Glas zaveznikov
Leto II - St. 218
Informacijski dhneonik A. I. S.
Cena 4 lire
rrr
TRST, ponedeljek 4. marca 1946
UBKDNIITVO :. VI« S. Pelllco U • Telefon et 93354 In 94443
OGLASI: Cena ra milimeter vlalne (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 (oemrtnloe I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini 1'sta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Socletž. per la Pubt>l'cltA ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco it 4. tet 94044. Ona posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Združene države podpirajo
svoje zaveznike
Vabilo Sovjetski zvezi
na pogajanja v Washington
Posolilo Angliji pred kongresom
Za povojno obnovo
„KRIVCI NESREČE 1939"
Varšava, 4. marca Varšavska vlada je ustanovila sodišče za sojenje krivcev ^nesreče v letu 1939.*, ko sta po sklepu prijateljske pogodbe Molotov-Ribbentrop nemška in sovjetska armada zlomili odpor poljske vojske in zasedli Poljsko. Kakor javljajo, so nekateri izmed teh «krivcev poljske nesreče 1939.* zdaj na ozemlju, ki so ga zasedli zavezniki. Poljska vlada bo storila vse potrebno, da jih vrnejo, da bi jih zaslišali.
UMIK CET IZ PERZIJE
Bagdad, 4. marca Perzijski parlament je ob navzočnosti 69 poslancev soglasno odobril protest poslanca dr. Mossadegha o prisotnosti sovjetskih čet po 2. marcu v nekaterih predelih Perzije kot tkršitev trojne pogodbe.* Poslanec je zahteval, da Perzija predloH zadevo Varnostnemu svetu Združenih narodov. Poudaril je tudi, da obisk predsednika Sultaneha v Moskvi nima nič skupnega z dolžnostjo izprazniti Perzijo. Napadel je tudi ministra Firouza, ki je objavil slav. nostno, da bodo Sovjeti izpraznili mesto Samma, medtem ko so sovjetske čete dejansko objavile, da bodo ostale v večjem delu države. Perzijsko javno mnenje se je zelo spremenilo po objavi sovjetske odločitve. Nobene potrditve še ni, da bi sovjetske ' čete izpraznile mesto Tabriz.
Iz uradnih virov poročajo, da so v skladu s pogodbo med sovjetsko, ameriiko, britansko in perzijsko vlado britanske čete zapustile v določenem roku Perzijo.
Ker so se bile ameriške čete u-mnkniie in Parzije če pred določenim kontnim rokom, so ostale v Perziji proti določbi pogodbe samo sovjetske čete. V britanskem zunanjem ministrstvu škrbino preučujejo sovjetsko odločitev, da obdrli sovjetska vlada čete v nekaterih delih Perzije sv pričakovanju, da se razjasni položaj*. To je druga krii-tev medzavezniških pogodb o umiku čet. Sovjetska zveza ni umaknila svojih čet iz Mandžurije, katero bi morale zapustiti po sovjetslco-kitaj-ski pogodbi ie 2. februarja.
V	krogih perzijskega poslaništva v Londonu ne vedo ničesar o poteku poganjanj v Moskvi. Nobene vesti niso prejeli iz Teherana po zaključku razprave o perzijskem vpra-•ttnju pred Varnostnim svetom.
Po poročilu Reuterja iz Teherana pričalcujejo perzijskega ministrskega predsednika Sultaneha v Teheranu 5. t. m.
Perzijski parlament je imel v soboto zjutraj tajno sejo, v nedeljo Po so se posamezni poslanci sestali. da nadaljujejo z razpravami. Gre predvsem za posledice odklonitve Popolnega umika sovjetskih (et na razpust parlamenta in volitve, ki so jih razpisali za 12. t. m.
V	nedeljo v jutranjih urah so se začele sovjetske čete umikati iz sre-dilč v južnem delu Perzije. V spornih področjih, posebno v Aserbej-
n. ; *° Pa ostale, da ie °"lati>ci /dopisnik BBC pravi,
ker SovŽu°t£ ** ZTv
H podpisnice do^aTsvZZ
men ostati v nekateUh dJ Pcri zije. sThe Times»	W
°a Poslal zunanji komiZZolo-tov v dobi zasedanja tntlanake kon_ ference v Londonu, ki & bjJo slavljeno ministru Bcvinu, v kate\ rem , popolnoma, nedmsmiscinimi besedami potrjuje umik sovjetskih čet za današnji dan: sHvaležcn vam bom, če boste blagovolili upošteva-% da sovjetska vlada pripisuje iz. redno važnost najstroijemu izpolnjevanju prevzetih obveznosti*.
«Manchester Guardian* pravi v >v°jem uvodniku: sNajbrže bo so-1[foška vlada ponudila podrobno o-°rflzlolitev tega, kar imenujemo s **eprostimi in jasnimi besedami: rHtev pogodbe*. Ameriški sena-0r Tam Conallu, zastopnik Zdru-tenih držav na zasedanju Ždru-~nlh narodov v Londonu in predalnik senatnega odbora za stike
_	-	,	WASHINGTON, 4 marca
Ameriški finančni minister Fred M. Vinson Je izdal uradno poročilo, da Je sovjetska vlada zaprosila Združene države za eno milijardo dolarjev posojila. Sovjetsko vlado so povabili na posvetovanje v tVashington.
Istočasno pa so uradno objavili sporočilo, da bodo sknpni znesek novega sovjetskega posojila in posojila, katero so obljubili angleški vladi, omejili na tri milijarde in 250 milijonov dolarjev. To vsoto je predlagal odbor svetovalcev za denarna in finančna mednarodna vprašanja. Predlog je v celoti potrdil predsednik Truman.
V poročilu zahtevajo, naj- senat	■	■ -
zvija kapital «Export and Inaport Bank* za eno milijardo ln 250 milijonov dolarjev. To zvišanje naj bi omogočilo banki zadostiti potrebami, dokler ne bo stopil v veljavo denarni dogovor v Bretton Wood-su. Obenem je posebni odbor, v katerem »o finančni minister Vinson, zunanji Byrnea in trgovinski Wa'-lace, Izjavil, da Je angleško posojilo edini primer posojila tuji državi.
Vsa druga posojila bodo vodili preko «Export and Import Bank*.
Nizki znesek za posojilo naj bi o-mehčal veliko opozicijo zaradi an-gleškc-ameriskega dogovora o posojilu. \T ’■ *\ \ Tl IT
Prošnjo sovjetske vlade za posojilo so po Izjavi finančnega ministra Vinsona prejeli že meseca avgusta pret. leta, da pa so Sovjete komaj pred kratkim povabili na razgovore. Kakšni bodo pogoji, VI''-son ni povedal. Vendar pa je gotovo, da bodo razpravljali o mnogih za. devah, h. pr. o usodi desetih milijard dolarjev, ki so jih Američani dali Sovjetom v obliki dobav na «zakup ln po sojo*. Minister ni hotel povedati, ali bodo dovolili Franclji posojilo, čigar znesek naj bi do. segel po Izjavi frandoskega mini.
»trškega predsednika poldrugo milijardo dolarjev. Dodal Je, da bodo francoski zastopniki razprav, ljall z istimi osebami, ki so vodile ameriako-anglf^Tke razgovore v 1-menu ameriške vlade.
Britanski ministrski predsednik element R. Attlee je imel sinoči po londonski radijski postaji BBc govor angleškemu narodu, v katerem ga je pozval, da podvoji napor za obnovo blaginje, katero je uničila Šestletna vojna, v kateri se je britanski imperij boril za svojo in svobodo vsega sveta proti nacističnemu ustrahovanju. Slika nam kaže elementa Attleeja pri govoru iz palače ministrskega predsedstva na Douming Strectu, 10.
Sklep o združitvi
socialistov in komunistov v sovjetskem delu Nemtrje
croakcionarne sile* na ozemlju zahodne Nemčije, ki Je pod zasedbo zahodnih velesil, in zahteval uvedbo »strogih ukrepov*, da bi uničili te sile. To ne bi bilo potrebno za dosego socializacije, ker to Nemčija lahko doseže na demokratični na-čin. Pieek je izjavil, da koxunisti stremijo še nadalje za »družitvijo delavskih strank, četudi so naleteli na odpor nekaterih »reakcionarnih č!. nlteljev* v socialno demokratski stranki v zahodnih področjih. Ob koncu Je oetro napadel monarhiste in separatiste, češ da tudi ti utrjujejo položaje na ozemlju, ki so ga zasedli zahodni zavezniki.
Pieckcvemu govoru so sledili številni govori drugih govornikov, ki
London, 4. marca Voditelj nemške socialno demokratske stranke Karl Schumacher je izjavil, da je zahteva komunistične stranke po združitvi s socialno demokratsko stranko nesprejemljiva.
Zastopniki britanskih stro-, kovnih delavskih organizacij, ki so potovali po Nemčiji, so izjavili, da so nasprotni združitvi socialno demokratske in komunistične stranko.
