlja izginiti, ker je komunističnim in sovjetskim ciljem napoti že s tem dejstvom, da tu živi. Zaradi tega ga Osvobodilna ironta, ki se je vdinjala Moskvi, goni v nor boj proti največji vojaški sili Evrope; ga goni v državljansko vojno; mu na vse načine uničuje življenje in imetje. Mi moramo izginiti, da bi lahko Sovjeti na naših tleh naselili »novo človeštvo« — mongolska skrižance iz azijskih step, tiste, ki jih zdaj na lastne oči poznamo, zakaj edino ti, ne pa kak evropski kulturni narod, bi lahko komunistične in boljševiške cilje na naših tleh uresničevali.
Ce se hočemo pred popolnim uničenjem, ki nam ga Osvobodilna fronta pripravlja, obvarovati kot Slovenci in kot ljudje; če sl hočemo obvarovati vsaj življenje za bodoče čase, potem imamo na izbiro eno samo pot:	pot	s	a	m	o	-
ob r a m b e. Vsi Slovenci moramo sami prijeti za orožje, da bomo branili in obvarovali sebe, svoje otroke in svoje domače za novo bodočnost, Sami moramo prijeti za krmilo svoje usode, če hočemo, da bomo obstali. Sami moramo do korenina uničiti komunizem v vseh njegovih
svetovno vojno
v povojnem času. Neredko razberemo is raznih turskih izjav, da se nikomur niti ne sanja, kako zapletena vprašanja bo rodila povojna doba, in da mora biti zato Turčija močna in se zanašati le na svojo lastno moč.
Najzgovornejši dokaz za »needinnst glede vojnih ciljev« je poljski zgled, ob katerem je angleški ugled precej trpel, kajti nekoč je Anglija prevzela poroštvo za Poljsko in postavila načelo o tako imenovani svobodi malih narodov. Lansko zimo pa je morala v poljskem vprašanju docela popustiti pred sovjetskimi zahtevami. •
Drugi zgled nudi Jugoslavija, kjer je Moskva zaigrala svoje Karte z »maršalom« Titom, ki ga je Anglija hočeš nočeš morala podpirati.
Tretji zgled je Grčija, kjer imajo Sovjeti pri raznih tolovajskih skupinah prav tako svtfje prste in so znali ksalia Jurija potisniti v kot. Tam je prišlo celo
oblikah: bandite, terence, podpornike, zagovornike, ideologe, zaveznike. Uničiti neusmiljeno, do kraja, zakaj samo v popolnem uničenju komunizma je naša rešitev in naša bodočnost.
Za vse Slovence, naj prebivajo kjer koli, je danes možna samo ta, samo ena pot. To pot so ubrati po bridkih in krvavih skušnjah Slovenci na Notranjskem in Dolenjskem; ediito ta pot je na izbiro vsem drugim, zlasti.Primorcem in Gorenjcem. Možnosti za to so danes dane vsem.
V Ljubljanski pokrajini danes že lahko gledamo na velike uspehe te naše odločitve. Na deželo se z domobranci vračata red in varnost; lakota, ki je zajemala velike predele, izginja; med ruševinami naših dragih domov klije novo, zmagovito življenje ie novega, zdravega, očiščenega rodu, ki danes s puško na rami in z delavno roko pripravlja domovini lepšo bodočnost. Naš boj je pred kratkim dobil najvišja vojaška ih zgodovinska politična priznanja. Naša slovenska zastava, znamenje naše volje do obstanka in našega mesta v Evropi, danes po volji Nemčije enakopravno vihra ob zastavi največje evropske države. Naš« zastava je znamenje naše domovine, je priznanje našega naroda in priznanje naših pravic do narodnega obstanka v Evropi.
Zaradi vsega tega in zlasti zaradi strašnih žrtev, ki jih morata zaradi komunizma dajati danes zlasti Primorska in Gorenjska, naj bo prav ta zastava in vse, kar je z njo zvezano, nam Slovencem kazalec na edino pot, ki jo imamo pred sabo: na pot samoobrambe v domobranstvu in v narodnih stražah ter a tem na pot v novo bodočnost, za katero naa je hotela opehariti rdeča Oavobodilna fronta.
IZ VSEBINE!
Stran 1.:
Za vse Slovence osa sama peš.
Znamenje o pripravah aa tretjo svetovno vojno.
Stran *.:
Tako ee bere ln zmagujejo slovenski
domobranci.
Stran S.:
St. Jernej, domovina tisoč domobrancev, In njegove žrtve.
Stran 4.:
Znnanje politični elljt komunistične OF. Stran S.:
Zgodbe is doline ientjernejake.
do bojev med railičnimi tolovajskimi skupinami.
Četrti zgled je gaullistična Francija v Aliiru. Ob usodnih dogodkih v Libanonu, kjer se je moral De Gaulle tako rekoč odpovedati oblasti nad Sirijo in Libanonom, je bil angleško-Bnierikanski pritisk tako močan, da bi bilo najbrš prišlo cele do De Gaullovega padca« ako se ta moi teAaji ne bi bil skril sa plašč Moskve in dobil od nje podporo.
Peti zgled je sovjetsko-češka pogodba, katero so skovali v Moskvi in s katero mislijo Sovjeti med severnimi Slovani nastopati podobno, kakor so med južnimi nastopili v svojim Titom.
Sesti primer je savojska Italija, kjer sta bivši kralj Emanuel in maršiti Ba-doglio zato. ker jima je bila odvzeta mornarica, iskala v Moskvi zaščito in jo tudi našla, ne da bi se bila sama ali pa Sovjeti posvetovali z Angleži in Amerikanci ali pa jih vprašali vsaj za mnenje. V Turčiji so pravilno ugotovili, da si hočejo Sovjeti po Titu, De Gaulleju in Ba-dogliu utreti pot do Sredozemlja, torej v območja, kjer so Angleži doslej nastopati kot edini gospodarji.
Posebne prikazni smo opazili tudi na Srednjem Vzhodu, kjer so bili doslej An-glosasi neomejeni gospodarji. Medtem ko se Angleži in Amerikanci tukaj še prepirajo za obilne petrolejske vrelce, je Sovjetska Rusija tudi na tem prostoru nastopila kot tretji tekmec. V Teheranu so povedali, da je bil znani razglas ob koncu teheranske konference lansko jesen, s katerim so Anglija. Amerika in Sovjetska Rusija razglasile neodvisnost Perzije, sestavljen v Moskvi. Sovjeti so eh tej priliki Perzijcem dejali, da se po vojni za vsako morebitnest sami pripravljeni poskrbeti z* »izvedbo teh poroštev« in dati Perzijcem vso podporo za primer, da so Angleži in Amerikanci ne bi hoteli držati pogodbe in ne bi hoteli izprazniti dežele. Kaže. da vodijo Sovjeti v Perziji politiko, s katero mislijo Angležem in Amerikancem za zdaj prepustiti to deželo, da jo gospodarsko urede in začno izkoriščati, medtem ko mislijo v povojnem Času sami zasesti njihove politične postojanke in jih porabiti za svoje načrte. Dodati je treba, da so Sovjeti v Taškentu ustanovili mohamedansko vseučilišče in posebno islamsko kulturno središče. Boljševiki imajo tudi svojega muftija in zato je umesten zaključek, da je s temi kulturnn-političninii ukrepi zvezan sovjetski namen, prodreti
v mohamedanski svet ali celo v Indijo in na Kitajsko.
V tej »vezi je treba omeniti tudi poročilo. da so Sovjeti obnovili diplomatske odnošaje z »abesinskim cesarstvom« in poslali na negušev dvor v Addis Abe-bo posebnega pooblaščenega ministra.
Angleži so bili tisti, ki so pred drema letoma posadili neguša nazaj na prestol in z njim sklenili pogodbo, s katero so si dejansko hoteli zagotoviti neomejen vpliv v državi. Pozneje so prišli še Amerikanci na ta način, da so neguševo cesarstvo vključili v splet svojega zakona o posojanju in dajanju v najem, medlem ko so nekdanjo italijansko kolonijo Eritrejo spremeniti v amerikansko vojaško skladišče.
Torej celo v Abesiniji, kjer sla doslej tekmovala Anglež in Amerikanec, so Sovjeti nastopili kot tretji tekmec. Zaenkrat gre »le« za kulturne in diplomatske postojanke, katere so Sovjeti v teh krajih zavzeti. Vse niti pa se stekajo v Moskvi in vodijo skozi Taškent v Teheran in New Delhi, sedaj pa celo v Addis Abohn — vmes pa ležijo petrolejska polja, za katera se prepirajo Angleži in Amerikanci.
In končno so tudi znamenja, ki govore za to, da so se začeli Sovjeti vtikati tudi v palestinske zadeve. Tudi tamkaj nastopajo Sovjeti kot tretji tekmec. Odkar so v boju za petrolej po arabskih ' deželah nastopili kot tekmec tudi Amerikanci, so začeli Angleži z vedno večjo vnemo oznanjati in širiti misel o arabski aniji. Amerikanci «o začeli v polijiko arabskih dežel vdirati po dveh tirih; v Palestini so podpirali skrajno judovsko gibanje, po drugi strani pa so se zasidrali v Saudijski Arabiji. Sedaj pa »o se v Palestini nenadoma prikazali tudi boljševiki. ki se poskušajo uveljaviti kot tretji tekmec. Voditelj judovske delavske organizacije v Palestini Ben Gerion je odpotoval v Moskvo, da bi pridobil Sovjete za cionistično stvar. Sovjetski poslanik v Teheranu ie nekemu jndovske-mn odposlanstvu odgovoril, da ima So-vjetija veliko razumevanje za judovstvo ter za nreditev samostojne judovske države v Palestini. V Moskvi so nedamo ustanovili »Višji judovski svet«, čigar naloga je v tem. da bo poživil »veze med boljševizmom in judovstvom.
(Dr. Richard Peters v »Tagespostc)
Besede in dejanja
Na >1. Zasedanju Slovenskega narodno
osvobodilnega sveta« je tajnik te ustanove in tajnik Centralnega Komiteta Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič govoril:
»Spričo dejstva, da narodni izdajalci našemu osvobodilnemu gibanju nesramno podtikajo protiversko stališče, je potrebno, da se pri predsedstvu SNOS osnuje verska komisija. Naloga verske komisije bodi dvojna: prvič naj postavitev in poslovanje verske komisije ponovno zajamči nemoteno izvrševanje bogočastja in polno uveljavljenje verske svobode ...
Nate Kidričeve besede pa ne bomo odgovarjali s številkami o požganih in oskrunjenih slovenskih cerkvah in ne s statistiko o pobitih in mučenih duhovnikih. Namesto tega bomo priobčili okrožnico, ki jo je glede vere izdal Pokrajinski komitet komunistične partije za Primorsko, torej ustanova, katere neposredni in prvi poglavar je taisti Kidrič. Okrožnica pravi:
Primorski Slovenci!
Borcil Komandirji in komisarji naše narodne osvobodilne vojske!
Naša zmaga ni več daleč! Osvobodilni boj v Rusiji se je izpremenil v zasledovanje panično bežečih nemških fašistov in junaki Rdeče armade se približujejo Nemčiji. Naša narodna osvobodilna vojska pa prav tako zadaja sovražniku v izmeničnih bojih poraz za porazom.
Svetovna revolucija se približuje!
Z orožjem v roki si bomo priborili svobodo, uničili kapitaliste in se očiščeni pridružili veliki očetnjavi vseh delavcev in kmetov kot najmanjša Sovjetska republika. Tudi pri naš bo zavladal tak red in zadovoljnost, kakršnega že šest in dvajset let uživajo naši tovariši in bratje Rusi v svoji zgledni državi.
Delavci, kmetje, obrtniki, delavni Izobraženci Primorske Slovenije!
Sedaj bomo terjali mi, doslej varani in od vseh tlačeni sloji človeštva! Ne bodo nas več zapeljevali zanikrni in sebični nacionalisti, ne farji, še manj pa kapitalistični posestniki, kulaki! Doslej vodeča inteligenca in kapitalistični kmetje mislijo samo na svoje imetje in svoje mošnje, proč tudi s farji, ki s svojim temnim vedeževanjem mračijo naš veliki cilj, socialistično svetovno revolucijo! Veliki Lenin pravi:
Vera je opij za narodi
Sedeii kulture in razvedrila se naj ustvarijo iz cerkev in samostanov, katere je zgradilo in s svojim znojem vzdrževalo naše delovno ljudstvo. Mi zahtevamo gledališča in kina, dvorane in šole za vsako vas, narodu v veselje in napredekl
Ustanovili bomo v naši mladi republiki šole, v katerih se bo slovenska komunistična mladina učila jezika delovnega človeka, jezika toliko milijonov — ruščine.
V bodočnosti ne hame «ajajall farjev in kulakov, ampak dilavne sovjetske <Jr2avlj«nef
PosMl*a In zemlja bttdov kflTekflvlr.l-rana: kajtt enakost je prva zahteva svobode!
Nov! sovjetski Izobražene! gradijo na zmagi internacionale. Naša bodočnost ne pozna brezposelnosti. V domovini vseh proletarcev — v prostrani Rusiji — so rudniki in tovarne, polja in gozdovi, na neizmernih planjavah naše protelarske države je zadosti zemlje in dela za vsakogar! Izpraznjeni prostori v osvobodilnem boju padlih tovarišev morajo dobiti naslednike.
Naše geslo se glasi: Vse sile za zmago svetovne revolucije! Tega boja se mora udeležili vsak. Omahujoče prisilimo v naše vrste, notranje sovražnike in nasprotnike pa uničimo, če ne prej — po zmagi!
Živela velika sovjetska zveza In njena mogočna Rcleča armada, ki nara je odprla pot k narodni svobodi in razsvit-ljenstvu!
Živela slavna boljševiška partij* velikih učiteljev človeštva Lenina in Stalina!
Živel prvj maršal sovjetske zvezde, 'genialni strateg osvobodilnega boja vseh narodov, tovariš Stalin!
Živel prvi maršal Jugoslavije, veliki legendarni voditelj južno slovanskih narodov tovartt Tito!
Pokrajinski komitet KPS za primorsko Slovenijo.
Kako ntrafina slepota jo človeka
če bi slovenski komunizem in njegova Osvobodilna fronta ne bila zagrešila nad Slovenci ničesar drugega kakor to, da sta velik del našega ljudstva tako strašne poneumila, da verjame vsako, tudi najpošastnejšo neumnost, bi že zaradi tega morala priti v našo zgodovino kot najsramotnejše in najbolj zločinsko poglavje.
Ne bomo naštevali, kaj vse so Slovenci Osvobodilni fronti verjeli — spomnimo se samo, kako nas je tepla njena poglavitna laž, tri leta se vsak dan ponavljajoča laž: da bo vojske čez dva meseca konec. Navedimo za primer, kako komunisti še danes begajo in mešajo naše ljudi zlasti na Gorenjskem in Primorskem, le nekaj najnovejših gnojnih cvetk iz njihove zločinske agitacije. Poslušajte:
»V Ljubljani so Nemci zaprli 80 duhovnikov .., Ljubljanski škof vsako nedeljo jaha na konju pri domobranski paradi in nosi v rokah, slovensko zastavo s kljukastim križem... Nemci so škofa zaprli, ker je ubil Rupnika .., Domobranski štab v Ljubljani je razpuščen... Vsi ljubljanski kulturni delavci, zlasti klerikalci, so zaprti... 6000 domobrancev je pobegnilo k banditom ...«
In tako dalje.
Saj bi se smejali, mi, ki n* lastne oči lahko vsak dan ugotavljamo »resničnost« tega otepanja in ki rdečo agitacijo že tri !«ri poznamo. Toda ii s« mjči smejati, če pomislimo, da toliko in toliko naših
Tako se bore in zmagujejo slovenski domobranci
17.	aprila zjutraj je odšle domobranska četa iz Ribnice v smeri proti Zapužam. Imela je nalogo, da pregleda, kje imajo tolovaji svoj telefonski vod, in ga uniči. Med tem pohodom je naletela ne poveij-nika IX. komunistične brigade, njegovega, namestnika, politkomisarja in nekega kurirja. Bili so vsi na konjih, spremljali pa so jih — tudi na konjih — štirje drugi tolovaji. Pripadali so vsi 3. četi 2. bataljona 9. brigade, ki je bila tedaj v okolici Strug.
Prav tedaj pa je prišel z Vinice tolovajski elektromonter, da bi popravil pretrganj telefonski vod. Domobranci so mu to seveda brž preprečili. Hitro so napadli tolovajski oddelek ter zajeli pet mož, tri konje in zesegli precej drugih stvari. Na domobranski strani ni bilo nič izgub.
Vse to so bili samo manjši spopadi, za katerimi so prišli veliki domobranski uspehi v bojih pri Ribnici 19. aprila. Ob sedmih zvečer so začeli tolovaji s topovi obstreljevati Ribnico. Topove in metialce min so imeli ia Mali gori, okoli Selana in v Kotu. Razen s topovi so komunistične tolpe obmetavale Ribnico tudi z minami. Mine so pa padale na Ribnico skoro do jutra. Po polnoči se je oglasilo tudi regljanje tolovajskih strojnic. V Gornji vasi so tolovaji izvedli napad iz bivše jugoslovanske vojašnice, ki je zdaj porušena, in se približali na 80 metrov žični oviri. Na nekem kraju je bil pritisk komunistične druhali precej močan, a domobranci so napadalce sprejeli z največjo hladnokrvnostjo in mirnostjo ter so vsak napad odločno odbili. Čakali so samo trenutka, da izvedejo protinapad in poženejo tolovaje, kolikor jih ni obležalo na bojiču, v beg.
Ugodna prilika za protinapad je prišla z jutrom. Tedaj so domobranci skupno z Nemci udarili na komuniste proti Gornji vasi in Hrvači, Pri tem napadu so zajeli 28 tolovajev in mnogo plena. Na bojišču so domobranci našteli 34 padlih komunistov, a napačno bi bilo misliti, da so to celotne tolovajske izgube v tem boju za Ribnico, zakaj ljudje, ki so bili priča, tej »veliki komunistični zmagi«, so povedali, da so videli, kako so komunisti peljali štiri do vrha naložene vozove mrličev proti Makošam, tri vozove mrličev pa proti Kotu. V vseh teh bojih je padel domobranec Može Franc.
20. aprila so komunisti začeli znova napadati Ribnico, a to njihov napad je po svoji silovitosti daleč eaostajal za prejšnjim, iz česar spet lahko sklepamo, da so imeli v bojih prejšnji dan res občutne izgube. Sicer se jim je posrečilo, da so nekje med Gorenjo vasjo in Reko porezali 20 metrov žične ovire in se potem s te strani skušali približati Ribnici, a domobranci so jim tudi tokrat temeljito posvetili z ročnimi granatami. Pa-trole, ki so šle za bežečimi komunisti, to našle za njimi samo nekaj stvari, ki so jih na divjem begu pometali proč, da jih ne bi preveč ovirale.
Po tem drugem napadu so kosnunisti sprevideli, da bo vsak nadaljnji poskus za napad na Ribnico brezuspešen in da jim ne bi prinesel drugega ko le ogromne izgube.
Ribničani pa so po teh bojih spet enkrat lahko videli, saj so sami občutili, kaj jim prinašajo rdeči »osvoboditelji«. To kaj lepo kaže zunanji videz Ribnice: Nekatere hiše so dobile po šest do osem min, ki so jih tako razdejale, da v njih zdaj ni mogoče več stanovati.
Pa tudi drugače se časi eelo spreminjajo: mislim glede bojnega duha in discipline na tolovajski in domobranski strani. Včasih so komunistične tolpe napadale z divjim vpitjem ob zvokih hreščečih harmonik, danes pa, kakor pripovedujejo ujetniki, komandanti in politkomisarji s samokresom v roki priganjajo svoje moštvo v boj. Groze jim tudi, da
jih bodo vse s strojnico pokosili, če se ne bodo pokorili njihovemu povelju. A harmonika igra zdaj na domobranski strani in ustvarja razigrano razpoloženje, kakršnega komunisti niso mogli doseči z vsemi svojimi obljubami in grožnjami.
Komunisti so napadali Ribnico z 18. divizijo (8., 9. in 10. brigado), 14 divizijo, ki je bila doživela hud poraz na Štajerskem in je, komaj 150 mož pobegnilo na Dolenjsko, ter z Dolenjskim odredom, ki je štel kakih 120 mož. Napadov pa se je udeleževala tudi »artilerijska divizija«. Poleg tega pa ie tam tudi en tank, oborožen z dvema strojnicama, ki je služil samo za to, da je »povzdigoval« moralo med tolovaji v boj pa ni posegal. Po pripovedovanju ujetnikov je Ribnico napadalo vsega skupaj 1.500 do 1.800 mož.
Kakšno je danes razpoloženje med tolovajskim moštvom, zgovorno dokazuje tudi naslednji primer: Očividci pripovedujejo, da se je v noči na 21. april uprl v Gorenji vasi nek tolovajski bataljon. Za kazen so vse moštvo tega bataljona (po številu 40 do 50 mož) zvezali in odpeljali neznanokam, navzlic temu da so bili pod domobransk:m ognjem in da je bilo med njimi že nekaj mrtvih in ranjenih.
Tudi 22. aprila je opazovalec videl neko tolovajsko skupino, ki je štela kakih 20 mož in ki so jo gnali zvezano proti Otavicam, naslednji dan pa od tod proti Žlebu, kjer so jih potem postrelili. Očividci pripovedujejo tudi, da se je med napadom na Ribnico v Gorenji vasi poskrilo v hiše kakih 50 tolovajev. Njihovi komisarji so to opazili in jih s samokresom v roki izgnali iz hiš, naslednji dan pa odpeljali v isto smer kakor prejšnje...
Izid tolovajske »ofenzive« na Ribnico je v celoti tale:
Iz povsem zanesljivih podatkov se vidi, da so komunisti v teh bojih izgubili okoli 300 mož. Ujetih je bilo 28 mož. Tolovaji so izgubili poleg tega tudi 2 topova, 12 strojnic, 40 pušk in mnogo drugih stvari.
Ta njihov neuspeh jih je očividno razjezil. Svojo jezo so stresli nad vas Bre-ž e, ki še jo do ’ tal požgali. Da to ni prav, se tudi dobro zavedajo, drugače ne bi dolžili otrok, da so vas požgali. Čudno pa je le, da je vas začela goreti na mnogih krajih istočasno. Otroci menda le niso bili tako dobro organizirani, da bj bi bili zmožni česa takega! Sicer pa, kaj bi dokazovali, kdo je požgal Breže, saj to vendar ni prva vas, nad katero so zapeli rdeči petelini...
Velik uspeh so domobranci dosegli tudi 23. aprila, ko so napadli tolovajske bunkerje pri Starem gradu nad Ortnekom- Komunistične tolpe so se bile tod močno utrdile: na vsaka dva metra je stal bunker. Domobranci s* tudi takšnih utrdb ne boje. Obkolili so jih od treh strani, jih naskočili in uničili. Tu jim j« adlo v roke mnogo orožja in streliva. štel\, so 28 mrtyih komunistov, kakih pa so jih ujeli. Komunisti so morali 'Imeti tudi mnogo ranjencev, o čemer pričajo mlake krvi n« tleh v cerkvi, ki stoji sredi utrdb.
