Poštnina plačana v gotovfaL
Leto XIX., št. 227 a
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga časlo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, petek 30. septembra 1938
Cena l Pfa
Izhaja vsak dan razen ponedei^ Naročnina znaša mesečno Din » Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor^ Grajski trg št. 7. telefon št. 2455^ Celje, Strossmaverjeva ubca stev.
telefon št. 65.____
Rokopisi se ne vračajo
kovem podpisan
i IVI J
^ IFtAjCti«! VII	«	—----------• « •
ob 2. objavljen - še v teka noči je bilo besedilo z zemljevidom dostavljeno Pragi
M o n a k o v o, 30. sept. br. Ob napeti pozornosti vsega sveta so se včeraj opoldne sestali v Monakovem h konferenci nemški kancelar Hitler, angleški ministrski predsednik Chamberlain, italijanski ministrski predsednik Mussolini in francoski ministrski predsednik Daladier, da poslednjič poskusijo najti mirno rešitev češkoslovaško-nemškega spora in obenem pripraviti tudi rešitev vseh ostalih problemov, ki so doslej ovirali mednarodno sodelovanje.	....
Konferenca, h kateri je bil pritegnjen tudi uradni opazovalec Češkoslovaške, se je pričela ob 12.45 in je z malimi presledki trajala ves popoldne, ves večer in ponoči do 1. zjutraj, le z dvema odmoroma za kosilo m večerjo. Prvi razgovor je bil od 12.45 do 15.15, drugi od 17. do 20.15 in tretji od 22. do x. po polnoči.	„
Sporazum o ureditvi sudetskega vprašanja je bil v načelu dosežen ze na prvem sestanku, vendar pa so pogajanja o podrobnostih trajala se tako doigo, da je bil dokument o sporazumu podpisan šele ob pol 1. zjutraj. Siužbeni komunike o sporazumu je bil objavljen ob 2. zjutraj.
Chamberlain In Daladier sta pari odhodu kazala precejšen optimizem — Ovasije v Monakovu
London, 29. sept. br. Ministrski predsednik Chamberlain je davi ob 7.40 londonskega časa odpotoval s posebnim letalom v Monakovo na konferenco zastopnikov štirih velesil. Kljub neugodnemu vremenu — bilo je močno oblačno in vetrovno — se je na hestonskem letališču zbrala velika množica, ki je sivolasemu državniku priredila tople ovacije, ko se je s svojim spremstvom pripeljal na letališče, kjer so se zbrali skoro vsi člani vlade. Navzoč je bil tudi odpravnik poslov nemškega poslaništva, ki je želel Chamberlainu srečno pot in želel obilo uspeha. Chamberlain je bil zelo dobro razpoložen in je zadovoljno odzdravljal množici, ki mu je neprestano prirejala ovac;je. Slišali pa so se vedno znova tudi klici: Ne pustite Češkoslovaške! Prinesite nam pravičen mir! in slično.
Chamberlain © svojem tretjem potu
Tik preden je vstopil v letalo, je spregovoril Chamberlain še nekaj besed v mikrofon za radio. Med drugim je dejal:
»Kot majhen deček sem imel navado, da se nisem plašil neuspehov. Kakor takrat, bi hotel tudi danes izjaviti: če se prvič nekaj ne posreči, poskusi drugič in vedno znova, dokler se ne posreči. Tako delam tudi sedaj, ko gre za to, da poskusimo rešiti mir v tej nevarni situaciji. Tretjič odhajam danes na razgovore v Nemčijo. Tokrat grem na pot z večjim upanjem na uspeh. Nadejam se, da vam bom mogel po povratkn iz Monakovega sporočiti, da je vojna nevarnost minila.«
Besede sivolasega angleškega državnika so izzvale nov vihar ovacij, ki niso ponehale, vse dokler letalo ni izginilo na ob-zorju.
Chamberla;na so spremljali v Monakovo Horace Wilson, Ashton Gvatkin, V/illiam Strang, lord Douglas in Chamberlainov zasebni tajnik Hayer.
Daladier
IPariz, 29. sept. br Ministrski predsednik Daladier je krenil na pot v Munchen, uro Dozneje kakor Chamberlain. Na letališču Le Bourget se je k njegovemu odhodu zbrala velika množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Daladiera so spremljali na letališče skoro vsi člani Vlade. Z njim so potovali v Monakovo njegov kabinetni šef Claquier, ministe-rialni direktor Leger in ravnatelj oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu Richard ter več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Pred odhodom je Daladier novinarjem kratko izjavil, da jim o sami konferenci ne more ničesar reči, upa pa, da jim bo po povratku lahko povedal samo zadovoljive reči. Daladier potuje s posebnim dvomotornim letalom francoske letalske družbe, ki ga vodi pilot Durmond, eden najboljših francoskih civilnih letalcev.
Mussolini
Rim, 29. sept. br. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je že včeraj popoldne v posebnim vlakom odpotoval v Monakovo. Spremljajo ga zunanji minister grof Ciano, Mussolinijev kabinetni
šef, minister Bastiniani in polkovnik Mi-letti. Tudi Mussoliniju je velika množica ob odhodu na kolodvor priredila manifestacije.
še nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in kot tolmač ministerialni svetnik nemškega zunanjega ministrstva dr Schmidt. Ob 15.15 je bila konferenca prekinjena in se je nato nadaljevala ob 17.
O čem so govorili
O prvem sestanku štirih državnikov ni bilo izdano nikako uradno poročilo Iz krogom angleške in francoske delegacije pa poroča agencija Kavas, da so na konferenci najprvo načeli češkoslovaško-nemški spor Kancelar Hitler je zbranim državnikom ponovno obrazložil stališče Nemčije in poudaril. da je v svrho omiljenia sedanje napetosti neobhodno potrebno, da se ta spor naglo in brez vsakesa nadaljnjega zavlačevanja reši na ta način, da češkoslovaška vlada izpolni dane obljube tei odstopi sudetskonemške pokrajine Nomriii. v smislu zahtev, objavljenih v nemški spomenici Daladier. Chamberlain in Mussolini so nato obrazložili naziranje svojih vlad o tem problemu. V nadaljnjem razvoju
Monakovo, 29. septembra, br. Francoski ministrski predsednik Daladier je prispel z letalom na monakovsko letališče v Ober-wiesenfeldu ob 11.15. Nemška vlada je izdala dovoljenje, da smeta letali, s katerima sta potovala Chamberlain in Daladier, pre-leteti obmejno ozemlje, nad katerim je sicer tujim letalom zabranjen polet. Deset minut za Daladierom je pristalo tudi angleško letalo, s katerim je prispel ministrski predsednik Chamberlain. Oba držav, nika je pozdravila na letališču ogromna množica, ki je z raznimi vzkliki dajala duška svojemu razpoloženju, da želi tudi nemški narod mir. V imenu Hitlerja je oba državnika pozdravil nemški zunanji minister Ribbentrop, navzočih pa je bilo tudi več drugih višjih državnih funkcionarjev ter francoski poslanik Poncet in angleški poslanik Henderson. Ze pred tem je prispel v Monakovo Mussolini s svojim spremstvom. Mussolinija je na meji na Brennerju pričakoval in pozdravil Hitlerjev namestnik minister dr. Hess, v Kufsteinu pa ga je pričakoval in pozdravil sam kancelar Hitler.
Za državnike so že sinoči rezervirali prostore. Mussolini in njegovo spremstvo je nameščeno v bivšem dvorcu princa Karla. Francoska delegacija je nastanjena v hotelu »Regina«, angleška delegacija pa v hotelu »Štirje letni časi«. Za konferenco j? v- '- določena delovna soba kancelarja Hitlerja v tako zvani voditeljevi palači na Kraljevem trgu. Monakovo ie v zastavah.
Preirazgovor Nemcev In lialifano?
Monakovo, 29. sept. (DNB). Posebni vlak, s katerim se je pripeljal ministrski predsednik Mussolini, je prispel v Ins-bruck ob 8.05 ter se zadržal na postaji četrt ure. Mussolini ni izstopil iz vagona, pač pa je ves čas ostal pri oknu ter se zahvaljeval za manifestacije, ki mu jih je prirejala na kolodvoru zbrana množica.
V	Kufsteinu, bivši obmejni postaji med Avstrijo in Nemčijo, je počakal na Mussolinija kancelar Hitler. Oba sta se toplo pozdravila, četa nemške vojske pa jima je izkazala vojaške časti. Nato sta se oba skupaj odpeljala v Monakovo. Med vožnjo sta ves čas govorila o monakovski konferenci. Razgovorom so prisostvovali tudi zunanji minister grof Ciano, Hitlerjev namestnik dr. Hess in poveljnik nemške vojske general Keitel.
V	Monakovo je prispel posebni vlak malo pred 11. uro. Tam je Mussolinija in Hitlerja pozdravil na postaji maršal Go-ring. Poleg njega so bili zbrani tudi italijanski veleposlanik Attolico ter najuglednejši zastopniki države in stranke. Hitler in Mussolini sta v spremstvu maršala Goringa obšla častno četo. nato pa se odpeljala v mesto. Na ulicah jima je ljudstvo prirejalo velike ovacije
Prvi razgovor
Trajal je dve in pol ure - Praška vlada je bila povab-
Ifena, da pošlje svojega uradnega opazovalca
razprave se je italijanski ministrski predsednik Mussolini dotaknil tudi španskega problema.
češkoslovaški opazovalec
Chamberlain in Daladier sta sprožila tudi vprašanje sodelovanja Češkoslovaške ra tei konferenci, v kolikor gre za češkoslovaške probleme. Sporazumeli so se v tem smislu, da se h konferenci pritegne uradni opazovalec češkoslovaške vlade. Ta sklep je bil takoj sporočen češkoslovaški vladi Za češkoslovaškega opazovalca je bil določen berlinski poslanik dr Mastny, ki je že čez dobro uro s posebnim letalom prispel v Monakovo in bo sodeloval pri nadaljnji konferenci.
Ko je bila konferenca ob 15.15 prekinje-r' sta se Chamberl??n in Daladier v-nila v hotele k^er sta imela obenem posvetovanja z ostalimi člani svojih delegacij. An-elečk' deleaaciii je nri d e1^ a tudi noseb. na češkoslovaška delegacija pod vodstvom londonskega posladka Jana Masarvka. ki ima nalogo daiati angleški in francoski delegaeiii sproti vsa potrebna pojasnila
Besedilo
pogodbe

Monakovo 29. sept. br. Angleška, francoska in italijanska dclegacija so se takoj po svojem prihodu pedale v hotele, kjer so se takoj pričele priprave za konferenco. Daladier in Chamberlain sta imela najprej kratka posvetovanja s svo-( iima berlinskima poslanikoma in s svojima delegacijama. Nato ju je obiskal maršal Goring nakar sta se ob 12.20 podala Chamberlain m Daladier v spremstvu Coringa ter poslanikov Ponceta in Hen-dersona h kancelarju Hiti rju. Na poti od hotela do Hitlerjeve palače je velika množica liudi tuje državnike zopet toplo pozdravljala. Na Kraljev trg pred palačo občinstvu ni dovoljen dostop.