Reuterjev dopisnik iz Berlina sporoča, da je berlinski odbor ec-cialno demokratske stranke sklenil ravnati se po predlogu za združitev s koministično stranko, četudi so temu ugovarjali na shodih okrajnih in predmestnih organizacij sc-! so vsi govorili o združitvi s socialno clalno demokratske stranke v Beril-1 demokratsko stranko. Vsem tem gonu.	tvorom Je prisostvoval na odru tu-
Komunističnl voditelj Wilhelm|di Otto Grotewohl, vodja socialnih Pieek je na prvem kongresu komu- demokratov na sovjetskem področ-ntstlčne stranke ostro napadel | ju.
ZAPISKI
Nakiopost jagaslnskii oblasti italijanskim vojnim ujetnikom
Prisrčen sprejem italijanske delegacije
TRST, 4. marca. — Skozi Trst je potovala delegacija Zveze italijanskih invalidov, ki se Je vračata s tritedenskega potovanja po Jugoslaviji. Ob tej priliki je dopisnik VZN imel priliko govoriti z nekaterimi . njenimi člani, ki so izjavili, da jugoslovanske oblattl z italijanskimi vojnimi ujetniki lepo ravnajo ter so obljubile njih položaj Se izboljšata. Obisk Jugoslavije Je Spadal v zvezin načrt, po katerem naj bi obiskala vs% države, kjer s3 italijanski vojni, ujetniki, da bi dopegja izboljšanje njihovega1 položaja. Druga delegacija Je že obiska la Ftandijo, > teku pa so pogajanja z Veliko Britanijo in drugimi državami.	<>
ngleš
pogajanja ae nadaljujejo
Poročila iz Pariza zanikujejo vesti, da bi bili prekinili finančna .pogajanja z Veliko Britanijo. Nasprotno naj bi bila če vedno v teku. Dosedanja pogajanj«, »e delijo v dvoje ločenih vprašanj:	plačilo
francoskega dolga v Veliki Britaniji. Tretjino tega dolg« so plačali p.‘ed dnevi s prezovom francoskega zlata v vrednosti 40 milijonov funtov ter ga stavili na razpolago britanskemu zakladu. Drugi del pogajanj se tiče plačila računov za francoski uvoz iz Anglije. Menijo, da bo morala Franclja ostanek svojega dolga okoli 80 milijonov funtbv plačati v zlati valuti, ker nima angleških funtov ter je tudi do. tok drugih plačilnih sredstev iz trgovine s tujino majhen.
O plačilu bodočega uvoza so Izrazih. upanje, da bo v kratkem položaj boljči, ko bo Velika Britanija dobila posojila v Kanadi in Združenih di lavah, kar ji bo omogočilo dati boljše pogoje Franclji pri uvo. zu angleškega blaga.
Kanadski finančni minister Je izjavil, da bi odklonitev Združenih držav in Kanade dati Veliki Britaniji posojilo, pomenila gospodarsko vojno, ki bi Imela uničujoče posledice. Anglcčkl narod bi se .moral podvreči velikemu pomanjkanju, ce bi hotel otnovltl svoje gospodarstvo po šestletni vojni. »Kanada naj 86 zaveda, da je bila Velika Brito-n,Ja dolgo časa glavni, najsigur-ncJšl ln najstalnejči trg za kanad 8 'o blago*, je Izjavil minister.
Vodja Italijanskega zastopstva v Jugoslaviji Je bil član italijanskega posvetovalnega državnega; zbora Glovachini, ki zastopa v njem prav Zvezo italijanskih invalidov. Člani delegacije so bili Torquato Lunedel, stalni član italijanskega zadružnega gibanja, ing, Vittorio Montigllo, strokovnjak za proteze, stotnik En-rico Montanari, poveljnik partizanske divizije »Llbcrtš* v Toscani, Lu-cio Quarantelli, član odbora ANPI in gospa Lola Mačeta, bolničarka in tajnica delegacije.
Delegacija Je poudarila prav prisrčen sprejem v Jugoslaviji in dobro ravnanje z italijanskimi vojnimi ujetniki v jugoslovanskih taboriščih. Obiskali so razna taborjšča in govorili z Italijani, ki so na čelu drugih Vojnih, ujietnlških taborišč v notranjosti države. Videla je,’da je v celoti ravnanje z Italijanskimi vdjnimi ujetnlkj maogo boljše, kot je bilo ravnanje nemških, bolgarskih in drugih vojnih oblasti.
V	nekaterih Toinlhl laim^ih so italijanski vojni ujetnjkf jikdpaj ;z nemškimi, avstrijskimi in z ustaši, toda delegaciji so obljubili, da bodo italijanske vojake dali v posebna taborišča za Italijane.
Delegacija ni obiskala taborišč za civilne internirance in na vprašanje dopisnika VZN, če je kdo kaj omenil o civilnih internirancih Julijske krajine, je .vodja delegacije Gio-vacchini odgovoril, da to ni bila njihova naloga.
V	Beogradu je v jugoslovanski vojski edinica kakšnih 800 italijanskih partizanov, ki pa ni oborožena in očividno nima vojaške naloge. Po mnenju vodje delegacije Gio-
vacchinija je pristop prostovoljen, člani edinice upajo na skorajšnjo vrnitev v Italijo.
Tajnica delegacije Maccia je dejala, da večina italijanskih vojnih ujetnikov trpi zaradi domotožja, četudi eo zadovoljni z ravnanjem. Jugoslovansko žene skrbe za 606.000 vojnih sirot, kar Je po njenih besedah v razliko z drugimi državami Izključno na nepolitični podlagi. V organizaciji sodelujejo žene iz vseh slojev.
Člani delegacije so v svojem razgovoru večkrat podčrtali, da je njihova organizacija nepolitična ln da je bil namen obiska saxo pomoč italijanskim vojnim ujetnikom v Jugoslaviji. VEekakor jih pa Je zelo presenetil prijateljski in prisrčni sprejem tako jugoslovanskih oblasti kot prebivalstva.
FRANCOSKE ČETE IZ SIRIJE IH L1RAH0HA
Pariz, 4. marca.
Po poročilih ameriškega lista *New York Timesa*, se pogajanja v Parizu za umik francoskih in britanskih iz Sirije in Libanona nadaljujejo. Francija predvideva umik svojih Čet iz Sirije do 50. aprila, iz Libanona pa celo do 1. aprila. Poročevalec francoskega zunanjega ministrstva pravi, da bo ostalo u Siriji samo 1500 francoskih vojakov, v Libanonu pa 600.
Tirolska meja na dnevnem redu
London, 4. marca Svet namestnikov zunanjih ministrov je v petek preučeval prvič vpračanje itaJijanako - avstrijske
ATTLEEJEV POZIV
Na delo za obnovo
Številne naloge britanskega gospodarstva pri obnovi blaginje, izvoza in izpolnitvi prevzetih obveznosti doma ln v tujini
London. 4. marca Ministrski predsednik Clement Atilee je v radijskem govoru alnoči Izrazil željo, da bi vzpostavili »odlični duh solidarnosti, ki ga Je pokazal britanski narod v času vojne* Ko Je opozoril narod, da je pred njim »zelo težavna doba*, je Attlee rekel: »Razen nadomestitve izgub, ki smo jih utrpeli aa čaaa voj. ne in preskrbe stvari, ki so potreb-ne domovini, moramo proizvajati toliko, kolikor je potrebno, da sl
meje, ki je ena izmed najbolj kočljivih točk mirovne pogodbe z Ita- 1 nabavimo živeža in eu-ovin iz prelije, Doslej nobena velesila ni urad- I komorakih držav. Izvažati moramo no pojasnila svojega stališča. | mnogo več, kot smo izvozili pred
SVARILO GROZE L’STU “DREPTATEA,,
Bukarešta, 4. marca Romunski ministrski predsednik Petru Groza Je opozoril ursdnltžvo glasila kmetske stranke »Drepta-tea», da bodo pcdvzeil proti njemu ukrepe, če bo še dalje napadal vlado.
Opozorilo je posledica članka, v katerem list trdi, da sta ministra za delo Radaceanu in glavni tajnik propagandnega ministrstva Ma-coveecu sodelovala z nacisti ter da so komunisti In člani drugih strank nasilno ravnali z voditelji kmetske stranke in nekomunističnimi delavci.
Skupna lista aa Puljskem
Odklonitev kmetske stranke
Varšava, 4. marca
V petkovem govoru na sestanku poljske socialistične ta delavske (komunistične) stranke o notranjem položaju Poljske /po odklonitvi Mlkolajczykove kmetske Stranke, da pristane na akupno listo v»3h poljskih vladnih strank, jo ministrski .predsednik Osubka Moravski, vodja socialistične stranke, Izjavil, da se je izkazalo, da Je kmetska stranka samo za navidezno ne pa dejansko sodelovanje, medtem ko Bo demokratske stranke mislile, da lahko računajo na njeno Iskreno delo v vladi.
vojno ln tu nastane kritično vpra-čanje: »Ali Imamo dovoljno število moških In ženskih delovnih moči, da izvršimo to dvojno nalogo? Pred vojno »mo Imeli veliko število brezposelnih ln ni bilo dovolj dela za delavce. Danes pa nimamo dovolj delavcev. Zakaj?