Kaj so si tolovaji obetali od napada na Ribnico in • kakšnimi sredstvi je skušalo rdeče poveljstvo vliti tvojim tolpam poguma ter volje do boja, priča govor, ki ga je 18, aprila pred napadom imela socialistična komunistka »XIV. divizije« v vasi Jurjeviči. Dejala je:
»Dragi tovariši!
Prišel le toliko zaželjen! čas obračuna z ribniškimi Nemci rn Domobranci. Oni še ne vedo, da jim bijejo zadnje ure njihovega življenja, oni' ne slutijo, da je maščevalec pred njihovimi vrati in da se dviga nad njihovimi glavami njegova sekira.
Tovariši! Naš veliki tovariš Tito, vara je zaupa! to častno nalogo, da v naskoku zavzamete našo Ribnico, kjer trpe v suž-
rojakov te otipljive norosti sveto verjame.
En razlog več, da bodi nai boj komunizmu prav zaradi tega strahotnega poneumljanja in zavajanja našega ljudstva ie bolj neizprosenl
Lastna podoba
Komunistična Osvobodilna fronta doma in v svetu dan za dnem laže, da je vse slovensko ljudstvo enodušno zanjo. Blebeta o ljudski volji, ki da se zavzema za samouničevanje, govori o »demokraciji« in »narodni oblasti« in kar je še podobnega.
Ker se mora, kakor sama priznava, po drugi strani nepretrgoma boriti z »izdajalci«, katerih je dan za dnem več in so celo vedno hujši, že to postavlja na laž vse ropotanje o tem, da ima ves narod za sabo.
Kako pa komunisti v resnici mislijo o tem — in seveda tudi, kakšno je resnično razpoloženje slovenskega ljudstva do Osvobodilne fronte —> pa najbolj zgovorno priča njihova lastna podoba: statistika, ki jo je Osvobodilna fronta naredila glede ljudskega razpoloženja v Suhi Krajini, v najbolj siromašnem predelu naše domovine, ki bi morebiti zaradi zunanjih razmer moral biti za komunizem in za Osvobodilno fronto najbolj zrel. Ta statistika, ki jo posnemamo po »uradnem« komunističnem zapisniku, pravi:
Artmanja vas: 90% proti komunistom;
Dobrniče: 80% proti komunistom;
Dobrava; 95% proti komunistom;
Gorenja vas: 60% proti komunistom;
Knežja vas: 95% proti komunistom;
Korita: 95% proti komunistom;
Krušni vrh: 90% proti komunistom;
Mala vas; 100% proti komunistom;
Rožempelj: 100% proti komunistom;
Gornje Scice: 100% proti komunistom;
Dolnje Selce: 98% proti komunistom;
Vapča vat: 75% proti komunistom;
Zagorica: 90% proti komunistom
Preska: 80% proti komunistom;
Reva: 100% proti komunistom;
Babna gora: 100% proti komunistom.
Zakaj Osvobodilna fronta teh vzpod-
budnih številk, te lastne podobe o razpoloženju slovenskega ljudstva ne objavi vsaj v »Slovenskem poročevalcu« ali v »Kmečkem glasu«, kjer baje prihaja »ljudska volja« do izraza v najčistejši obliki?
»Zavezniki«
Nemško lovsko letalstvo je zadnje čase tudi nad slovenskim ozemljem sestrelilo več amerikanskih letal. Ponekod so se posadke rešile ter se s padali spustile bodisi na naše, bodisi na »svobodno« ozemlje, kjer imajo oblast »zavezniki velikih demokracij«, rdeči Titovi banditi.
Vsa poročila ;iz krajev, kamor so padli ameriški rdeči Titovi letalci, se ujemajo v tem, da so ti Amerikanci, »zavezniki«, ljudi najprej vprašali, če so. pri ...zaveznikih? Kje nekil Vprašali so jih, če so pri banditih. Kakor hitro so jim ljudje rekli, da ne, to bili zadovoljni in so čakali svoje usode. Ce so zvedeli, da so na Titovem ozemlju, so jadrno spraševali za najbližjo in najbolj skrivno pot do prve nemške vojaške postojanke.
Povsod niso imeli te sreče. Pri letalski bitki nad Krškim poljem 19. marca letos je več gorečih amerikanskih strojev treščilo na »svobodno« ozemlje. Tolovaji so svoje »zaveznike« ujeli in jih skušali prisiliti, da bi se jim pridružili. Ker tega niso marali — kaže, da rdeče »zaveznike« poznajo bolje kakor g. Churchill — so jih komunisti pobili. Taka usoda je pri St.( Jerneju doletela ameriškega letalskega poročnika Reichteja. Trije drugi ameriški-letalci so se pri odskoku tam blizu ubili. Komunisti »o jih do golega slekli ter jih — svoje zaveznike — pustili tako ležati, dokler se niso trupel usmilili kmetje ter jih prepeljali v mrtvašnico v St. Peter.
Blizu Postojne f# sestreljen ameriški letalec padel med tolovaje. Ko so mu na vprašanje »Tito?« radostno pokimali, je prvega bandita pr* Pri4t ustrelil ter pobegnil k domobranski straži, ki te je ie bližala.
In to naj bodo »zavezniki«!!!
nosti naši tovariši, ki polagajo vse upe v vas, da jih rešite. Izkažite se vredni tega velikega zaupanja našega velikega Tita in kaj je partizan Ne glejte na žrtve, ker brez njih ni svobode, pojdite hrabro za svojimi tovariši komandanti in strite tej domobranski hidri glavo.
Bogato bo poplačana vaša zmaga In vaše žrtve, ker jaz vaša tovarišica predstavnica politične oblasti v naši hrabri narodno osvobodilni vojski, obljubljam, da bo od vsakega posameznika ves plen, ki ga bo naplenil.
Ko vkorakate v Ribnico je vaša prva in najsvetejša dolžnost, da likvidirate vse vaše idejne sovražnike in to najpreje te proklete domobrance, ki so naši sovražniki št. I, potem »farje« in naposled vse njihove simpatizerje. Če vam pri tem zmanjka mnnicije, jih koljite z nožem ali pobijajte s puškinimi kopiti. Ne imejte usmiljenja z njimi, ker zavedajte se, da so nam edino ie oni na poti do naše velike zmage, četudi bi vam to vaši tovariši komandanti branili, jih ne poslušajte, ker to vam dovoljujem jaz predstavnica politične oblasti.
J\itri se bomo ovenčali s slavo in plenom vrnili semkaj in bomo dostojno proslavili to našo največjo zmago.
Živel naš veliki vojskovodja Stalin!
Živel naš veliki tovariš Tito!
Živela naša Narodno osvobodilna
vojska!
Tovariši, »HURA« na Ribnico!
Stenografirano besedilo tega govora so našli pri nekem banditu, ubitem ob napadu na Ribnico.
M W
O teh bojih in uspehih nazorno govori dnevnik slovenskega domobranca. Iz njega povzemamo naslednje zanimivosti:
18. 4. 1944. Nastop proti Novi Štifti. Tam je bila: Komanda mesta Ribnica, X. Ljubljanska udarna brigada in t bataljon, ki ^ je dodeljen X. brigadi- Po kratki, ostri borbi so se banditi umaknili skozi Lipovšico v Travno goro. Padlo je 21 tolovajev, 6 ujetih, ranjenci niso znani. Zaplenjeno: S strojnic, vojaška kuhinja, nekaj obleke ali bolje cunj. Tu so komunisti imeli zaprte 3 ženske in 1 fanta, ki smo jih potem privedli v Ribnico.'
19. 4. 1944. Popoldne je bila s kočevskimi domobranci akcija v Blatih v Rakitnici. Ujetih je bilo 17 banditov — Primorcev. Ko smo se vračali v Prigorico proti Nemški vasi, so že začeli z napadom. Streljali so s topovi dva so imeli desno od Seljana v Mali gori, enega pri cerkvi sv. Frančiška, dva pa so ponoči pripeljali do Gorenje vasi. Topovsko obstreljevanje (tudi težki minometalci) je trajalo do polnočj. Pp polnoči pa so nnpadli s »pe.šadijo«. Najhujši napad je bil pri kasarnah, opekarni in pri kolodvoru. Fantje «o jih spustili do žice in šele potpm streljali, nanje, kar je imelo’ še vefji učinek. Ko se je naredil dan, smo šli zn njimi prvo Gorenjo vas. Boi od hiše do hiše. Ko pa smo prišli do konea vasi, so pa precej hitro bežali, da jih nismo mogli dohiteti. Isto se jo ponovilo v Hrovači.
20. 4. 1944. Drugo noč se je napad pričel šele ob 2 zjutraj. Zato je bil dveurni topovski napad tem hujši. Napad »pešadije« pa je bil slabši. Značilno za tn je, da se je v Gorenji vasi uprlo 52 Primorcev, v Bukovici pa 36. Te so navezali na vrv in jih s pištolami in brzostrelkami gnali proti bunkerjem. Ko so se primerno približali, so odprli naši nanje iz strojnic ogenj. Uboga primorska raja je začela bežati, nanjo pa so streljali komunisti sami. Ranjene in mrtve so vlekli po cesti s seboj, ker so bili zvezani. Zjutraj pa je bil naš napad kakor prejšnji dan. Mi smo našteli 44 mrtvih v dveh dneh, ljudje pa so pripovedovali, da so peljali v Rakitnico 3 voze, v Otavi-ce 2 voza, skozi Dane 6 voz, Dol. Laze 3 voze mrtvih. — Do Gorenje vasi so prišli s tankom. Pri obračanju se mu je strgala veriga, da so ga morali riniti na Breg. V Sušjab in Brežah so mobilizirali 30 krav in 3 pare konj, da bodo z njimi odpeljali težke tanke_ iz Ribnice! IX. brigada, ki je šla iz Za-puž proti Novi Štifti, je bila napadena od Vlil. brig. pod Sušjem. Pri Rokah je kom. mula stopila na mino, pri tem so bili mrtvi 3 tolovaji. Enemu je odneslo denarnico na bližnjo hruško, drugi dan pa so dobili domobranci denarnico in kapo. Komandant, ki je vodil operacije, je ležal v Dol. Lazih na peči; prvič ie prišel kurir s sporočili, da se »ta beli hudiči« še ne mislijo vdati. Drugič pa je ves zasopljen^ pritekel in dejal: »nič ne bo, tovariš komandant, sedaj so te bele k... začele šele igrati harmoniko.«
V strelskih jarkih so domobranci prepevali in igrali harmoniko. Eden je prišel iz bunkerja s strojnico in na ves glas povabil tolovaje, ki so se bližali omrežju: »Tovariši, pridite bliže, vam bom nažgal čikel« Pri tem je izstrelil cel ruful.	,
V petek zjutraj so z 2 protitankovskima topovoma bežali skozi Laze. Za njimi je prišel tauk ter izstrelil nekaj granat nanje. Pri tem je bilo toliko ranjenih, da so morali raztrgati zastavo z zvezdo, s katero so mislili vkorakati v Ribnico, da so lahko obvezali ranjence. — Samo ena mina je [\udla na bunker, ki pa ni naredila nobene škode. Precej poškodovana je cerkev, najbolj pa hiše komunističnih simpatizerjev. Padel je eden domobranec, dva pa sta tako hudo ranjena v nogo, da se je eden še tisti dan vozil s kolesom, drugi pa v soboto.
IX 4. 1944. Napad na razvaline Ort-neškega gradu. Komunisti so imeli narejenih 57 podzemskih bunkerjev. Bila sta tu zn obrambo 2 komunistična bataljona. Po 6 urnem boju so naši prišli na vrh. Podnareduik B. F. je
zlezel na streho bunkerja in podil ♦o1' lovaje iz njega: »Marš ven, propalice! Izdajalci ven!« — Padel je en domo* braneč pa pa je ranjenih.	I
26. 4. 1944. Zopet pohod. Boj se je pričel že v Žlebiču. Komunisti so se postopoma umikali proti Sv. Gregorju.
V bojih ta dan je bilo ujetih 33 tolovajev, 32 pa ubitih. Ranjence pa so sproti odnašali s seboj (ranjenih smo dobili samo 7, ki smo jih pripeljali v Ribnico ter jim nudili zdravniško pomoč). Zanimivo dejstvo o vojaški in borbeni sposobnosti banditov je to, da je en sam narednik G. A. pred Sv, Gregorjem napadel skupino 70—80 komunistov, 12 jih je pri tem ujel, nekaj pa pobil. Vrnil se je v Ribnico na čelu sprevoda ujetnikov, ki so peljali na vo-zeh ranjene tolovaje, za katerimi je šla kolona 21 zdravih ujetnikov.
Pri vseh 10 dnevnih bojih sla padla 2 domobranca, 8 pa je bilo ranjenih.
V bojih ujetih komunistov je bilo 93, predalo se jih je 24. Dobili smo ogromno pušk in municije, na kilometre te* lefonske žice, nekaj telefonov, 2 poljski kuhinji (vojaški), 2 brzostrelki, preko 30 strojnic raznih vrst, uničena 2 topova. 3 konji in 2 muli zaplenjeni, poleg tega pa še raznih aktov na kupe.
Padel je komandant rdečega bataljona, 2 komandirja čete, komandant bataljona IX. brigade, 3 batal jonski kurirji, 1 brigadui kurir in 4 komunistke.
Tako je bilo pri Ribnici, pri Ortneku, pri Sv. _ Gregor ju, pri Žužemberku, po-. vsod, kjer trčijo rdeče tolpe ob slovensko domobransko vojsko. Stari komunistični zločinci si skušajo ohraniti glave s tem, da pošiljajo v boj prisilne mobilizirance s Primorskega in Gorenjskega, slabo oborožene, neizurjene in jih s stroj- f nicami gonijo v prve črte. Sami so se umaknili iz brigad ter ustanovili »elitno« rdečo vojsko izbrancev, 6 bataljonov VDV (Varnostne državne vojske), ki predstavlja s 8vojirni tisočdvesto možmi poslednje jedro komunistične oborožene sile pri na«. Tem starim rabljem so dali vse dobro orožje, kar .so ga še imeli, uporabljajo pa jih za telesno stražo vrhovnih poglavarjev Osvobodilne fronte, za ropanja in za ustrahovanje prisilnih mobilizirancev.
Toda vse preosnove, mobilizacije ta koncentracije ne pomagajo nič. Tolovajevo v naši pokrajini se nezadržno drobi in dobiva plačilo za svoje delo. O tem nam najbolj zgovorno pričajo številke, ki pravijo, da so banditi od 1. apr. 1944 dalje imeli vsega 1151 ugotovljenih mrtvih, to je takih, katerih trupla so obležala na bojišču. Koliko so jih odpeljali, ni znano. Toda pri vsakem spopadu skušajo komunisti skriti vsaj nekaj voz mrtvih in so na primer za boje pri Ribnici in Velikih Laščah mobilizirali voz-nike celo z Blok in iz Cerkniške doline, da 60 jim vozili mrliče ter ranjence X skrivališča.
V istem *asu so komunistične tolpe izgubile še 508 ljudi: ugotovijeniU ranjencev, ujetnikov in pribežnikov. če prištejemo tem številkam Še izgube ▼ zadnjih bojih pri Ribnici in jih sknomno ocenimo na 300 mož, potem je »narodno osvobodilna vojska« od 1. aprila do danes izgubila vsega s>kupaj 1.909 mož. —i Manjkajo pri teh številkah podatki o izgubah, ki so jih tolovaji imeli po 13. apr. na novomeškem in vzhodnodolenjskem področju.
Najzgovornejše potrdilo teh številk je poročilo »Glavnega štaba Narodno osvobodilne vojske«, ki so ga dobili pri rdeči kurirki, ujeti blizu Lašč, Poročilo pravi, da so rdeče tolpe pri zadnjih spopadih z domobranci imele »porazne izgube, vsega 1100 mrtvih in pogrešanih in da takih izgub komunistična vojska ne bo mogla prenesti.. .<
Nove prodajne cene za pivo
Sel Pokrajinske uprave ▼ Ljubljani !• izdal dne 27. aprila t 1. odločbo pod Vffi/2-it. 3430/1 o novih prodajnih cenah za pivo. Cene piya stopijo v veljavo • 1. majem 1944 in so sledeče:
Lir 630.—	za	1 hi	piva	▼	sodih In
Lir 772.—	za	1 hi	piva	v	steklenicah.
V teh cenah je vključen skupni prometni davek, državna in pokrajinska trošarina, dočira občinska trošarina in event. druge uvoznine ali dajatv« v ceni niso vpoštevane,
Ker pa v mestu Ljubljani pl-tč« pivovarna tudi občinsko trošarino v viši.ii Lir 200.— za hektoliter, znaša tedaj cena z« območje mestne občine Ljubljana Lir 830.—	za	1 hi	piva	v	sodih io
Lir 972.—	za	1 hi	piva	▼	steklenicah.
Delniška družba pivovarne »Union« Ljubljana
Enajsto «S v e t o v o» knjigo
Mehanika vsakdanjega življenja
bo lahko marsikdo uporabil kot pomožno knjigo za tehnična in mehanična vprašanja, saj 90 v njej takšna vprašanja razložena na kar moč preprost in umljiv način. »Mehanika vsak* danjega življenja« ra/luga zanimive in poučne pojave, ki jih človek srečuje vsak trenutek v svojem življenju; n« slehernem koraku doma, na cesti, v vlaku itd. Lepo knjigo krase tudi Sto* vilne preproste slike, ki pojasn jujejo pisano besedo. S knjigo bo vsak bralec
gotovo zadovoljen.
~ Naročite se na »Svet«! M Naročniške cene so: broširane knji'® 25 lir, za dijake 20 lir in vezane 40 lir*
pri St. J i bolnišnici
mas
napmpn
Pavli* Frane
Fabjan MarUn
SL Jemci, domovina 1000 domobrancev in nfegove ntve
V malokaterem kraju so možje in fantje tako splošno in takoj od začetka vstopili v domobranske vrste kot v Št. Jerneju. Že v Legiji, temelju današnjega domobrastva, jih je bilo lepo število (do 300), zdaj se je to število več ko Podvojilo, tako da je domobrancev iz Št.
zclaj blizu 1000. Vprav šentjer-ttejčani so s šentruperčani visoko dvignili ugled domobranstva s sijajno zmago v Kočevju.
In zdaj ni iz nobenega kraja toliko domobrancev. Skoraj polovica od njih je z® poldrugo leto v boju proti komunizmu in zalo se nanje lahko zaneseš. Predobro že poznajo komunistično taktiko m komunistične cilje, da bi se kdaj Vdali!
Komunisti se sami pritožujejo, kako da so ljudje v tej fari tako proti njim. Kdo jih vendar hujska, da se tako zagrizeno bore proti njim? Odgovarjamo jim: lastna nasilstva — umori, ropi, po-Dgi, rušenje, prekopavanje cest — so najboljša propaganda za domobrance.
1 Ko je Vale Maks o božiču na mitingu V Št. Jerneju vprašal, zakaj vendar beže ljudje od njih v Kostanjevico in Novo mesto, mu je neki kmet odgovoril: »Zakaj pa ubijate nedolžne ljudi?< Prav takrat so jih ubili 12 v Mihovem in približno toliko v Brusnicah.
‘ Kdo ne bi uvidel povsem, kar se je zgodilo 9. septembra 19-13, da so vseh razvalin in ruševin krivi tolovaji. Delali
vseskozi dogovorno s savojci. Pa je ® božiču govoril učitelj Zamljen Jože, ki se že dve leti potepa po gozdu in z ropi živi 6ebe in svojo družino, na trgu r Št. Jerneju. Jezil se je seveda na Italijane, da tii si tako pridobil poslušalce. Kričal je: Italijani so požigali, kar je res, a so se ljudje kar zasmejali, ker je Prav med njegovim govorom v neposredni bližini (lahko ga je grelo) gorela 'epa šentjemejska šola, v kateri je Zam-Ijen učil precej let, in so jo ponoči za-Zgali tolovaji, pri čemer je seveda sodeloval tudi on sam. Enkrat so jo prišli minirat in trikrat zažigat, šele v četrtič je zgorela.
’ vObčani tudi še niso pozabili, kdo je Zažgal grad Tolstivrh, Vrhovo, Prežek, šolo v Orekhovici, samostan Pleterje, in uiso pozabili, kdo je kriv, da so uničena še druga gospodarska poslopja po fari. Mirni prebivalci gotovo ne, anvpak tolovaji, ki so se borili proti »okupatorju«. Kiso ljudje pozabili na neumljive ukre-Pe, ko niso smeli hoditi niti iz vasi v sosednjo vas brez dovoljenja rdeče komande.
3. Vide Jože, rojen 17. 3. 1923, Dol. Stara vas 18. Padel v Kočevju.
4. Grubar Anton, roj. 2. 4. 1920, Dol. Stara vas. Padel v Kočevju.
5. HroTat Janez, r. 6. 12. 1909, Le-deča vas 10. Padel na Trški gori 13. 2. 1944.
6. Luštek Alojz, r. 9. 6. 1910, Ledeča vas. Padel v Kočevju.
7. Golobi? Alojz, r. 20. 10. 1922, Ledeča vas 13. Padel v Kočevju.
8. Rebselj Ignacij, r. 7. 8. 1915, Št. Jakob. Padel v Kočevju.
9. Žnidaršič Franc, rojen 1. 8. 1917, Groblje 7. Padel v Dolu pri Litiji v oktobru 1943.
10. Bizjak Franc, roj. 1911, bivajo? v Grobljah 50. Padel v Kočevju.
11. Cujnik Anton, r. 8. 11. 1924, Groblje 8. Padel v Kočevju.
12. Luzar Jože, r. 24. 2. 1913, Šmalč-ja vas 12. Padel v Kočevju.
13. Luzar Janez, r. 5. 5. 1915, Šmalč-javas 12. Padel v Kočevju.
14. Hočevar Janez, r. 10. 7. 1920, Šmalčja vas 10. Padel v Kočevju.
15. Hočevar Jože, r. 14. 10. 1926, Vrh 11. Padel v Kočevju.
16. Bakše Franc, r. 21. 4. ■ 1907, Razdrto 16. Ranjen pri Radečah in na posledicah umrl v brežiški bolnišnici.
17. Martinčič Anton, r. 15. 5. 1913, Sela 9. Padel v Kočevju.
18. Zevnik Alojzij, r. 30. 4. 1915, G. Vrhpolje 25. Padel v Kočevju.
19. Špilar Ivan, r. 16. 11. 1920, Zva-bovo 12. Padel v Kočevju,
20. Špilar Jože, r. 13. 4. 1913. G. Vrhpolje 38. Padel v Kočevju.