Hitler pri katerem je bil že Mussolini, se je delj časa razgovarjal s Chamberlai-
lit nočni sestanek
Večerni je trajal tri ure, nočni pa zopet nadaljnje tri
Ob i, zjutraj so se državniki in diplomati razšli
Monakovo, 29. sept. hr. Drugi sestanek monakovske konference se je pričel kmalu po 17. in je trajal do 20.15. torej nad tri ure. Prisostvovali so ministri, državniki in diplomati kakor prvemu sestanku, nekaj časa pa so razpravljali vsi štirje šefi sami. V splošnem so tu zelo optimistični in verujejo, da se bo še nocoj re-&lo češkoslovaško vprašanje. Kar se tiče odcepitve sudetsko-nemških pokrajin od češkoslovaške in priklepitve k Nemčij', sploh ni spora. Gre. le za proceduro, po kateri naj se to izvr=,i. Jedro vprašanja je v tem, da se Nemčija odreče svojemu ultimativnemu roku, ki poteče 1. oktobra, ter da se dogovorno določijo smern ce, po katerih naj se presodi, katere pokrajine naj se priključijo Nemčiji. Anglija in Francija se zavzemata za to, da se izvedba teh sprememb poveri posebni mednarodni komisiji, dočim Italija zagovarja nemško stališče. Povsod naglašajo, da obstoja vsestransko dobra volja m da je zato upravičeno upanje, da je najhujša kriza za mir v Evropi prebredena.
Ob 20 15 je bMa konferenca prekinjena, da so njeni" udeleženci lahko šli večerjat. Večerjo so vladni šefi porabili, da se je vsak posvetoval z ostalimi člani svoje delegacije. Ministrski predsednik Chamberlain je imel intenzivne razgovore zlasti s češkoslovaškim londonskim poslanikom Masarykom.
Ob 22. so se državniki in diplomati sestali k tretjemu razgovoru, o katerem sodijo. da bo trajal pozno v noč.
Monakovo, 30. septembra, br. Konferenca vladnih šefov štirih velesil je bila končana ob 1. po polnoči.
Skupna večerja
Konferenca je bila prekinjena ob 20.30, da so udeleženci lahko šli večerjat Kancelar Hitler je povabil Daladiera. Chamberlaina in Mussoinija na večerjo, ki so se je udeležili tudi Goring, Ribbentrop, dr. Gobbels, Leger, Ciano in ostali člani iz spremstev evropskih državnikov. Pri večerji sta zavzela mesti poleg Hitlerja Mussolini na levi Daladier pa na desni strani. Nasproti Hitlerju je sedel maršal Goring, na njegovi desnici Chamberlain, na levi pa Ciano. Po večerji se je konferenca ob 22. nadaljevala.
čsl. poslanika
pri Chamberlainu
Monakovo, 29. sept. br. Med odmorom po večerji je ministrski predsednik Chamberlain sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Jana Masaryka iz Londona in dr. Mastnega iz Berlina. Govorili so o stališču, ki ga bo čsl. vlada zavzela do monakovskega načrta.
>©$pi§ sporazuma
Mussolini se je odpeljal že ponoči, Daladier In Chamberlain odpotujeta danes
nom in Daladierom, ki sta se tudi z Mussolini jem prijateljsko pozdravila. Dočim so njihovi spremljevalci v sosedni sobi navezali poznanstva, so se štirj9 državniki v neoficielnih razgovorih prvič dotaknili perečih problemov, ki so predmet mo-nakovsk, konference. Hitler se je dalje časa razgovarjal z Daladierom in pri tej priliki izrazil upanje, da bi mogla ta konferenca postaji začetek prijateljskega sodelovanja Nemčije in Francije.
Ob 12.45 so se zbrani državniki na poziv kancelar ja Hitlerja umaknili v njegov delovni kabinet, kjer se je nato pričela oficielna konferenca
Prvi razgovor je trajal dve in pol ure. Poleg Hitlerja, Mussolinija, Chamberlaina in Daladiera so razgovorom prisostvovali
Monakovo, 30. sept. v. Ob 0.30 je bi podpisan v Hitlerjevi palači protokol o ureditvi sudetsko nemškega vprašanja. Protokol so podpisali vladni seti vseh štirih velesil, ki so bile zastopane na konferenci. Protokol ima osem členov ter obsega tri s strojem pisane strani ter posebej priložene karte s pasovi za češkoslovaško izpraznitev in nemško zasedbo sudetskega ozemlja. Po podpisu protokola so se zadrzali zbrani državniki še nekaj časa v družbi Hitlerja, nakar so zapustili ob 1.
uri palačo.
Predsednik italijanske vlade Mussolini se je odpeljal iz palače naravnost na kolodvor, ter je že odpotoval nazaj v Italijo. Chamberlain in Daladier se bosta odpeljala jutri zjutraj zopet z letali. Še v noči se bosta z letalom odpeljala v Prago češkoslovaška poslanika Masaryk in Mastnv z besedilom in z zemljevidom, na katerem so označeni pasovi za postopno izročitev sudetskega ozemlia Nemčiii.
Mussolinijevo posredovanje
Monakovo, 29. septembra br. Spremljevalci ministrskega predsednika Mussolinija izjavljajo, da je Mussolini, čeprav je načelno vztrajal na Hitlerjevi strani, uspešno posredoval med njim, Chamber-lainom in Daladierom.
Monakovo, 29. sept. br. Malo pred polnočjo je nemški poročevalski urad DNB izdal komunike, v katerem pravi, da bo službeni komunike objavljen takoj po polnoči. Agencija meni, da bo v njem na-glašen novi načrt za umik češkoslovaške vojske iz sudetskega ozemlja, ki se bo izvršil postopno od pasu do pasu v sedmih do desetih dneh in ki se bo pričel 1. oktobra, ko bo skrajni obmejni pas že izpraznjen po čsl. četah. Češkoslovaške oblasti in vojska v nikakem primeru ne bodo smele razdejati ali poškodovati javnih objektov v sudetsko-nemškem ozemlju. V
drugačnem primeru bo morala csl. vlada plačati Nemčiji odšodnino za razdejana in poškodovana poslopja, odnosno naprave.
Izjave Angležev
Monakovo, 29. sept. p. Član Chamber-lainovega spremstva je dal porocevalcu agencije Reuter nocoj ob 22. naslednje informacije: »Stvari se odlično razvijajo. Med težavami, ki jih še ni bilo mogoče premostiti, je tudi vprašanje končnega roka za prepustitev krajev z nesporno nemško večino Nemčiji. Ni verjetno, da bo britanska legija pozvana k sodelovanju, ker njena intervencija niti ne bo po-terbna.«
Sir Horace Wilson je izjavil poročevalcu iste agencije: »Od opoldne smo delali tako rekoč brez prestanka. Razgovori so se razvijali v zelo prijateljskem duhu« Na vprašanje, kdaj se bo Chamberlain vrnil v London, je dejal: »Se vse polno je podrobnosti, ki jih je treba proučiti m prerešetati Nobeden od državnikov ne mara iz Monakovega, dokler ne bo rešeno sleherno vprašanje, ki bi moglo kakorkoli otežiti končni sporazum.«
V Pragi čakajo
Praga, 30. sept. p. Po informacijah praškega Reuter j evega poročevalca češkoslovaška vlada do polnoči še ni prejela od svojih pooblaščencev iz Monakovega nikakega obvestila velesil o načrtu za končno ureditev sudetskega vprašanja. Uradni krogi v vsakem primeru mirno gledajo na razvoj dogodkov, ker so prepričani, da sta Chamberlain in Daladier branila življenske interese češkoslovaškega naroda v smislu londonskega načrta in včerajšnjega Chamberlainovega govora.
Pri prezidentu dr. Benešu so zbrani ministrski predsednik general Syrovy in vsi ministri ter vodilni predstavniki političnih strank, ki čakajo na končno sporočilo poslanikov Masaryka in Mastnega iz Monakovega. Prezident je bil z njima ves dan in ves večer v telefonski zvezi.
Monakovo, 30. septembra ob 2. zjutraj. br. Uradno se objavlja: V Hitlerjevi palači ta trenutek objavljeni sporazum, sklenjen med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, se glasi:
»Nemčija, Anglija, Francija in Italija so se glede na dogovor o odstopu sudetsko-nemškega ozemlja, ki je bil načelno že sklenjen, sporazumele o naslednjih pogojih, modalitetah in ukrepih, za katerih izvedbo prevzamejo vsaka zase poJno odgovornost:
1. Izpraznitev se prične 1. oktobra.
2 Anglija, Francija in Italija so se sporazumele, da mora biti izpraznitev do 10. oktobra končana, da javne naprave v izpraznjenem ozemlju ne smejo biti razdejane ali poškodovane in da je češkoslovaška vlada odgovorna za sleherno poškodbo teh naprav.
3.	Modalitete izpraznitve bo podrobno določila posebna mednarodna komisija, sestavljena iz zastopnikov Nemčije, Italije, Francije, Anglije in češkoslovaške.
4.	Zasedba sudetskonemškega ozemlja po nemških četah se bo pričela po etapah s 1. oktobrom. Zasedba pasu, ki je označen na priloženi karti s št. I. se izvrši
1.	in 2. oktobra, zasedba pasu št. II- dne
2.	in 3. oktobra, pasu št. III. dne 3., 4. in 5 oktobra, zasedba pasu št. IV. pa b. in 7. oktobra. Ostalo ozemlje pretežno nemškega značaja bo določila mednarodna komisi ja in ga bodo nemške čete zasedle do 10. oktobra.
5.	Mednarodna komisija bo določila . tudi področje, na katerem se bo izvr-| sil plcbiscit. To področje bodo zasedle
mednarodne čete. Ista komisija bo določila modalitete, po katerih se bo izvršil plebiscit, pri čemer se bo vzel za osnovo statut o plebiscitu v Posarju. Komisija bo določila tudi dan plebiscita, ki pa ne sme biti kasneje kakor ob koncu novembra.
6.	Dokončno razmejitev bo izvršil mednarodni odbor. Ta odbor bo smel priporočiti Nemčiji, Angliji, Italiji in Franciji v izjemnih primerih malenkostne spremembe strogo etnograskih mej, ki jih bo pokazal plebiscit.
7.	Prizna se opcijska pravica vsemu prebivalstvu za vselitev v ozemlje, ki bo priključeno Nemčiji in za izselitev iz tega ozemlja. Ta pravica se mora uveljaviti v šestih mesecih od dne podpisa tega dogovora. Posebna nem-ško-češkoslovaška komisija bo določila podrobnosti o opciji in izmenjavi prebivalstva ter načelno rešila vsa vprašanja, ki bi se pojavila pri izvajanju tega posla.
8.	Češkoslovaška vlada bo v štirih tednih odpustila vse sudetske Nemce iz svojih vojaških in policijskih formacij, prav tako bo v tem roku izpustila vse nemške politične kaznjence.
Monakovo, 29. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Poljska in madžarska manjšina
K pogodbi je bila dodana sledeča
dopolnilna izjava: Predsedniki vlad štirih velesil izjavljajo, da bosta vprašanji madžarske in poljske manjšine v ČSR, v kolikor bi ne bili urejeni v roku treh mesecev v sporazumu s prizadetimi vladami, predmet novega sestanka vladnih šefov štirih velesil, zastopanih na tej konferenci.
Sestavljeno v Monakovem, 29. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Jamstvo za nove meje
Vladi Velike Britanije in Francije sta se sporazumeli, da bosta, ker vztrajata -ri ponudbi po § 6. angleško francoskega načrta z dne 19. septembra 1938. glede mednarodnih garancij, jamčili nove meje Češkoslovaške proti slehernemu neizzvanemu napadu.