Odgovor kmetske stranke na predlog socialistične ln delavske stranke za skupni nastop demokratskih strank, ki je naperjen proti vsem reakcionarnim organizacijam v državi, zdaj onemogoča vsak dogovor. To stanje zahteva še večjo pazljivost delavskega razreda o ciljih reakcije.
Ostro je zavrnil obtežbe kmetske stranke, čem da ao bivša stranke narodnega osvobodilnega odbora prekršile moskovski sporazum. Izjavil je, da je prav nasprotno' res, ker Je kmetska stranka prektšlla dogovore. Poljska kmetska stranka odločno stremi za popolno nadvlado v državi, ker zahteva zase 75 odstotkov sedežev v bodoči poslan-
ski zbornici ln prepoj," a samo 25 odstotkov ostalim demokratskim strankam. To sploh ne odgovarja stanju poMtlčnih sil v državi. Poljske demokratske stranke bodo šle na volitve z zavestjo popolne zmage.
V zaključni spomenici ob koncu sestanka pravijo, da je »lzvrČJl odbor poljske kmetske stranke z odklonitvijo, da se udeleži skupnega nastopa, dal povod za oster volivni boj, ki bo brez dvoma pomagal samo sovra’alkom poljske demokracije. Ta poizkus mora naleteti na odločen odpor s strani o-gromne večin« naroda, ki ždi samo mir, utrditev ln takojšnjo obnovo države.*
SOVJETSKA CENZURA POROČIL V TUJINO
epromi	TZa
prvič dovolili dopisnikom tujih časnikov, da so smeli izročili tvoja
..	_ ... t poročila iz Moskve neposredno brzo-
[tujina, je dejal novinarjem, da bi javnemu uradu, ne da bi jih mo-
‘morale sovjetske čete včeraj ob štoči umakniti iz Perzije po do-ti^ru, ki ga je podpisala Sovjct-i zveza. Poudaril je, da bi to k ašanje, n kolikor bi ga medtem n' rešili, lahko predložili Varnost-e,bu svetu, ki se bo sestal 21. t. ™ ® Neto Yorku.
.[hierilkl zunanji minister le ni y "obene izjave, toda list «New k Herald Tribune» pile, da so g"1*!« prve znake o razgovorih med toženimi driavami in Veliko Bri-
rali predhodno predložiti v pregled tiskovnemu uradu sovjetskega zunanjega ministrstva. Načelnik tiskovnega urada K. Ezinčenko je sporočil dopisnikom, da bo v bo dočc Odgovorna za cenzuro poročil ustanova «Glavit», glavna uprava za literaturo in založniitvo. Menijo, da je to poskus, katerega pa bodo lahko spet spremenili. Reuter ^
roča, da bo vsaj trenotno cenzura samo formalnega značaja ki bo do-voljevaUt poliljanje popolnoma nespremenjenih poročil.
London, 4. marca Iz nizozemskega vira so izvedeli, da je odstopil indone-
drSkLUtn Sjahrir pred^dn-ik * Uradna nizozemska agencija *Aneta* poroča, da je radijska postaja v Socrakarti, ki je v indonezijskih rokah, sinoči v poznih urah javila, da je dr. Butan Sjahrir, ki je po včerajšnjih poročilih odstopil, prejel nalogo sestaviti novo indonezijsko narodno vlado.
Prav tako uradno javljajo, da je posebni britanski odpo-■ slanec sir Archtbald 'Clark Kerr, ozdravel in »e vrnil no križarki v Batavijo, vendar je nastanjen trenotno še na križarki.
Kratka politična križa, ki se je pojavila včeraj v nacionalističnem sredUčv Soerakarti 'z odstopom indonezijskega «ministrskega predsednika dr. Sutcna Sjahtrtra, se je ie končala. Šestintridesetletni indonezijski voditelj je spet zavzel svoje mesto. Danes je prejel od narodnega osrednjega odbora indonezijskega nacionalističnega gibanja zaupnico. Sprejeli so z velikim navdušenjem njegov govor na zaključni ■seji odbora, v tem govoru je označil svojo pOlttiko. Mentjo, da ne bo Sjahrir-izgubljal čašo prt oVSimejii ob novi svoje vlade ln se bo verjetno vrnil jutri v Batavijo z novimi ministri.
Po prejemu ustavnega predloga
Indonezijska samouprava
v okviru nizozemske kraljevine
Sutan Sjahrir sestavlja novo vlado
nizozemske vlade za ureditev položaja Jave kot samoupravne edint-oe nizozemskega kolonialnega imperija, je ministrski predsednik indonezijske republike dr. Sutan Sjahrir po daljnem razpravljanju v Bataviji odpotoval v notranjost Jave, kjer se je sestal z 250 odposlanci javanskega narodnega sveta. Preučevali bodo možnost poveritve ■polnomočja ministrskemu predsedniku Sjahriru za obravnavanje predloga nizozemske vlade in za po-gagajanja z nizozemskim guvernerjem Hubertusom van Mookom in .izrednim britanskim odposlancem sirom Clarkom Kerrom.
Nizozemska vlada je medtem v Bataviji objavila pojasnilo b svojem predlogu za podelitev ustavnih določb samoupravne vlade za Indonezijo kot dela nizozemskega kraljestva. To potrjuje, pravi niza zemska agencija, da ieli, nizozemske vlada dovoliti Indoneziji popolne samoodločbo. Izjava nizozemske vlade pravi, da se je vlada odločil* čimprej uresničiti zakoniti ideal vseh Indonezijcev o svobodni samo-
odločbi ter zanikuje, da bi predstavljali nizozemski predlogi samo drugo obliko kolonialne politike.
Vlada pravi, da nikakor noče vsiljevati kakšnega določenega ustroja oblike vladavine, temveč prepušča izdelavo oblike razgovorom. Trajanje prehodnega položaja je odvisno samo od zahteve, da se medtem uresniči svobodna samoodločba indonezijskega prebivalstva. »Go-
sodelujejo pri vzpostavitvi procvita in blaginje.
Ko je vladna izjava poudarila demokratični značaj predlagane ustave, pojasni, da ustava predvideva prehod oblasti od zastopnika krone na ministre.
O posebni oblasti, katero so podelili zastopniku krone, pravi izjava, da služi ta oblast predvsem čimprejšnji ustanovitvi samostojne vlade. Medsebojna povezanost Nizozemske in Indonezije je omejena izključno na vprašanja, ki zadevajo mednarodne obveznosti Nizozemske. Predlagana ustava daje Indoneziji možnost, da se udeležuje vseh dejavnosti, ki so v zvezi z zadevami nizozemskega imperija, to je mest v nizozemski diplomatski službi in v nizozemski vojski.
Izjava dodaja, da je treba skušati doseči ravnotežje med krajevno avtonomijo in krajevno vlado,
e-
tovo bo mladina sedanjega I toda glavni namen je pospešiti rodu videla uspeh te prehodne notnost indonezijskega neroda.
dobe*.
Izjava podčrtava, da so tri vprašanja, katera zahtevajo takojšnjo pozornost: organizacija in sodelovanje različnih skupin prebivalstva po načelu enakosti; preosnova vzgojnega ustroja in zatiranje nepismenosti; gospodarska obnova države v smislu 'adovoljitve koristi prebivalstva in dajanja možnosti vsem ustvarjalnim silam, da
Predlogi, katere so vključili v ustavo, morajo pokazati Indoneziji pot, po kateri bo prišla v. družbo civiliziranih narodov.
Za tem namenom stremijo določila o vstopu Indonezije med člane ustanove Zdrulenlh narodov v smislu določbe člena 73 ustanovne listine Združenih narodov, kakor tudi. navodila politike 1» vključitve Indonezije v okvir nizozemskega- kraljestva.
Samo delo j« jamstvo ia bodočnost
»Predvsem, ker moramo, kot sem dejal, Izvažati več, da sl nabavimo v tujini, kar potrebujemo. Drugič, ker Imamo, čeprav je vojna že končala, obveznosti, v prvi vrsti zasedbo Nemčije, zaradi katerih moramo dičati pod orožjem, dokler ne bo svet bolj urejen, večj« Število mež, kot bi bilo <*>lčajno po. trebno. Končno, ker moramo izvršiti mnogo zaostalih dsl, ki smo Jlfc tr.orali prekiniti času vojne. Potrebujemo večj« itevilo stanovanj, obleke, gospodarskih priprav, strojev, več premoga, z eno besedo več vsega.
»Samo ena pot je, kako si lahko nabavimo te stvari: to Je delo.*
Ko je Izjavil, da dobro ve, da je večina prebivalstva občutila dolgo preizkušnjo v zadnjih 6 letih ln ga mnoge stvari razburjajo in dražijo, je Attlee nadaljeval: »VI n« ds. late samo za plače ln dobiček, ampak za narod.*
Ko Je spomnil na preizkušnje in nevarnosti iz vojnega leta 1940. ko Je bila Velika Britanija »sama na-sproti veliki Nemčiji — z nežna t. nimi obrambnimi sredstvi*, je ministrski predsednik označil sedanjo dobo kot »ne preveč kritičen položaj vendar pa n« popolnoma različen.*
Attlee »e Je obrnil do vsega naroda, želel pa Je nasloviti nekaj besed nekaterim posebnim odsekom skupnosti.