21. Zagorc Ignac, r. 24. 7. 1911. G. Vrhpolje 39. Padel v Kočevju.
22. Pavlin Jože, 14. 3. 1924, G. Brezovica 4. Pade) v Kočevju.
23. Golob Franc, r. 27. 1. 1917, Stran 18. Padel v Kočevju.
24. Vrtači? Franc, r. 10. 1. 1910, Pristavica 2. Padel v Kočevju.
25. Sintič Anton, Pristavica 1, r. 30. 3. 1924. Padel na Javorovici pri Št. Jerneju.
26. Sketelj Janez, r. 2. 12. 1921, D. Gradišče 2. Padel v Kočevju.
27. Sketelj Martin, r. 9. 11. 1904, Razdrto 2. Padel v Novem mestu.
28. Penca Jože, r. 16. 3. 1923, D. Mo-kropolje 4. Padel v nov. 1943 pri Suhorju.
29. Žnidaršič Martin, r. 13. 10. 1925, Gor. Stara vas. Padel 7. 4. 1943 v Kostanjevici.
30. Eršte Viktor, r. 21. 2. 1927, Pol-hovica. Po nesreči v Ljubljani.
31. Sever Jože, r. 17. 12. 1900, Stran. Padel pri Trebelnem 14. 4. 1944.
32. Mencin Ignacij, r. 24. 5. 1925. Drama. Padel pri Trebelnem 14. 4. 1944.
33. Godina Martin, r. 7. 11. 1911., Dol. Brezovica 11. Padel pri Suhorju v nov. 1943.
34. Sive Anton, roj. 18. 11. 1923, Groblje 6. Padel pri Suhorju v novembru 1943.
35. Župan Janez, 6. 11. 1901. Javorovica 9. Padel v Kočevju.
36. Bakšič Alojzij, doma z Rake, r. 24. 8. 1922, stanujoč št. Jernej 1. Padel v Kočevju.
37. Dime Frane, doma z Rake, rojen 26. 9. 1917, stanujoč Groblje 28. Padel pri Suhorju v nov. 1943.
38. Klemnčič Jože, doma z Leskovca, roj. 1923, stanujoč Št. Jernej 106. V boju pri Št. Janžu ranjen in umrl v Celju v bolnišnici v okt. 1943.
Zidarič Alojzij
Cujnik Anton
Punrerfar Jožo
Bakše Frane
Pavlin Frane
Pušave Jože
Bin tli Anton	.	Golobi*	Alojzij
Lešnjak Ježe
Fenea Joža
Zacor Ignacij
Bakli* Alojzij
39. Kukee Franc, doma z Rake, roj. 21. 1. 1921, stanujoč Groblje 24. Padel 16. 3. 1944 na Javorovici pri Št. Jerneju,
Kot legionarji pa so padli v boju e tolovaji:
1. Avsec Jože, r. 4. 3. 1909, Gor. Gomila 4. Padel 17. 9. 1942 na Tolstem vrhu. Prav tam in istočasno je padel
2. Fabjan Martin, r. 12. 4. 1920, Ča-dreže št 12.
3. Pavlin Franc, r. 16. 11. 1909. Gor. Vrhpolje 19. Padel 13. o. 1942 pri Gaber-jih. Njegov brat
4. Pavlin Janez, r. 10. 12. 1905, Gor. Vrhpolje 19, je bil težko ranjen ob tolovajskem napadu na Pleterje 20. 2 1943 m je umrl v Krškem v bolnišnici.
5. Zagorc Janez, r. 15. (2. 1900, Gor. Vrhpolje 21. Obstreljen na Tolstem vrhu in 13. 10. 1942 umrl v novomeški bolnišnici.
6. Gorišek Franc, r. 3. 12. 1922, Stran 15. Padel na Prekopi 13. 10 1942.
7. Rebselj Karel, r. 1916, Št. Jakob 2. Padel 19. 2. 1943 v Plelerjih.
8. Bakše Franc, r. 2. 7. 1916, Brezje. Padel v Pleterjih 20. 2. 1943.
9. Gorenc Janez, r. 10. 3. 1919, Groblje 33. Padel na Suhorju v juniju 1943. lstotam in takrat so padli:
10. Kovačič Ludvik, r. 10. 8. 1923, Vrh 2
11. Žnidaršič Franc, r. 24. 10. 1925, Šmalčja vas 17.
12. Miklavčič Franc, r. 1. 7. 1921, G. Brezovica.
13. Lešnjak Jože, r. 22. 8. 1925, Št. Jernej 70 in
14. Kovačič Jože, r. 1. 2. 1914, Drama št. 14.
15. V Mihovem sta padla 12. 12. 1942 Gorišek Anton, r. 5. 6. 1918 z Gor. Brezovice in
16. Rajer Jernej, r. 24. 8. 1902 na Razdrtem, bivajoč Vrh 20.
17. Hudoklin Franc iz Gor. Stare vasi je padel 25. 10 1942 pri Kostanjevici.
18. Pušavec Jože b Trške gore, bivajoč v Št. Jerneju 87. Padel v Grčaricah.
19. Golobič Anton, doma z Rake, r. 17. 1. 1921. Padel v Gor. Stari vasi 25. 5. 1943.
20. Zidarič Alojzij, r. 9. 6. 1905, Št. Jernej 74. Padel v Grčaricah.
21. Šuštaršič Jože, r. 2. 9. 1923, Ža-puže 3. Padel v Grčaricah.
22. Dimc Alojzij, doma z Rake, Padel 13. 10. 1942.
Vrtači* Frane
Bizjak Frane	Sketelj	MarUn
Dobro še pomnijo, kako so jih vlačili na »zaslišanja« v gozdove nad Mihovo, pozneje v Mihovo, Gaberje, Vodenice, Vrhpolje, v zapore na Brezovico... še žive fantje in možje, ki hosijo na sebi znake mučenja. Čeprav jo bilo tako strogo zabičano, da ne smejo hikomur govoriti) kaj bo pretrpeli, so marsikomu vendarle zaupali. Slavni Zemljan je bil sam zraven, ko so na Javorovici na razbeljeni peči cvrli tri ln<>že iz Št. Jerneja.
Ljudstvo še ni pozabilo, d« se mnogi Najboljši iz gozdov niso več vrnili in se hidi ne bodo, ker jih je OF popolnoma *°6vobodila«.
Dobro poznamo pri nas komuniste po njihovih žalostnih sadovih, zato je od-j^r tako močan. Z njimi simpatizirajo le tam, kjer jih še premalo poznajo. Tu PD nas pa imajo že toliko zločinov za sabo, da Be janje navdušujejo le še *aa«i postopači, delomržneži in taki, ki M obetajo iz komunistične zmage gra-!,0Ve> pa ne vidijo, da so jih komunisti *• vse požgali. Zato je odpor tako mo-4an kot malokje.
žrtev Osvobodilne fronte ima naša Jara zelo veliko, točno je težko pove-<*a4i, ker je nemogoče ugotoviti, kdo je Padel po tolovajih, a se Število pobitih Ze približuje 250, Najbolj nam je hudo 48 one, ki so padli v boju proti komunizmu. Teh je znanih 60. Največ jih je Pa(j padlo v Kočevju, kjer so bili v 3. c*li skoraj sami Sentjernejčani. Kot domobranci so padli-'
L Gorišek Stanko, Dol. Stara vas 32, D>1. 9. 8. 1922. Padel 2. 10. v Kostanjevici.
2. Pavlič Franc. roj. 10. 9. 1921 v Dol. at»ri vasi. Padel 2. 10. v Kostanjevici.
Gorllek Frano
Zevnik Alojzij
Avsec Jote
Grubar Anton
špilar Jote
Vide Jole .
Dime Alojzij
Godina Martin
Golob Frane
Kovači* Jože
To so žrtve iz Št. Jerneja v boju proti komunizmu. Številne eo. Padli bo najboljši fantje, trije izmed padlih pa so celo družinski očetje. Hudi so bili boji na Suhorju, v Pleterjih, Kostanjevici, od Št. Janža do Litije ... najhujše je bilo v Kočevju. Povsod so hrabri in zavedni šent-jernejski fantje hrabro posegali v boje in s svojim junaškim vedenjem odločilno vplivali na srečen izid borbe. Čeprav so tolovaji povsem izropali njihove domove in preganjali njihove svojce, niso klonili, temveč so se še bolj zagrizeno borili proti uničujočemu sovražniku. Kako so jih komunisti vabili na domove ob ba-doljevski izdaji, češ da jim vse odpusta (kaj pa?), a se ni podal nihče — vsi so šli naprej v boj in so pritegnili še nove.
Svojci padlih za njimi žalujejo, a ne obupujejo, temveč junaško prenašajo to žrtev. Ponosni so nanje starši, bratje in sestre. Rajši vidijo, da so padli, kot bi «e borili na strani komunistov.
Za vse žrtve, ki jih je Št. Jernej dal za zmago domobranstva, je dobil oboroženo varstvo med prvimi kraji na Dolenjskem Dne 11. aprila so prišli v Št. Jernej domobranci in se tu za stalno naselili. V nedeljo, 16. aprila, je bilo prvo protikomunistično zborovanje. Zbralo se ie ogromno ljudstva. Komandant mesta Kostanjevice je imel govor. Povedal je nekoliko zgodovine, povedal kaj so domobranci in kaj hočejo, obljubil zasluženo plačilo zlasti tereneem, raznim ku-rikam in mladim pionirjem. Med presledki je igrala godba iz Kostanjevice.
Spet se je obnovilo redno Življenje, za kar se moramo zahvaliti neustrašenim borcem-domobranrem. S popolnim zaupanjem gledamo v bodočnost in smo prepričani, da vse številne žrtve niso bile zaman. Nam so poroštvo vse lepše bodočnosti.
Pavlin Jože
l.u str k Alojs	Gorišek	Anton
Lozar Janez
Ceknta Frane
Dime Franc
Gorinšek Stanko
Ul.*""!
Kovačič Ludvik
Rebselj Karel
Žntdaršl* France
Hudoklin Frane
Žnldaril* Franc
Pavlin Janez
Klemen*!* Jole
Rebselj Iznarl}
Martinčič Anton
. Sketelj Janez
Gorenc Jane«
Hočevar Jož«
Žnidaršič Martin
Luzar Jože
Eršte Albin
ZUNANJE POLITIČNI CIUI KOMUNISTIČNE 0SV0B00ILNE FRONTE
Osvobodilna fronta — orodje sovjetskega imperializma; njen ciij — po komunistični revoluciji priključiti slovensko ozemlje boljševiški Rusiji
Sredi maja bo izšla knjiga »Črne bukve« o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu. Knjiga bo eno najpomembnejših domobranskih del v novejši slovenski politični zgodovini.
Knjiga vsebuje izbor dejstev in dokumentov, katerih namen je neizpodbitno dokazati, da je tako imenonavno »slovensko narodno-osvobodilno gibanje«, ali »Osvobodilna fronta« kot del »Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije« bilo in je docela komunistično ter istovetno s »Komunistično partijo Slovenije« — in po njej s Kominterno — z njenimi načrti, njenimi cilji, torej istovetno s cilji sovjetskega imperializma v Evropi.
Dokazi za to so nastanek, razvoj, vodstvo in delo Osvobodilne fronte na slovenskem ozemlju. Ti dokazi so v knjigi podprti z uradnimi izjavami vodilnih osebnosti iz Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ter iz Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije in pa e fotografskimi posnetki dokumentov iz raznih arhivov Osvobodilne fronte ter Komunistične partije Slovenije.
Vse to dokazuje, da je dejanski namen Osvobodilne fronte bil boljševiza-cija slovenskega naroda — še pred koncem sedanje vojne.
Drugi namen izbora dejstev in dokumentov je dokazati, da je komunistično »slovensko narodno-osvobodilno gibanje« ali »Osvobodilna fronta« bilo protislovensko, njegov cilj pa uničenje slovenskega naroda, ki se je boljševizaciji upiral.
Prvi dokaz za to je dejstvo, da so se oboroženi oddelki Osvobodilne fronte leta 1942 in 1943 borili izključno proti slovenskemu ljudstvu, bodisi tako, da so sami pobijali slovenske ljudi in uničevali slovensko narodno imetje, bodisi da so po načrtu izzivali strahotne represalije savojskega okupatorja nad lastnim narodom.
Drugi dokaz je dejstvo, da je komunistična Osvobodilna fronta od svojega nastanka dalje pri svojem boju proti slovenskemu narodu sodelovala s cesarsko italijansko vojsko, kar se je docela jasno kazalo zlasti od srede leta 1942, to je, odkar je bilo slovensko ljudstvo med dvema ognjema prisiljeno, da je v obupu seglo po samoobrambi proti komunizmu.
Ta dokaza sta podprta i neštetimi dejstvi, listinami in slikami.
Knjiga pomemi nekako nadaljevanje, še bolj pa dopolnilo brošure »V name-nju OF«, ki je izšla februarja 1943. Nadaljevanje v toliko, v kolikor navaja dejstva in dokazila, ki jih v prvi knjigi ni bilo moči ali pa ni bilo dovoljeno objaviti.
Končni cilj te knjige je z dejstvi razkrinkati enega največjih zločinov, ki jih je komunizem nad kakim evropskim narodom zagrešil, ko je pod krinko »na-rodno-osvobodilnega« boja kkušal izvesti komunistično revolucijo ter boljševizaeijo vsega našega življenja in tako pripraviti tla za priključitev slovenskega ozemlja sovjetskemu političnemu sklopu. S tem je komunizem povzročil slovenskemu narodu ogromno človeško, tvamo in duhovno škodo in ga prisilil, da se mora danes z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti, boriti ne za kake politične cilje, temveč za ohranitev golega življenja.
Tisoči in tisoči mrtvih Slovencev, razdejana domovina, padec v kulturne ter gospodarske razmere pred sto leti, uničenje nenadomestljivih tvarnih dobrin ter kulturnih spomenikov, državljanska vojna ter iz nje izvirajoči razdor in oslabitev naše narodne sile — to so dejstva, s katerimi slovenski narod danes pred vsem svetom obdolžuje komunizem, njegove domače in tuje voditelje ter vse tiste, ki so komunistično delovanje na slovenskem ozemlju podpirali, zagovarjali ali opravičevali.
Vse izjave in dokazila, Id jih delo navaja, so posneta po izvirnih dokumentih, ki so javnosti na razpolago. Vso je podprto z navedbo časa ter imen.
•
Iz tega zanimivega dela prinašamo v naslednjem poglavje, »Slovenska osvobodilna fronta, orodje sovjetskega imperializma«, ki se glasi:
Tako imenovano »slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki si je nadelo ime »Osvobodilna fronta«, je začelo v slovenski javnosti nastopati po vstopu Sov j. Rusije v sedanjo svetovno vojno. Skoraj gotovo je, da je bilo tudi šele tedaj ustaonvlje-no. Voditelji tega gibanja vsaj v prvem letu njegovega obstanka niso nikoli trdili, da Di ee bilo ustanovilo prej. S to trditvijo so začeli prihajati šele tedaj, ko so se iz slovenskih narodnih krogov začeli oglašati očitki, da Osvobodilna fronta ni slovensko narodno gibanje, da je bila ustanovljena na zapoved iz tujine in da se bori za tuje, namreč za sovjetske koristi. Sele tedaj so prvaki Osvobodilne fronte začeli po svoji propagandi razglašati, da se je gibanje ustanovilo v aprilu 1941, takoj po razpadu Jugoslavije.
Drži pa, da so ee oborožene tolpe v
okviru Osvobodilne fronte začele snovati šole po vstopu Sovjetov v vojno. »Navodila komandantom, polit-komiearjem in komandirjem«, ki jih je vrhovno poveljstvo »narodno-osvobodilne vojske« dalo dne 11. junija 1942, pravijo namreč:
»t. julij (1942) je prva obletnica ustanovitve slovenske narodno partizanske vojske. Mislite že sedaj na dostojno proslavo.. .«
In ena izmed komunističnih progra-matičnih pesmi, ki jih je vrhovno poveljstvo rdečih tolp izdalo v zbirki »Slovensko partizanske pesmi« junija leta 1942, pravj glede začetka »osvobodilnega boja« v slovenskih krajih takole:
»Naglo puško smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali.. .<
J Pa naj bo z ustanovitvijo tako ali tako, drži namreč, da je Osvobodilna fronta začela s svojim delom šele po vstopu Sovjetske Rusije v vojno in da se je ustanovila tedaj, ko je bilo že docela jasno, da pojde Sovjetska Rusija v vojno.
Ustanovitev OF - na zapoved iz Moskve
Slovenska Osvobodilna fronta je bila, kakor pričajo ura d n,e izjave njenih prvakov, ustanovljena na pobudo Komunistične partije Slovenije. Komunistična partija Slovenije je po istih izjavah bila ves čas vodilna in poglavitna sila Osvobodilne fronte. Vse delo Osvobodilne fronte je potekalo po načrtih Komunistične partije Slovenije ter v skladu z njenimi socialnimi in političnimi cilji. Ti cilji so znani, znana je pa tudi povezanost sleherne komunistične stranke na svetu s Komunistično internacionalo ter popolna odvisnost vsake komunistične stranke od navodil Kominterne.	'
Zaradi tega je več ko jasno, da Komunistična partija Slovenije tako važnega sklepa, kakor je bil sklep o začetku oborožene vstaje v okviru Osvobodilne fronte ter o začetku komunistične revolucije v deželi, ki leži v srcu Evrope, ni mogla sprejeti na svojo pest, temveč je to storila na zapoved iz Mo6kve.
Danes ni treba dokazovati, da je Kominterna z vsemi svojimi ustanovami ter s svojim ciljem, svetovno revolucijo, samo orodje sovjetskega imperializma, ki mu geslo o svetovni revoluciji služi za krinko, pod katero naj bi uresničili svoje politične, osvojevalne namene.
Kakor pričajo razni politični dogodki v letu dni nazaj, si je sovjetski imperializem v sedanji vojni zastavil točne cilje, ki jih hoče doseči. Določil je meje, do koder mora po sedanji vojni segati politična oblast Sovjetov.
Ker je ta pri uresničevanju omenjenih svojih načrtov vsaj uradno kolikor toliko vezana na svoje sedanje zaveznike in se mora ozirati na njihove cilje in načrte, skuša doseči svoje namene s politiko dopolnjenih dejstev. Še pred vojaško odločitvijo v sedanji vojni hoče namreč na ozemljih, ki jih ima za svoje bodoče vplivnostno področje, ustvariti tako politično stanje, spričo katerega bi bila potem možna ena sama odločitev, namreč: vključitev teh pokrajin v državni sklop Sovjetske Zveze.
Ta svoj namen — ustvaritev dopolnjenih dejstev — je Sovjetska Rusija skušala in še skuša doseči po komunističnih strankah na teh ozemljih. Te so takoj tedaj, ko se je Rusija odločila za poseg v sedanjo svetovno vojno, dobile od Kominterne zapoved, da ob začetku vojne začno z oboroženimi vstajami na svojem področju.
Neumno bi bilo misliti, da so Sovjeti ■ temi vojaško brezupnimi in jalovimi nastopi v oddaljenem zaledju pravega bojišča hoteli vplivati na potek pravih bojev. Morda je to bil postranski namen. Poglavitni namen je bil v teh deželah zanetiti komunistično revolucijo, spraviti s poti vse nasprotnike boljševizma in boljševiškega imperializma ter ustanoviti tam komunistične ali vsaj levičarske vlade. Te vlade bi Sovjetska zveza potem ob ugodni priliki uradno priznala, one pa bi — spet ob ugodni, iz Moskve nakazani priliki — po načelih »demokracije« ter »samoodločbe narodov« izglasovale politično priključitev teh pokrajin k Sovjetski Rusiji.
Politični razvoj »Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije«, katerega sestavni del je slovenska Osvobodilna fronta, njegova sprememba v »zakonodajno telo« ter v vlado »maršala« Tita, in pa dosedanje stališče Sovjetske Rusije do te vlade nazorno dokazujeta resnično te trditve.
Sovjetski prvaki in prvaki Kominterne so vedeli, da predstavljajo komunistične stranke v deželah, ki naj bi prišle v sovjetsko politično območje, le neznatno manjšino. Vedeli eo, da so vsi ti narodi, naj žive v takem ali takem političnem položaju, iz prepričanja in zaradi svojih osnovnih koristi tem načrtom nasprotni. Plašila je te narode, med drugim zgovorna usoda Baltiških držav, Finske in Poljske. Bilo je jasno, da komunistične stranke pri njih ne bodo uspele, če bi nastopile s svojim pravim programom, z revolucijo.
Zaaradi tega se je Kominterna odločila za drugo pot. Te narode je bilo treba najprej pridobiti *a oboroženo vstajo pod krinko »narodno-osvobndilnega« boja proti »okupatorjem« in proti domači »reakciji«, to je proti tistim silam in skupinam, ki so v vstaji videle jalov samomor lastnega naroda.
»Narodno-osvobodilni« boj »o začele in vodile komunistične stranke pri nekaterih narodih. Zanj so z različnimi sredstvi pridobile tiste politične skupine, ki so bile same po eebj levičarske, ali pa so jih komunisti razkrojili, da eo v njih vodili oni.
Ker. so komunisti bili v teh deželah v manjšini, »o pri organizaciji »narodnoosvobodilnih« gibanj uporabili svojo staro taktiko, namreč taktiko političnih zvez, ki so jo pred sedanjo vojno s pridom preskusili n. pr. v Španiji in Franciji pod imenom »ljudskih front«. V bistvu komunizma in bistvu njegovo taktike le, da mora v takih političnih zvezah, četudi je v manjšini, najprej na tihem voditi, sčasoma dobiti v njih vso besedo, nadzorstvo in oblast, medtem druge zaveznike razkrajati in pridobivati njihove množice zase; ko pa je dovolj močan in utrjen, vse zavezniške voditelje rislllti, da vstopijo v komunistično stran-o, ali pa so jih iznebiti.
Da je to res, nam dovolj zgovorno priča usoda španskih anarhistov in socialistov v španski ljudski fronti, nič manj ( pa usoda zaveznikov komunizma v slo- ! venski Osvobodilni fronti, o čemer bo govora pozneje,	l
Prav politični razvoj slovenske Osvobodilne fronte, če ga primerjamo ob španskem zgledu, nazorno in razločno kaže, da so bila vsa »narodno-osvobodil-na< gibanja organizirana po navodilih in preskušenih receptih iz Moskve.
Tudi ni golo naključje, da se je cela vrsta vodilnih ljudi v slovenski Osvobodilni fronti šolala v španski državljanski vojni. (Tako na primer glavni organizator rdečih tolp na slovenskem ozemlju dr. Aleš Baebler ter eden največjih krvo-lokov slovenske »narodno - osvobodilne vojske Stanko Semič - Daki, zdaj poveljnik rdeče »brigade«.)
Posebno zagrizeno, načrtno in temeljito je to prizadevanje Kominterne, to je Sovjetov, bilo na slovenskem ozemlju. Iz tega je očitno, da je boljševizem Slovenijo za zdaj določil kot skrajno zahodno točko področja, ki bi ga rad v tej vojni dobil. Zaradi tega je skušal pogoje za boljševizaeijo najprei in docela pripraviti tu. Kar leži ozemlja med Slovenijo in Rusijo, bi polom, ko bi bila izvedena socialna in politična boljševizacija pri nas, samo padlo v naročje sovjetskemu imperializmu ter vsem njegovim socialnim in drugim posledicam.
V tem je načrt podoben sovjetskim naklepom za boljševizaeijo vse Evrope leta 1936, ko bi bila morala najprej postati rdeča Španija, pa bi se potem zrahljalo vse, kar je med njo in med Rusijo.