Čim bosta urejeni vprašanji poljske in madžarske manjšine v ČSR, bosta dali jamstva za nove češkoslovaške meje tudi Nemčija in Italija.
Sestavljeno v Monakovem, 19. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
»TOTKO« st 227. g-

Ptetdfc, 30. IX. 1938.
Sodelovanje Prage
Demarša v Londonu, Parizu in Rimu - čsl. delegacija kot del angleške — Povabilo ČSR, da pošlje opazovalca Madžarski odposlanec pri Cianu in Ribbentropu
London, 29. sept. br. Češkoslovaški poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu so sinoči po nalogu češkoslovaške vlade izvršili demarše pri angleški, francoski in italijanski vladi. Zahtevali so, da se pritegne h konferenci v Monakovem tudi zastopnik Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada je sprejela vest o sklicanju te konference sicer z upanjem, da se bo vendarle preprečil oboroženi spopad, vendar pa smatra, da ne more dopustiti, da bi se brez nje razpravljalo in sklepalo o življenjskih interesih češkoslovaške republike.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier sta se napram češkoslovaški vladi obvezala, da bosta skušala na sami konferenci urediti to vprašanje. Chamberlain je v tem pogledu poslal prezidentu ČSR dr. Benešu posebno sporočilo. Razen tega je češkoslovaška vlada zahtevala jamstva, da za dobo trajanja monakovske konference ne pride do nikake nemške vojaške akcije.
Uvidevajoč, da je zahteva češkoslovaške vlade upravičena, se je Chamberlain
1 začasno sporazumel s češkoslovaško vlado in s pristankom ostalih udeležencev konference v tem smislu, da spremlja angleško delegacijo v Monakovo tudi posebna češkoslovaška delegacija pod vodstvom londonskega poslanika dr. Jana Masaryka. Ta delegacija naj bi bila do drugačne ureditve na razpolago vsem štirim državnikom za morebitna potrebna pojasnila. Na današnji prvi konferenci pa je bil sprejet sklep, da se pripusti na konferenco razen tega še posebni uradni opazovalec češkoslovaške vlade.
Monakovo, 29. sept. br. Davi je prispel v Monakovo posebni odposlanec madžarske vlade, kabinetni šef zunanjega ministra grof Czakyi. Takoj po svojem prihodu je stopil v stike z nemškimi uradnimi krogi, po prihodu MussoIin'ja pa je imel sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, kateremu je sporočil prošnjo madžarske vlade, naj bi Mussolini na monakovski konferenci zastopal stališče Madžarske in se zavzel za rešitev vprašanja madžarske narodne manjšine v ČSR na enak način, kakor bo urejeno vprašanje sudetskih Nemcev.
Objava čsl. poslaništva v Beogradu
Beograd, 29. sept. p. češkoslovaško poslaništvo je nocoj ob 22. izdalo objavo o stališču ČSR do monakovske konference. Objava pravi med drugim:
»že pred monakovsko konferenco je češkoslovaška republika pristala na daleko-sežne koncesije ter se odločila, da odstopi Nemčiji ozemje, na katerem živi več kakor 50 odstotkov Nemcev, zahteva pa zato meje, s katerimi bi bila češkoslovaška država sposobna za življenje in za obrambo.
češkoslovaška sprejme kontrolo mednarodne komisije in intervencijo angleške legije ter pristaja na postopno zasedbo ozemlja po angleški vojski, preden se to ozemlje izroči Nemčiji. Pristaja tudi na pogajanja o demobilizaciji in odpoklicu vojaštva ter na. revizijo mednarodnih pogodb. V interesu češke in nemške demokratične manjšine na izročenem ozemlju pa ne more pristati na takojšnjo demobilizacijo. Enako ne more pristati na izročitev utrdb, preden
se definitivno ne določijo meje in preden ne dobi mednarodnih garancij za nje.
češkoslovaška vlada ne bo zavlačevala končne ureditve za katoro se je odločila na kategorični nasvet Anglije in Francije.
Stavljajoč v tem trenutku interese civiliziranega sveta in željo po evropskem miru nad ranjena čustva svojega naroda, je češkoslovaška vlada odločena doprinesti žrtve, ki so ji bile vsiljene, čeravno z naporom, ki nima primera v zgodovini.
Zaradi tega ima češkoslovaška vso pravico zahtevati, da se tudi na drugi strani pokaže isto razumevanje za evropski in svetovni mir. Ako bi pri takem položaju pogajanja, vendarle naletela na nepredvidene ovire, predlaga češkoslovaška vlada, da se ves spor predloži mednarodni konferenci ali pa prizna arbitraža prezidenta Roose-velta, kateri se češkoslovaška že v naprej podredi.«
Angleško-francoski posredovalni predlogi so bili v Mstvu sprejeti in so omogočili sporazum
Pariz, 29. sept. br. »Pariš Soir« je nocoj v posebni izdaji objavil predloge, ki sta jih po njegovih informacijah iz Monakovega Daladier in Chamberlain predložila Hitlerju že na prvem sestanku. Po teh predlogih naj bi se
1.	že 1. oktobra izvršila simbolična okupacija nekaterih sudetsko-nemških krajev po nemški vojski. Izvzete so češkoslovaške utrdbe, ki bodo prepuščene Nemčiji šele* ko bodo podane za nove češkoslovaške meje vse potrebne mednarodne garancije.
2.	Ostale sudetsko-nemške kraje naj bi zasedle na.iprej nevtralne čete, predvsem britanska legija.
3.	Ustanovi se takoj mednarodna komisija, ki bo v najkrajšem roku izvedla novo razmejitev med obema državama.
4.	Izročitev vseh sudetsko-nemških krajev Nemčiji naj se izvrši v 7 dneh v smislu angleško-franoskega načrta.
5.	Na ureditev češkoslovaško-nemškega spora naj se takoj navežejo angleško-nem-ška pogajanja za ureditev kolonialnih problemov. Obenem naj se skliče mednarodna konferenaa vseh prizadetih sil, na kateri naj se dokončno likvidirajo tudi vsa ostala sporna evropska vprašanja ter tako utrdi mir v Evropi.
6.	Da se preprečijo morebitni incidenti, naj britanska legija skupno z oddelki angleške, francoske in italijanske redne vojske nastopi tudi pri evakuaciji sudetsko-nem-škega ozemlja, tako da se bo razvrstila med umikajočo se češkoslovaško vojsko in nastopajočo nemško vojsko.
Poročila o sporazumu
pred njegovo objavo
Pariz, 29. sept. ob 22.25. Havasov po-ročevalec je poslal iz Monakovega na- j slednje poročilo:
Sporazum v nemško-češkoslovaškem sporu je bil v načelu dosežen že na prvem sestanku štirih državnikov. Pred sestankom je češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk izročil ministrskemu predsedniku Chamberlainu na njegovo željo sporočilo svoje vlade o stališču k novim predlogom: Češkoslovaška v načelu sprejema novi načrt o postopni odstopit vi ozemlja z nemško večino, vendar izraža nekaj pripomb.
Med popoldanskimi razgovori štirih predsednikov vlad so se sestali strokovnjaki vseh štirih delegacij, da s sodelovanjem češkoslovaških strokovnjakov razpravljajo o podrobnostih odstopitve ozemlja. Tudi v tem je sporazum v glavnem že dosežen. Tekst sporazuma bo objavljen čim bodo urejene še vse podrobnosti in bodo besedilo odobrili tudi vsi štirje vladni šefi.
Sporazum o odstopu ozemlja določa postopni umik češkoslovaških čet z ozemlja z nemško večino ter vzporedno postopno zasedbo tega ozemlja po nemških četah. Kraji s češkoslovaškimi vojaškimi utrdbami ostanejo v češkoslovaški posesti, dokler ne bo dosežen popoln sporazum o mednarodnem jamstvu za nove češkoslovaške meje.
Ozemlje se odstopi brez plebiscita, vse razmejitvene formalnosti pa bo uredila posebna mednarodna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov vseh štirih velesil zastopana tudi češkoslovaška vlada. Mednarodna komisija bo imela vse potrebne funkcije ne le v pogledu razmejitve, temveč tudi v gospodarskih in vojaških vprašanjih.
Glede garancij za nove češkoslovaške meje je sporazum v načelu tudi že dosežen, pripomniti pa je treba, da je Hitler zaradi poljskih in madžarskih zahtev postavil še nekaj rezerv, ki ga trenutno ovirajo, da ne more takoj pristati na priznanje garancije. V konferenčnih krogih pa prevladuje upanje, da bodo z dobro voljo vseh partnerjev premagani tudi ti poslednji pomisleki.
Isti poročevalec podaja tudi svoje vtise o razpoloženju na monakovski konferenci in poudarja, da se je ponovno izkazalo popolno in tesno sodelovanje obeh zapadnih velesil, Francije in Anglije, da je pa tudi predsednik italijanske vlade Mussolini pokazal izredno prizadevanje za dosego popolnega sporazuma in je v tem pogledu podpiral tudi angleška in francoska prizadevanja. Ozračje na konferenci je bilo ves čas tolerantno in prijateljsko.
Prve službene objave
Monakovo, 29. septembra ob 9. AA. (DNB)- Iz krogov konference se je iz" vedelo, da so štirje državniki dosegli praktično sporazum glede odstopa su-detsko-nemškega ozemlja in glede iz" vedbe tega odstopa. Zvedelo se je, da bi se predajanje sudetsko-nemških kra" jev imelo začeti že 1. oktobra in da bi to trajalo do 10. oktobra.
Uradnega ali poluradnega potrdila teh informacij še ni, mislijo pa, da se bo to zgodilo ob 22., ko bo objavljen komunike. Konferenca je sedaj prekinjena in se bo pozneje nadaljevala.
Pariz, 29. sept. br. Agencija Havas je ob 22. izdala naslednje poročilo: Konferenca štirih državnikov v Monakovu še traja, bo pa še nocoj uspešno zaključena. Zaenkrat se lahko reče, da je vojna nevarnost že odstranjena, da-siravno še obstojajo nekatere težkoče glede podrobnosti, ki so še predmet razgovorov in pogajanj'
Prek! sod v vsej ČSR
Praga 29. sept. AA. (Ilavas). Danes je bjl objavljen odlok vlade, s katerim se uvaja preki sod za vso Češkoslovaško.
Od danes je na Češkoslovaškem prepovedana prodaja bencina civilistom.
Papeževa mirovna poslanica
Sporočil |o je svetu sinoči osebno po radiu
Rim, 29. sept. br. Nocoj ob 19. je govoril papež Pij XI. po radiu v italijanskem jeziku. S tresočim glasom, da ga je bilo včasih jedva razumeti, je rotil vse ljudi, naj molijo za ohranitev miru. Na koncu je dal vsem katoliškim vernikom na svetu svoj blagoslov. Govor so takoj nato prevedli in ga oddajali v francoskem, nemškem, španskem, češkem, poljskem jn madžarskem jeziku.
Papež je v svojem mirovnem apelu med drugim izvajal:
Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne bi izbruhnila vojna s svojim nepopisnim razdejanjem in uničenjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in sti-
sko vseh svojih otrok. Zato pozivamo vse Škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni. Vsi narodi naj molijo, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, jim navdahnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi se zagotovil mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka. Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in se opravljajo po vsem svetu za naše življenje in zdravje, ki nam ga je Bog dal in obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati za mir in blagor tega sveta.