Žene ln starci naj ostanejo pri dela
»Prosim žene, da ostanejo alt se vrnejo na delo v tam težkem času. Ne zahtevam od njih, da bi zanemarjale važno narodno delo, ki ga predstavljajo gospodinjska domača opravila, toda upam, da bodo tiste, ki jim bo mogoče, še nadalje sodelovale v industriji in poljedelstvu kot so za časa vojne.
Prosim starejše, kateri upravičeno menijo, da ‘že zaslužijo počitek, da nadaljujejo še nekaj čase s de-lom, če morejo. Prosim delodajalce, da ae poslužujejo starejših delavcev in žensk, kjer je le mogoče. Nadalje prosim delodajalce in delojemalce, da ne pozabijo, kake važnosti je, če nadaljujejo z naporom. V tej državi smo dali dober primer -vsemu svetu s ustrojem, povečini prostovoljnim, ki smo ga uvedli za rešitev spornih vprašanj.
»Prosim delodajalce, da se takoj zavzamejo za pritožbe delavztva, delojemalce pa, da re poslužujejo spravnega postopanja ter ne stavkajo brez potrebe.
»Pozivam svoje tovariše is strokovnih organ’zacij, da pazljivo preiščejo, če ni morda navad in pravil, ki so Jih uvedli za zaščito delavcev pred popolno zaposlitvijo delavstva in ki niso zdaj več potrebna ter ovirajo proizvodnja Prosim delodajalce, da odstranijo katero koli omejitev proizvodnje, ki bi Tovzročila nenaravno pomanjkanje*.
»Niti najmanj ne dvomim, da bomo zmagoslavno premostili preizkusno leto 1946, kot smo premostili leto 1940. Premagali bomo zdaj orcizkušnjo prav tako, kot smo Jo tedaj: s solidarnostjo našega ljudstva in s tesnim sodelovanjem med vlado in narodom*
PORURJE
V	zvezi z enotno zavezniČKO upravo Nemčije ja priš.o v ospredje vprašanje Porurja, naj-večjega premogovnega področja v Evropi, ki je bilo v preteklosti toneva nemškega oboroževanja pri obeh svetovnih vojnah. Franclja se upira ustanovitvi os-ednje zavezniške uprave pred ločitvijo Porurja od Nemčije. Po londonskem latu »The Times* prinašamo m šljenj« elana britanskega parlamenta Walterja Elltota.
V britanskem zasedbenem področju v Nemčiji govore predvsem o dveh stvareh — o Porurju ln Sovjetih. V tem kažejo Britanci svoj veliki občutek za stvarnost; zakaj tl dve stvari sta dve stvarnosti. To sta osnovna kamna za vse ostalo. Ustanova Združenih narodov, pri kateri so morali vsako besedo prevajati v angleščino, francoščino, ruščino, kitajččino ln španščino, bo ostala pri življenju ali pa propadla ne glede na jakost ta kinih dokazovanj v različnih jezikih, temveč po svojem delovanju v zvezi s takšnimi stvarnostmi. Združeni narodi sami na sebi, kot vsi vemo, nimajo še nebene politike v tem pogledu. Kar pa je mnogo bolj vznemirjujoče, je, da vlada Njegovega britanskega veličanstva nima noben« politike vsaj za ravnanje z eno izmed teh dveh stvarnosti ia to z najbolj neposredno, to je glede Porurja- Američani poznajo zelo dober pregovor: »Ne moreta pobijati nekaj z ničem*. Dežela, ki nima nobene izdelane politike, »c znajde v težavnem položaju, ko bi morala atopiti na vodilno mesto.
Porurje pomeni premog ln premog j« še vedno bistvo moči vsake moderne države. Premog je hrana za stroje, Jeklarne in strojno Industrijo, katerih moč je rodila in vzdržuje moderno dižavo. V kakšni meri je ta moč osredotočena v Porurju, Je treba Imeti vedno pred očmi.
Številke so mnogo bolj presenetljive kot samo opisovanje. Svetovna proizvodnja premoga je bila med obema svetovnima vojnama, recimo leta 1924, približno 1 milijarda 300 milijonov ton ca leto. Od tega proizvajajo Združene ameriške države približno polovico — petsto osemdeset milijonov ton. Države angleškega Jezika
—	Velika Britanija, Združene države, britanski domlnioni, proizvajajo približno osemsto trideset milijonov ton. Franclja, Španija in Italija pa skupno samo petdeset milijonov ton. Porurje aamo proizvaja letno sto milijonov, ton. Proizvaja torej dvakrat več kot vse tri latinske države v Evropi. Kar pa je še bolj važno, Porurje proizvaja toliko kot znaJajo štiri petine sovjetske letne proizvodnje. Celo tako pozno — leta 1937 — je Sovjetska zveza proizvajala točno sto dvajset sedem milijonov ton premoga. Porurje Je samo tako veliko kot je Velika Britanija. Sovjetska sveža pa obsega anemije, ki znaša eno šestino vsega sveta.
Poru raki premog ni samo vprašanje, ki je važno za promet in kurjavo — četudi vsakdo ve, da je to zdaj zelo važno vprašanje. U-praviteljl v Berlinu, da sploh ne govorimo o francoski vladi, bi se malo brigali za glavobol, ki Jim ga povzroča vprašanje prehrane, če bi mogli rešiti vprašanje kurjave. Toda porurski premog je gonilna sila za pol evropskega kontinenta. V Veliki Britaniji so parni »troji proizvajali leta 1924. približno 18,500.000 Ks. Za to so porabili okoli 87 milijonov in petsto tisoč ton premoga. Teb 18,500.000 Ks odgovarja »111 370 milijonov ljudi, če upoštevamo, da Je strojno de. lo pri eno konjaki sili enako delu dvajsetih ljudi. Teh 370 milijonov jeklenih orjakov, katere je vodilo 20 milijonov odraslih mož, je bila sila, Scatero smo vrgli na tehtnico, ko Je šlo za biti ali ne biti. Zasluga teh jeklenih mišic je dejstvo, da »mo opremili tako velik del sveta. Njihova zasluga je, da smo svetovna sila.
V	Porurja leži sila. ki predstav. Ija vsaj kakč.ilh 200 milijonov takšnih jeklenih mož. Njihov izdelek bt lahko bil« stvari, katere dandanes Evropa tako nujno rabi: lokomotive, tovorni avtomobili, avtomobilski obroči, tračnice, umetna gnojila, obutev in čevlji, obleka, dvokolesa ln vse tiste utvari, katere rabi moderna civilizacija v polni meri. Ce n« upoštevamo Porurja, sta samo še dve točki na svetu, kjer Je mogoče ustvarjati takčno blago v Izobilju. Ena so Združene države. Citajte samo ostre časopisne razprave o beraški Evropi
—	oelo o beraški Angliji — in pomislite, kakšno veliko možnost Imajo Združene države, da postanejo edini trgjnt dobavitelj v takšnem položaju. Drugo smo ml — Velika Britanija.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CiSOenje v Avstriji
Dunaj, 4. marca Avstrijska vlada je Javila, da eo od osvoboditve Avstrije aretirali 30.949 avstrijskih nacistov.
Naravno barvan bombaž | m! 5?
Zanimiv uspeh križanja majhne praktične vrednosti
JULIJSKA KRAJINA
Sovjetska agencija «Taaa» je prinesla pred dnevi poročilo o uspehu križanja raznih vrat bombažev-'a, katera Je Izvedel na poskus, nlh postajah v Uzbekistanu sovjet, skl strokovnjak Boris Stradman. Ob prihodu v Moskvo je izročil narodnemu komisariatu za tehnične kulture zanimivo zbirko surovih bombažnih vlaken v različnih barvah, ki jih je sam vzgojil. Zbirka ni velika, ali Je zanimiva. Vsebuje dvajset odtenkov rjave In zadene barve. Odtenki prehajajo postopoma v temnorjavo, svetlorumeno In rdečkasto barvo, medtem ko drugi prehajajo iz zelene v sivkasto In čelov svetlomodro barvo.
V	razgovoru z dopisnikom Tassa je Boris Stradman Izjavil, da je rumena ln zelena vlakna doill s križanjem dveh vrst belega bombaževca. Na enak način Je dobil tudi ostale odtenke raznih drugih barv. Preteklo leto so vigojlll bombažna vlakna modre in rdečkaste barve. Ob koncu leta, ko se odprejo glavice bombaževca, so videti nasadi v bližini Taškenta kot cvetni vrtovi
V	nasprotju s tujimi strokovnjaki, pravi Tass, ki gojijo bombaževe« ln trdijo, da s križanjem ni mogoče dobiti dobrih vjlaken, sovjetski strokovnjaki z uspehom uporabljajo metodo križanja. Po
vzgledu ruskega botanika tfvya Mičurlna ne zaostajajo barvana vlakna za egiptovskim ln ameriškim bombažem, ampak Jih oelo prekašajo. Ne oblede niti na soncu niti po pranju. Poročilo dodaja, da bodo nasade bombaževca takšne vrste povečali.