Boj za boljševizacija Slovencev
ki se je v vsej Evropi začel najprej, je bil tako zagrizen in krvav iz dveh razlogov. Prvič si je Kominterna boljševizaeijo tega ozemlja, ki naj bi Sovjetom služilo kot drugi dostop na Sredozemsko morje, če bi odpovedale Dardanele, zastavila za trenutno poglavitni cilj v Srednji Evropi. Drugič pa je ta boj tako silovit zaradi tega, ker je malokatera srednjeevropska dežela po svojem duhovnem izročilu, svojem socialnem ustroju ter po svoji krščanski omiki komunizmu in njegovim ciljem že sama po sebi tako nasprotna.
Ko je slovenski narod videl, da hoče Komunistična partija Slovenije pod krinko narodno-osvobodilnega boja izvesti na slovenskem ozemlju socialno revolucijo, da bi z njeno pomočjo Slovence privedla pod oblast Sovjetov, se je tem prizade-vajein uprl. Če bi bilo to gibanje res narodno, kakor je trdilo, bi bilo tedaj odnehalo, ko je videlo, da narod svojega samomora noče.
Toda Osvobodilna fronta tega ni storila, temveč je rajši začela neusmiljen in neizprosen boj proti slovenskemu narodu, zanetila med Slovenci državljansko vojno, usmerila vsa svoja oborožena prizadevanja izključno proti slovenskemu ljudstvu in njegovemu gospodarskemu obstanku, se zvezala s cesarsko italijansko vojsko ter dogovorno z njo pripravila lastnemu narodu gorje, kakor ga ni doživel v tej obliki noben narod v Evropi.
Prav ta neodjenljivost komunističnih tolp v uničevanju slovenskega naroda, ki se ni pustil boliševizirati, dokazuje, da je bilo vse delo Osvobodilne fronte, ki jo lahko istovetimo s Komunistično partijo Slovenije, zapovedano in vodeno iz tujine.
Da sta nastop in delo slovenske Osvobodilne fronte bila zapovedana iz tujine, to je iz Sovjetske Rusije, da je cilj Slovenske Osvobodilne fronte bil s pomočjo oborožene vstaje izvesti na slovenskem ozmlju socialno revolucijo ter tako privesti Slovenijo v državno območje Sovjetske Rusije, pričajo nedvoumne, lahko rečemo uradne izjave njenih prvakov in voditeljev ter drugi neizpodbitni dokazi, ki Hh navajamo v naslednjem.
Boris Kidrič, tajnik Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije ter hkrati tajnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, torej najbolj odločujoči Človek v obeh ustanovah, je v brošuri »Dve leti Osvobodilne fronte« aprila 1943 zapisal med drugim:
»Na temelju analize Centralnega komiteta KP Jugoslavije je KP pravilno slutila, da bo fašistična Nemčija v kratkem napadla Sovjetsko zvezo. Zato ji je bilo tudi jasno, da bo skoraj napočil čas, ko bo oborožena akcija proti okupatorjem moralno in tvarno mogoča. KPS je zaradi tega že v prvem razdobju Osvobodilne fronte pripravljala osnovno tehnične, organizacijske in kadrovsko pogoje zn nastop slovenskega partizanstva. Ko je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je napočila druga perioda slovenskega osvobodilnega gibanja •— razdobje izrazitega množičnega poleta Osvobodilne fronte in oborožene akcije slovenskega partizanstva ... Napoved ustnnovnega sestanka Osvobodilne fronte, da sta usoda in bodočnost slovenskega naroda kar najtesneje povezani z usodo in hodoč-nostjo Sovjetske zveze, je postala živo spoznanje.
»Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte« ee je na predlo?.' Komunistične partije Slovenijo zedinil v naslednjih točkah:
3. »Da sta usoda in bodočnost slovenskega naroda kar najtesneje povezana i usodo in bodočnostjo velikega ruskega naroda ter vse Sovjetske zveze.«
»Delo«, organ Centralnega komiletn Komunistične partije Slovenije je v novembru 1942, in sicer v št. 5, priobčil Članek »ZSSR in slovenski narod«. Članek je napisal S. K., to je Boris Ziherl, Član Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije. V njem pravi:
»Navodila tovariša Stalina so bila mogočno orožje v rokah slovenskih komunistov v njihovem boju za resnično ljudsko in resnično slovensko pot k osvobo-jenju,. .<
OF - naslednica Društva prijateljev Sovjetske zveze
Iz uradnega zapisnika o konferenci,
ki jo je Komunistična partija Slovenije imela od 5. do 8. julija 1942, je razvid-
no, kakšno vlogo je pri snovanju in delu Osvobodilne fronte igralo »Društvo prijateljev Sovjetske zveze«. Ta organizacija spada uradno v sklop ustanov, ki so podrejene neposredno Komunistični internacionali v Moskvi. Boris Kidrič je na tej konferenci glede tega dejal:
»Že sama udeležba na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte dokazuje, da je Osvobodilna fronta neposredno nadaljevanje .Društva prijateljov Sovjetske zveze'. .Društvo prijateljev Sovjetske zveze' je bilo osnovano na pobudo KPS zato, da bi težnje... po naslonitvi na Sovjetsko zvezo dobile svoj jasen organizacijski izraz.«
Josip Vidmar, predsednik slovenske Osvobodilne fronte, je glede tega v brošuri »Klevete in laži«, ki je izšla junija 1943, zapisal:
»Že ,Društvo prijateljev Sovjetske zveze*, iz katerega se je Osvobodilna fronta razvila, je bilo ustanovljeno na pobudo Komunistične partije.«
»Društvo prijateljev Sovjetske zveze«, to je po priznanju tajnika Komunistične partije Slovenije in predsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fronte poznejša Osvolrodilna fronta, je imelo pred razpadom Jugoslavije najtesnejše zveze s sovjetskim poslaništvom v Beogradu. Kakor piše isti S. K. v prej omenjenem članku, je svetnik sovjetskega poslaništva v Beogradu Patrikijev 5. aprila leta 1941, na predvečer vstopa Jugoslavije v vojno, za slovo sprejel zastopnika »Slovenskih kulturnih delavcev«, to je zastopnika »Društva prijateljev Sovjetske zveze« in mu dejal:
»My Slovencev nikogda ne zabudem! — Mi na Slovence ne bomo nikdar pozabili!«
Res, Sovjeti na Slovence niso pozabila, o tem nam je dokaz Osvobodilna fronta, za katere ustanovitev so bila dana navodila omenjeni večer v sovjetskem poslaništvu.
V »Delu« je »Krištof« — s pravim imenom Edvard Kardelj, član Centralnega komiteta in delegat slovenske Osvobodilne fronte v »Antifašistični zvezi narodnega osvobojenja Jugoslavije«, v št.. 5 iz novembra 1942 napisal članek »Druga fronta«, v katerem pravi med drugim:
Fcdpora Sovi&tsv Osvobodilni fronti
»Na čelu tega boja je nedvomno Sovjetska zveza sama. Njen neprestani boj za priznanje osvobodilnih gibanj in zatiranih narodov in njena neprestana politična podpora tem gibanjem je prava oblika njene borbe proti prikritim oporiščem fašističnih imperialistov. Na tej liniji jc tudi podpora, ki jo uživa 8 strani Sovjetske zveze slovensko osvobodilno gibanje z Osvobodilno fronto na čelu. podpora, ki je prinesla ... OF prva mednarodna priznanja.«
Predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Josip Vidmar, eden izni<*d ustanovnikov »Društva prijateljev Sovjetsko zveze«, je za drugo obletnico Osvobodilne fronte napisal brošuro z naslovom »Beseda o Osvobodilni fronti«. Na strani 7. tega spisa pravi takole:
»A vloga Komunistične partijo med nami ni bila samo notranjepolitična, temveč je imela tudi zunanjepolitičen pomen. Komunistična partija Slovenije je stranka z enakim programom, kakor ga ima vladajoča stranka v Sovjetski zvezi. Naravno je, da je njeno delo med nami vzbudilo zanimanje v vladajoči stranki v SSSR in s teni tudi v državnem vodstvu Sovjetsko zveze. In kaj potem pomeni za nas zanimanje in celo naklonjenost največje vojaške velesile... čutimo že danes, a še vse drugače bomo, o tem smo trdno prepričani, to naklonjenost čutili pri mirovnih pogajanjih, pri katerih se ho naša narodna usoda dokončno urejala za dolgo bodočnost...
Toda Osvobodilna fronta je šla v svojem programu še dalje in se je dotaknila še širšega, slovanskega vprašanja ter izjavila, da .stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda.* S tem določilom je opredeljena vsa narodna osvobodilna volja Osvobodilne fronte .. .<
Ko je Boris Kidrič na omenjeni konferenci Komunistične partije Slovenije govoril o potrebi, da je slovensko »narodno-osvobodilno gibanje« povezano z razvojem komunističnega gibanja drugod j»o Evropi, in da morajo zaradi tega slovenski komunisti biti previdni, da ne bi skakali iz ojnie ter prehitevali razvoja. Dejal je dobesedno:
»Če ne bomo preskakovali faz, bomo dosegli, da Sovjetska zveza razglasi po svetu, da je to vojna za sovjetiziranjo sveta. Sledil bo zlom fašistične fronte, nevtralizacija Anglije in Amerike. Razvoj teh elementov demokratične revolucije drugod še ni tako daleč kot pri nas... Tudi ne smemo tvegati tega, da gremo s pogoji revolucije tako daleč, da se izoliramo od celotnega protifašističnega gibanja na svetu.«
Cernu ta previdnost in čemu ti oziri, če je slovensko »narodno-osvobodilno« gibanje res nastalo zgolj zaradi čimprejšnje osvoboditve slovenskega naroda?
In zaključne besede na konferenci komunistične partije Slovertije v juliju 1942 — napisal jih jo Kidrič — so se glasile:
»Kakor so nismo ustrašili vseh težav pri izvrševanju nalog, ki nam jih je na | vojaškem področju stavljala Partija, tako ee ne bomo ustrašili teh, ki si jih postavljamo danes. Izvršili jih bomo, če bomo neomajno zaupali našemu vodstvu, če bomo znupnli Komunistični internacionali in njenemu spretnemu komisarju antifašistu Juriju Dimitrovu, čo bomo neomajno zaupali velikemu strategu in voditelju narodov tovarišu Stalinu.«
Najbolj odločujoči človek v Osvobodilni fronti torej priznava na vsa usta, da je uspeh slovenskega »narodno-osvobodilnega gibanja« odvisen od poslušnosti
do Kominterne, od poslušnosti do sovjetskega diktatorja Stalina.
Človek, ki je poldrugo leto imel po* poln vpogled v vodstvo slovenske Osvobodilne fronte, pripoveduje o odvisnosti Osvobodilne fronte od Sovjetske Rusije in njene politike takole:
»Slovenski komunisti eo dobivali navodila naravnost iz Rusije že pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Neposredno zvezo z Moskvo je imelo .Društvo prijateljev Sovjetske zveze*, ki je bilo tipično orodje v rokah komunizma. Poleg teh zvez je bila še posredna zveza preko sovjetskega poslaništva v Beogradu.
Po navodilih, ki so jih komunisti dobivali iz Moskve že pred razsulom Jugoslavije, so bili točno poučeni o tem, kakšen razvoj naj se po vstopu Sovjetske Rusije v vojno izvede po vsej Evropi. Ker komunistični nastop v Španiji ni uspel, naj bi zdaj Jugoslavija postala novo njegovo žarišče. Točna navodila glede vsega, zlasti glede oborožene vstaje, sta iz Moskve prinesla Prežihov Voranc — Lovrenc Kuhar in Edvard Kardelj.
V začetku Osvobodilne fronte vprašanja o obnovitvi bivše Jugoslavije sploh ni nihče omenjal. Če je kdo govoril o Jugoslaviji ali o Angležih, je bil ustreljen. Vsa poročila in vsi govori funkcionarjev Osvobodilne fronte so se tedaj končavali z geslom: .Živela svobodna sovjetska Slovenija! Živel Stalim, živela Sovjetska zveza! Živel Timošenko! Živela KPP
Kako daleč je šla vsa ta stvar, dokazuje, da so zaradi jugoslovanske usmerjenosti že leta 1941 na Blatnem klancu pri Mirni ustrelili bivšega aktivnega častnika .Svetozarja* (partizansko ime), doma iz Niša. Privezali so ga zaradi tega na bukev, ga živega pekli in potem ustrelili.
V tem smislu je šla tudi vsa njihova propaganda na shodih. Trdili so neprenehoma, da je edino Sovjetska Rusija pravilno urejena država na svetu, komunizem pa edina pot za rešitev Slovencev in tista sila, ki lahko Slovenijo očisti ter jo pripelje v rusko naročje. Nasloniti se je treba na Rusijo, ki nas edina more rešiti nazadnjaških podvigov.
S to propagando sta se zlasti odlikovala tajnik Komunistične partije Slovenije in Osvobodilne fronte Boris Kidrič ter prvak tako imenovanih krščanskih socialistov Tone Fajfar. O tem vedo povedati številne priče iz Suhe Krajine, zlasti iz Kompolj in iz Strug.
V zasebnih navodilih so podrejenim funkcionarjem še posebej zabičevaii, da morajo povsod govoriti v tem smislu.
Po začetku vojne med Nemčijo in Rusijo so Sovjeti hoteli pridobiti za oborožen nastop v prilog svojim koristim zlasti poljske in češke komuniste. Toda tam jim ni uspelo, pač pa so se jim dali docela na razpolago breznarodni voditelji slovenskega komunizma, ki so bili po večini trockisti, to je zagovorniki neizprosne revolucije. Ti naši komunisti niso naredili po ustanovitvi Osvobodilne fronte niti enega političnega ali vojaškega koraka bsre* navodil iz Moskve.
Navodila je dobival Centralni komitet Komunistične partije Slovenije, ki jih je potem izvajal v Izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, čigar člani eo itak po ogromni večini komunisti. Ve« pol tični in vojaški razvoj Osvobodilne fronte so usmerjali po teh navodilh.
Centralni komitet Komunistične apr-tije Slovenije in po njem Izvršni odbor Osvobodilne fronte je od prvega dneva imel radijsko zvezo z Moskvo. Tja je Osvobodilna fronta tudi vsak dan pošiljala politična in vojaška poročila, ki j:h je potem objavljal »Radio Svobodna Jugoslavija«.
Politična poročila so sestavljali okrožni odbori Osvobodilne fronte in jih pošiljali Izvršnemu odboru, ki jih je izročal Centralnemu komitetu Komunistične partije, Centralni komitet jih je prikrojil po svoje in jih pošiljal po radiu v Moskvo. Vojaška poročila so sestavljale »brigade« in jih pošiljalo »divizijam« ter Glavnemu poveljstvu. Glavno poveljstvo slovenske »narodno-osvobodilne« vojske pa pošilja en izvod vojaških poročil naravnost v Moskvo in drugega Titu. Angleži in Ame-rikanri teh poročil ne dobivajo naravnost, temveč šele preko »Radia Svobodne Jugoslavije«.
Po teh navodilih iz Moskve eo se komunisti. potem ko so imeli v Osvobodilni fronti vso blast, tudi otresali bivših zaveznikov. Da je to rw, priča članek, ki ga jo Stalin sam napisal avgusta 1943, in v katerem pravi:
»Danes je partizanska borba ▼ Jugoslaviji dokaj enotna- Vendar so v njej še elementi, ki imajo svoje posebne namene in cilje. Te jo treba pntitično izriniti, da bo zmagala prava linija.«
Cilji Sovjetov na Sredozemskem morju pobuda za nastanek OF
Vzrok in pobuda zn nastanek slovenj sko_ Osvobodilne fronte so politični cilji Sovjetsko Rusije na Sredozemskem morju in v Evropi. Po navodilih, ki jih je Izvršni odbor Osvobodilne fronte dobival iz Moskve, hočejo Sovjeti dobili izhod na Sredozemsko morje, in sicer skozi Darj danele in čez Jadran. S tem bi dosegli svoj stoletni politični cilj, hkrati pa zadali najliujši udarec Angležem. To naj bi jim omogočila nova. sovjetska Balkanska zveza, ki bi se politično ustanovila po izvodili komunistično revolucije. Obsegala bi bivšo Jugoslavijo, Albanijo. Grčijo, Bolgarijo In Romunijo. Ta lmPševiška Balkanska zveza hi se priključila Sovjetski Rusiji in postala ena izmed njenih zveznih držav- Da so ti načrti stvarni, kožo dejstvo, da je rdeči balkanski »maršal« Tti • bil imenovan za vrhovnega poveljnika partzianskih tolp na področju vseh omenjenih držav, v njegovi »Andfašistič-Nadaljevanjc na 5. strani.
Zgodbe iz doline ^entferaefshe
Zgodovina Osvobodilne fronte v kraju, ki je dal prve borce proti njej
Do izbruha druge svetovne vojne je veljal v št. Jerneju za gl&vnega voditelja komunizma in velikega občudovalca sovjetskih gospodarskih in političnih razmer mlinar in posestnik Jerele, Fr., po domače Fiče imenovan. Z njim vred so verovali v rdeči evangelij branje Pirko-T1..’ akademik Ivan, gimn. abit. Franc, Ključavničarja Jože in Rudolf, njihova sestra Pavlina, Homan Franc, Brulc Pe-P®> brafje Kitšljani in še nekaj drugih, ®anj pomembnih oseb.
. kakimi 14. leti sta ee z Rake Priselil« v Št. Jernej čevljarja Štefan in t pr5“n Bajc, ki sta sprva zahajala v ka-sv • društva, a sta kasneje spremenila ,’°J° miselnost in prepričanje, in sta se, , as'i Martin, preleviha v zagrizena in P?rbena komunista. Koiminističnea mišljenja in delovanja je bil tudi tam-*aJsnji zdravnik, vendar je mož skrival Cv°_ pod zelo spretno krinko dobrodušneža v bojazni, da se ne bi onemogočil pr; ljudstvu, ki je v splošnem bilo Protikomunističnega mišljenja.
»si navedeni komunisti sicer na zu-nai niso kazali kake večje borbenosti, vendar so gotovo bili v zvezi s komunističnimi voditelji v Novem mestu in ^jubljani in so s svojim podtalnim de-l0tn in demagoškimi gesli zavajali ljudi v zmote. Vidno znamenje o svojem prepričanju so dali zlasti 1. maja 1. 1937, ?nekateri izostali od dela in praz-flično oblečeni ter z rdečimi rožami v gumbnicah demonstrativno praznovali ®v°j bodoči zmagoslavni dan. Oblast jih 1® sicer kmalu nato nekaj zaprla, a ko 80 Se vrnili iz zaporov, so bili še bolj Ponosni in vneti za svojo 6tvar, zlasti j ker jih je šentjemejska »napredna jmselnostf občudovala in slavila kot mučence in žrtve »mračne in temne farške diktature«.
Organizatorji in prvi poborniki tolovajstva
Pred izbruhom vojne na vzhodu se »entjernejski komunisti niso dosti brigali za vojne dogodke, temveč so bili srečni in veseli, da je Jugoslavija razpadla in da jim ni treba nositi vojaške ^taije. Ko pa je stopila v vojno tudi ^vjetija, so se prebudili in začeli mrzlič-iskati načinov, kako bi »pomagali« rdečemu severnemu medvedu in »bratu«.
. Kakor povsod drugod, se je tudi v °t- Jerneju začela organizirati Osvobodila fronta, ki naj bi slovenski narod Pnvedla v komunistični raj in spreme-našo zemljo v pašaluk Sovjetije.
, . V zimskih mesecih 1941-42 so vso pieiatf-vo vzeli v roke Pirkovič Franc, trgovae Vale Maks in učitelj Zamljen Jo-*?• V»le Maks	sicer	pri	ljudeh	ni ve-
*l«l za komunistu, a	kot	edini	sin bo-
Ratega trgovca je bil presit vseh Zemeljcih naslad, pa si je zato zaželel še pu-8Novš<'ine, da bi kot bivši konjeniški Podporočnik postal komandant rdečega bataljona« in bi na konju uprizarjal Parado. Doma	je praznil	jrolne	blagaj-
??> nakupoval	puške	in	drugo	orožje
.ivčo jugoslovanske vojske in z denaren in darovi snubil in vabil fante ▼ bodoči »bataljon«.
Učitelj Zamljen je letal po okoliških šolah, govoril, rotil in zaklinjal tovariše, naj se pridružijo »osvobodilni vojski« in »rešijo očetnjavo« iz »okupatorjevih« rok. Njemu so vneto pomagale pri delu zlasti učiteljice.
Ob zimskih večerih so bili sestanki pri Pirkoviču Ivanu, ki zaradi kostne jetike že več let ni mogel iz postelje, pa je svoje idejne sodruge sprejemal kar v bolniški sobi ter jih tam podžigal z marksističnimi nauki in opisi blaženih razmer, ki vladajo v Sovjetski Rusiji.
Ta nesrečni človek se je blazno vrgel v borbo za komunistična načela in je s tem postal glavni idejni po-bornik tolovajstva in s tem v zvezi tudi krivec vsega zla, ki je kasneje zadelo šentjernejslso dolino in vso lepo Dolenjsko.
Z Valetovim denarjem, obljubami in darovi se je končno v rani pomladi leta
1942. zaključila »rekrutacija« prve grupe tolovajev. Ze sredi marca istega leta je mala tolpa s Pirkovičem in Valetom na čelu zapustila domači kraj ter odhitela Gorjancem v naročje.
Vzela jih je noč in naslednjega dne je završalo po Št. Jerneju. Savojski major, poveljnik posadke, je nemirno begal in tarnal: »Kaj bo, ko bo zvedela komanda, da je z menoj vred v isti (Vale-tovi) hiši stanoval in deloval tudi komandant banditov? V svoji kratkovidnosti nisem opazil, kaj se snuje in godi okrog mene.«
No, pa ni bilo nič hudega! Mali ma-jorček je zamenjal stanovanje in general Cerutti mu ni štel prav nič v greh, ker ni že v kali zatrl in onemogočil rojstva in snovanja oborožene prevratniške organizacije...
Da bi pa savojci vendarle pokazali, kako jih ta reč jezi, so za temi dogodki prišle številne aretacije nedolžnih. Prijeli so tudi učitelja Zamljena, a že maja meseca so v Ljubljani ugotovili njegovo »nedolžnost« in vrnil se je v št. Jernej nadaljevat svoje demagoško delovanje. Zaprli so Jerelta Franca, učitelja Viktorja Šviglja, učiteljico Erbežnik Frančiško in še več drugih, ki so potem več mesecev hirali in delali pokoro po zaporih in internacijskih taboriščih.
Neke noči, v rani pomladi 1. 1942, so 6e spravili hrabri savojci tudi na lov za Jožetom in Rudolfom Pirkovičem, ki sta se bila tedaj vrnila iz zaporov in jima je vojaška oblast dala poroštvo, da bosta lahko mirno živela na domu, če se bosta »korektno« vedla. A brata sta zbežala in Jože je bil na begu ubit, Rudolf pa je odšel na Gorjance in se pridružil tolovajem. Pirkovičev dom so nato požgali, bolehnega Ivana pa odpeljali v Novo mesto v bolnišnico, kjer je ostal v brezplačni oskrbi do nemške ofenzive
1943, ko so ga tolovaji odpeljali s seboj in ga najbrže skrivajo in oskrbujejo v kaki gorski vasici v Beli Krajini.