Mrzlično pričakovanje
v angleški prestolnici
Prejšnji pesimizem se je sedaj pretvoril v upa polno pričakovanje — Nade v Mussolini je vo posredovanje
London, 29. sept. v. Ves včerajšnji dopoldan je prevladoval v angleških krogih pesimizem. Razvedelo se je bilo, da se je Chamberlainov kurir sir Wilson vrnil iz Berlina brez uspeha in da je mogel smo poročati o zaostritvi položaja. Reuter je zjutraj objavil poročilo, da bo popoldne odrejena splošna mobilizacija r.emške vojske, če medtem ČSR ne izjavi, da sprejema zahteve godesberškega memo-randa.
Kot kritičen znak se je tolmačilo tudi dejstvo, da so nemške novine objavile le del Chamberlainovega govora, iz katerega so izpustile izjavo, kdaj se bo Anglija smatrala za obvezano spustiti se v borbo. Se bolj neugodne komentarje je vzbudilo, da Rooseveltova poslanica v nemških listih sploh ni bila objavljena. Zato so bile sprejete vesti o novih vojaških ukrepih angleške vlade na kopnem in na morju kot razumljive priprave na izbruh krize.
V	tej težki atmosferi se je opoldne pričela seja angleškega parlamenta. Neštete množice so oblegale palačo parlamenta in se gnetle v okoliških ulicah in trgih. Chamberlainovo sporočilo, da se bo izvršil še en poskus in da se v Monakovem zberejo vodilni evropski državniki je izzvalo najglobji vtis. Razpoloženje se je na mah spremenilo. Zavladal je optimizem in vsa angleška javnost se je včeraj opoldne in zvečer vdajala veri. da ne bo prišlo do najhujšega. London je v večernih urah zopet nudil sliko skoro brezskrbnega velemesta, tako da so oblasti bile prisiljene opozarjati prebivalstvo, da položaj še nikakor ni razčiščen.
V	političnih krogih, ki so bili obvešče-
ni, da je angleška vlada imela za včeraj-I šnjo sejo že pripravljen ukaz o splošni mobilizaciji teritorialne vojske in da se bo debata razvila tudi okrog vprašanja uvedbe splošne vojaške dolžnosti, dajejo izraza svojemu olajšanju, toda v pogledu presoje položaja so tudi danes še rezervirani in z merodajne strani se stalno znova poudarja, da je treba čakati na rezultate monakovskega sestanka. Ni dvoma. da so nasprotstva, ki jih imajo premostiti Hitler, Chamberlain. Daladier in Mussolini, še zelo velika. Hitler se je pokazal dosedaj nepopustljiv v zahtevah, preciziranih v memorandu od 23. septembra. na drugi strani pa izjavlja ČSR. da za nobeno ceno ne sprejema pogojev tega memoranda, ker bi to značilo njeno smrt. Nesporno je tudi, da je javno mnenje ne le v Franciji, temveč tudi v Angliji odločno proti temu. da bi te dve državi silili češkoslovaško republiko še k nadaljnjim žrtvam. Mnogo se pričakuje od Mussolini,ieve intervencije. Opozarja se, da jc italijansko časopisje že pred nekaj dr.evi napovedovalo, da bo Italija pri razpletu konflikta igrala odločujočo vlogo, in veruje se. da bo Mussolini izvršil posredniško poslanstvo.
Jutranji listi opozarjajo na težave, ki jih bo treba premagati.
Tekom današnjih popoldanskih ur se je polastilo Londona mrzlično vznemirjenje. Ves poslovni promet v mestu je obstal. Vse je na ulici in v javnih lokalih, vsak trenutek prihajajo nove posebne izdaje listov In ljudje se strastno zanimajo za vsako podrobnost, ki sc sporoča iz Monakovega.
ločitev Sovjetske Rusije
Italijanski listi o pomenu in namenu četvorne konfe-resice — Italija bo vztrajala pri zahtevi, da se rešijo tudi madžarske in poljske zahteve
Rim, 29. septembra, b. Vsi današnji italijanski listi z zadovoljstvom ugotavljajo Chamberlainovo priznanje in zahvalo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki je bil v najbolj kritičnem trenutku napro-šen, da glede na svoj osebni vpliv intervenira pri Hitlerju. V dolgih poročilih svojih londonskih poročevalcev o poteku vče_ rajšnje seje spodnje zbornice še posebej podčrtavajo oni dramatični trenutek, ko je Chamberlain tik po svojem opozorilu, da se je obrnil tudi na Mussolinija, prejel sporočilo, da je njegova akcija z Mussoli-nijevo podporo v celoti uspela. Listi pravijo, da ni mogoče popisati delirija veselja, ki je zajelo vso spodnjo zbornico ob Cham-berlainovi zahvali Mussoliniju in še posebej pripominjajo, da je bila kraljica v svoji loži tako ganjena, da ni mogla prikriti solz.
V ostalih poročilih in oficioznih komentarjih izražajo listi upanje v rešitev miru, pri čemer pa ne prikrivajo italijanskega stališča in s tem težkoč, ki se utegnejo na monakovski konferenci pojaviti. Tako piše na primer »Giomale d' Italia« med dru-
gim, da bo Mussolini vztrajal pri »totalitarni rešitvi« češkoslovaškega vprašanja in da bo še posebej zahtevat, da se ugodi tudi poljskim in madžarskim zahtevam.
Težišče monakovskega posvetovanja pa vidijo vsi listi v tem, da je od tako usodne konference o novi ureditvi Evrope izključena Rusija, ki se je še v odgovoru na Rooseveltov poziv izrekla pripravljeno, da sodeluje na mednarodni konferenci za ureditev češkoslovaškega vprašanja. Kakor je bila pred dvajsetimi leti Srbija, ko je bila v rokah Petrograda, smodnišnica Balkana, tako je bila sedaj Beneševa Češkoslovaška po navodilih Moskve enaka smodnišnica v srednji Evropi. ČSR je bila doslej glavna ovira za novo ravnotežje sil v Evropi, kakor sta ga Italija in Nemčija zagovarjali že od vsega početka, ko sta se borili proti preživelemu versajskemu sistemu. S potis-njenjem Rusije iz Evrope pa preneha ta funkcija Češkoslovaške in Evropa se te dni lahko udaja utemeljenemu upanju, da bo iz monakovskih razgovorov izšla nova Evropa, ki je definitivno obračunala z ruskimi nakanami na našem kontinentu.
Londonski načrt in Hitlerjev memorandum
Zaradi razumevanja tako važnih dogodkov, kakršni So sedanji, hočemo predvsem objektivno opozoriti na položaj, kakršen se kaže ob monakov-skem sestanku. V ta namen naj še enkrat prikažemo glavno vsebino dveh dokumentov, ki sta oba plod dosedanjih pogajanj in posredovani v nemško-češkoslovaškem sporu in v katerih razliki je očividno vsa teža sedanje napetosti. Mislimo na angleško-franco-ski načrt, sestavljen v Londonu dne 18. t. m. in sprejet od češkoslovaške vlade na pritisk obeh zapadnih velesil dne 21. t. m., ter na nemški memorandum z dne 25. t. m., izročen Chamberlainu v Godesbergu kot definitivno nemško stališče. Kakor znano, je čsl. vlada odbila zahteve tega memoranda.
Angleško-francoski načrt vsebuje naslednje določbe: odcepitev ozemlja z nemško večino (nad 50%) brez plebiscita, toda z dopolnilno določbo, da se dokončna ureditev mej, kjer bi bilo to potrebno, uredi s pogajanji in po posebni mednarodni komisiji, v kateri bi sodeloval tudi češkoslovaški zastopnik; izmenjava prebivalstva na podlagi opcijske pravice vsakega posameznika v določenem časa; češkoslovaška vlada je upravičena zahtevati jamstva za svojo bodočo varnost ki naj bi v obliki mednarodnega poroštva za neodvisnost Češkoslovaške proti slehernemu
napadu nadomestila dosedanje češkoslovaške zvezne pogodbe s Francijo, Rusijo in Malo antanto.
Nemški memorandum, ki ga je Hitler izročil Chamberlainu v Godesbergu, zahteva odstop ozemlja z nemško večino v ultimativnem roku do 1. oktobra. Katero ozemlje je to, je določil kancelar Hitler in obeležil v posebnem zemljevidu, ki je priključen memorandu. Ta zemljevid je izdelan v dveh barvah. Ozemlje, ki ga smatra Hitler za nemško, je označeno rdeče. To ozemlje naj ČSR izroči Nemčiji v stanju, v kakršnem se sedaj nahaja, najkasneje do 1. oktobra. Zasede ga nemška vojska. Memorandum pripušča možnost, da imajo posamezni deli tega ozemlja večino, ki bi hotela ostati v ČSR. V takih okrajih, ki pa bi se morali — očividno s čsl. strani — do 25. novembra označiti kot sporni, bi se naknadno izvedel plebiscit.
Z zeleno barvo označuje Hitlerjev •zemljevid »mešane kraje«, za katere tudi nemški memorandum priznava, da prebiva v njih manj ko 50%> Nemcev. Ti kraji ostanejo sicer zaenkrat pod čsl. upravo, toda v njih se mora izvršiti plebiscit, ki naj odloči o njihovi končni pripadnosti.
Nemški memorandum deli torej češkoslovaško takole: 1. ozemlje, ki ga . takoj zasedejo nemške čete, 2. ozemr l
^fe. K zaei&ral ostane v posesti CSR.
V tem ozemlju pa določa memorandum gotove okraje, v katerih se mora izvršiti plebiscit, dočim ima ČSR pravico, da v posameznih, Nemčiji s 1. oktobrom že izročenih okrajih (rdeča barva) do 25. novembra zahteva plebiscit. Glede poljskih in madžarskih zahtev nemški memorandum ne vsebuje ničesar. Končno razmejitev po plebiscitu naj izvede ali nemsko-česko-slovaška ali mednarodna komisija, a plebiscit sam se izvrši pod nadzorstvom mednarodne komisije, kakor v Posarju pred dvema letoma. Plebiscita se smejo udeležiti prebivalci obeh pasov, ki so prebivali na naznačenem ozemlju 28 oktobra 1918 ali ki so bili na tem ozemlju rojeni pred tem datumom. O pripadnosti ozemlja rajhu ali Češkoslovaški odloča navadna večina glasov. Med plebiscitom morata obe stranki umakniti svoje čete z ozemlja, ki bo glasovalo. Mimo tega pa zahteva nemški memorandum tudi takojšnjo odpustitev sudetskih Nemcev iz vojaške in policijske službe ter osvoboditev vseh političnih kaznencev nemške narodnosti.