Za kakovost bombaža j« merodajna dolžina in trdnost vlakna. Za poznejšo obdelavo j« važno, da je bombaž bel ln ne barvan. Bombaž rjave barve ln drugih odtenkov ni bila nobena posebnost v preteklem stoletju. Vendar so IzločJI iz nasadov po svetu vee barvaste vrste, ker se je pokazalo, da pri barvanju, ki prihaja v poštev skoraj pri vseh bombažnih izdelkih, različni naravni odtenki povzročajo neenakomerno sprejemanje barvil ln marogasto površino tkanine. Zato so uvedli vrste bombaževca, ki dajejo kar najbolj bel bombaž, katerega šele po predenju ali celo po tkanju barvajo in tiekajo. Vrste bombaža, ki niso popolnoma bele, so manj vredne ln dosegajo zato nižje cene na vseh svetovnih trgih. Iznajdba »naravno barvanega bombaža* ni nič novega, Se lhanj pa predstavlja v bombažni industriji kakšno pridobitev. Zanimiv Je uepeh križanja, ki pa ne obeta v praktičnem Izkoriščanju nobenih večjih pridobitev.
IZ SLOVENIJE
Tržaški filharmonični orkester, ki ga vodi dirigent Jakov Cipct, je po koncertu v Ljubljani priredil koncerte tudi na Gorenjskem, in aleer v Radovljici ter na Jesenicah.
Drugi dsl tekmovanja za državno smučarsko prvenstvo je bil v Kranjski gori. V tam delu tekmovanja so tekmovali v norveški kombinaciji, Id obsega teke in skoke. Na progi za tek, ki je bila dolga 12 km ln srednje težka, je nastopilo 75 tekmovalcev. Prva tri mesta so zasedli: Knific Jože, Pogačnik Anton ln Zemva Lovro. Znani tekmovalec Smolej Franc Je zasedel peto mesto.
, V bodočem kmetijskem proizvajalnem načrtu za Slovenijo polagajo poleg setvenega načrta posebno važnost na vlnpgradnliki, sadjarski ln vrtnarski načrt Po najnovejših podatkih bo ostalo v zasebnem sektorju okrog 28.000 ha ■vinogradov, v zadružnem 800 ha, v državnem pa le 800 ha. Promet z vinom bodo posredovale samo zadruge, ki Jih doslej deluje 9, in državno trgovsko podjetje »Vino*. Fospeševall bodo samo plemenit* vrste trte, medtem ko bodo trte samorodnice na vso moč zatirali. Pri sadjarstvu bodo predvsem pazili na povečano proizvodnjo sadik ter na zatiranje sadnih zajedale*v.
Vlada Ljudske republike Slovenije je ustanovila državno seme-narsko podjetje »Semenarna za Slovenijo*, ko bo skrbela za to, da bodo kmetovalci dobili res zdravo in kakovostno seme. Javljajo, da Je država zaradi tega prevzela trgovino s semeni na debelo, ker ni mogoče voditi pravega nadzorstva nad prodajalci semen. Prodajo na drobno bodo dovolili le zadrugam ln poštenim trgovcem. Zgradili bodo pceebne čistilne in razkuževalne postaje, Iti bodo poskrbele za res zdravo ln sortirano seme, ki ga bodo prodajali v orginalnlh ln plombiranih vrečicah.
Kože divjačine, ki so prišle pod načrtno gospodarstvo, da bi sl država z njih izvozom pridobila potrebne devize, bo državno podjetje odkupovalo po naslednjih cenah: kuna zlatica 1900 din, kuna belica 3(i00 din, dalmatinska kuna 1800 din, gorska lisica 280 din, poljska lisica 230 din, goraka lisica kratka 260 din, vojvodinska lisica 180 din, dihur 800 din, veverioa 22 din ln jazbec 150 din.
Po posebni odredbi trgovinskega ministrstva bo Izpod načrtnega razdeljevanja prišla v prosto prodajo žica za parket ter navadni likalniki.
V ženskem smuku na državnem tekmovanju v Guštanju so Izmed 14 tekmovalk zasedle prva tri. mesta Poldka Svlgljeva, Lojzka Pračkova in Lidija Srebrnlčeva.
Člani vseh mno*'čn h organizacij
OF mesta Maribora so napovedali okrožnemu mestu Ljubljani, Celju lr. vsem okrajem mariborskega okrožja prvomajsko tekmovanje za vse obrate, ustanove in podjetja v tem, kdo bo vlije dvignil producijo, kdo bo Imel več udarnikov, kje bodo opravili več prostoljnih ur, kje bodo zbrali več starega materiala, kja bodo razkrinkali več špekulantov ln saboterjev ln podobno.
Na Finančni direkciji so razpravljali o vojnem dobičku naslednjih podjetij: Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev (251.462 din), Združene opekarne na Viču m Brdu (1,258-736 din) in Jugo-patent (397.462 din).
Osrednja odkupna komis jm ministrstva za trgovino je razpisala za cas od 1. do 15. marca t. 1. medsebojno tekmovanje odkupnih komisij v tem, katera komisija bo dosegla Čim uspešnejši odkup, Var te ra bo najhitreje iforala predpisane količine, koliko množičnih sestankov bo priredila v zvezi s popularizacijo odkupov; katera bo Mirala odstotno največ maščob, ka-
tera bo pošiljala osrednji odkupni komisiji najbolj kratka in stvarna poročila Itd. Komlalja-zmagovalka bo dobila častni naslov: Udarniška odkupna komisija spomladanske odkupne kampanje v letu 1946.
Na Galjevlel v Ljubljani so nedavno imeli delovno nedeljo. Zgodaj zjutraj M J4 zbralo lepo število prostovoljnih delavcev, ki so se z orodjem odpravili na delo. V Mestni plinarni so pridno nalagali leš, ter ga pridno vozlu na bivše igrišče Korotana, kjer so ga razkladali ln trosili, da bi čtatprej uredili igrišče za telovadne nastope mladincev.
Mariborski okrožni odbor je organiziral potujoči kino, ki bo podeželskim množicam predvajal kulturne, dokumentarne ln zabavne filme. Potujoči kino more za zdaj obiskati vsak kraj le vsakih 40 dni.
V dvorani kina Moste v Ljub Jani so ugotavljali vojni dobiček naslednjim osebam: Nazor Anici, gostilničarki (2,080.820 din), Stru-celj Mariji ln Jakobu, trgovcema (276.000 din) ln Bojcu Alojzu, mesarju <255.000 din). Razprave so bile javne. "	"
ZANIMIVOSTI
Kot skoraj vsako leto, je tudi letos Rumena reka preplavila skoraj tri milijone hektarjev zemlje. Poplavo pa je Se povefalo dejstvo, da so porušili jezove, ki so jih zgra-dili v vojni proti Japonoem. Okoli Sest milijonov ljudi je izgubilo vse prsmoienje. V teku leta je bilo uničenih. 875.000 ton Uta, 80.000 ton drugih Maric ter 22.000 ton bombaša.
• • •
Po večtedenskih pogajanjih med Irsko vlado in vlado poljskih emigrantov — ki jo Irska Se vedno priznava kot edino zakonito predstavnico Poljakov — je prišlo do sporazuma, po katerem se bodo poljski emigrantski Študenti lahko vpisali na irske tole. Iz poljskih begunskih taborit« v Nemčiji bodo odlit dijaki, Študenti in znanstveniki na Irsko. Vse stroSke bo pid-rala Irska. Prva skupina 200 Poljar
kov je ie odpotovala na Irsko.
• • •
Dne S. junija bo v Londonu ob obletnici izkrcanja v Normandiji velika vojaška slovesnost. Priredili bodo dve uri trajajo« mimohod pred kraljem In politično komisijo zavezniških drtav. Povorko bodo sestavljali peladljski in oklepni oddelki. Zastopane bodo ise britanske sile in pomolnl zoc.r civilne c-brambe. Povorka bo Sla tudi skozi nekatera najbolj p uideta mestia področja.
• • •
Med najboljšimi sovjetskimi pesniki ln pisatelji, ki so letos prejeli eS tali novo nagrado», je tudi uzbe Skl pesnik Oafur Oultam. Nagrada je prejel za obselno pesnitev sPfi-hajam z zahoda», ki so jo istočasno objavili v uzbtSkem in ruskem jeziku.
• • •
Univerze in vilji tehnični zavodi, ki so z znanstvenim delom v izpopolnjevanju radarja, izdelovanjem protipodrnorniSkih aparaav ln raziskovanjem atomske sile mnogo pripomogli k zmagi, pripravljajo obširne programe za razvoj znanstvenih raziskovanj. Ustanovili bodo posebne tečaje, katerih se bo udeležilo mnogo sluiattljiv, med njimi tudi takih, ki so do zdaj delali v vojni industriji; podpirale pa jih bodo s Štipendijami znanstvene u-stanove in drlava.
* * •
Med Številnimi odkritji v zvezi z raziskovanjem atomske energije je tudi stroj za odbiranje atomov, ki služi za izločevanje urana 235 in je zgrajen na načelu spreminjanja atomske tele. V brezzračnem prostoru nabije atome z elektriko, potem pa jih v magnetnem polju od-berejo in sprejmejo posebni sprejemni predali po njihovi električni nabitosti, ki odvisl od atomske tele.