Žrtve in uničevanje ljudskega imetja
Na belo nedeljo 1942 je ljudi zelo razburila vesi. da so neznanci odpeljali iz Čadreš šolskega upravitelja Zajca Adol-
fa in ga nekje v bližini ustrelili. Njegovo truplo so po naključju našli šele v jeseni v gozdu pod kupom dračja in ga nato pokopali na šentjernejskem farnem pokopališču. Kaj je bil vzrok njegove smrti, ni znano. Ljudje vedo le to, da se je pokojnik v začetku ogreval za OF, kasneje pa, ko je spoznal pota in cilje te zločinske organizacije, se je odmaknil od nje in jo zapustil.
Še strašneje pa je na ljudstvo učinkovala novica, da so tolovaji predzadnjo soboto v juniju leta 1942 odvedli iz Šmarja šentjemejskega kaplana Vinka Kastelica in ga odimali v Gorjance.
Idealni duhovnik, je ravno poučeval otroke za prvo sveto obhajilo, ko so stopili predenj oboroženi banditi z domačinom Škrbcem Alojzijem na čelu in zahtevali, da mora za pol ure z njimi k zaslišanju na »komando«.
Moral je z njimi, toda ni se vrnil čez pol ure, kakor so se glasile obljube, temveč šele v pozni jeseni, ko so ga na Vseh svetih mrtveca pripeljali z Gorjancev in položili v Št. Jerneju k večnemu počitku. Zločinci so ga umorili v začetku julija na Vodenicah in zagrebli v gozdu. Domačini so vedeli za njegov grob in otroci so v ganljivi ljubezni do svojega bivšega kateheta vsak dan polagali sveže cvetice na njegov grob.
Mladi duhovnik je javno in v cerkvi vedno neustrašeno obsojal zločine morilske družbe in kljub temu, da^ mu celo v spovednico podtikali lističe z grožnjami, »da ga bo sodil narod«, če ne bo prenehal z napadi proti OF, se ni bal celo zadnjo nedeljo svojega življenja v Št. Jerneju slaviti s prižnice spomin pok. prof. Ehrlicha in tovarišev.
S pokojnim kaplanom Kastelicem so istočasno umrli mučeniške smrti tudi trije vzgledni, za vse dobro vneti fantje: Guštin Janez z Mokrega polja. Krhin Tone iz Gradišča in Suzan Jože iz DoL Ma-harovca.
Sredi Julija je padel nečloveškim morilcem v roke tudi šentjemejeki obč. tajnik Šetina Alojzij, ravno ko je hitel domov v Gotno vas, da obišče družino in prvič v življenju pozdravi in poljubi dete, ki se mu je rodilo pred nekaj dnevi.
In padale so žrtve dan za dnem, tako da je narod brž objokoval usodo stoterih bratov in sestra.
Poleg krvavih žrtev pa je moralo
Sentjemejsko ljudstvo tudi tvamo mnogo žrtvovati za nenasitno zločinsko tolpo. Zločinci so požgali vse šole in gradove: Tolsti vrh, Vrhovo in Prežek pod Gorjanci, ki je bil nekdaj last Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta. Izropali so mnogo domačij do golega zidu. uničili ceste, mostove in vse, za ljudstvo in njegovo življenje neobhodno potrebne prometne zveze.
Škoda gre v milijon© in ob splošni
obubožanosti, niti naslednji rod ne bo mogel preboleti in zaceliti vseh ran, ki jih je zadala Osvobodilna fronta v svoji satanski zlol>i.
Poleg banditov še roparji
V času, ko so tolovaji z Valetom in Pirkovičem (Čortom) na čelu prišli v gozdove in naselja po Gorjancih, je po dolinskih vaseh začela nastopati roparska tolpa, ki so jo sestavljali: soboslikar Ma-kovee Anton, cestar Pavlenč, brata Jože in Franc Kramar z Roj in še nekaj drugih. Člani te roparske tolpe so se oblekli v uniforme bivše jugoslovanske vojske, se oborožili s puškami in hodili na nočne pohode v bližnjo in daljno okolico.
Obiskovali so zlasti posestnike, o katerih so vedeli, da imajo denar, svinjino in mast in druge dobre stvari. Denar in druge dobrote pa so roparji izsiljevali z motivacijo, da rabijo vse za nakup orožja in oskrbo »jugoslovanske vojake«, ki se znova organizira, da bo nastopih proti »okupatorju« in šla v borbo za osvoboditev slovenskega naroda.
Niso pa pomagali nikaki izgovori in ne prošnje ubosrih žrlev. Tolovaji so to r.&vi frčali z grožnjami, da bodo. Če ne dobe zahtevanih stvari, družine pobili, domačije pa požgali. Z golimi rokam! se kmetje niso mogli upirati dobro oboroženim roparjem, pa so zato morali ugoditi njihovim zahtemm, tako da so ti naropali plen, ki po vrednosti sega v lepe tisoče.	i
Naropano blago In denar so izsiljeval-el delili med seboj, dobro jedli, pili ter uganjali orgije po raznih, od glavnih krajev oddaljenih domovih.
Odkritje zalog pri Valetu
V poznem poletju l. 1942. so savojci ustrelili v Št. Jerneju poštnega upravnika Škerla Antona in kaznovali tudi voditelja tolovajev Valeta s tem, da so zaplenili trgovino, ki je bila last njegove matere.
Ce je prej prišla stara In bolna ženica v Valetovo trgovino in prosila tam vsaj malo sladkorja, sta gospa ali prodajalka vselej naredili obupno žalosten obraz in govorili z ganljivim obžalova- | njem: »Oh, kako radi bi vam pomagali, pa nimamo — niti koščka sladkorja nimamo. Še sami uživamo grenko kavo!«
— In glejte, človekoljubne besede gospe Valetove so bile kmalu postavljene na laž, ko so savojci našli v skrivni jami pod prodajalno mizo veji centov sladkorja in veliko zaloge kave, čaja in drugih dobrot.
Polne vozove obleke In Živil je nadebudni sin Maks žo prej spravil v gore za oskrbo svojih »junakov«, pa So je ostalo mnogo blaga, ki ga je sedaj zaplenila vojska, ker ga sebična žena ni hotela prej niti za drag denar prodati domačim ljudem.
Res lepa in ganlitva naklonjenost ter ljubezen rdeče družbe do lastnega naroda I
Sodelovanje med savojci in OF
Ko so se v jeseni 1942 osnovale vaške straže, se je trpeče ljudstvo nadejalo, da mu bodo mladi, idealizma polni fantje, lahko zavarovali življenje in domačije pred nenasitnimi rdečimi roparji. A ko so ljudje videti, kako so savojci ovirali delo domače vojske in kako so sami kazali prijateljsko nagnjenje do tolovajstva, so mnogi v obupni žalosti sklonili glave.
Savojci so sicer priredili nekaj ofenziv in pogonov za tolovaji, ali vso to ni imelo posebnega uspeha.
Pod Gorjanci so lani savojci postavili celo vrsto bunkerjev, prepletli vse z bodečo žico ali Često se je zgodilo, da so tolovaji čez noč podrli žično ograjo; po sto metrov v širino in se potem nemoteno najx>tili ropat v dolinske vasi. Strahopetni stražarji pa so se, po dogovoru z njimi, umaknili iz treh, štirih bunkerjev v enega samega, da jim ni bilo treba streljati in ovirati delovanja gozdnih prijateljev in zaveznikov.
Savojci so dobro vedeli, kdo od prebivalstva simpatizira z OF. Take ljudi so vsestransko varovali in vselej izločili, kadar so bile razne racjje in odgoni. Tako so imeli prav mimo življenje razni rdeči aktivisti in tihi sodelavci.
Po 8. septembru 1943
Dne 9. septembra 1943 dopoldne so savojci zapustili Št. Jernej in z njimi vred so morali v Novo mesto tudi oddelki vaških straž. Sredi popoldneva istega dne pa so v Št. Jernej prikorakali domačini-terenoi z Mak90m Valetom na čelu. K sprejemu sredi vasi je prihitelo nekaj radovednih vaščanov, slišati je bilo nekaj naročenih vzklikov in »navdušeni narod« se je razšel,
Ni čuda, da se je Vale kasneje pritoževal, da tolovaji še nikjer drugje niso bili tako klaverno sprejeti in počaščeni, kaor v njegovem rojstnem kraju — št. Jerneju.
Takoj po prihodu so Sli terenci na ropanje v trgovino prodajne in nabavne zadruge po ljudsko imetje. Dobili so nekaj voznikov in začeli nakladati blago za obleke in živež. Ko pa je pri tem delu nekdo zaklical: »Nemci gredo!« so naglo zapustili prodajalno In se spustili v divji beg... Ko so pa potem, po dolgem oprezovanju izza ogla ugotovili, da Nemcev ni, so se spet »junaško« vrnili na roparsko delo.
Naslednjega dne je pri ropanju trgovino sodelovalo tudi »ljudstvo«. Za najbolj pohlepnega in grabežljivega se je ob tej priliki izkazal upokojeni orož. narednik Zupančič Frane, ki je nagrabil polne vreče sladkorja, moke, soli in riža. Ljudje so se zgražali na tem in govorili: »Ni čuda, da je propadla Jugoslavija, ko pa je imela tako vzgledne in poštene orožnike!« — Strast po ropanju je razbesnela drhal, ki se je kosala v grabežljivosti in pohlepu in se prerivala tako.
V nedeljo, 12. septembra 1943. so tolovaji začeli z napadi na domobrance, ki so bili prišli preko Gorjancev iz Novega mesta v Mržečo vas.
Skozi Št. Jernej so se pomikali težki lojtrni vozovi, naloženi s prisilnimi mobiliziranci, vse v spremstvu straž starih, preizkušenih banditov. Na vozeb so sedeli stari, osiveli možje in fantiči 16, 17 let, žalostnih, objokanih obrazov, ker ro mnogi izmed njih prvič v življenju vzeli puško v roke. Mnogim so polzele dehele solze iz oči, da jih ni mogel razvedriti niti godec, ki je na vsakem vozu neutrudno vlekel harmoniko, kakor da se nesrečni fantje in možje peljejo na svatbo in ne v smrt!...
V Mršeči vasi pa je pokalo in grmelo, da je odmevalo po vsej dolini in sredi dneva so preostali tolovaji, splašeni in obupani, pribežali nazaj v Št. Jernej in kleli bele hudiče, Nemce in ves svet...
Na bojišču, po psolju, njivah in travnikih je obležala kopica mrtvih tolovajev in naslednje dni po žene in matere obračale mrtva trupla nesrečnih in v joku in solzah iskale med njimi svoie očete, brate in sinove...
Mobilizacija, »miting«.
Mobilizacija, ki je bila isti dan objavljena v Št. Jerneju, ni obrodila zaželenih sadov, zato so morali tolovaji po domovih Izvesti nočni lov za fanti in možmi, a še sedaj so bili uspehi zelo majhni in skromni.
»Miteng«, ki Je bil napovedan za nedeljo popoldne sredi vasi, se ni mogel »vršiti«, ker so iz letal neprestano regljale strojnice in razganjale ljudi tako, da ge niti tolovaji niso upali pokazati iz varnih skrivališč.
Naslednjega dne so vaščani docela izpraznili St. Jernej in se za mesec dni izselili v okoliške vasi, Proti koncu septembra so rdeči gospodarji prijeli tudi začasnega učitelja Kološa Bogomira in ga odvlekli v novomeške zapore. Lažno so ga obtožili, da je požigal domačije v Sv. Križu in organiziral belo gardo v St. Jerneju in okolici. Gotovo bi bil umorjen, da ga ni oktobra meseca rešila nemška vojska, ki je zasedla Novo mesto.
Po začetnem pijanem zmagoslavju so tolovaji nato začeli z organiziranjem lastne politične »upravo«, kakor da jim je oblast za trajno zagotovljena in da bo »osvobojeno ozeml je« končno vključeno v srečni in blaženi sovjetski raj.
Življenje v šentjernejski komunistični republiki je potekalo številnim izvoljencem in ljubljencem v neprestanih mitingih, zabavah In uživanju, a oktobra meseca je privihrala ofenziva, ki je tolovajem uničila vse lepe načrte, upe ln nade ter razbila njihovo fantastično-na krvi zgrajeno kraljestvo*.
J. E. Polžki
®«p VSnteiorib
(Zgodba li utarib dni)
8.
»Pa res ne vem, zakaj tako otožno vse smreke danes krog gradu šumijo... Šumenje smrek se vidi mi pobožno ko da nevihte strašne se bojijo... Nevihta bo? — Ne bol... Saj to ni
možno;
od severa vse sape se podijo in proti jugu gonijo oblake.
Neviht pa ni, kadar so sape take!* —■
Takole stari Smlečan modroval je in je stopical po dvorani širni...
A vendar starec se neččsa bal je, ker so pogledi bili mu nemirni — Ob oknu zdajci stari mož obstal je; a v megli gosti, skoro nepredirni, ničesar tam ni mogel opaziti in že je hotel k mizi spet oditi.
Tedaj pa se na stolpu rog oglasi, da tujci bližajo se v grad neznani.«, Le zdramil se je Smlečan sivolasi, a noga se stopinje skoro brani —
Pa le pridrsa k oknu prav počasi,. »Kdo neki bo ob tej-le url rani?« ugiba starec in pred sč šepeče, a noga mu kot od strahu trepeče...
In ko ob oknu starec pričakuje, kdo se iz goste megle bo pojavil, na mah zdaj konja rezgetanje čuje, kot znani grad z veseljem bi pozdravil »2e on se vrača7« starec pomodruj«.
A zdajci se ob misli je ustavil:
»Kaj če zadela ga je kje nesreča?« — In misel strašna ta se veča, veča...
Iz megle se sprevod zdaj dolg prikaže: trop jezdecev in voz črno prekriti.., »Je li resnica to? — Privid ne laže? — Ne, nel — Nikdar) — N«, to n« mor«
biti! —
Pa je tak6! — Saj 6« bi bile vraže, za vozom konj ne smel bi sam hoditi; na konju moral sin bi moj sedeti!
Ne, tega res ne morem razumetil —
Pa sina nil — Kdo neki je na vozi?« sam sebe starec radoznai vprašuje.
Pa se zravnal... In starec v strumni
pozi
odziva zdaj težko pričakuje —
»O Bog nebeški, Ti sam6 pomozi, da mi uho novice ne začuje, da je nesreča sina mi zadela, ki duša ga tak rada je imela!« —
Ko tujci so pod gradom v gozd zavili, ovorka v gozdu smrek je utonila.. ■ renotki strašni starcu so minili, le žila mu je v dvoje hitro bila.
Kar grajski psi so strašno zatulili, ko je povorka v temni grad zavila,.. »Je ranjen? — Mrtev? — Morda j* pohabljen?« — dč starec in se zgrudi v stol oslabljen.
Pa se zaslišijo težki koraki.,.
Nekdo potrka... »Vstopil« — Vite*
vstopi.. •
»Prišli nad vse prav težk! so oblakil« de vitez mladi, ko pete strumno sklopi. »Oblaki? — Naj so taki ali taki!« di starec in oči povzdigne k stropi; potem na viteza, na sli pogleda, ki v grlu mu zastala je beseda...
»Vaš sin je mrtev! — AH pal je v bojil Je ob turnirju pač nesreča bilal —
In spremljevalci pričajo vam moji, da vmes je bila pač usode sila; zakaj pri trčenju in pri odboji konica kopja je pod šlem zdrsnila... In konec sina bilo je junaka, ki nima takega dežela vsaka!« —
Ko vitez je novico to povedal, je starcu siva glava omahnila...
Pa dvignil jo je spet in sli pogledal, da mrzlica telo mu je oblila.
»On, ki je storil to, se bo zavedal, da ni umestna vselej samo sila; on je uničil starega očeta,	&
zato rodbina bodi mu prekleta!
Naj sreča v grad vaš nikdar več ne sije, naj Bog ne da nobenega otroka, na vas vse naj samo nesreča lij«, in joče vse nai, kakor oče joka in jokal bo, dokler ga ne pokrij« zelena ruša, ki še sama stoka od žalosti, ker mi bo sina skrila, ki moja duša ga je tak ljubila!« —*
Del slu c roko je, naj se odstrani..* Sel šel je rad, da več ne vidi boli; bil priča on je že nekteri rani, a rani toliki pa še nikoli...
Pa stopi starec k oknu v oni strani, kjer videlo se je v Dolenjsko doli in je zaiugal in spet dčl: »Prekleto naj bo vam vsako še življenja leto!« •—
w©lII?Ty./ na Aleherno x/0 ■ E I \\ knjižno polico!
Nadaljevanje!
Zunanje politični cilji komunistične Osvobodilne fronte
Bj. *vezi narodnega osvobojenja Jugoslavije« pa sede komunistični zastopniki vseh ‘»h držav.
To dokazuje, da je vse delovanje »logaške Osvobodilne fronte, ki predstavlja izjavi Ti'a samega eno najbolj pomembnih in odločilnih sestavin »Antifa-8>stičnega sveta«, potekalo pod izključnim *°dstvom Komunistične partije Slovenije Pod strogim sovjetskim nadzorstvom. Osvobodilni fronti torej So zdaleč ni šlo ?a osvoboditev Slovenije, za obnovitev "#kršne koli Jugoslavije, za kako pomoč A.ngležem in Amerikanrem, kakor to trdi propaganda. Njen namen Je bil Ppunevitev boljševiške balkanske zveze, k| *»i io položili v naročje Stalinn. To )*?trjujejo razne izjave članov Izvršilnega °dbora Osvobodilne fronte, zasebni razgovori, ki sem jih imel z njimi in nji-»X? Pisana zaujma navodila.« Tako ta Priča.
»Uradne« izjave
0 Izvršni odbor Osvobodilno fronto jo
• TOaja 1942 izdal okrožnico f>od naslo-oni »Posebna navodila k političnemu in '"»tirnemu delu«, ki jo je podpisal Pe-r Kalan — Boris Kidrič- V njej pravi:
junija je obletnica napada na So-letsko zvezo. Politkomisarji morajo v sv x	'n	n” terenu pripravili
ne sestanke. Sestanki moraio izzve-
1 otl zn trajno bratstvo s Sovjetsko zvezo j,. *J>loh za priključitev z vsemi ostalimi
ovnnj k Sovjetski zvezi.«
8.	zborovanju »Zbora odposlancev
o vensiVga naroda« v Kočevju Je dne
• °ktobra govoril Boris Kidrič ter dejal: in BV°hodilna fronta... je ugotovila
""glasila, da je usoda slovenskega na-sk nnJtesneje povezana * usndo brnt-n®n» velikem niškega naroda in tloh ]'p,s'<e zvezo, ko je na slovenskih ■ n prižgala mogočen plamen slovenske °lnosti pod vodstvom ruskega naroda.« r, Zoran S.ollč, član Izvršnega odbora vodilne fronte, je 26- junija 1943 go-VOr'l naslednje:
Zavedati so moramo, da je Rlove-s.,a kakor tudi ves Balkan absolutna ru-t * domena, in to v političnem kakor l.v vojaškem oziru.«
^ f,atl Polič je prav tedaj prepovedal ,'ern podtalnim komunističnim lističem, ® "i v svojem propagandnem pisanju *®*®Hll o kaki dn:gl državi kakor pa sa-1(U«V ^°viet»ki Rusiji. In spomladi leta j/43 le komunistično poveljstvo »narod-. "Osvobodilne vojske« dalo postrelil do-^ voj;tkov, pa tudi komandantov, ker so
so začeli obračati od ruske linjle in se ogrevati aa Angleže in Amerikance ...
Tone Fajfar, član IzvrSilnega odbora Osvobodilne fronte, je meseca maja 1942 na zborovanju v Kompoljah govoril:
»Mi hočemo zvezo balkanskih narodov v sklopu s SoTjctsko zvezo- Zato bomo vse one, ki se bodo borili proti tem našim težnjam, iztrebili z vso doslednostjo.«
Pero Popivoda, zdaj komandant komunistične »divizije«, je maja 1943 imel v Iški grapi predavnje, v katerem je dejal:
»Borimo se za svobodo n zmago, katere bodo deležne tudi slovenske pokrajine. Vse dežele na Balkanu se bodo osvobodile. Ko bodo enkrat svobodne, bo šlo posebno zastopstvo, ki ca bo vodil tovariš Tito, prosit tovariša Stalina, če nas hoče v svojo zvezo. Tovariš Tito, ki se bori na Hrvaškem, se istočasno zaveda, da jo slovenski partizan in ho gotovo izprosil pri tovarišu Stalinn to ugodnost, da nas priključijo v SSSR.«
Iz vseh teh dokazov tor izjav je razvidno, da ni golo naključje, če še zadnje čase, navzlic vsej propagandi v narodnem značaju Osvobodilne fronte, o obnovitvi Jugoslavije in kar je še takega, vse delo Osvobodilne fronte izzveneva v geslo:
»Slovenia svobodna, sovjetska bodeš
til«
Tudi ni naključje, da se vsi shodi n( m nifestacije Osvobodilna fronte, vse njene propagandne tiskovine in razglasi, vse izjave njenih voditeljev vedno in povsod zaključujejo z vzkliki Stalinu, rdeč) vojski in Sovjetski Ru siji. NI naključje, da vsa pisana propaganda Osvobodilne fronte pozna samo dve znamenji: sovjetsko zvezdo, s katero je »narodna« Osvobodilna fronta omadeževala celo slovensko zastavo, pa srp in kladivo ter eno samo barvo — rdečo.
Prav tnko ni naključje, če ena Izmed prvih programtičnih pesmi slovenske »na-rodno-osvobodilne vojske«, objavljena v »Slovenskih partizanskih pesmih«, ki lih je izdalo Vrhovno poveljstvo slovenskih par^anskih čet julija 1912, pravi:
»Na klic Kominterne združite se v čete —
v Hoj za svobodo, v boj za Sovjete-Bdeče smo fronte bojevniki mi... ker naše je geslo: Sovjeti sveta.«
Kajti boljševlznclja Slovenije ter politična priključitev slovenskega ozemlja Je samo stopnja k ure:\Mčenju celotnega komunističnega programa in načrtov sovjetskega imperializma v Evropi in na svetu.
M. M
Sijaj in zaton
KLEOPATRE
DOSEDANJA VSEBINA:
Revolucijonarni ral je Trpel z egiptovskega prestola kralja Ptolo-meja XIII. Mož se je zatekel pod earstvo Rima in iskal pomoči. Poni-pejeva in Cezarjeva skupina v Rimu je bila za posep v Kpipt, vendar je morala svoje nakane skrivati pred Ratnnovci. ki so bili proti takšnemu početju, češ da je brezbožno in protidržavno. Po Epi ptu pa je hotela seči tudi Cicerunova skupina, ki je prav tako iskala primerne preti eze. s katero bi zakrinkala pravi natnen. Tiha tekma med Cezarjevo in Cireronovo skupino je potekala dalje, vsaka skupina zase pa je zasnovala tudi primeren vojaški načrt. Cezar in Pom-peius sta določila za vojaški pohod v Egipt sirijskega namestnika Galuni ra, Cicero pa cilicijakega namestnika Lemuta.