Nemški memorandum nič ne govori o garancijah za okrnjeno Češkoslovaško in tudi Hitler se v svojem govoru 28. t. m. tega vprašanja v obliki, kakor jo predvideva angleško-francoski načrt, ni dotaknil. Izjavil je samo pripravljenost, da jamči meje »Češke«, ne pa Češkoslovaške, ker ne želi jamčiti njenih mej, dokler ne bodo rešeni vsi narodnostni problemi v republiki. »Vem, je izjavil Hitler, da ne želi nobena narodnost ostati več pri Benešu... Čim bo Češkoslovaška rešila ostale probleme, ko se bodo torej Čehi sporazumeli še z drugimi svojimi manjšinami, me Češka država ne bo več zanimala in ji tedaj, kar trdno obljubljam, hočem jamčiti tudi meje.«
Pariški »Temps« izvaja iz primerjave obeh dokumentov in Hitlerjevih dopolnilnih izjav naslednje zaključke: 1. Praška vlada je na priporočilo Francije in Anglije pristala na odcepitev ozemlja z nemško večino. 2. Nemška vlada je obseg spornega ozemlja, kakor kaže memorandu priloženi zemljevid, znatno razširila in zahteva plebiscit tudi v krajih brez nemške večine, katerim je češkoslovaška vlada hotela dati župno samoupravo. 3. Hitler postavlja ultimativ-ni rok za izpraznitev ozemlja in odstopite v tega ozemlja v nemško last v sedanjem stanju.
TeHiki fašistični svet
Rim, 29 sept. br. V soboto bi se moral sestati veliki faš;stični svet. Temu sestanku so pripisovali zgodovinski pomen, ker bi se moralo na njem odločiti, ali in kako bi Italija posegla v evropski konflikt. Kakor znano, je Mussolini v Veroni poudaril. da bo Italija v primeru, da se vojna omeji na Nemčijo in češkoslovaško, ostala nevtralna, da pa se bo morala postaviti na nemško stran, čim bi posegla v vojno Francija in Rusija ter sile, ki so pod neposrednim njunim vplivom. Nocoj pa .je bilo razglašeno, da se zasedanje velikega fašističnega sveta odgodi do prihodnjega četrtka. Odgoditev je razumljiva zaradi monakovske konference, od katere zavisi ves nadaljnji razvoj.
Odgoditev mobilizacije
na Nizozemskem
Amsterdam, 29. sept. br. Nizozemska vlada je že odrejeno delno mobilizacijo odgodila do konca monakovske konference.
Boji v španin
Saint Jean de Luz, 29. sept. AA (DNB)i Poročilo republikanskega glavnega poveljstva pravi, da so republikanske čete na bojišču pri Ebru večkrat napadle ter pri tem zavzele dva hriba. Napade nacionalističnih čet so odbili. Tudi na madridskem bojišču je bil odbit nacionalistični napad. V letalskih bitkah so zbili na tla tri nacionalistična lovska letala, ter en bombnik.
Salamanca, 29. sept. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega novel jstva se glasi: V sredo je nacionalističnim četam uspelo na bojišču pri Ebru pomakniti naprej svojo črto. Več neprijatelj-skih napadov smo odbili. Na castelIonskem bojišču smo odbili vse sovražnikove napade. Prav tako smo odbili vse napade v
Odlikovanje
Beograd, 29. sept. p. Na predlog ministra notranjih del je bil odlikovan z redom Belega orla V. r. komandant dravskega orožniškega polka polkovnik Alojzij Barle in z redom sv. Save V. r. Anton Stergar, trgovec iz Kamnika.
Iz državne službe
Beograd, 29. sept. p. Napredovala sta: za višjega monopolskega oficiala v ljubljanski tobačni tovarni Anton Lajovic, za oficiala istotam pa Edvard Kovačič.
Iz Radovljice je premeščena k pošti Ljubljana I. poštna manipulantka Milka Cesar.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno v severovzhodnem delu države, v Podunav-ju košava. V ostalem delu države prevladuje oblačno vreme z nekoliko dežja v drinski banovini. Temperatura se je dvignila. Najnižja je v Tuzli 4, najvišja pa V Nišu 29 C.
Zemunska vremenska napoved: V večji meri se bo pooblačilo skoro po vsej državi. Jasno bo samo še v vzhodnih in jugovzhodnih krajih. Deževalo bo v severnih predelih in posebno še na zahodu. Jugovzhodni in južni veter spremenljiva jakosti. Temperatura se bo še dvignila.
Zagrebška: Vreme se bo poslabšalo.
Dunajska: Zelo oblačno, ponekod deževno, zmerno, tojto.
»3TJTRCJ* St 22Tj
PeteK, 30. IX. 1538, ■-
Masi kraji in ljudje
Slovesnost v angleškem društvu
Visoko odlikovanje gospe Fany Copelandove
lektorica gospa Fany Copelandova po odlikovanju. Poleg nje desno angleški konzul gospod T. C. Rapp iz Zagreba, levo pa predsednik angleškega društva
dr. Majarou
Ljubljana, 29. septembra.
Ob 11.30 Je bila v prostorih našega. Angleškega. društva prisrčna slovesnost, pri kateri j,-, bila počaščena in odlikovana z ■visokim redom lektorica angleškega jezika na univerzi gospa Fany Copelandova.
V društvenih prostorih so se zbrali številni člani društva in prijatelji gosp3 Copelandove. Ob 11.30 je prišel v spremstvu društvenega predsednika dr. Ferdinanda Majarona angleški konzul v Zagrebu go-fpod T. C. Raop. S kratkim nagovorom je pozdravil odlikovanko, poudarjajoč, da si šteje v posebno čast, ko ji sme v imenu angleškega kralja izročiti visoko odli-Ocovanje oficirja reda britanskega imperija za zasluge, ki jih ima gospa Copelandova za bližje medsebojno spoznavanje obeh narodov; prav odlikovan ki na. zasluga je. da so v teh letih oafear deluje uried nami, Slovenci do dobra spoznali angleško kultu r-rt, nasprotno pa so se tudi Angleži pričeli podrobno zanimati za. Slovence, ki štejejo danes na Angleškem že veliko število prijateljev.
Gospa Cop landova se je zahvalila go-Bpodu konzulu. Rekla je, da se ne zaveda kakih posebnih zaslug. Vse. kar je storila. je delala le v zavesti svoje dolžnosti. Navzočni so čestitali odlikovanki in ji izročili mnogo cvetja.
Diploma k odlikovanju je podpisana od angleškega kralja, in kraljice, ki je veliki oficir civilnega oddelka, kralj pa je vrhovni načelnik reda. Odlikovanje podeljujejo ob posebnih prilikah za širjenje angleške kulture in to le. kadar j>a združeno s težavnimi prilikami. Z dekretom s katerim je bila odlikovana gespa Copelandova, so bili hkratu odlikovani: neka misijonarka, ki deluj-, že 20 let na Kitajskem, znanstvenica, M živi 15 let med divjaki in angleški konzul v š angin a ju, ki kljub veliki nevarnosti zaradi japonsko-kitajske vojske ni zapustil svojega mesta.
Gospa Copelandova živi že 17 let med nami. Prišla je 26. septembra 1921. in od tedaj neumorno deluje ne le kot lektorica angleškega jezika, temveč tudi kot vneta posredovalka lepot naših krajev med Angleži Prav njena je zasluga, ca nas vsako leto obiščejo mnogi turisti iz Anglije, pogosto velike ekskurzije, kar je
seveda velikega propagandnega in kulturnega pomena. Gospa se pravkar odpravlja na novo pettedensko predavalno pot po Angleškem Poleg Londona, Wa-lesa in Edimburga bo imela še v drugih krajah predavanja o Jugoslaviji, posebno o Sloveniji. Tako bo ponovno dokazala, da je najvztrajnejša delavka za bližje spoznavanje obeh kultur. K odlikovanju ji veljajo tudi naše iskrene čestitke!
Visoko odlikovanje, ki ga je deležna gospa Copelandova, bo nedvomno vzradosti-lo vse poznavalca njenega dolgoletnega, tehega in neumornega dela. že v vojnih letih je hčerko odličnega astronoma njeno humanitarno stremljenje zbližalo z begunci vrle, nepremagljive srbske vojske. Takrat jim je storila mnoge tihe usluge. Poslej je bila stalno zvezana z Jugoslavijo. Kmalu po ustanovitvi ljubljanske univerze je Mrg Copelandova prevzela lektorat angleškega jezika in pomagala neštetim našim germanistom prebresti tež-koče angleške izgovorjave in pravopisa. Poleg dela na univerzi se je mnogo uuej-stvovala in se z občudovanja vrednim članom uveljavlja še vedno povsod, kjer gre za utrditev naših stikov z njeno veliko ln slavno domovino.
Predvsem jo poznamo kot vneto prijateljico slovenskih Alp. Ni ga skoraj vrha, ki ga ne bi bila dosegla. Navdušenje, s katerim je sprejemala vtise naših prirod-nih lepot, ni ostalo neplodno. Mrs Copelandova je spisala v angleščini krasno knjigo o lepoti naših Alp in priredila za svoje rojake skrbno izdelanega vodnika po Sloveniji, — usluga, ki smo jo vse premalo ocenili. Poleg tega je priobčila v raznih angleških revijah in listih celo vrsto člankov o naših krajih in problemih ter več prevodov iz slovenske literature, saj se je dodobra naučila slovenščine, žal da v tem hipu ne moremo podrobneje naštevati njenega oela s priznanjem pa se ustavljamo pred rezultati njenih prizadevanj in ji izrekamo ob tej priliki poleg iskrenih čestitk tudi željo, da bi ostala še dolgo zdirava, trdna in delavna v naši sredini, ki jo je tolikanj vzljubila.
Dvomljiva east naj bo našim dekletom v svarilo
Beograd, 29. septembra
V po nedeljske m »Jutru« je bilo objavljeno poročiilo iz Kodanja o precejšnji b!a-maži letošnje miss Jugoslavije v gdanski prestolnici. »Politika« zdaj objavlja daljši članek o naši lepotni kraljici in nam razodeva, da je gdč. Olga Dinjaški doma iz Pančeva. Letos jc odšla v Pariz in je bila za miss Jugoslavijo izvoljena takole: Pari-žan Maurice de Valef je poverjenik kodanj-skega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi. On osebno mora zbrati nekaj gospodičen srednje in vzhod ne Evrope. Ker gospod Moric de Valef ne more osebno obiskati vseh držav, ima v
Jugoslaviji svoje poverjenike, ki mu priporočijo nekaj kandidatinj.
Gdč. Olgi Dinjaški je uspelo, da je prišla v Pariz do g. Morica Valefa. Ker ni imela konkurenike, je Moric Valef kratko-malo njo proglasil za rasno predstavnico Jugoslavije, nakar je z drugimi kraljicami lepote odpotovala v Kodanj kot miss Jugoslavija. Ljubeznivi Moric de Valef je mnogim našim mladim damam, ki še vedno brezumno rade nasedajo raznim volitvam in tekmovanjem v lepoti, prihranil mnogo ner-voznosti, ko je ukrenil z gdč. Olgo kot diktator in kar sam označil njo za najlepše dekle, katero lahko predstavimo vsej Evropi.
Razvoj In uspehi zdravilišča na Golniku
Ob petnajstletnici vodstva dr. Roberta Neubauerja
Kako velike žrtve zahteva suš"°ca, ki je V ljub velikemu napredku sodobne medicine že vedno ostala ena najbolj zavratnih bolezni, more povedati le tisti, ki ;:e imel priliko vičfti, katero od naših zdravilišč za tubeiku iozne. Pri nas je gotovo najbolj
Sef-zdravnik dr. Robert Neubauer
znano zdravilišče Golnik in samo njegov razvoj nam dokazuje, da bo treba v boju proti jetiki žrtvovati še mnogo gmotnih sredstev in še več delovnih moči.