Statistični urad v Washingto-nu je v sredo med drugim sporočil, da je povečani izvoz v republike'latinske Amerike, v Francijo, na Balkan in na Kitajsko znatno presegel skupno vrednost domačih in tujih proizvodov, ki so jih Zdrulene drlave izvalale novembra 1945. Dosegel je 639 milijonov dolarjev, kar je 194 milijonov dolarjev več, kot oktobra istega leta. Skupni izvoz Zdrulenih drlav v mesecih januar-november preteklega leta je dosegel 9070 milijonov dolarjev v primeri s 13.323 milijoni dolarjev za isto dobo L 1944. To, zmanjšanje je posledica močnega zntlanja dobav na račun zakona o zakupu ;n posoji, zlasti v pogledu Zdru-Icnega kraljestva in Sovjetske zveze.
Novembra 1945 je znašal Izvoz v Francijo 79 milijonov dolarjev, v primeri s 34 milijoni dolarjev oktobra istega leta in s 4 milijoni novembra 1944.
Jugoslavija Ce»koslovaxka, Poljska in Grčija so dobile visok odstotek blaga ustanove UNRRA in so zaznamovale znatno pomno-Utev novembra. 1. 1945. Podobno pomnoiitev so zabeleiill pri izvozu področja britanskega imperija razen Zdrulencga kraljestva in Kanade, medtem ko je izvoz v Sovjetsko zvezo padel od 303 milijonov dolarjev, večinoma na osnovi zakona o zakupu in posoji v novembru 1. 1944 na 6 mi-\ lljonov dolarjev v novembru 1. 1945. V celoti se je uvoz Zdruie-nth driav novembra 1.1945 zmanjšaj za 322 milijonov dolarjev, kar pomeni 6% zmanjšanje z o-zirom na Številko prejšnjega meseca.
Radijska postaja 88. divizije
Otvoritveni govor generala Moorea Gospa Robertsonova na prireditvi
GOSPODARSTVO j|
V amer,'kem senatnem odboru za atomsko silo je zastopnik družbe »Oak Rldga Tennessee* A. C. Klein izjavil, da bo industrijska uporaba atomske sile postopoma napredovala in v bližnji bodočnosti ne bo v svetovnem gospodarstvu povzročila nobene globoke spremembe. Klein Je napovedal, da bodo atomsko silo v prvi vrsti uporabili za industrijsko proizvodnjo toplote, toploto pa za proizvajanje pare. Paro bodo uporabljali v vse tiste namene, ki «o v industriji običajni.
Tudi v Bolguriji so Izdelali načrt za zaplembo lmovine, ki so jo sedanji lastniki pridobili na nezakonit način. Kot nezakonito pridobljena bo označena 1 mo vin a, ki so si Jo pridobili državni uradniki, predstavniki ljudstva ln zasebniki, ki se niso zavedali svoje uradne dolžnosti in so delovali proti državi. Kot -ntaakonlt« bo oznaden*
tudi vsako povečanje bogatstva, za katerega lastniki ne bodo mogli dokazati, da so ba pridobili na reden način.
Zaradi razvrednotenja francoskega franka je obubožalo na tisoče
belgijskih delavcev, ki so doma v bližini francoske meje in ki delajo v tovarnah v severni Franciji. Približno 63.000 možem ln ženam so v teku dveh tednov zmanjšali mezde od 20 aterlingov na skoraj 7. Osemnajst tisoč delavcev Izmed gornje- j ga števila Je sezonskih delavcev, ki so zaposleni v poljedelski indu-1 atriji v bližini Ltlla ter v sosednjih , področjih. Zadevo rešuje zdaj več francoeklh ministrstev.
Na Poljskem so zaključili zamenjavo denarja. Vse stere bankovce (zlote In nemške marke) so nadomestili z novim denarjem, ki ga je Izdala poljska Narodna banka.
Sovjetska trgovinska mornarica
misli v primeri z lanskim letom povečati promet za 50 Odstotkov. V-postavlll bodo razne redne potniške zveze z Evropo ln Združenimi državami.
Svoj dolg Italiji bo poravnala španska vlada na podlagi zekona, ki ga je predložita narodni skupščini za odobritev izrednega kredita 123 milijonov peset,
Pogajanja francoske delegacije v Italiji za najem 20.000 italijanskih delavcev dobro napredujejo. V kratkem pričakujejo zaključnega sporazuma.
Imenovanje opazovalk
Trst, 4. marca
Na podlagi navodil, ki jih je Izr dčla Zavezniške vojaška uprava, so sprejeli v komisijo/za določanje cen tudi dve ženski zastopnici za opazovalki pri komisiji, ln sicer dr. Gemmo Marstlll ln Nereo Zuc-c-herl.
Dnevni sporedi v angleščini od 11. do 0.15 ure
, V petek zvečer ob 21. uri je bila otvoritev radijske postaje 88.
divizije, ki, kakor je znano, deluje v nekem uršulinskem zavodu v Gorici. Pri slovesnosti so bili navzoči poveljnik divizije «Modrih vragov* general Moore, skupina častnikov divizije, častnik dodeljen po. staji, poročnik Georg L. Smith in organizator postaj« narednik Wll-liam Brever.
General Moore je začel oddajo s kratkim nagoyorom na vojake 88. divizije, Jih pozdravil In Izrazil zadovoljstvo nad organizatorji posta, je za njihovo delavnost in dosežene uspehe. Pri mikrofonu mu je sledil narednik Brever, ki je od začetka vodil dela za postavitev postaje in na kratko orisal zgodovino postaje. Otvoritvena slovesnost se je zaključila s posebno glasbeno oddajo.
Radijska postaja oddaja dnevno od 11. da 0,15 ure v angleščini na valovni doiilnl 198 metrov ln tisoč 510 Ke.
Popis tujcev
Vse osebo, lil nimajo italijanskega ali so brez državljanstva se morajo javiti na uradn za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra St. 2-III. nadstr. med. 9. in 12. r.ro.
Jutri, v torek, so na vrsti črke C, D. in E.
za vojn© sirot©
NagradItev(najboljsih gojencev
Gospa H. P. P. Robertsonova, ki Je tudi zastopala polkovnika H. P. P. Robertsona, vrSllca poslov višjega častnika za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave ca Julijsko pokrajino, Jo včeraj dopoldne priso-
stvovala prireditvi, posvečeni vojnim bile tudi nekatere slovenske sirote,
Podpore partizanom
Trst, 4. marca
Major P. F. Bodvan Griffith glavni častnik, oddelka rodoljubov pri Zavezniški vojaški upravi naznanja, da Je 31. marca t. 1.1 zadnji dan za predložitev pr-šenj za podporo p*K h ali r°'	rev-1
tizanov, v uradu za rr ' •
Vol voditelji partizanskih oddel- 1 kov morajo predložiti sezname imeni partizanov
sirotam, ki Je bila v gledališču železniških sindikatov; ob tej priliki je nagradila nekatere najboljše gojence.
Nekaj minut pred prireditvijo Je gospa Robertsonova v »prerr6tvu majorja P. F. Bodvan-Grifatha, vodje odseka za rodoljube ter stotnika Johna Kelletta, vodje podpornega urada Zavezniške vojaške upr*, ve, prispela na kraj, kjer Jo je spre-Jel gospod Antonio Zanus, komisar
društva vojnih sirot. Prikupen otrok Je podaril gospe Robertsonovi lep šopek cvetlic, ki ga Je gospa z velikim veseljem sprejela.
Velikemu številu malih vojnih sirot, te pokrajine, med katerimi so
so dali priliko, da veselo preživijo dopoldne; predvajali so jim tudi glasbeno igro v treh dejanjih »Kraljica v Berlinu*.
Med odmorom po prvem dejanju Je gospa Robertsonova stopila na oder ter Je nagradila a študijskimi podporami v znesku 2000 lir, s knjigami In sladkarijami štiri sirote, ki jih Je vodstvo raznih zavodov označilo kot najboljše gojence med vojnimi sirotami.
Uganka Šestih bankovcev
V soboto okoli 17. ure je pričel v trgovino z glasbili v ulici Ma» donnina 21, ki je last Ercoia Pa-scucclja, spodobno oblečen moški. Govoril je baročno italijanščino In rekel, da Je Anglež. Neznanec j« v trgovini Izbral harmoniko z 48 basi, vredno 13.500 lir, .katero je takoj plačal in odšel. Malo kesneje j* Pascuocl zapri trgovino- in odšel domov, kjer je začel pregledovati bankovce. Obstal je, ko Je videl, da je šest tisočakov ponarejenih in to ravno tisti, katere mu je plačal namišljeni neznani Anglež. Vsi sb namreč imeli isto Številko serije: V. 039617-B. 21. Da ne bi imel zaradi tega neprijetnosti, je nesrečni prodajalec odnesel ponarejene tisočake na policijo.