Obe struji sta čakali upodnepa ŠTenutka in primerne prilike. Dno e prebil Cicero s svojim pismom Intelu, v katerem je razložil načrt, pa katerem bi se obšli pravoverni konservativci, in dosegel žaljeni uspeh. To pismo je prestregel Plolotnejcv tajnik Ammonios in pa prinesel svojemu kralju. Cezarjeva stranka, ki je doslej čakala, se je sedaj odločila. Na vsak način je hotela odneuti zmago ona in ne Cicero.
Gabiniu« se je odločil za pohod. Pretveza naj bi bili dozdevni pomorski roparji, ki da so napadali rimske ladje iz egiptovske obale. Konjeniški stotnik Marcus Antonius je uredil preskrbo vojske skozi puščavo, ob obrežju pa je plula zaščitna mornarica. T vojsko sta šla tudi pregnani kralj in njegova bi-atra hčerka Kleopalra.
Rimska vojska je v naskoku zavzela obmejno egiptovsko utrdbo Pelnsium in pregazila egiptovsko vojsko. Vkorakala je v Aleksandrijo in Ptolomeja zopet posadila na prestol. Ptolomej XIII. se je nad re-Tolucijonarji krvavo maščeval, njihovo premoženje pa zaplenil. Tako je poplačal svoje dolgove bančniku Rabiriju in vojskovodju Gabiniju. Toda Ptolomej je I. 51. preti Kr. umrl in postavil svojega malega sina Dionizija za	vladarja	pod pogojem,
da se poroči s svojo starejšo sestro Kleopatro. Oba pa je postavit pod rimsko varuštvn. Namesto mladoletnega kralja	je vlado	prevzela tro-
jica višjih dvorjanov, ki je postrani gledala oblast igel j no Kleopatro/ ona pa nje.
8 to trojko Pothelnos-Theodoios-Achlllaa Je neogibno morala priti navzkriž volja odločne, prebrisane ln Izobražene mlade kraljice, ki *e je zavedala čarobnega vtisa, katerega je na vsakogar, kdor se ji je približal, naredila njena osebnost. Kleopatra ni bila pripravljena sprijazniti se zgolj ( naslovom; hotela je vladati. Okolnost, da je bil njen brat že deček, ji je po njenem mnenju dajala pravico, da vlada tudi v njegovem imenu. Zvesti pa so ji ostali njen pribočnik	Demetrlos,	ladjar Porflrlj tn pretkana	glava njenega	očeta, a	vsemi mazili
namazani Ammonios.
Kleopatrina stranka ln stranka Ptolomeja Dionizija sta st bili v ostrem nasprot-jn ln se srdito pričkali med seboj zaradi dejanskega vladanja.
To trenje v regentskem svetu je rodilo številne mučne posledice, ki so sčasoma postajale vedno ohčutnejše. Nenavaden pripetljaj pa je razodel tudi tujini, kako napeto je stanje v Aleksandriji. Vojaški oddelek, sestavljen večinoma iz galskih In germanskih najemnikov, katerega je Ga-blnlns pustil zaradi Tarstva PtolomCa Piskača, je v Egiptu naše) svoj pravi raj, Aleksandrija Je bila Pariz starega veka. Nudila je vse, kar sl je človeku poželelo srce. prirejala Je gledališke Igre ln konjske dirke, na pretek Je Mio elegantnih In lahkoživih žensk, polno Iger, razkošja In Izbranih jedi. Služba, k| se Je omejevala na čuvanje dvora in njegove okolice, nt bila tako naporna ln Je vojakom dovoljevala obilo prostega časa. »Gablnljevcl« so bili srečni, da jih niso težila vojna bremena, medtem ko go njihovi tovariši na nesrečnem pohodu proti Perzijcem okušali vso stisko ln smrt. Sčasoma je prišlo tako daleč, da se niso smatrali več za rimske vojake, marveč za pretorljanee egiptovskega dvora. Večina sl Je tukaj ustvarila družine ln lmrll so otroke z Aleksandrijankaml. Zatorej Je hllo zanje kruto presenečenje, ko * je sirijski prokonznl Calpurnlus Bšhulus, Grassov naslednik, poslal stoJs sinova v Aleksandrijo z ukazom, naj odvedeta Septl-mljev oddelek In ga pripeljeta v Sirijo, kjer so po porazu In smrti Grassa, vsak hip s strahom pričakovali perzijskega vdora.
Rimska posadka, k| Je bila vajena udobnosti In užitkov prelestne prestolnice, ni hotela ničesar slišati o povratku v Azijo, kjer so jo čakali le dolgi pohodi In neskončni hoji. Razen tega, ali ni bila dolžna ščititi egiptovsko krono? Mar ni hllo zapisano v pogodbah, da mora tnkaj ostati kot telesna straža Ptolomejcevt S kakšno pravico je Blhulns — sovražnik Cezarja, na sprotnih' Poinpeja ln Oahlnlja — Izdajal ukaze, kt so nasprotovali odredbam Ritna? »Gablnljevcl« so BIhulova sinova sprejeli ^kakor dva naptthnjrna frkollna. kot zoprna zgagarja, s katerima se ne Izplača Imeti preveč opravka. In ker sta vztrajala pri Izpolnitvi očetovega nkaza, so Ju enostavno pobili. Toda kraljica je krivce dala prijeti In Jih vklenjene poslala v Sirijo, da hi mogel Blhnlus kaznovati morilce svojih sinov.
Ta krTavl dogodek hi lahko privedel do diplomatskih zapletljajev med Rimom In Aleksandrijo. Ako ni bilo nobenih resnejših posledic, se je zgodilo le zavoljo tega, ker Je Imel tedaj Hlm opravka z drugimi skrbmi. Tekma med Cezarjem In Pompejem je dosegla višek ln vsi so čutili, da Je državljanska vojna pred vrsti. Dogodek pa vendar dokazn e, da Je hotela Kleopatra spoštovati pogodbe, se ogniti trenjem In vzdrževati dobre sosedske odnošaje z mogočno republiko.
Izbruh državljanske vojne med Cezarjem In Pompejem pa Je močno otetkočll ohranitev takšne previdne politike ravnotežja. Dioda Je namenila Egiptu, da Je ▼
tej drami Igral glamo vlogo. Pompelus, ki je pooblastil Gahintja za pohod v Egipt, se je smatral za očeta obnovljene kraljevine In rešitelja Lagldov, Zato je z gotovostjo računal, da mu bodo otroci Ptolomeja XIII. hvaležni za vse In mu ne hodo smeli odreči ničesar. Tako je hllo čisto naravno, da je Pompelus sedaj, ko Je na Vzhodu zbiral vojsko proti Cezarju, računal tudi na podporo Egipta. Poslal je svojega najstarejšega sina v Aleksandrijo, da bi zahteval ladje, vojake, denar In oskrbo.
Prave koristi Egipta pa so zahtevale politiko najstrožje neutralnostl. To je hllo dejansko mišljenje narodnjakov, kater0 so zastopali tudi trgovci. In vendar kako bi mogli Pompeju, zaščitniku vladarske hiše.
da ht odstavila srnjega brata In sama zavladala Egiptu. Po vsej verjetnosti je bil to razlog, zaradi katerega se je skušala Ri-mn prikupiti. Pothelnos, Theodotos In Achil-las so zato porabili priliko In začeli proti Kleopatri med ljudstvom ustvarjati neraz-položenje, Z vsemi silami so podpihovali ogenj ln označevali kraljico kot edino odgovorno za ta nepremišljeni ukrep.
Medtem je pri Pharzalu prišlo do bitke med Cezarjem in Pompejem. Državljanska vojna ln hoj za vrhovno oblast se je odločil. Ko je dospela do Aleksandrije grozna norica, da je bil Pompej premagan In da beži. se je naraščajoči ljudski bes obrnil proti tistim, ki so se tako lahkomišljeno polgrač-kali z usodo Egipta. Ponovili so se prizori,
zmožnosti ln svoje volje. Ni bila ženska, ki bi popustila ln hotela igro Izgubiti. Neute-goma se je vrgla na delo, da bi v Palestini ln med arabskimi plemeni dobila najemnike. Z lastnimi četami in z oboroženo silo sl hoče zopet osvojiti Aleksandrijo. Zaklad, katerega je oče spravil v Tyru, jt je omogočil, da je nabrala poldrugi tisoč mož, katere je zbrala pri Gazi. Od tod je začela korakati proti Aleksandriji. Pregnanka je prav za prav ponovila le tisto, kar je pred sedmimi leti videla, da je storil Marcus Antonius. Tot JI je bila posebno dobro znana. I.e da tokrat ni vodila močnih oddelkov urejenih rimskih kohort, temveč le od vseh vetrov zbrano gručo ljudi, ki so bili bolj vajeni gverilske vojne In roparskih pohodov kakor pa taktičnega vojskovanja, ki je hllo potrebno za zavetje utrjenega mesta, kakor je bilo Peluslum,
Oblastniki v Aleksandriji so se požurlll, da so ji z nadmočnlml silami zaprli pot. Pothelnos je vzel mladega kralja s seboj v taborišče Achilla, ki je razvrstil svoje čete pred Pelusljem na predgorju Kanuslum, nedaleč proč od Kleopatrinega taborišča. Po vsej verjetnosti Je pri tem skopljenec zasledoval dvojni namen:	štirinajstletnemu
Ptoloineju priboriti dobrodošle vojaške lovorike ln obenem do skrajnosti poglobiti
da M sl pr| piskačevih otroklh Izprosil pr£ bežallšče ln varstvo. Računal je, da mu bodo Iz hvaležnosti ponudili vso plemenito g®" stoljubnost. Spotoma je Izvedel za spor med bratom ln sestro. To Je bilo zanj mučno razočaranje, toda Cezarjeve ladje so mu bil# za petami ln ni Imel nobene druge Izbire več. Dal je kljun svoje ladje usmeriti proti rtiču Casium. Da hi sc odpeljal proti Aleksandriji. ni Imelo nobenega smisla: moral je poiskat) egiptovskega vladarja, pa naj bo koder koli.
Njegova ladja je obstala na odprtem morju, med tem so pa njegovi sli odšli n* kopno. Ko so sl dali pokazati kraljev šotor, so prosili Ptolomeja zavetja In gostolubja za prijatelja njegovega očeta. Prošnja jo voditelje kraljeve stranke spravila v strašno zagato. Pothelnos, ki ni maral v Egiptu niti Pompeja niti Cezarjn In se je zavedal, da sl bo nakopal na glavo jezo drugega, čim bo enemu Izkazal gostoljubje, je nemudoma sklical kronski svet. Stari svečenik Arokaus Jih je opomnil, da je Pompelus prijatelj In zaveznik. Rešil je dinastijo Lagldofl In neodvisnost kraljevine: zato ga ni mogoče odhiti, ker bi bilo to 'nečastno. Toda ostali so nastopili proti temu nazlranjn, Pothelnos pa je izrazil pomislek, da bi Pompej, ako bi ga zavrnili, pobegnil kam drugam In potem bi se morali bati, da bi zaradi velikega števila njegovih pristašev, katere Ima na Vzhodu, prej ali slej Eglp: čanl svojo odklonitev krvavo plačal),
Zlodjev skopljenec sl je izmislil drugi načrt. Ta se je glasil: Pustiti Je treba Pom-peja na kopno, vendar ga je treba še prej, preden stopi na egiptovska tla, umoriti. Theodotos je kot mojstrski govornik znal prepričljivo utemeljiti Pothelnovo sijajno zamisel. Ako bi sprejeli Pompeja, bi se reklo, lz Cezarja narediti nespravljivega sovražnika, lz Pompeja pa po možnosti egiptovskega vladarja. Ako hi ga zavrnili, bi Pompeja vzpodbodll k maščevanju in Cezarja k zasledovanju. Morebiti bi Pompej utegnil oditi v Kleopatrin tahor: to bi bila slino vznemirljiva možnost. Bolje bi bilo, ako bi ga navidezno sprejeli In ga potem spravili s poti. »Tako bi ustregli Cezarju ln se nam njegovega tekmeca ne bi bilo treba nič več bati. Mrlič ne more ugrizniti.«
Govornikova Izvajanja so Imela posledico, da je bil Potlielnov predlog sprejet z vsemi glasovi z Izjemo svečenika Arokausa. Achlllas je prevzel Izvedbo načrta. Pompe-Jevl odposlanci so se med tem vrnili na ladjo In poročali svojemu gospudu, da j® bl!0 njegovi prošnji ustreženo.
Achlllas je s stotnikom Septlmljem In nekaj vojaki stopil T čoln In odveslal proti Pompejevl ladji. Pompej je v družbi svoje žene In svojih prijateljev stal naslonjen na krovu, da bi videl, kaj se dogaja. Ko jo opazil boren čolnič, je spoznal, da bo sprejem v Egiptu vse drugačen kakor kraljevski. Nekatere «o mučile sumnje In so mu nasvetovali, naj raje krene na odprto morje. Toda za kaj takšnega Je hllo že prepozno. Egiptovske ladje so že naredile zaporo, na obrežju pa so videli, kako se razvrščajo čete.
Medtem Je čolnič pristal. Septlmlus je nekaj zaklical, pri čemer je Pompeja na-zva| s »poveljnikom«. Achlllas ga je pozdravil v grščini In ga povabil, naj stopi v čoln. Opravičevali so se, zakaj so prišli s tako neprimernim vozilom, toda vzdolž obale je toliko plitvin ln čeri, da bi večji čoln gotovo nasedel. Tako Je potem Pompej vzel slovo od svoje žene. Kornelija, ki so jo mučile zle slutnje. Je planila v Jok, Ko je Achlllas gostu pomolil roko, da bi mu pomagal pri prestopanju, je rimski general Izgovarjal znane Soroklejeve besede: »Kdor se podaja v samosllnlkovo hišo, vstopa kot snuhee In postane suženj.« Bile so poslednje besede, ki so jih prijatelji čult Iz njegovih ust. Spremljala sta ga njegov pribočnik, osvohojenee Elllpus, In njegov strežaj. Čolnič le bil pretesen, da bl mogel sprejeti več ljudi.
Med vožnjo ni spregovoril nihče. Slišati ni bilo ničesar razen enakomerno udarjanje vesel. Gost je zaman čakal, dn mu bo kdo privoščil vljudno besedo. Slednjič je sam pretrgal molk ln vprašal Septlmlja, ali Je svoj čaa služil pod njim. Septlmlus Je s prlklmanjem pritrdil, nst pa ni odprl. — Zopet je zavladal globok molk ln Pompej se Je pripravljal, da ho še enkrat prebral nagovor, ki ga Je mislil Imeti na kralja In jo bil sestavljen v grščini. Čolnič se je bližal obrežju. Kornelija Je z ladje videla, kako se je na obali zbirala množica, kakor da M hotela prišlecu Izkazati pristojno čast. In je začela zopet npatl. Pompej se Je dvignil, se oprl na Filipovo ramo In hotel Izstopiti. Nenadoma pa mu Je Septlmlus, ki je stal za njim, potisnil meč med pleča. Isti hip so tudi Achlllas In vojaki potegnili meče In ga prehodil. Pompej Je z obema roknma prijel zn rob svoje toge in sl prekril glavo. Zastokal je ln se zgrudil mrtev. Bil Je devet In petdeset let star.
Oh pogledu na zločin so val, kar Jih Jo bilo v čolnu, zakričali, da se je slišalo prav do brega. Egipčani sn mrtvemu odsekali glavo In Jo odnesli skupaj z njegovimi oblekami In prstanom, medtem ko so golo truplo prepustili valovju. Ladja z ženo ln preše-nečcnlml prijatelj Je Izrabila ugodni veter In z razpetimi jadri pobegnila.
Filip Je nmll truplo v morju In ga ogrnil s svojo tuniko. Iz desk starega čolna, ki Je ležal v bližini, je naredil grmado ln Izkazal mrtvemu poslednjo čast. Star rimski vojak se mu je približal In ga prosil, ako hi mu smel pri pobožnem opravilu pnmr.gatl. Kot plačilo za vse muke, ki Jih Je prestal na tujem ozemlju, sl Je Izprosil milost, da se Je smel z rokami dotakniti razmesarjenega generalovega trupla. Filip je zbral pepel In ga odnesel v Rim Korneliji, ki g« Je postavila v vdolbino albanske Tile.
rx.
Cezar ln Kleopatra.
Medtem ko so se trije mogočnjakl vdajali radosti ln spričo dejstva, da so se na tako sijajen način Izvlekli Iz zagate, je v taborišče prispela novica, ki Jim je takoj pokvarila vse veselje: Julij Cezar se Je po-Jaril z mornarico pred Aleksandrijo ln se pripravljal na Izkrcanje.
Ptolomej, Pothelnos In Theodotos so nemudoma zapustili Peluslum In se v spremstvu dvorne straže In Septimljevlh stotnij vrnili v prestolnico. Achlllas Je zaradi varovanja meje ostal tam, da bl zaprl pot Kleopatri, ako hi poskušala t svojimi azljataklml tolpami prebiti zapor«.
Egiptovski dom Je višek ndohnostne ln lepotne Izpopolnitve začel dosegati že v časih XI,—XII. vladarske rodovine, po našem štetju Sit*—1788 pred Kristusom. V zunanji ln notranji ureditvi takega doma se kaže vee smisel starih Egipčanov za lepoto, urejenost in skladnost. Za vsako hišo so prej naredili natančne načrte za razporeditev prostorov, vrtov, ribnikov, drevja ln poti. Plitvi bazeni so bllt namenjeni okrasju, ne kopanjn, ki ga Egipčani niso ljubili zaradi krokodilov v Nilu. Vrtove so urejali in vzdrževali poklicni vrtnarji. V ureditvi vrtov se kaže velika ljubezen tega starega naroda do narave ln do njenih lepot. Pred hišo so pisano poslikani stebri v obliki zaprtega lotosovega cveta. Z lotosi je zasajen ribnik, ograjen s kamenjem ln obrobljen * zelenjem In grmičjem: oleandri, jasminom, plavlcaml, pritlikavimi krizantemami. Za temi rasto slkomorove smokve, za njimi pa pritlikave palme. Vladarji vrta so otroci ter njihova. neločljiva. večna prijatelja psiček In mačka. Med igračami sta glavni punčka In žoga. Hišni gospodar gleda s pokrite verande med stebri otroke, vrt ln vsoiepoto mladosti ln cvetja. Slika tega egiptovskega domovanja je posneta po modeln egiptovskega stavbenika lz tretjega tisočletja pred Kristusom. Model je skrbno Izdelan: s drevjem, s cvetjem, z vsemi podrobnostmi ln poslikan, kakor so bile poslikane prave hiše
v kratkem morebiti edinemu gospodarju Rima, najmogočnejšemu možu na Vzhodu, odgovorit) s »ne«? Zdi se pa, da se je med Pompejevlm sinom ln kraljico ob prvem srečanju vnela simpatija, ki je odklonilen odgovor še bolj otežkočila. Vsekakor drži, da je mladenič odšel Iz Aleksandrije z brn-dovjem petdeset ladij, s pet sto možm| Ga-blnijeve posadke ln velikim Številom vreč žita na krovn.
Aleksandrije! so postrani gledali tako svečani sprejem, ki je bil prirejen Pompe-jevemu slnn, kakor tudi odhod egiptovske mornarice proti Italiji.
»Sedaj se Egipt.« tako sn dejali, »zaradi niča In samo zaradi niča vtlkuje tako daleč proč od domovine v notranje razprtije teh odvratnih izžemovalcev!« Kraljici nasprotni regentskl svet je videl ali hotel videti v Kleopatrinem koraku spreten poskus prilizniti se najmogoenejšrmu možu Rima. Morebiti je imela mlada vladarica pri tem svoje skrite misli ln se pripravljala na to.
ki so deset let poprej dovedli do Izgona Ptolomeja Piskača. Spričo ljudskega razburjenja je bilo regentskl trojici lahko pripraviti Ptolomeja XIV, do tega, da je podpisal ukaz za Izgon državne izdajalke. Mladega kralja je že dolgo kuhala jeza nad sestro, ki mu je, kakor so mu govorili, »hotela odvzeti krono« in ga spraviti v največjo nevarnost. Tako je srčno zadovoljen Izpolnil zahtevo svojih svetovalcev ln podpisal ukaz brez obotavljanja.
Kleopatra je uvidela, da bl hllo neumno upirati se. Vojska je bila v Achtllovih rokah. Ker je Imela pred očmi očetovo nesrečo. Je pobegnila lz dvora, Porflrlj Jo jr%e zraven zveste Karmlan In malega spremstv«, pospremil na krov ladje. V Tyru, v hiši bogatega lad arja, ki Jo je bila pred desetimi leti sprejela pod krov kot drobno deklico. Je Piskačeva hčerka tudi tokrat našla varno zavetje.
Toda sedaj Kleopatra ni bila nobena mladenka vrč. Zavedala se je svoje moči. svojih
prepad med sestro In bratom. Ako bl Jo Ptolomej enkrat premagal, M bil Kleopatri za vselej onemogočen Tpllv na egiptovske razmere.
Medtem ko sta sl vojska stali druga pro. ti drugi, se je pripetilo nekaj nepričakovanega. kar le Imelo velike posledice za svetovno zgodovino. Sirijska galera se je previdno bližala rtiču Casium, Aleksandrijska mornarica, ki je križarila na obzorju, da bl z morja podpirala kopensko vojsko, Jo Je zapazila ln obkolila. Na tej ladji je Ml Pompej Veliki, premaganec pri Pbarsalu, s svojo ženo CorneltJo In peščico prijateljev. Pompej je nekaj let poprej Izgubil svojo drugo ženo, Cezarjevo hčerko, in se tretjič poročil z eno Izmed Sctplonovth potomk. Julijina smrt je pripomogla k temu, da se je poostrilo nasprotstvo med tekmecema, ki Ju sedaj ni vezala nobena sorodstvena vez več. Sedaj Jo nekdanji rimski generallsslmus prihajal premagan ln bežeč pred Cezarjem, kateremu se ni bntcl podati, pa z namenom.
I
Stari Egipčani so bili strastni lovci, a kakor vemo Iz njihovih popisov ln zgodovinskih najdb tudi zelo spretni lovci. V močvirnem Nllovrm porečju Je v tistih časih gnezdilo na milijone divjih gosi, rac, čapelj, kljunačev, slok In drugih vodnih ptic. Lovili so Jih z mrežami na zadrgo. Mreža Je bila razpeta po tleh v bližini bajerja, nekje v travi pa Je čepel lovce, ki sl je nadel na glavo krinko divje race In tako vabil zaupljive vodne ptice. Brž ko Je roj posedel blizu bajerja prav na skrito mrežo. Je zakrinkani lovec vstal ln s tem dal tovarišem znak. naj potegnejo vrv In mrežo zadrgnejo. Tako so na preprost, a vendar prav prevejan način prišli do bogatega plena. Nekaj divjih močvirnih ptic so ohranili žive, jih tako zaprli v kletke ter
tih doma posebej gojili ln redili.