Zdravilišče Golnik je bilo ustanovljeno po svetovni vojni z namenom, da nudi pri-
bežališče številnim žrtvam svetovne vojne, ki so si v pomanjkanju in nezdravih življenjskih razmerah nakopale to tako nevarno bolezen. Ličen grad je bil preurejen v zdravilišče, v katerem je tedanja zdravniška veda poskušala reševati bivše vojake pred to boleznijo. Seveda je bilo zdravilišče tedaj le skromno urejeno ter je imelo malo postelj. Leta 1923 je bilo v zdravilišču le 22 bolnikov, 1 mikroskop in nekaj najnujnejšega zdravniškega inventarja, dočim o kaki rentgenski napravi ni bilo še niti govora. Vendar se je tedaj začelo graditi veliko glavno poslopje, ki pa je bilo šele L 1925 dograjeno. Tedaj bi zdravilišče moglo začeti z vse bolj uspešnim delovanjem, če se ne bi zgodilo, da je država s 1. aprilom 1926 ukinila zadnje kredite za vzdrževanje zdravilišča. Kljub temu pa je zdravilišče v zadnjih 10 letih, zlasti na pobudo sedanjega ravnatelja in šefa zdravnika dr. Roberta Neubauerja nadvse lepo napredovalo in postalo v Sloveniji glavni prvoboritelj v boju proti tuberkulozi, hkrati pa je zaslovelo po svojih vsega priznanja vrednih uspehih v zdravljenju po vsej državi.
12 let se zdravilišče Golnik vzdržuje samo iz sebe, vendar je v teh letih s pomočjo nekdanje oblastne samouprave in banovine ter z dohodki iz lastnega gospodarstva uspelo, da je nekdanji kompleks zdravilišča, v marsičem povečalo in moderniziralo. Iz skromnih začetkov je zdravilišče naraslo v obsežen sanatorij. ki ima danes že 240 postelj. Počasi so v teku let prirasle nove zgradbe in prizidki, tako da ima glavno poslopje velik prizidek, v ka-
VoHtve misB Evrope so bile končane v Kodamju dne 9. septembra. Gdč. Olga Dinjaški ni prav nič pisala domov, kako so jo pomilovali, marveč je poslala cel šop izrezkov iz dnevnikov, ki so poročali podrobnosti o tesh volitvah. Zraiven je pisala o prvem razredu brzega in ekspresnega ▼taka, o spalnem vagonu, o prvovrstnih hotelih, o banketih m sprejemih in o vsem takem štmdru, ki so ga deležne lepotne kraljice, ne da bi se sirote zavedale, da služijo čisto drugemu namenu, kakor si to predstavlja široka publika, in da lahko mar-
nkatera izmed nj9i hMiib Is nega hotela kmalu v čisto drugačen lokaL
Zdaj je gdč. Olga EKnjafflci spet v Parizu, kjer jo še vedno vzdržuje kom i tč organizatorjev za volitev evropskih lepotic. Kako dolgo bo še ostala v Framcdji, ne sporoča, pač pa piše, da bo dobila za vrnitev v domovino brezplačen vozni listek I. razreda brzega vlaka. »Politika« pravi, da prihar jajo na dan zanimive poedinosti in da bo naslov miss Jugoslavije 1938 resno osporen. Mi pa sodimo, da bi bilo-najbolje, če gdč. Olga Dinjaški t>o letošnjem polomu v Kodanj u kar obdrži naslov miss Jugoslavije, da bo ostala ta čast odslej za vedno le ▼ strašilo in da se bodo naša pametna dekleta dvakrat premislila, preden se bodo dala spet premamiti k dvomljivim uslugam in še dvomljivejši slavi.
Financa ob poldrugi milijon taks
Ogromna zaloga igralnih kart gre v mlin
LjuMjana, 29. »eptemhra
Pred Gorčero trgovino na Tvršcvi cesti je bilo v dopoldanskih urah prav živahno. Okrog velikega tovornega avtomobila so se gnetli gledalci in opazovali nenavaden prizor. Iz veže sta zdaj pa zdaj prihajala dva postreščka s polno košaro manjših zavitkov in sta vsebino stresala na tovorni avto. Da sta lažje opravljala svoj posel, so jima pred vozilom napravili nekaj stopnic.
Avto je bil že skoro zvrhan malih zavitkov, postreščka pa sta še vedno nosila zvrhane košare. Vsemu početju je pazljivo asistiralo več financarjev, kljub temu je
kaj ton ln le takse bi znesle poldragi milijon dinarjev, kaj Sede kazni!
Nu, pa ni bilo tako hudo, saj je bfla lastnica teh nežigosanih igralnih kart Ljubljanska kreditna banka, a tudi nje ne bo zaradi tega zadela niti najmanjša kazen, v kolikor ni kaznovana že sama zaradi slabe kupčije s temi kartami. Pred leti je namreč prišla v konkurz tovarna igralnih kart v Igriški ulici. Ljubljanska kreditna banka, kot največja upnica, je zarubila veliko zalogo igralnih kart in jih shranila v svojih prizemnih bančnih prostorih, koder so obležale do danes, ker banka ni vedela z njimi kaj početi. Zdaj pa banka potrebuje
Na tovorni avto nalagajo tisoče zavojčkov igralnih kart
nekaterim iz gneče uspelo neopazno seči v kup. Kasneje so poklicali stražnika, ki jc gledalce razgnal in zasledoval tiste, ki so se še drznili segati po zavitkih. Ti zavitki so bile nove igralne karte. Spočetka je vsakdo mislil na tihotapsko blago in je po-miloval tistega, ki ga je usoda tako nemilo prijela za vrat. Igralnih kart je b;lo za ne-
omenjene prostore za drug namen. Vso to
ogromno zalogo igralnih kart, katerih prodajna cena bi znašala nekaj milijonov dinarjev, je za star papir prodala vevškim papirnicam, kamor so jih ob spiemstvu finančnih organov zapeljali, da jih ob strogem nadzorstvu premeljejo v druge karte: morda dopisne ali krušne...
Fepelke v današnjih dneh
nečloveškega ravnanja s hčerko
Ljubljana, 29. septembra Posestnik Anton Eiscan z Vač je stal danes pred sodnikom in se zagovarjal zaradi obtožbe, da je siabo skroel za svojo 161etno hčerko Marijo in z njo tudi nečloveško grdo ravnal. O njegovem ravnanju z mladoletno hčerko se na Vačah že nekaj let bije kar oster boj tako daleč, da je bila vsa stvar izročena sodišču v razsodbo. Na lastno iniciativo in po pr.go-varjanju je podala, ovadbo orožnikom šolska upraviteljica na Vačah, ki je tudi danes pred sodnikom zelo določno zagovarjala stališče, da je treba otroka zavarovati pred neč!ovešk:m očetovim ravnanjem in pred zlobno mačeho.
Dasi je obtoženi oče vse zanikal in zatrjeval, da s hčerko Marijo, ki izhaja iz njegovega prvega zakona, skrbno ravna, kolikor mu dovoljujejo prilike, je zaslišana upraviteljica v celoti vztrajala pri vseh obtožbah, ki jih je navajala že v ovadbi in v preiskavi. Po vseb ni njenega pripovedovanja je bilo tako kakor da je nekdo prebiral pravljico o pepelčici:
L. 1930. je malo Marijo pripeljal njen oče iz Amerike. V daljni deželi sta pod grudo pustila prvo ženo, Marijino mater. Sprva je bilo videti, da bo oče nadome-stoval siroti tudi mater. Kazalo je, da jo ima rad in da zanjo lepo skrbi. Toda ni minilo dolgo, ko se je očetu zahotelo nove življenjske družice in pripeljal jo je. Kmalu je bila sirota Marija potisnjena ob
stran. Iz drugega očetovega zakona se je narodila nova deklica. Pravijo, da so tedaj za malo Marijo nastopili črni dnevi. V šolo je prihajala vsa ušiva. Ko so jo poslali iz šole domov in ji dovolili, da izostane toliko, da jo mati očisti, se je čez čas pojavila z ranami na glavi: mačeha ji je golazen le površno očisfla, temeljito pa ji je ranila kožo in na ranjeno kožo nalivala pekočih tekočin. Drugič je iz šole niso več poslali domov. Spravili so jo k dobri ženi, ki se je 3 tedne trudila, da je s skrbno nego očistila dete. A to ni bilo vse. Upraviteljica je pripovedovala, da so šolski otroci večkrat opozarjali, kako je mala Marija vsa pretepena, kako mora opravljati težka dela, hoditi ponoči na njivo, ki leži bl zu pokopališča, samo da bi trpela tudi duševne muke. Kako mora še v pozni mrzli noči prenašati vedra vode, kar bi niti odrasla dekla ne zmogla, kaj šele slabotno, nedoraslo dekletce. Kako stoii v mrazu, lahkno oblečena in bosa na paši in cepetaje od mraza varuje živino, da se zgražajo vsi, ki to vidijo. Da je še slabo hranjena, je videti po njeni slabot-nosti — 16 let je stara, kaže pa komaj — 10 let.
Medtem ko je upraviteljica jasno naštevala take primere, ki jih je deloma sa-rra opažala, deloma pa so jih prijavljali šolski otroci in sosedje, je oče brez razburjanje sedel na zatožni klopi in le ma".o ugovarjal. Tudi sodnikovi ukori mu niss
PRI PREHLADU IN

lahko Sv POMfcCMC
PIIULE
m
VPRAŠAJTE % ZDRAVNIKA DOBIVATE \ ZA SVET V VSEHLEKAtMH
PAZITE! VSAKA PIIUIA NOSI IME AFIUKIM-
ŠTEL D.D. ZAGREB	Regw. 15426/38
Sli oo živega, komaj da je z rameni skomignil nanje. Njegov branilec dr. Smodej pa je stavil na pričo nekaj vprašanj in predlagal izvedbo novih dokazov. Sod'šče naj zasliši še nekaj prič, ki bodo 'zavedale, da je oče za hčerko iz prvega zakona pruv tako skrbel kakor za ono iz drugega, ki ni uživala pred starejšo noisnih prednosti. Odvetnik je napovedal, da bodo dokazali, da je upraviteljica sama napisala ovadbo iz maščevanja samo zaradi tega, ker se ji je oče nekoč pritožil, da preveč pretepa njenega otroka. Sodnik je predlogom branilca ugodil in razpravo preložil na nedoločen čas.
Razstava slovenske knjige pripravljena
V nedeljo bodo ob 11. dopoldne odprli razstavo »Slovenska knjiga 1918—1938«, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, da bi ob 201etnici prevrata podalo v širokih obrisih obračun o snovanju umskih sil slovenskega naroda.