Zanimiva podrobnost v zadevi pa je, da strokovnjaki niso odkrili nobenega znaka ali razlike od pravih bankovcev in so jih zato poslali na centralo Banke dTtalla v natančnejšo preiskavo.
IZ PULJA
Novo imenovanje
Polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec dolžnosti višjega Častnika za civilne zadeve v delu Julijske krajine, ki je pod ZVU, je imenoval Paulucci Eugenla Marca za začasnega in prehodnega -Tšilca dolžnosti častnega podpretorja Trsta; na tem mestu bo stal do nadaljnje odredbe ZVU.
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
V Gradežu ne bo igralnice
Na sobotni seji Pokrajinskega sveta je inž. Ganduslo sporočil, Aa Je bil pri polkovniku Armstrongu, ki mu je sporočil za nas neveselo vest, in sicer, da bo meseca aprila odpotoval na Angleško, ker bo demobiliziran.
PODALJŠANJE ROKo.
ZA PRIJAVO DOHODNINSKEGA DAVKA
Puljska trgovska zveza poroča z ozirom na poročilo v tržaškem »Glasu zaveznikov*, z dne 28- februarja, da so v soglaeju s finančnim odsekom podaljšali rok zu vlaganje prijav dohodninskega davka do 15. marca leta 1946.
Zveza poleg tega javlja, da je nadzorstvena komisija za cene dovolila, razen za kategorije pro-
ŠPORT
NOGOMETNO SREČANJE
Dopisniki iz Prage poročajo, da Je bila v Pragi nogometna tekma med zagrebškim moštvom »Dinar mo* ln praško »Slavijo*. Jugoslovani so zmagali z 2:1. ^
ITALIJA IN MADŽARSKA STA IZKLJUČENI OD TEKMOVANJA
Avstralska tenlfika zveza je odklonila prošnjo Italije ln Madžarske, sodelovanje- prt tekmah.*a
Davisov pokal; tekmovanja za leto 1946 se lahko udeležijo samo zavezniški ln nevtralni narodi. Svet se je odločil, da bo zaprosil na mednarodni konferenci za Davisov pokal, ki bo verjetno v Londonu 4. julija, da popravi to odločitev.
dajalcev rib prodajalcev sadja ln zelenjave n« drobno, drugim trgovskim kategorijam, ki morajo prijaviti dohodnnski davek (prodajalci rož, Javne službe, vozniki, pomorski agent), da prilagodijo, s ta-košnjim učinkom prodajne cene blaga ali odgovorjp.joce cene prodaji na drobno, novim vsotam, ki jih • je določil in naložil okrajni Inšpektorat za takse ln neposredne davka na promet z upravnim odlokom z dne 29. decembra 1945 ter z naslednjimi navodili.
Prizadeti dobe vsa važna pojasnila na svoji zvezi.
KOMISIJA ZA ČIŠČENJE IN UMETNOSTI
Komis'ja za čiščenje svobodnih I poklicev ln umetnosti opozarja, da bodo v sredo, 6. marca ob 14. url obravnavali zadevo o prizivu dr. Petza Egidia.
ZAKASNELA PREDBELEZBA ZA KRUH IN RACIONIRANA ŽIVILA
Sporočamo, da do nove objave, ki bo v prvi polovita toga meseca, prodajalo! ne bodo mogli sprejemati novih predbelcib. Tisti, ki se n'so predbeležUi v določenem času za kruh in druga živila, naj pridejo r.a Prehranjevalni urad, kjer jim bedo pritisnili na odrezke živilskih nakaznic žg »zamujena predbe-ležba*. Nato bodo lahko kupili kruh samo v pooblaščenih trgovinah.
Pripravljeni za izvoz
Dovoljena uporaba električnih dvigal
Novi urnik: za dobavo plina
Industrijski oddelek in oddelek za Javna dela pri Zavezniški vojaški upravi javlja, da je z današnjim dnem ukinjena omejitev sa uporabo električnih dvigal v trgovinskih in zasebnih poslopjih.
To so odločili »ato, da bi zmanjšali omejitve, toda obenem pojasnjujejo, da je položaj dobave električnega toka ie teiek in da je šs vedno treba zelo strogo upoštevati vse omejitve, ki so v veljavi.
Nadalje bo veljal sa dobavo plina od danes dalje naslednji urnik: od 11. do 13. in od 19. do to. ure.
«E M PIRE MACKAY» se bo najbrze vrnila
Polkovnik D. S. Biekersteth, vodja gospodarskega oddelka pri ZVU j« Izjavil, da je sprejel poročilo odgovornih oblasti, da ee bo v Trst v prvih dneh meseca maja, vrnila za predelavo v petrolejsko ladjo 12.000 tonska britanska letalonosilka »Emplre MacKay». Omenjeno ladjo so te ob koncu
Nato je predsednik prebral nekatera pisma, med njimi od udru-žen ja gostilničarjev in krčmarjev, ki se pritožujejo, da prodajajo vl-ao tudi nepooblaščene osebe, Nato *o prešli k glavni točki dnevnega reda, ln eicer na otvoritev igralnice v Gradežu. Po debati, pri kateri so bili nekateri naklonjeni tn drugi proti otvoritvi igralnice, ao dali predlog na glasovanje: zahteva občine Gradež je bila odbita.
Cetrta točka dnevnega reda se Je nanačala na vprašanje stanc-vanj.. Po spomenici, ki Jo Je predložil svetnik Gentilli In v kateri zahteva od predsednika, da posre-duje pri ZVU za obnovo kraiklh vasi, so sejo zaključili.
RADIO
prejšnjega leta pripeljali v ladjedelnico sv. Marka v predelavo, pa Je bda nenadoma odpoklicana ln
se je vrnila v službo, ne da bi dokončali dela za predelavo. Sestrsko
ladjo »Empire MacCabe* bodo zdaj predelali v petrolejsko ladjo v ladjedelnicah v Tržiču. V lati ladjedelnici so pred kratkim končali a predelavo 5000 tonske italijanske ladje »Clttši dl Tunis!*, ki Jo bodo uporabljali za prevoz čet za britansko vlado.
Irska godba na pihala je igrala
Wc Usoč osebje v sofeto prisostvovalo na trgu UnitA Igranju »mirozova*, ki ga je izvajala godba na pihala ln bobne prvega bataljona »London Irtih* polka.
»London Irish* kakor tudi »London Scottlsh* je domači polk, ker pomeni, da ni v mirnih časih sestavljen iz rednih vojakov ali vojakov, ki so v stalni službi.
GORICA
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Pretres preračuna za lelo ip^
Goriški občinski svet je na redni seji 27. februarja razpravljal o finančnem preračunu. Izgledi za tekoče leto kažejo velik primanjkljaj, ki ga bo morala kriti ZVU z izrednimi prispevki. PrtmanJ. kljaj Je pripisati dejstvu ogromnega porasta Izdatkov, med tem ko so prejemki ostali akoraj nespremenjeni.
Nat« jš delegat Glovanni Cosml-
Majhni in lični 125 cc »James* motorji so bili spočetka namenjeni za padalske edinice v vojni. Zdaj bodo pomagali v boju za mir — povečali bodo britanski izvoz. «James* motorji so zelo ekonomični: lahki so in porabijo malo goriva. Tudi
njihova cena je nizka. Največjo količino jih mora Anglija tre-notno izvoziti v Zdrulene drlave (5.000). Motorje pa so naročile tudi druge drlave: Švedska, Danska, Belgija, Indija in Daljni Vzhod. Slika nam kale uslulbence pri čiščenju modelov.
na poročal o delovanju 14 šolskih okrepčevalnic, kjer Je v januarju ln februarju dobivalo hrano 3139 dijakov. Okrepčevalnice vodi učitelj Franc Codellia s pomočjo občinskega ekonoma Gutda Brada-schle.
Občinski svet Je nato Imenoval novo komisijo za vojaške podpore, ki Ji predseduje predsednik občine ln jo sestavljajo: občinski tajnik; zastopnik vojaškega okraja Um-berto Ločil; zastopnik finančne u.
prave Franoesco Ianche; delegat škofijske kurije Don Franoesco Marega. Sestavljen Je bil tudi svet za čuvanje ln upravo zavoda »Od-done Lenassi*, ki ga sestavljajo: občinski svetniki Camillo Mcdeot, Bortolo Mlscou, profesor Mario Corsini in Don Franoesco Marega.
Svet Jo na poziv predsedstva področja Izrazil povoljno mnenje o prilagoditvi urnika za odpiranje lekarn, da bo prebivalstvo lahko dobilo zdravila ob vsaki uri.
Ponedeljek, 4. marca 17 prenos lz Vidma; 18 Kernoma glasba; 18.30 lz Suppejevll' operet; 19 ženska ura (slov.); 19#* znane melodije (plošče) - (slov.)l 19-30 violinski koncert Uroša P1*" ve.rška (slov.); 20 slov. vesti; 20-16 ital. vesti; 20.30 glasbeni sprehod; 21 recitacije; 21.20 simfonični koncert, nato Igra; 22.46 vesela glasba! 2& Ital. vesti; 23.15 slov. vesti; 23-3* nočno zabavišče.