»II
0
&
i
HUGO WAST
German Castitlo, siromašen kmet ▼ argentinski gorski letoviški vasi, je po smrti žene ostal sam a hfterko Kino, sinom Anto-nijem in nečakom Fabianom, ki Kino ljubi in velja za njenega ženina. Edini prijatelj rodbine je župnik don Fiiembn, malce čudaški, robat, pa srčno dober duhovnik, ki pazi na Kino ko na punčico svojega očesa — skoraj nič manj kakor njen lastni oče, ki se edino ob Kini ogreje in pokaže svoje srce, dasi se tega skoraj sramuje. Žalosten blagoslov za kraj pomenijo bogati letoviščarji iz Buenos Airesa. Domačini jih postrani gledajo, ker dekleta zapeljujejo z denarjem in obljubami, za čemer ostane samo razočaranje. Župnik don Filemon ima zaradi takega vedenja meščanskih letoviščarjev huda prerekanja z okrajnim glavarjem, ki sodi. da je samo meščan človek, ki pozna čast, ljubezen in nežnost, kmečki človek, zlasti kmečka ženska, pa sploh nista sposobna doživljati česa globokega, posebno ljubezni ne. Zato so prazne govorice, da bi meščan s svojim ljubimkanjem in zapeljevanjem kmečkemu dekletu mogel prizadeti kaj hudega.
, ‘Toda ljubezen ni tisto, kakor pravi* lo romani, namreč da bi bila nekaj, kar Fhd blisk: videl sem te in se za-lutnl... Ljubezen je nekaj, kar se razvije samo v posebnih okoliščinah, zahteva enakega okusa, enakih misli in enakih razmer. Zahteva sorodnosti, zlasti pa, go-SP°“ župnik, bližnjega ali daljnjega upa-ki pa mora biti vzajemno. Ce bi juri z mogočnim daljnogledom mogli videti prebivalce na Marsu, bi se niti najognje-vitejši babjak na svetu nikoli ne zaljubil v nobeno lepotico na tej zvezdi, tudi če bl )o videl vsak dan — ker ne bi bilo uPanja, da bo kdaj prišel do nje.c
»Ni tako,« je mirno odgovoril don b demon. »Mislite si nedolžno, nežnočut-n? dekle, kakor so skoraj vse hribke. Mislite si Pepelko, ki ne pozna sveta, ki ni prebrisana, pa vidi, kako pride k njej Zaljubljen kraljevič, ki se suče okoli nje ®an za dnem Govori ji, kako je lepa, 'ja)e ji na tisoče dokazov o ljubezni, ne ua bi se zavedala, kako in kdaj jo je s •mdkimi besedami in s potrpežljivostjo pridobil zase. Prištejte k temu, da je de-slišalo pravljico o Pepelki in druge take štorije, v katerih ljubezen kmetice spreminja v kraljične. Povrh tega je kralje-Vl®i v katerega se je zaljubila, dober fant, "ŽJeden, darežljiv, bogat — ali pa se vsaj ?“i, da je, skratka, človek in pol... No ‘b *daj vas vprašam: iz česa bi moralo b;tl srce tega dekleta, ki je v zaljubljene letih, da ga vse te čudovite reči ne bl Preslepile in se ne bi zaljubilo vanj *? Vse svoje duše? Vidite, don Eugenio, “Mu ne more biti primerjave? Moja Pe-Pelka se ne bi 'zaljubila v kraljeviča, Že **	ta ponižst do nje, se sukal okoli
KU lagal, id slepil.«
Don Lugenio je za trenutek pomolčal, P°‘em je rekel:
■ .‘Sva še vedno sredi romanov, v res-lc> se to ne godi.«
i. *Na nesrečo se godi. Toda to to reči,
1 *®orajo ostati skrite. Človek, katerega P°klic je, da meri dušam globino, pa je lst*i ki se mu posreči te stvari odkriti.« »Toda pri tem puščate vnemar pri-da bi se kraljevič zaljubil v Pe-P®*ko,«
»Čenče! To pa je tisto, kar se nikoli * Pjjmeril In če bi se primerilo, bi bilo var®di tega še hujše. Vsako tele ima svoje lifk*	kraljevič, ki jemlje za večno
. bezen tisto, kar ni drugega ko bežna !trast mesa...«
' »Kako mesa?«
]j*■ gospod, mesa. Močna in edrava
du«-CZen sc rot*' v	^‘n‘'	om‘kan*
j* svetovniaka ne niore biti do tega,
i bi iskala družbe pri preprosti duši
je .e- Ta kraljevič, ki tako zamenju-
Ve,P°ime, je bedak. In če bi se taka člo-
j "a tudi vzela, verjemite mi, da ne bo
p®? k°nba *
j ,*°°jdite no! Toda konec koncev,« je
kel ^°n lugenio, da je pač nekaj re-
. ' »se mi ne zdi taka škoda, če ka-
t f0 jrmed teh ubogih deklet, ki mu je
«0 in tako usojeno, da bo pozneje žrtev
uj0v®8a moža, kakršni so po navadi
metje, enkrat vendarle čuti, kako mu v
vim P.r°dira žarek tiste luči, ki ji pra-
ljubezen, četudi je to samo za tre-
tiVej j ^ bo vsaj lahko rekla, da je malo
u	gospod glavar, poznate luno bolj
ki i°r P/ ^i°vc^ko dušo. Ta sončni žarek, to 5 T1 v *ako dušo, bo dosegel samo tisti	°b	spominu nanj še žalostnejši
1 ,mr*k, v katerem mora taka ženska Vs ' »razna je beseda, da človek na-Vam nje živi od spominov. In pa, ali se , ,razočaranje, zapuščenost, sram zabubljene časti ne zdi nič?« oh*. Vi® z * se m'< da bi ti ljudje bili tako Nihč V rci®b, ki te tičejo časti.
® se ne praska, kjer ga ne trbi.« *«ui. .em* v«m. To je dokaz, ki ga upo-v >a,b vs> zapeljivci, da bi ti olajšali Pren	r<?mak prav zaradi tega, ker je
him 'P Pon'*en v svojih zahtevan, t a Pravice do nobene velike dobrine brti L*^eta:	te£a’	^a	b>	°»U smelo
iča	"“dotakljivosti	lastnega ognji-
' oe do devištva svojih hčera ...«
Ža]Q	!a*	dona Filemčna	je zdaj	bil tako
ti J	j	da je prijatelj	sklonil	glavo in
v al dosti opraviti z obrezovanjem kri-da	vei® na hiuški.	Bilo ga je tram,
bitj	i zagovarjal stvar,	ki je	začenjala
*elo
• Toda
umazana.
tajj*1*118 ni bi! človek, ki bi se dal kar vik|i(<u^nati* zato i® P° ^enutku molka
11	*va	Povscm drugam!«
j*ako? pa je t0 kaj važnega?« do«: ,ako da ne bi bilo važno, gospod ',°**ednež!«
»eJrav n*2- Ali drži, ali ne držL kar rekel?«
K.	no'*	rekel	glavar	omahova-
*No, pa recimo, da bi bilo res tako...
Argentinski roman
Ali hočete potem reči, da poštenost in meščan ne gresta skupaj?«
»Ne, in tudi nisem hotel tega dokazovati. Rad bi dejal samo, da ta boljša družba, ki je tako ponosna na svojo krepostnost, pozna za ubogo žensko iz preprostega ljudstva, ki je padla, samo zaničevanje. Strite njeno svetlo lupino, tako sebičnem bogataškem mišljenju. Če pride na vsako visoko damo, ki pade, deset preprostih žensk, ki so storile prav to, je to zaradi tega, ker ima dama dosti reči, ki jo zadržujejo. Ima okoli sebe družbo, ki jo gleda, moškega, ki njene grehe prikriva, oliko, zaradi katere gleda na zunanjost. Čednost je zanjo navada in izurjenost! Sirota pa ima dosti reči, ki io v greh silijo: surovost siromaka, ki io zalezuje, ugled bogatina, ki se poteguie zanjo, nevednost, lahkovernost, stisko, ki je slaba svetovalka.«
»Torej se po vašem čednost bogatinov ohranja zaradi pomanjkanja prilike?«
»Ne sodim bogatinov, temveč siromake. Če bogatini pri tem potegnejo kratko, tem slabše zanje. Vidim več zasluženja pri ubogem dekletu, ki varuje svojo nedolžnost, kakor pri bogatinki, zakaj sirota mora pri tem premagati desetkrat več skušniav. Premagati mora skušnjave od siromakov in skušnjave od bogatinov. Da, skušnjave od bogatinov, ki so najhujše, ker ti pri njih izkoriščajo moč, ki jim jo daje oblast nad imetiem in nad časom. Skušnjave od brezdelnih posvet-njakov, ki nimajo v svojem lahkem življenju druge skrbi, kakor zapeljevati v ljubezen uboga dekleta! Kajpak, za n<i-hove kratke in radostne dni je takale osvojena nedolžnost samo prigoda, ki jim daie posla le za trenutek. Toda ubogemu dekletu, pogreznjenemu v sramoto, pa polni ta izgubljena nedolžnost vse dolge in žalostne dni, polni mu vse življenje. Kakšna podlost, kakšna odgovornost!«
Don Eugenio je še naprej sklanjal glavo, kakor da bi te besede veljale prav njemu samemu. Don Filemon si je obrisal oči z velikim križastim robcem.
Pretekel ie dober četrt ure, ne da bi bil kateri izmed njiju črhnil.
Nazadnje se je oglasil don Eugenio, rekoč:
»To je pa socializem, gospod župnik.«
»To je krščanstvo, gospod glavar. Ali veste priliko o Natbamu?«
Glavar je odkimal.
»Torej io poslušajte. V mestu sta živela dva človeka, eden bogatin, drugi siromak. Bogatin je imel dosti ovac ip govedi, siromak pa je imel eno samo ovčico, ki je zrasla v njegovi hiši ob njegovih otrocih, jedla od njegovega kruha in spala na njegovtera pogradu. Bila mu je kakor hčerka. .V. bogatinovp Ijišp. pa< je prišel tujec. Da bl mu pripravil gostijo, ni vzel katere izmed svojih ovac ali živinče iz-' med svojih govedi, temveč je ubil siromakovo jagnje, ga pripravil in z njim postregel tujcu ...«
Spet sta dolgo molčala In medtem so se iima misli približale.
Potem je spregovoril don Filemdn:
»Poznal sem takega siromaka, kakor o njem govori prilika. Imel je hčerko, kateri je veljala vsa njegova ljubezen, bila je tolažba njegovemu žalostnemu živ-lienju. Nekega dne jo je spoznal mlad bogatin. Bila je lepa in mu je ugajala. Četudi bi si bil s svojim denarjem in časom, ki ga je kot imovit človek imel na pretek, lahko pridobil ljubezen kake boga-tinke in jo pogubil, če bi se mu zdelo, je strapal siroto in pogubil njo Umrla je v bolnišnici, oče se je obesil. Mladi bogatin pa še zvedel ni za to. Po pojedini se ni več zmislil na siromakovo jagnje...«
Spet je oba zavil molk. Bilo je slišati samo žuborenje potoka, ki je poskakoval med kamenjem.
Don Filemon je pretrgal molk z veselejšim glasom:
»Prijatelj, poslovi! se bom. Dvanajst j«, meso se mi smodi na ražnju.«
Don Eugenio je ostal pod hruško, katero je obrezoval, ter gledal za okorno postavo župnika, ki je odhajal v skoku.
Potem je zamrmral, ko da odgovorja svoji ničemurnosti, zadeti po tem porazu:
»In če bi ta dobri možak le imel prav? Drži, da naša izobražena mladina ne išče bogatinovih ovac, temveč si izbere siromakovo jagnje. Kakor v priliki!«
VI.
Prve tegobe
Nekega jutra je Rina zagledala, da se je breskev pokrila s cvetjem. Bila je pomlad.
Prevzelo jo je veliko veselje, ena izmed tistih neukrotljivih otroških radosti, kakor jih je poznala tedaj, ko je še živela njena mati. Ko so moški odšli na delo in je bila sama, je sedla na hišni prag.
Mrke, otožne gore se niso še nič spremenile, toda trate so se smejale v mlačnem soncu. Pokrivala jih je cvetoča materna dušica ter sinje in rožnate marjetice.
Po hribih je bilo videti trnje, ki je rdelo v bremenu cvetja, in pod grmovjem, polnim brstja, so letali metulji, ki niso bili okusili zime.
Bilo je premalo drevja za vrabce, ki so iskali, kje bi spleli gnezdo. Drozg s slamico v kljunu je sedel na breskev, malo poskočil, zagledal Rino, pa odletel proti hribu, ker mu bližina ljudi ni ugajala.
Slišati je bilo žuborenje potoka, ki je skakljal čez kamenje, umito pred kratkim
po spomladanskih vodah, ter koze, ki so meketale v presledkih, razsejane po pašnikih.
Dekle je gledalo kraj pred seboj, ko da bi ga videlo prvič. Le da bi vedelo zakaj, je začutilo, da se mu radost sprevrača v otožnost.
Breskev, ki se je zdelo, da se je na njene redke veje pripelo na tisoče rož-
M JAVORNIK
na tih metuljčkov, je v njeni duši obujala staro domotožje.
Vstala je in zbežala k potoku, ki je tekel za hišo.
S te strani gore niso tako od blizu zapirale obzorja in travniki so se v strmih rebreh spuščali do doloreškega hudournika.
V dolini sta na po! skrita v vrsti topolov molela proti nebu stolpič in streha gradiča in od daleč je bilo videti njegove vesele zidove iz golega kamna.
»Grad gospodiča Miguela,« je rekla Rina sama pri sebi. In kakor da bi bilo to ime dvignilo tenčico. je zagledala podobo svojih otroških dni, ko ji ni bilo treba skrbeti za hišna opravila in je prosto tekala po polju ter pasla čredo Tedaj je bila mati še živa. Tiste čase ji je breskovo cvetje, oznanjevalec pomladi, polnilo dušo z nebrzdano radostjo, zakaj prihajal je čas, ko se bodo letoviščarji povrnili v gore.
Ta gradič je bil postavljen na svetu, ki ga je don Migucl Bpnavidez, bogat meščan iz Buenos Airesa, kupil od Germana. Benavidez je prišel v Dolores iskat zdravja.
Prihajal je sem na letovišče z rodbino. ki je štela štiri ali pet ljudi. Med njimi je bila njegova mati gospa Rosa, priiazna in boječa starka, ki je vse dni pekla sladkarije: gospa Encarnacion, debelušna dama, mešanica ošabnosti in dobrosrčnosti: sin Miguel in pa majhna nečakinja, ki ji je bil za varuha, ker so ji bili starši umrli ter ji zapustili veliko dediščino.
Miguel, ki je imel enajst let tedaj, ko so bili prvič v Doloresu, je bil lep, rdečeličen ter krepak fant, ki je rad hodil na sprehode in pohode.
Rina je tiste čase letala po travnikih, varovala očetove koze ter nabirala pisane kamenčke. Stara je bila osem let in ji je bila preprosta samota ljubša od druščine ljudi.
Otroka sta se nekoč srečala pri poti. Miguel je šel mimo zaničljivo, ne da bi bil tudi samo pogledal dekletce, ki je bilo boso in mu je lase mršil veter. Rina pa ga je spremljala s svojimi velikimi, zasenčenimi očmi in zdelo se ji je, da je podoben kraljevičem iz pravljic.
Nekega dne je babica obljubila Mi-guelu lep dar, če ji bo nabral veliko košaro materne dušice.
Fant se je odpravil v breg, ki ga je preraščala dišeča zel, ter je začel izpolnjevati naročilo.
Rina ga je videla ter začela tudi ona nabirati Proti večeru, ko je Miguel šel tam mimo, se mu je; približala vsa v strahu in rdeča ter mu iz naročja ponudila,'kar je bila nabrabe-Fant je vzet in jo prosil, naj bi nabrala še več. *■»>
In tako sta se sprijaznila. Miguel j bil boječ, toda ugajala mu je družba deklice, ki se je čudila njegovi moči, njegovemu znanju, njegovemu bogastvu ter ga poslušala,	kakor da	bi se bila	rodila
samo zanj. Všeč	mu je	bilo, če ji	ie za-
povedoval ter ji bil za varuha. Ker je deklica znala dosti pravljic in lepih pesmi, ki jih je prepevala z nežnim, kristalnim glaskom, je imel z njo dosti raz vedrila; ravno dovolj, da je za nekaj dni pozabil na igrače, ki mu jih je kupoval oče.
Včasih je prihajal na konju in tedaj
je še bolj občudovala, ko je videla njegove lesketajoče se škornje, razkošno sedlo 'in njegovo pisano obleko.
Deklica se je tako zavarovala v no' vega prijatelja, da so se ji zdele dolge tiste ure, ko	ga	ni bilo. l^Jajvečje	veselje
ji je bilo, če	je	lahko	spremljala	mater,
kadar je šla v gradič, da je Miguela lahko gledala ves dan.
Ko je bilo poletja konec in »o Bena videzov! odšli v Buenos Aires, se je je polastila žalost. Nekega dne jo je mati zalotila, ko je jokala, pa ji dekletce ni vedelo povedati zakaj.
Tisto leto je umrl Miguelov oče in gradič je ostal vse poletje prazen.
In tako je bilo dve leti.
Fabian se je bolj in bolj navezoval na Rinin dom in se je začel zavedati, da mu je od vseh stvari, kar jih tara vidi, Rina najbolj všeč.
Ob nedeljah, ko je bil prost, jo je spremljal na pašo po koze ali v breg, kamor je šla nabirat cvetje.
Pripovedovala mu je pravljice, prav tiste, ki jih je vedel tudi on, saj jih je slišal od istih ljudi kakor ona. Toda če jih je pripovedovala Rina, so mu zajele vso dušo.
Tretje poletje po smrti dona Miguela Benavideza se je njegova rodbina spet vrnila v gradič.
Miguel je bil svojo staro prijateljico skoraj pozabil, ona se ga pa tudi ni več tako spominjala.
Toda ko je deklica prišla k njim z materjo, ki je bila v gradiču za kuha rico, sta se oba razveselila, ko sta se spet videla.
Miguel je bil star petnajst let, Rina pa dvanajst.
Spet sta se podila po travnikih ter brala materno dušico za babico. Včasih sta pririnila prav v goro ter se vračala vsa lisasta od trnja.
Fabianu je bilo hudo. Kadar je delal v Doloresu ali kje drugje, ga je nepretrgoma spremljal spomin na deklico, za katero bi se bil dal zrezati na kosce in ki jo je zdaj v duhu gledal, kako je vesela in Miguelovi volji poslušna — tako, kakor ni bila in kakor ne bi bila njemu nikoli.
Kadar je videl, da se je Miguel približal dekletu, se je kar skrivil od jeze.
»Rada ga ima, ker je bo^*t!« si je mislil in te otroške tegobe so ga trle, ko da je v njih bolečina vsega sveta. Nemo sovraštvo ga je grizlo v srcu. sovraštvo do bogatinov, ki so mu jemali tisto, kar
je bilo njegovo. Nanjo ni bil hud, imel jo je še rajši, zakaj sleherna stvar je bila zanj nagib, da jo je imel še rajši.
Fabian je bil star petnajst let kakor Miguel, toda nikdar bi se ne bil drznil spoprijeti se z njim Njegova kmečka duša je bila pač taka. da se je pred bogatinom potajil Toda nekega dne ga je Miguel vpričo Rine nahrulil.
Bilo ie v nedeljo proti večeru. Fabian je dobil dovoljenje, da lahko gre z dela in je šel k stricu.
Miguel in Rina sta v potoku delala jezove iz blata. Ko je prišel Fabian tja, ga je Miguel. ki ga ni maral, premeril s pogledom boljšega človeka:
»Kaj bi rad?« mu je rekel.
Fabian, ki ga je grabila jeza, je videl tisto, ki jo je na dnu srca imel za svojo nevesto, v družbi ošabnega fantiča, zato ni odgovoril. Naslonil se je na vrbo, da bi ju gledal, kako delata.
Toda	Miguel bi se bil	rad	spravil
nadenj, zato mu je zaničljivo dejal:
»Tako si prazničen in tako umazanih lic! Prasel«
Fabian je posinel od sramu, a ni odgovoril ničesar.
»Zdi	se	mi, da imaš	tudi	ušesa
umazana. Rina, ali bi rada videla, kakšna ima?«
Stopil	je	k fantu, ki je bil ves	trd od
bridkosti.	Z	blatno roko ga	je pograbil
za uho ter ga hote! prisiliti, naj se obrne, da bi ga videla Rina. Bil je trdno prepričan, da se mu ne more zgoditi nič, ker je pač tisto, kar je.
Fabianu se je zazdelo, ko da se mu vrti v glavi. Zamahni! je in ga odrinil. Miguel mu je odgovoril s tem, da ga je s pestjo treščil naravnost v obraz. Napadeni zdaj ni ničesar več videl in se je zagnal proti nasprotniku.
Bila sta oba močna in sta se dobro dajala. Rina je vsa preplašena gledala boj med njima.
Objela sta se in se valjala po tleh in, ker je bil breg nagnjen, sta padla v potok. Fabian je bil spodaj, Miguel na vrhu in ga je tako tiščal pod vodo. Ko je dekletce začelo vpiti in so pritekli ljudje iz hiš, so siromaka potegnili na pol zadušenega iz vode. A to ni preprečilo, da ga ne bi German nakresal, ko je bil toliko pri moči, da ni bilo več nevarno. Nabil ga je, ker se je drznil spopasti se s sinom dona Miguela Benavideza.
Od tega dne je bil Fabian še bolj žalosten in mrk. Vse počitnice se ni več prikazal.
Rino je imel še rajši, odkar jo je bil videl, da je jokala, ko ga je njegov sovražnik tepel. Nekaj kratov ga je ljubezen pognala, da je zavil proti Germanovi hiši. Toda ni zavil noter, temveč je lazil okoli nje, naskrivaj kakor tat. Nekoč, pa enkrat samkrat, je od daleč videl svojo ljubezen, ki je prala ob po-toku.
Tisto noč je zaspal manj žalosten kakor sicer.
Poletje je tedaj prišlo tako kakor vedno. Ko je gospa Encarnacion videla, da je Rina zrasla in se razkošatila, je prosila njeno mateT, da bi ji jo dala za deklo v Buenos Aires.
German, ki je hčerko malikoval, se je branil. Toda mati, ki je kakor toliko kmetic mislila, da je za siroto sreča, če ji uspe priti v bogato hišo, je stvar povedala doou Filemonu.
»Za deklo v bogato hišo? Nikoli!« je dejal župnik.
Mati mu je razlagala, kako in kaj. Dejala je, da ne smejo pustiti, da bi se dekletu sreča izmuznila.
Don Filemon se je začel smejati, četudi ga je navdajalo sočutje do nje.
»Nikoli, nikdar!« je ponavljal in ni več govoril o tem.	,
Rina je jokala, ko je Miguel odšel, ter ga ni vso zimo pozabila.