Razstava bo v glavnih črtah pokazala razvoj vsega našega književnega tiska. Imela bo 26 oddelkov, ki jih bodo s pomočjo ravnatelja univerzitetne biblioteke uredili naši požrtvovalni strokovnjaki. In sicer leposlovje prof. France Vodnik, Niko Kuret, dr. Tine Debeljak in Janko Samec, literarno zgodovino dr. Mirko Rupel in prof. Pavle Kalam, umetnostno zgodovino in umetnost dr. Rajko Ložar in dr. Josip Mal, mu* zikologijo Ljudevit Zepič in arhivar Koželj, mladinsko književnost Albert Širok, zdravstvo kot zastopnik obeh zdravniških zbornic dr. Ivo Pire, tehniko inž. Rudolf Škof, pravo univ. prof. dr. Rudolf Sajovic, politično literaturo in sociologijo Bratko Kreft, gospodarstvo dr. Jože Lavrič, zamejno književnost dr. Lavo Čeimelj in Mile Klopčič, prirodoslovje in pomožne stroke asistent Gabrijel Tomažič, filozofijo docentka ga dr. Alma Sodnik, pedagogiko univ. prof. dT. Kari Ozvald, zemljepis in zgodovino prof. Maks Miklavčič, planinstvo dr. Ar-nošt Brilej, slovenske pisatelje v tujih prevodih urednik Borko, revije prof. Stane Melihar, samozaložbe g. Ivan Matičič in Josip Suchy, leksika in jezikoslovje prof. Janez Logar, rokopise v dobi od 1918—1938 umrlih pisateljev bo uredila prof. dr. Mar-ja Boršnikova, bibliofilski oddelek pa dr. Silva Trdina.
Načrt za razstavno dvorano je napravil prof. inž. Miroslav Kos, knjige pa je dalo na razpolago nad 70 slovenskih založb in izdajateljev ter okrog 50 samozaložnikov. Tiskarna Merkur je oskrbela brezplačno svarilne napise in napise s citati naših pisateljev in pesnikov, mestna vrtnarija zelenje, tvrdka Klein je posodila steklo, tvrdka I. C. Mayer je dal društvu po izredno ugodnih pogojih na posodo juto za prevleko stojal, tvrdka Rajko Turk je brezplačno pripeljala velike vitrine za rokopise in za bibliofilske izvode, vitrine pa je posodila uprava velesejma. Največjo žrtev je doprineslo Združenje trgovcev, ki je dalo za to pomembno kulturno prireditev brezplačno na razpolago dvorane
Tako je ta razstava skupno delo mnogih naših sil, ki so se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo strnile okrog naše besede. Ker je prostor precej majhen, bodo imeli pristop k oficielni otvoritvi samo vabljeni gostje, sice# pa bo razstava odprta nepretrgano od 9. do 17. ure od 2. do 15. oktobra. Vstopnina bo samo 2 din. Društvo slovenskih književnikov bo ob razstavi izdalo majhno publikacijo, ki jo bo uredil predsednik prof. France Kofolar. Prodajali jo bodo pri blagajni po 4 din. V zvezi z razstavo bodo tri predavanja, in sicer bo v ponedeljek ob 20. predaval docent dr. Anton Ocvirk o povojni slovenski književnosti, v sredo 5. oktobra dr. Lavo Čermelj o zamejni književnosti, v petek 7. t. m. prof. Anica Čer-nejeva o mladinski književnosti. V ponedeljek 10. t. m. se bo po vsej verjetnosti vršil recitacijski večer, ki bo posvečen v tej dobi umrlim pisateljem in bo še posebej objavljen. Vabljeni so vsi prijatelji slovenske knjige, da si ogledajo razstavo
terem so danes nameščeni v glavnem vsi zdravniški prostori, operacijska dvorana, rentgenske preiskovalnice, laboratoriji itd. Pred nedavnim je bilo zgrajeno lepo upravno poslopje. Prav lična je tudi nova kapela, ki stoji nekako v sredi zdraviliškega kompleksa stavb. Lepoto zdravilišča samega, ki je postavljeno v enega najlepših predelov naše Gorenjske, pa povzdiguje še mogočen, nadvse okusno urejen in skrbno negovan park. Jasno je, da je z razvojem zdravilišča naraslo tudi gospodarstvo zavoda in ni čudno, če stoji že danes nekoliko odmaknjena od zdravilišča velika zdraviliška pristava, katero sestavlja več poslopij. Tam so hlevi, skladišča, pralnice, likalnica itd.
V notranji ureditvi je zdravilišče v zadnjih 10 letih močno napredovalo kljub velikim gospodarskim težavam, s katerimi se je moralo vedno boriti. Bolniške sobe so urejene vzorno, kakor tudi vse druge pri-tikline, da o odlično urejeni kuhinjL shrambah itd. ne govorimo. Poseben napredek pa je doživelo zdravljenje tuberkuloze samo. Po vsem svetu so v zadnjem desetletju dosegli nadvse važne uspehe v boju proti tuberkulozi in najnovejši izsledki skupnega napora požrtvovalnih zdravnikov so bili kaj hitro presajeni na Golnik. Dočim se je pred 20 leti zdravila je-tlka v glavnem tako. da je moral bolnik počivati, dobro jesti in čakati na ozdravljenje, ki je včasih res prišlo, včasih pa tudi ne. je sodobna medicina za zdravljenje jetike našla nova sredstva. Operacije so postale skoraj nekaj vsakdanjega ln ' v mnogih primerih edini izhod za rešitev bolnika. Zaradi tega je tudi v zdravilišču na Golniku nastalo polno novih potreb, ki jih je zdravilišče s pogumom in brez strahu pred gmotnimi žrtvami izpolnilo. Zdra-
vilišče Ima danes dragocen operacijski test rumen ta rlj in lepo urejeno operacijsko dvorano. V zvezi s tem pa so bile nujno potrebne rentgenske naprave za pregled bolnikov in za ugotovitve bolezenskih gnezd v pljučih, že dolga leta je v zdravilišču na Golniku šlo zdravljenje le po izvidih rentgenskih preiskav. V letošnjem letu pa si je zdravilišče na Golniku za okrog pol milijona dinarjev nabavilo najmodernejše rentgenske naprave, kakršnih na Balkanu nima nobeno zdravilišče. Med novimi pridobitvami rentgenskih naprav je treba posebej omeniti rentgenski aparat, ki posname na ploščo vedno, seveda po želji zdravnika, le kake 3 cm širok
pas H notranjosti bolnika. S tem Je Omogočena Izredna preglednost, kakršne pri drugih rentgenskih posnetkih, ki kažejo le pregled celotne notranjosti, seveda nL Letošnje leto pa je zdravilišče Golnik doseglo novo pridobitev. Uprava bolniških fondov prometnega osebja se je odločila, da bo na Golniku ob sedanjem glavnem poslopju postavila velik paviljon, v katerem bo prostora za 60 postelj. Ureditev tega paviljona, ki se bo naslanjal na sedanje poslopje, bo stala v celoti nekaj nad 4 milijone dinarjev. Med sedanjim glavnim poslopjem in novim paviljonom pa bo zdravilišče zgradilo še prizidek, v katerem bodo združeni ysi zdravniški prostori, ta-
»JUTRO« St 22T,
4-
Petek, 30. EC 1938.
TOMBOLA V KRANJU preložena
dan igre bo objavljen kasneje!
Domače vesli
*	Kongres inženjerjev odgoden. 1., 2.
in 3. oktobra bi moral biti v Splitu letošnji kongres inženjerjev. Zaradi prepovedi zborovanj je bil pa kongres preložen.
*	Spominska svečanost v žalcu ob priliki 100 letnice rojstva Janeza Hausen-biehlerja združena z odkritjtem spominske plošče in spominsko razstavo ni dovoljena in je odložena na nedoločen čas.
*	Kongres gozdarjev v Vinkovcih. V dneh od 2. do 4. oktobra bo S21etna glavna skupščina Jugoslovanskega šuma.rske-ga. udruženja v dvorani Obrtnega doma v Vinkovcih. Minister za gozdove in rudnike je odcbril udeležencem državnim uradnikom dopust od 30. septembra do vključno 8. oktobra. Prometni minister pa. je odobril polovično voznino. Popust velja za vse razred? in vlake razen eks-presnih od 30. septembra do 8. oktobra. Cela karta bo veljala za brezplačno vrnitev s potrdilom o udeležbi na skupščini. Na odhodni postaji je treba kupiti legitimacijo K 13
Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
_Pel, reg. S. b t. 1?. 485-35
*	Slovensko kulturno društvo »Lilija« v Milwaukeeu v Severni Ameriki je naročilo večje število izvodov Koržetovega dela »Čigav je grunt« ter se z vnemo pripravlja na uprizoritev tega uspešnega odrskega dela ne samo za Milwaukee, temveč za vse kraje. kjer prebivajo naši izseljenci.
*	Izkopavanja pri Vnkovaru so zaključena. Včeraj smo poročali o zgodovinskih izkopaninah v Vučedolu nedaleč od Vuko-vara v pokrajini pri vasi Sotinu. Izkopavanja so trajala tri mesece. Zdaj je delo po častnih uspehih zaključeno. Znamenite najdbe so zbrane v dvorcu grofa Eltza v Vukovaru, kjer jih proučujoč ravnatelj zagrebškega arheološkega muzeja univ. prof. dr. Hoffiller kustos dr. Josip Klemene in asistent dr. Anton Bauer. Večji del izkopanin bo oddan zagrebškemu muzeju, ki mu pripada levji delež zaslug pri izkopavanju.
*	96 ur je igral biljard. Mitar Filiiipovič iz Stejanovcev pri Sremski Mitrovici je kmet, toda navdušen igralec biljarda. Prišel je v Sremsko Mitrovico in začel biljardirati. Polnih 4S ur je preganjal krogle po zeleni mizi. Žena je v skrbeth prišla pogledat, kaj počenja v kavami. Vabila ga je domov. To pa je Mitra tako ujezilo, da je rekel; »Teh; na kljub bom biljardiral še 48 ur!« Obljubo je izpolnil.
*	Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne," popoldne in zvečer do 8. ure.
Nove srečke
#
državne razredne loterije za I. razred
DOBITE P BI
V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6

*	Otroci ujeli živega kragulja. Zadnji čas so bile gospodinje v litijskem okolišu v hudih skrbeh. Tod je rokovnjačil kragulj in kradel z dvorišč kure. V torek je švignil tudi na dvorišče pri Temeljevih na Velikem vrhu. Vas stoji v hribu nad Litijo. Pred domačimi je zasadil kremplje v tolsto kokoš in jo je odnesel v bližnji gozd. Temeljevi so sklenili zaroto. Zaklali so drugo kokoš, vrat in peruti pa so nastavili v past. Tako so sestavjli dele, da je zgle-dalo z viška, kakor bi se sprehajala po travi nepremišljena jarčica. V sredo zjutraj je spet priplaval požeruh in se ogledoval za plenom. Brž je ugledal jarčko v pasti. Kakor kamen je udaril izpod neba in čavsnil žival za vrat. Udarec je bil usoden, sprožil je past in že ga je vkleščilo trdo železje za nogo. Požeruh se je otepal na vse kriplje a zaman. Tedaj so pritekli domači, da ga ujamejo, pa je trdokljuni gost hudo vsekal najstarejšega fanta, da so postali kar o^reznejši. Preko tatu so pregmili vipčo, nato pa .-o ga živega prenesli v Litijo. kjer so ga oddali upravitelju za šolski zoo." Na šoli so brž zbili kletko in shranili vanjo neob čajnega gosta. Mladina opazuj z zaninian em tatinsko ptico in se veseli, da je okoliš rešen po zaslugi njihovega sošolca. Po starem običaju bodo gospodinje z jaiei nagradile one. ki so ujeli kragulja.
*	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dfela. Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din.