Torek, 5. marca
7 glasba za dobro Jutro; 7.1® slov. vest; 7.30 ital. vesti; 7.55 Pe' stra Jutranja glasba; 11.30 plesna glasba; 12 lz simfoničnega repertoarja; 12.30 predavanje o prosveti, (slov); 12.45 slov. vesti; 13 Ital vesti; 1315 reproducirana glasba; 13.30 orkester pod vodstvom dirigenta Zeme; 14 predavanje v italijanščini; 14.15 pregled vesti; tl prenos lz Vidma; 18 obvestil® svojcem; 18.30 pestra glasba; 18.40 angleška lekcija; 10 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila Bvojce® (slov.); 19.30 XIX. ljudska glasbena ura — češka glasba (slov.); 2® slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 ritmi; 20.40 predavanje o Danteju! 21 Tržaški trlo; 21.30 plesni orkester pod vodstvom dirig. Silvester-ja; 22.15 glasbeni medaljon; 22.30 plesna glasba; 23 ital. vesti; 23.15 slov. vesti; 23.25 nočno zabavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
Dr. GAETA, zobozdravnik
izvršuje vsa zobna dela v proteza®' z jamstvom - skrbna Izdelava ' zmerne cene.
Torre Blanca 43, vogal Carducoi (ordlnira od 10. -12. in 15 -16.)
30 stotov
ŠILCI -MILANO
prodam ul. Principe Amedeo 5 - .tel, «5-82» ln 62-181
E. WALLACE

POTEPUH
Pustolovska
»Bilo Je pred zadevo z Julijo*, se
zgodba
je starček spominjal, »ln mnogo pred prikažejo... Prvič sem imel prikazen v Santa Barbari, ali morebiti v Sakramentu... ne spominjam »e več datuma. Zelo slabo sem ravnal s svojo ženo; Julija je bila orodje božje pravičnosti*.
Govoril Je lagodno, kakor stari ljudje, ki se hočejo v spominih nekako opravičevati. Pred zadevo z Julijo, pred prikaznijo ln njim, Je bil profesor anatomije na neki veliki ameriški univerzi. Z roko Je pokazal proti vratom.
»Misli, da sem, nor zaradi prikazni. Skušal sem mu razložiti, da Je poseben dar, ki ga nima vsak človek. Vendar razumem njegovo nevernost, saj bi se tudi jaz pred dvajsetimi ali tridesetimi leti smejal... hm!»
Pito J« menil, da je prižel treno-tek, ko ga lahko vpraša, tudi kaj bolj zanimivega.
»Avtomobil? Poglejte*, Je dejal ln
si gladil pležo. »Tukaj zadaj je lopa. Nihče ne pride nikoli v pisarno, kakor to zgradbo imenujejo. Nekaj časa Je bil v njej nekdo... nekdo, ki Je imel opravka s filmom- Na te stvari se prav nič ne razumem. Veseli me, da ste prišli*.
»Cernu?*
«Veseli me, da ste prišli*, je ponovil starček. ».Prikazen.,, ne vem, če sem Jo dobro razumel. Običajno Je jasna, danes je pa bila neslgur-na, medla... Gotovo ni nihče zadovoljen, če je v zmoti. Nikoli se ne bom osebno maščeval... Močno me Je pretepal. Poglejte tukaj*.
Pokazal Je na usta, ki so bila zatekla in podpluti.
»Ali je bil vaš sopotnik?*.
Starec Je prikimal.
»Ne vem njegovega Imena. Kličejo ga natakar Harry», nemirno Je podledal proti vratom. «Pokazal vam bom lopo,* Je dodal in Sel pred Pitom. »Osem let že živiva skupaj, morebiti že dalje. Je zelo spreten
človek, tod* zelo surov.. hm!».
Lopa Je bila v kotu dobro skrita celo človeku, ki bi prišel do pisarne. • ; -..; •'
»To je prostor, kamor bratci prav radi hodijo spat, toda mislim, da sva najboljši prostor že zasedla. Tukaj ne boste hoteli spati, kajne?*.
Pito Je prikimal, kar starca ni presenetilo. \
»Ste sami? Ne? Je še en prostor. Nisem še nikoli bil v njem, toda pravijo, da se ob suhem vremenu lahko živi v njem*.
Ponudil se Je, da bi pokazal kje je, toda Pito se mu Je zahvalil. Ko ga Je spremil do zgradbe, je opazil njega, ki Je čakal starčke. Bil Je velikan, za glavo višji od Pita.
«Halo, Jessie, kaj za hudiča delaš? Kako ti je padlo na um, da si pustil odprta vrata, grdi... »njegova govorica ni bila ravno izbrana.
Pito Je posvetil, da bi ga bolje videl. Bil Je oblečen v grobo obleko, ki Je pa bila cela in tudi človek sam Je delal vtis močnega ln dobro hranjenega moža, kakor ko ga J? prvič videl. Bilo Je ganljivo gledati, kako se je starček trudil, da bi se mu prikupil.
«FoJdi v sobo in pospravi posta'
Starec se Je Izognil brci s presenetljivo spretnostjo. V svetlobi svetilke Je velikan videl belo srajco ln pričakoval dobro napitnino. Pito Je razumel, da ga ni spoznal.
»Revež je nor; $o vas n« sme motiti. Vidi duhove, ali vam Je povedal? Ali bi ml dali dolar, malo drobiža vsaj... Ze nekaj dni sva popolnoma brez hrane*.
Prišel Je trenotek, ko Je Wlo treba povedati resnico ln Pito Je to tudi storil brez oklevanja
»Tukaj hočež spati? Ali sl nor? Predvsem ni prostora*, velikan je opustil prijamo govorjenje. »Kaj pa misliš?*.
«TukaJ hočem spati, to je vse*, Je suho dejal Pito ln se obrnil.
Mislil Je, da mu bo velikan sledil, vendar se ni premaknil.
Pito Je v kratkih besedah Otilljt razložil položaj.
»Mislim, da z avtom n« morava več daleč voziti, ker ja t&nk že prazen, j« dejal. «Morabitl se ml bo Jutri posrečilo najti nekaj bencina*.	’	'	■ v j
Zavozil Je z avtom preko razkopanih tal in kupov odpadkov do lope. Nato sta poiskala prostor, o katerem je starček govoril. Bila je, soba brez vrat ln popolnoma
ljo, stari norec*, je zatulil velikan ■ prazna. Stene, ki so nekoč bile be-ln dvignil nogo.	|l«, so bila vse popisane.
»Na tleh boste morali spati*, Je dejal Pito in razgrnil ogrinjalo, ki ga je prinesel s sšboj.
Otllija je nekaj šepnila in ko Je pogledal proti odprtini vrat, je videl ogromno Harryjevo postavo.
«Kiij hočeb?* Je vprašal Pito.
«Kdo j« ta deklica?*
Pito Je posvetil veltkanu v obraz In ga nagnal: »Izgini!*
»Kaj pa misliš?*
v »izgini!*
Harry se Je izgubil v temo in glasno preklinjal,
»Kdo jrf* je vprašala Otllija.
«On», Je posmehljivo dejal Pito.
Ovil ae Je v plahto ln se vsedel ob zidu na tla. Otllija ni mogla zaspati. Pretegovala in obračala se je in kadar se Je obrnila proti vratom, se ji Je zdelo, da se nekaj premika. Videla j«, da tudi Pito ne spl. Vsedia se je in zdehala.
»Ali vas Je prebudilo?* Je vprašal glas ob drugem zidu.
, »Kaj pa? Prav ničesar nisem slišala*.
»Ubogi starec Je zopet topen. Najrajši bi šel pogledat*.
Otllija je znova zazdehala, oblekla čevlje in šla proti Pitu. Sedel Js r. glavo v dlaneh in poslušal. Nekdo je milo jokal, kakor otrok.
»Ubogi starec!* je šepnil Pito. Na
Otilijlno vprašanje JI Je pripoved* val o starem Jesaieju. NI JI povedal ničesar o Juliji, o prikazni si> veliki univerzi, kjer Je starec po* čeval dijake, ki so morebiti dane* slavni zdravniki in lastniki lepi® avtomobilov. Preveč žalostno J* bilo.
Jok Je utihnil. Otllija Je šla P* svoje ogrinjalo, sl ga ogrnila ok®11 ramen ln sedla poleg Pita. Ko e* j« pričelo svelllti na vzhodu, ** slišala hripav ln strašen krik, V* tem je zavladala ponovno tišin*' Pito se Je nervozno premaknil, svojega sedeža Je videl zadnjo no zgradbe, pa nič drugega.
Je.
»Moram pogledati*, je menil.
»Ali naj grem z vami?*
Okleval Je. »Da... morebiti * boljše*.
Jutranji zrak je bil svež; je pomagal Otlllji obleci plašč. krenila sta proti hiši. V jutranji Somraku Je Otllija ogledovala J tovo čudno obleko ln se n’°r!d, nasmehniti. Tudi Pito se Je
»Smešen sem. kajne? Videti kakor natakar v burki. Lep«8* p ■i bom ostrigel še ostanek ^ častitljive brade. Potem *0 pa zares smeli smejati*.	.
(Nadaljevanje prihodi* ■