Preden 'je odšel, se je hotel izkazati, pa ji je podaril bankovec za deset pesov. Zardela je in ga ni vzela.
»Rad bi ti pustil kaj za spomin, Rina «
Dekletu je srce začelo močno utripati, zakaj imel je nekaj, kar bi si želela. To je bila posodica za blagoslovljeno vodo, ki jo je babica postavila vnuku k zglavju. Kakšna sreča, če bi imela to stvar, ki ga je gledala, kadar je spal!
Toda ni sl ga upala prositi in posodica ie ostala tam, kjer je bila, ne da bi bil kdo sumil, kakšno poželenje je vzbudila dekletu.
Ko je breskev znova vzcvetela, je Rina spet začutila tisto noro radost, ki ji je naznanjala, da se bo prijatelj vrnil.
In tako je bilo vsako leto. Ogledovala je veje in obrezovala breskev, kadar se ji je zazdelo, da se obotavlja zacveteti.
Prva leta je Miguela imeia rada, kakor ima človek rad tovariša pri igri. Zdaj je vedela, da se bogatini ne ženijo s sirotami. Toda ni imeia več oblasti nad svojim srcem in je imela Miguela rada še naprej. Ljubila ga je kakor kraljeviča, ne da bi bila kaj upala nanj. Rada bi bila
njegova dekla, samo da bi bila lahko pri njem. Ce bi jo tepel, bi se ji zdelo povsem razumljivo, saj je vendar njen gospodar. Niti v sanjah si ni mislila, da bi bila kaj več kakor njegova sužnja.
Nekega dne so ji povedali, da ima zaročenko. Rada bi jo bila spoznala, ne da bi ji bila kaj zavidala srečo, ki je sama ni mogla doseči.
Zadnja leta nista več skupaj bodila po bregovih. Ona je bila doma. on pa je včasih prišel k njej. Vcdno jo je našel, ko je mlela turščico ali pa prala na potoku.
O ljubezni nista nikoli govorila. Za Rino je bila ljubezen kakor vonj, ki brsti in dehti samo po sebi, ker ga je pač Bog tako ustvaril. V Miguelu se ljubezen sploh ni rodila m tudi m čutil do dekleta tistega nagnjenja kakor prva leta. Ce je šel k njej, je to delal, ker je vedel, da je njegova volja zanjo kakor volja kralja, in ker mu je bilo všeč, ko je videl, kako je ponižna in vdana ter na vse pripravljena.
In spet se je obrnilo delo In breskev je zacvetela. Toda Rinina radost je takoj zamrla, zakaj vedela je, da Benavidezo-vih ne bo več.
Potem je preteklo dosti vode. Rina je postajala ženska, toda ostala je nežna in njena duša čista kakor cvet z gore.
Poznala ni skoraj nikogar. Znala je pisati in brati, ker io je bil naučil don Filemon. Ob nedeljah je hodila v Dolores k maši, potem se je pa vrnila domov. Enkrat samkrat je bila v Capilli del Monte. Bila je boječa in ji mestni vrvež ni ugajal. Bolj ji je bilo všeč zatišje domače hiše, kjer ji je teklo življenje neopazno. Pomagala je materi, da je laišala dneve trem moškim, ki so živeli z njima.
Oče German je bil trd in mu ni šlo izpod palca. Kar je zaslužil, je vtaknil vse v zemljo. Zemlja ga je vlekla k sebi in ga priklepala nase, četudi mu ni nič dajala. Največie veselje mu je bilo, če je lahko zesadil težko lopato v katero svojih dolin in dejal: »To je moie! In kar je pod tem, je tudi moje!« Seženj nerodovitne zemlje, ki se drugi niso menili zanj, ie njemu bil zaklad, zakaj ni gledal samo površine, temveč tudi tisto, kar je bilo nod njo: sama zemlja, milje in milje globoko... In vse je bilo njegovo!
Don Filemon je nekega dne rekel Rini:
»Nimaš nič ženina?«
»Ne, gospod.«
»Prav, ti ga bom pa jaz poiskal. Kaj se ti zdi o Fabianu?«
»Oče ga ima rad,«
»Pa ti. ga nimaš rada?«
Don Filemon ie videl, da ie vsak dan lepša, in	se	je bal	zarjo. V	Doloresu je
pogosto slišal, kako	so njeno	lepoto hva-
lili ljudje, ki jih ne br nikoli rad videl blizu nje. Ker je vedel, da io ima Fabian rad, da je močan, da bi jo lahko branil in da jo bo znal spoštovati, je zaradi tega odgovoril, kakor da bi to bilo najbolj razumljiva reč pod soncem:
»Prav, če ga imaš rada. vaju bom poročil čez dve leti, ko se bo on vrnil od vojakov.«
.	—> •«—	u' —	i— *	* ' k-a
Rina	je	slonela	ob vrbi	in gledala
stolpiče samotnega gradiča, ki je bil že
leta in leta zapuščen.	‘	1
Ko je videla, da breskev spet cvete, so ji v duši vzbrsteli spomini na otroška leta. In spomin je bil tako živ, da se je obrnila in pogledala rjave veje na drevesu, ki ie bilo še brez listja, a pokrito z rožnatimi metuljčki, pa ie začutila spet tisto, kar jo je v daljnih dneh tako vzra-dostilo, ko ji je naznanjalo, da prihaja poletje.
Ni več mislila na Miguela, ki se tudi nie ni spominjal, pač pa ii ie na otožno dušo legla čudna misel: spomnila se je Candelinega vedeževanja.
Ko je premišljala o svojem žalostnem, pozabljenem življenju, se ji je to jutro zazdelo, da je trudna, četudi ie bila močna in je rada delala ter ni bila še storila drugega, kakor da je opravila koze.
Znova je pogledala na grad ter se vrnila domov in sedla na prag.
Sonce je oblivalo zelene trate, posejane z barvnimi pegami, ki so bile na pogled podobne kamenju. Bile so koze, raztresene po travi. Na temni gori se je svetila srebrna proga: bil ie potoček, ki se ie izgubljal nekam v globel.
Po sinjem nebesnem svodu, ki ga fe bledila sončna luč, so letale v lokih prve lastavice.
Rina jih je zamišljeno gledala.
Računala je, kdaj se bo vrnil od vojakov Fabian, ki ga bodo to poletje poklicali. Dve leti... In potem se bo poročila z niim .,.
In mislila si je. kako so srečni vrabci, ker lahko lete, lahko gredo daleč po siniem nebu, tja onkraj gora, kjer je pil široki svet, ki si ga je slikala kot neskončno belo domačijo...	Dalje.
Mlrn wwliip
Spreminjanje zemeljskega magnetizma
Trda zemeljska skorja je debela približno 80 km. Ni povsod enako sestavljena in zato se, kar zadeva magnetizem, tudi ne »vede« povsod enako Kakor pri težnosti imamo tudi pri magnetizmu anomalije, nepravilnosti, ki jih po veliki večini povzročajo razne rudnine v zemlji. Mnogo so se že ukvarjali z vprašapjem kako je porazdeljeno zemeljsko magnetno polje in kako se spreminja. Takšnh proučevanja so zelo zanimiva ne samo z ozirom na čisto znanost, pač pa tudi g ozirom na uporabne vede. Odkrili so tako imenovano »seknlarno«, vekovno spremembo, ker se pojavlja vedno v dolgih časovnih precledkih. poleg te pa še druge spremembe, bolj ali manj redne, ki se pojavljajo podnevi, in ki na raznih krajih zemlje niso enako velike in tudi ne enake vrste. Letni časi imajo svoje, sončne motnje spet svoje. Slednje, ki so lahko zelo kratkotrajne, ali pa trajajo silno dolgo ter so lahko bolj ali manj
močne, označujemo z imenom »magnetni viharji«.
Vse takšne spremembe zaznavajo In razmnotrivajo s posebnimi pripravami po laboratorijih, razpostavljenih vsepovsod po zemlji Da bi se prepričali, kako je z magnetnim poljem tudi nad širnimi morji, so v Združenih amer državah svo) čas zgradili nemagnetično ladjo »Carncgie«, to se pravi takšno, ki ne njej ni bilo nobene snovi, ki bi lahko vplivala na magnetne priprave na njenem krovu. V 25 letih je ta ladja preplula vse oceane ter med potjo naredila bodisi na širokem morju ali pa ob obalah približno 10.000 postaj. Zbrala je večino podatkov, ki so bili potrebni za sestavo magnetnih zemljevidov vse zemeljske oble.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite za
ellko, gosto In težko koraljo » "jo Jo i vodo ter }o pustijo n, Olgo, da odpad« Škrlatno žival ae pokale belo apnenčasto
gradovi pod vodo
Bebrilileiter ureduik; Mirk* Javornik /
Heraniseber • Izdajatelj: Inl. Jole Sodja / PUr dle Ljudska tlakama • ta LJodukn tiskarno: Jot« Kramarlt / tfredMItvo, oprava Ib tlakama; Ljubljana. Kopin Telefoni 40-01 do 40-09 < Rokopisov ne vračamo < Mesečna naročnina 6 lir, ta inoaemstvo 12 lir. i
: ,	_	.	,	,	••	>	i	..	...	i	.
Pogled na »kantnltnl vrt« na morakem dnn. prav previdno, če ae hoče* vrniti i zdravi bodic ln lovk) a katirlml polipi preMJo na aka zvezda, ki Je znai
da se ti zdijo kot čaroben kamnit vrt nesluteiie lepote. Ne vem, če sem kdaj na žemlji zagleda! tako čisto prelivajočo se. lestvi.čO mavričnih barv kakor tu na morskem dnu med koraljami.
Cesto so me že vprašali, od kod ko-raljni pMipi dobivajo toliko apnenca, da lahko postavljajo cele podmorske gradove. Dejstvo je, da najdeš koralje blizu obrežja, najrajši tam, kjer 'se . v morje iztekajo reke, ki prinašajo s svojimi vo-
Imetl moral posebno obnvalo In hoditi ni nogami, zakaj tn je na mlVarde majhnih vodni plen. Desno apodaj leži velika mor-> po avojl požrešnosti
vnanji mrtvi koraljni svet ne smemo primerjati z bajno pisanim življenjem, ki ga koraljni polip živi na morskem dnu, kjer je njegov pravi in edini dom. Razmišljanje o tem, od kod lepi koraljni nakit, ki ga' nosijo dekleta in žene skoraj povsod po svetu, pač ne bi dalo slutiti, da jim je do lepote pomagal ravno koraljni polip, majhni in hkrati veliki mojster pomorskih lepot.«
Naravoslovec gre na lov za skrivnostmi po koraljsklh pragozdovih. Tu mn poveznejo Cez glavo 3t kg težki ilem, ki se pa v globini kakih II m čuti le ie kot slamnik. Jekleni naglavnlk ae ob ramenih ne uleže tako tesno, da bi voda ne mogla prodirati vanj. toda pritisk zraka, ki ga po gumijasti cevi dovajajo v Slom. preprečuje, da voda potapljaču ne pride do ust
meja obrobljajo obalo na milje in milje daleč, ter s tem ločijo pas mirne obrežne vode od odprtega morja.
Po oceanih imamo otoke, ki so.docela obdani po takih koraljnih ogradah, tako da nobena ladja ne more prav k obrežju. Znanstveniki so dognali, da je že marsikak oceanski otok polagoma izginil v morje, ker se je morsko dno «dalo, ostal pa je zaradi marljivega delovanja koraljnih polipov koraljni venec okrog pogreznjenega otoka.
Če si natančneje ogledaš koraljo in njene čudne tvorbe, spoznaš, da se ravno na morskem dnu pretaplja živalski svet v rastlinskega. Tu najdeš živalska bitja, ki bi jih navadno oko imelo za rastline. Tako na primer naletiš v slehernem toplem morju na vetrnice, živali, ki krase morsko dno s pestrimi barvami in lepimi oblikami ter spominjajo1 na cvetlice. Med njimi sta dobro znani navadna ve, trnica ter st razna vetrnica, ki živi na polževih lupinah, v katerih se je naselil rak samotarec. Ta poslednja vrsta vetrnic ščiti bržkone samotarca s svojimi, oži-galkami pred sovražniki, samotarei pa jih prenašajo na razne kraj#, da done živalce taiko vedno dovolj hrane.
Ob afriškem obrežju Sredozemskega morja, ob sicilski, ponekod tudi ob dalmatinski obali, najdemo navadno v globinah 100 do 200 m na skalovju pritrjeno rdečo koraljo, ki tvori razrasli vejica podoben koraljnjak. Notranijščina take vejice sestoji iz trdega apnenčastega jedra, ogrodja koralje. Jedro je živordeče in prevlečeno s pra"v tako barvasto ksožo. V' koži tiče majhni, belim cvetom podobni polipi, ki tvorijo družinico živalic. Vsak polip ima okoli ust osmero pernatih lovk. V nevarnosti živalca lov-ken skrči, tako da vidii na koži same okrogle bradavičice. Z lovkami lovi polip razne morske živalce. Vsi polipi so med seboj zvezani po cevkah, ki se v koži razpletajo, zato je tudi prehrana vseh članov skupna.
Družina narašča tako, da brstijo ob strani med posameznimi živalcami novi polipi. Razmnožuje pa se rdeča koralja z jajčeci. Iz jajčeca se razvije ličinka, ki dorašča polagoma v polipa poedinca. ra izloči na kaki skali debelo, rdeč« kožico ter dorašča v družino. Če odrgneš kora-lji kožo ter ugladiš kakor kamen trdo jedro, dobiš lepe rdeče koralje, kakršne rabijo za različen nakit.
v J« dolgo, ae
»belijo*. Poli-na sonen tako tkivo in
na podmorska hribovja, ki često ovirajo vožnjo po morju. Taka koraljišča so n. pr. ob vrhodnoaf riški obali, pri Cejlonu, okoli An til jev i. dr.
Največji koraljnjak na svetu je ko-raljna ograda ob vzhodni avstralski obali, ki teče bolj ali manj sporedn® s celino kakih 1800 km daleč ter tako odloči od odprtega morja miren morski pas v širini od 10 do 130 km. Morski valovi se ob viharnih dneh besno zaganjajo ob to naravno kamnitno mejo in se penijo od jeze, tako. da ladje v ograjenem morskem pasu najdejo varno zatočišče. Gorje pa ladji, ki jo valovi na odprtem morju ženejo proti koraljnim čerem. Čeprav jih je zgradil drobceni koraljni polip, se bo ob njih prav gotovo razbila.
• < ‘
Bujni koraljni svet je vedno mikal naravoslovce, ki so bili prepričani, da bodo pri natančnejših raziskavah ocTkrili še nova čuda. Med njimi se je zlasti odlikoval dr. NValdemar Mjnnar, ki se, je s posebnimi pripravam ivečkrat spuščal v morske globine ter marljivo stikal po koralnih pragozdovih in prinesel na dan marsikaj novega.	...._
Takole nam popisuje svojo pot ▼ pravljični svet:	‘
fNadeli so mi potapljaški šlem. Počasi sem se spuščal v vodo po lestvici iz vrvi, ki je bila pritrjena na krovu. Črpalka, ki mi je po gumijasti cevi dovajala V šlem svež zrak, je začela delovati.
Potaplja« ae po vrvi spniča počaai v globino. Dokler ol zrainl pritisk v llemu dovolj močan. i roko trdno drži jekleni naglavnlk. No dnn a* razgleduje ln potem zotnc nabirati koraljno »cvetje«
Šlem je bil spočetka težak, ko pa sem bil pod gladino, se mi je zdelo, da imam na glavi le še slamnik. Čim bolj sem se spuščal, tem huje šem čutil pritisk na bobniča. Dvakrat sem požrl slino, tako da je še ta tegoba ponehala. Drsal sem lepo navzdol, skozi močni Šipi v šlemu pa sem v 'obrisih videl, kako mi gineta izpred oči spodnji ladjin trup ter veliki vijak za pogon. Nenadoma sem začutil pod sandali z gumijastimi podplati mehki mor' ski pesek.
Na pol plavam na pol hodim stran izpod sence ladje nad seboj. Voda je prozorna kakor zrak in valovi nad gladino odsevajo kakor živo srebro. Opazil 6em, da je nekaj četverooglatega predrlo gladino ter se v vencu dvigajočih se zračnih mehurčkov spušča po vrvi v globino. —■ Udarilo je na dno, da se je dvignil oblak finega morskega peska. Šele ko se je skaljena voda pomirila, sem zagledal pred seboj na tleh fotografski aparat, ki so ga poslali za menoj. Iztegnem roko, da bi zagrabil vrv, toda zgrešil sem jo, ker me je gostota vode prevarila. Šele pri drugem poskusu sem jo ujel in odpel fotografski aparat.
Za menoj se je spustil na morska tla še moj prijatetj. Christie Olsen, ki je vzel e seboj posebne priprave za slikanje z oljeni pod vodo. Tokrat je bil bolj previden.' Zadnjič je namreč vzel s seboj kar lesene čopiče, in ko je pri menjanju barv čopič hotel odložiti na tla, mu ga je voda seveda lepo odnesla kvišku.
Pred nama se. je razprostiral obširen in nepopisno lep vrt kamnitnih rastlin, ki so jih zgradile mirijade drobcenih arhitektov koralnega apnenca.
Ko sva se jim približala, «va zagledala drobne družinice polipov z delno združenimi telesci. Vsak od njih je me-
»Coratllnm rnhrnip* ali rdeča koraljo, ki ao jo atoletja cenili za aaklt ln kot aretlnjo zoper hudobne dnhltve, raste ponajveč v Sredozemskem ln Japonskem morjn. V sredi vidimo povečano družinico polipov, od katerih ao nekateri atlanlll glavice kakor popk#, drngl pa iztegniti lovke kakor cvetlične lističe. Deblo kaže v prerezu vse tri notranje plasti. Iz rdečega »triena delajo vence jagod zo nokit. Desno Htoraj vejica rdeče koralje v naravni velikosti
ril kaka dva centimetra počez. Nekateri polipi so docela* ločeni. Poedinci se ločijo drug od dragega, s tem da ee razcepijo ali da poštne iz ene živalice nova. Pri natančnem pogledovanju sva videla, kako se je majcen morski črviček splazil iz tenke razpoke in počasi lezel čez ves koraljnjak. Na mah so ga zajele lovke majhnih polipov, ga ovile in ga vlekle narazen, tako da je bil ves razkosan. To so imeli polipi za hrano. Ix>vk« koraljnih polikov so posejane z drobnimi lKKlicami, iz katerih polip izteguje prav tenke nitke kakor laso, ki . je na koncu poln strupenih iglic. S temi strupenimi ročicami zagrabijo žrtev, jo hromijo in kmalu zvlečejo v nenasitna žrelca. Polipi so prozorni, tako da lahko s prostim očesom vidiš, kako njihova telesca vsrkavajo hrano. Pač preprosto organično življenje za bitja, ki znajo zgradili taka čuda.
Med polipi niso vsi enako vneti zidarji. Prav posebno marljiv graditelj je tako imenovana’ »možganska koralja«, ki zida z*?lo goste in prav težke zgradbe. Polipi, ki so njihovi zidarski mojstri, so sicer neverjetno majhni, a se razmnožujejo s čudovito hitrostjo. Nove družinice se tvorijo s spolnim razmnoževanjem. Oplojena jajčeca' se razvijejo v majhne, hruškam podobne ličinke, ki jih roditelj nenadoma požene iz družine, tako da prosto plavajo po vodi z naglo tresočimi se lasoi, ki pokrivajo ličinko kakor tenko krzno. Ličinke kmalu posedajo na morsko dno in k njim se često pridružijo še nove, da tvorijo novo družinico. Ličinka se na dhu splošči in zasidra na dno, tako da se kmalu ne more več gibati i mesta. Prosto gibljiva »o le še usta, s katerimi skrbi poslej za svojo rast. Ob ustih se kmalu pokaže 6 lovk, nato novih 6 in s tem je polip dosegel svojo zrelo dobo.
Že zgodaj začenja mladi polip z zidanjem. Najprej opaziš ob dnu 6 nepravilno razvitih krogov, ki še strdijo in počasi rastejo v višino. Tako polip kmalu sedi na okrogli apnenčasti ploskvi, ki spada k njegovemu zunanjemu telesu in domu hkrati. Apnenčasti predeli polagoma naraščajo, vsak polip, ki so je tako
V Jnžnem morjn leilto ognjenliko * otoka Ralatea In Tahaa. ki in je morska vodo *® močno Izlizala. Okrog njljo pa ao koraljni polipi zgradili avoj venec, ki bo ostal, ko bosta otoka ia doeela zginila a vodne vlllne
Koraljni
Med čudovite skrivnosti, ki jih zagrinja morska gladina, štejemo tudi razsež-ne kamnitne zgradbe nenehno delavnih drobcenih koraljnih živalic po vseh tropskih morjih.
Ta krhka, pravljična bitja se razmnožujejo v milijonih na morskem dnu ter postavljajo gradove iz apnenca, ki s svojimi stolpiči rastejo iz gozda marmornatih drevesc, dokler ne predro morske gladine — in glej, nov koraljni otok se je rodil!
Koral.jne čeri lahko rastejo v osamljenih skupkih ali pa kakor kamnitna
Morske vetrnice ao videti' krhke In rahle, a nekatere živijo 5»—M let. Njihova vnanja lepota' prikriva' zlobno naravo. Njene' lovke, ki se .gibljejo ko kače po morjn, so posajene z drobhlml, toda želo ostrimi bodicami. Kakor hitro »e jih črv ali ribica dotak-Sifta, sta v hipu ohromljena, lovke pa jo ovijejo ter Ju pritegnejo v žrelo. Morske zvezde so nekake sestrične 'koraljnih polipov, ki pa ne gradijo koraljnlkov ter živijo J	ponajveč v plitvinah'arktičnega ln troplčnega morja
ponajveč v plitvinah'
razvil iz ličinke, je začetek novega ko-raljpjaka.. Živalca je silno požrešna in zato naglo raste, tako da so mu prvotne meje; kmalu pretesne. Včasih se iz debla odcepi' veja, ki‘ kaže nova usta in lovke,' kakor; jih imajo, poljpi" roditelji.
D&he«' poznamo ogromno vrst 'raznih kOralj, ki se razlikujejo* po barvi, velikosti in obliki. Na morskem dhu žive druga poleg druge v bujni druščini, tako
dami mnogo apnenca. Posebno tropične vode imajo mnOgo apnenca, ki se hitro raztopi v apnenčev bikarbonat.
Če upoštevamo, da zida ta drobni umetnik že stoletja in stoletja svoje pisane gradove, nam bo jasno, da se razrastejo sčasoma kar v cele gorske sklade, tako da naposled predro celo morsko gladino in nam kažejo svoje 6icer pusto Oce apnenčastega otoka. Seveda pa ta
Znana vrsta koraljnjkavo je glivača; njeno ogrodje je podobno gobjemu klobuku. Prav tako znan pa je tudi zvezdaš, ki se često razprostira na morskem dnu v obliki razsežnih preprog.
Največ koraljnjakov najdemo v tro-pičnih morjih. Nekateri se razrastejo , v velikanska koraljišča ter tvorijo razsež-
j-	:	’	'	’	"	'	'
. , .
, akž