-Mi KINO SLOGA — Tel. 27-30««
Danes poslednjič ob 16., 19. in 21. uri B
PO KRIVEM OBSOJENA g
Zgodba o lepi detektivki, v katero je h
*	Novi grobovi. V Hotedrščici je umrla v visoki starosti 88 let gospa Ana Rajerje-va, nadučiteljeva vdova. Pogreb ugledne pokojnice to danes ob 17. — V Ljubljani je umrla gospa Josipina Indra, vdova po okrajnem sodniku. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže na Stari pobi. — V Gornji Radgoni je umrl g. Janko Cirič, predsednik nadzorstva gornjeradgonskih občinskih podjetij. Pokopali ga bodo jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujjoeim naše iskreno sožalje!
*	Naše narodne noše na zagrebškem odru. Prijatelj nam piše: V nedeljo sem v zagrebškem malem gledališču gledal domačo opereto »Mala Flora m ve«. Srce meje zabolelo ob nastopu baleta v druigem dejanju. Tu naj bi dekleta v narodnih nošah predstavljala tri uedinjene rodove jugoslo-venskega naroda Ob spremljavi godbe ima vsaka skumina svojo značilno melodijo. Hrvatica in Srbkinje so bile v pristnih narodnih nošah samo Slovenke »e predstavljajo zagrebškemu občinstvu v belo-zeleni obleki, na glavah pa zelene klobučke z gamsovo brado. Ce ti se nam to zgodilo v Gradcu. se ne bi čudil. A v Zagrebu? V Sloveniji smo naveličani belonogavičarjev, v Zagrebu pa se ob spremljavi naših najlepših pesmi in ob navdušenem ploskanju vrsii na odru reklama za gamsove brade. Ne. to nam ne more biti všeč!
*	Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) nudijo potrebno jizobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da- ustreže naš zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega Večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, francoščino. nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo), korespondenco itd. Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do 10. oktobra (razen nedelj) od 9. do pol 1. in od 4 do pol 8. ur zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarn; zavoda- interesentom pismeno in ustno na razpolago.
• Med. POsetni vtaflc *r*	1
tobra sa 58 din. Prijave do 2. oktobra opo'
ko bodo dobile dovolj prostora rentgenske preiskovalnice, operacijska dvorana, ambulante in labolatoriji. S tem bo zdravilišče doseglo 300 postelj in bo po svojem obsegu eno največjih zdravilišč pri nas. V načrtih čaka le paviljon za otroke, v katerem naj bi se uredilo otroško zdravilišče. Doslej imamo v naši državi za tuberkulozne otroke le dve zdravilišči in sicer Šumetlica pri Novi Gradiški in Topol-šica. Da je graditev tega paviljona najnujnejše vprašanje za uspešno borbo proti jetiki, najbolj jasno dokazuje dejstvo, da odrasli jetni bolniki čakajo po tri do štiri mesece, da pridejo v kako zdravil'šče, otroci pa povprečno čakajo vedno po eno leto do 14 mesecev.
Posebej moramo še omeniti iniciativno delo zdravilišča na Golniku v preventivnem boju proti jetiki v zvezi s protitu-berkulozno ligo je zdravilišče na Golniku ob sodelovanju prizadetih činiteljev pomagalo snovati protituberkulozne dispanzerje, katerih je sedaj v naši banovini že 16, od katerih sta državna le v Mariboru in Celju, dočim se vsi ostali vzdržujejo z raznimi podporami in prispevki prebivalstva. Tem obstoječim dispanzerjem pripada danes že območje, v katerem živi nad 700.000 prebivalcev naše banovine, kar pomenja, da sta dve tretjini našega prebivalstva pod stalnim varstvom dispanzerjev. Vsak od teh dispanzerjev ima poleg najpotrebnejših naprav tudi rentgenske preiskovalnice. kar je za ugotovitev jetike v mnogih prmerih nujno potrebno.
Zdravilišče na Golniku pa poleg tega, da podpira delo dispanzerjev, katere vodijo zdravniki-specialisti, ali pa zdravniki, ki so bili na daljši praksi na Golniku, pa v svojem okolišu pregleduje prebivalstvo in
tako ugotavlja primere jet;ke. To je mogoče zaradi tega, ker si je zdravilišče nabavilo prenosen rentgenski aparat. S pomočjo tega aparata so zdravniki z Golnika poleg prebivalstva bližnje in daljnje okolice pregledali v zadnjem času tudi delavstvo treh velikih tekstilnih tovarn v Kranju.
Tudi za specializacijo zdravnikov skrbi zdravlišče na Golniku, ne da bi se ustrašilo dela in gmotnih žrtev. Skoraj vedno je po več zdravnikov v zdravilišču v praksi, na kateri se seznanijo z najmodernejšimi metodami ugotavljanja in zdravljenja jetike. Poleg tega pa prireja zdravilišče redno vsako leto tečaje za zdravnike. Letošnji tečaj je bil že deseti. Zdravniki se ga radi udeležujejo, saj pa tudi predavajo sami strokovnjaki. Med drug:mi redno predavata tudi dr. Vulovič iz Beograda in dr. De-lič iz Kraljeviče.
Za ta lepi napredek zdravilišča Golnik in vsega boja proti jetiki med nami gre v prvi vrsti zahvala šefu zdravniku in ravnatelju zdravilišča dr. Neubauerju, ki slavi danes 151etnico, odkar je prišel na Golnik. Njegovo požrtvovalno delo in njegova pobuda se pozna povsod v zdrav!li-šču. Ljubezen, sa katero se je zavzemal v vseh 15 letih za bolnike in za napredek zdravilišča, je vsem poznana in mu je pridobila veliko število hvaležnih prijateljev. Ustvaril si je tudi kader prav tako požrtvovalnih sodelavcev in zdravnikov, ki po njegovem zgledu delajo za blaginjo ljudskega zdravja. Ob lepem jubileju želimo, da bi v bodoče vodil zdravilišče k še lepšemu razvoju in da bi našel tudi pri vseh odločujočih činiteljih razumevanje za potrebe zdravilišča, ki .ie v borbi za zdravje našega naroda najvažnejše.
_..
dne. Avtobusni idet 11. in 12. oktobra
v Gorico, Sv. Goro, Doberdob, Trst na 120 dinarjev, prijave do 3. oktobra zvečer. Prijave pojasnila in prospekti >Tourex-Skr venija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Masarvkova 12.
*	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9. do Vil. in od 4. do ure zvečer. Izvenljubljan-skim reflektantom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpisnico, potom katere se more učenec polnoveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.
Otroški zdravnik špecijalist
dr. LUKA BEZIČ
zopet redno ordinira
Turnograjska 4 — Tel. 38-39
*	Tudi če ga žena rada srkne< je ne
smeš ubiti. Pred sodiščem v Smederevu ie stal kmetovalec Dragotin Isakovič iz Ratar-ja v jaseničkem srezu. Živel je izprva z ženo v lepi slogi. Počasi pa se je Milojka začela vdajati pijači in je razsajala po ya-ej. Mož ji je prigovarjal in jo vodil tudi^ k zdravnikom in padarjem, toda zaman. Naposled ji je zgradil posebno hišico, kjer r,e poslej Milojka prebivala v veliki bedi. Za jed ni dosti marala, želela si je le opojnih Pijač. Nedavno sta se Dragotin in Miloika močno sprla in mož je ženo ubil, nato pa jo zakopal pod starim orehom na dvorišču. Sodnikom je zdaj vse priznal. Obsodili so sa na 14 let robije.
*	Dve družini žrtvi krvne osvete. V vasi Prači v Bosni je prišlo do hudega pretepa med člani družin Markalovičev in Cvorov. Eden izmed Majkalovičev je bil ubit. drugi pa močno ranjen. Obe družini živita že 20 let v krvnem soviaštvu ^'n se vsako leto spopadeta. Do^ej sta zaradi krvne osvete izgubili obe družini že 19 članov: 9 jih ie padlo iz družine Cvorov, 10 pa iz druž;ne Majkalovičev. Krvno sovraštvo je nastopilo po bitki, ki se je pred 20 leti razvila med obema družinama pri plesanju kola na cerkvenem proščenju.
k Liiffelicifie
u—Prekinjen tramvajski promet. Tramvajski promet od Resljeve ceste do cerkve sv. Petra, na progi 4, bo danes med 8. in 16. uro zaradi priključka pokopališča na ostalo omrežje prekinjen. Ko-lavdacija nove proge proti Sv. Križu bo v torek.
u— Roženvenska in mirovna pobožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. G. župnik Janko Barle nam sporoča: Pobožnost se začne v soboto popoldne m bo trarala do nedelje zvečer. Ves ta čas se zamorejo prejeti porciunkulski odpustki. V nedeljo se začno sv. maše ob 5. Ob 6. bo govor (župnik Barle) in siv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10. govor (dr. Šorli) in slovesna sv. maša. Popoldne ob 16. bo govor g. škofa dir. Gr. Rozmana. Po govoru bo procesija s kipom rrženven=ke Matere božje po potu kakor ob Veliki noči; med potjo se to molil sv. rožni venec. Po procesiji bodo v cerkvi pete litanrije M. B„ molitev za mir in zahvalna pesem.
u__Na rektoratii ljubljanske univerze
naj se zglase v zadevi štipendij: Bogomil Fatur, Danilo Požar. Bogomir Stopar, Vi«!a Šturm in Josip Vitek.
u— Gostilna Cinkole toči prvovrstno dolenjsko portugalko.
u— Spodbudno praznovanje trgovskega jubileja. Jutri 1. oktobra praznuje znana ljubljanska specialna trgovina kave, čaja in špecerije Bogomir Motoh na Vodnikovem in Krekovem trgu d setletnico svoje ustanovitve. Ko drugi jubilanti navadno darila pričakujejo lin sprejemajo, je pa dobrosrčni g. Bogomir Motch mestnemu socialnemu uradu poslal 10 nakaznic z željo, da jih m stni socialni urad po svoji uvidevnosti razdeli desetim revnim družinam, ki za te nakaznice debe pri njem skupno za 1.000 din živil, kakor si jih izbero. Mestno poglavarstvo se za velikodušno podporo m stnim revežem naj-iskreneje zahvaljuje ter k svojim željam za zdrav napredek ugledne tvrdke pridružuje tudi upanj?, naj tako praznovanje desetletnice spodbode tudi druge jubilante k posnemanju.
u— Maserski tečaj v bolnišnici. Obča državna bolnišnica sporoča, da se bo vršil letos na ortopedskem odseku 6tede>nski maserski tečaj, ki se prične 15. oktobra. Prijave je treba poslati neposredno ortopedskemu odseku, kjer se dobe tudi ustna navodila in potrebni podatki.
u— Kitarist Stanko Prek priredi v ponedeljek ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske kitarski solistični večer, na katerem bo izvajal dela najrazličnejših skladateljev. Gospod Prek je priznan ve-ščak na tem inštrumentu, ki ga poučuje tudi na šeli Glasbene Matice. O zgodovinskem razvoju in pomenu inštrumenta — kitare bo govoril pred začetkom sporeda g. Josip škafar. Vsi, ki se zanimajo za kitaro se vabijo ta večer v malo Filhair-monično divcrano. Vstopnice od 20 navzdol so v knjigarni Glasbene.
u— Zopet vam lahko postrežemo z lepimi okusnimi namiznimi jabolki, 8.50 in 4 din. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
u— Za odpravo beračenja v mestu. V sredo zvečer je bila v sejni dvorani mestnega magistrata seja vdiovnr ga socialnega sveta, ki so se ga poleg predstavnikov mestne občine udeležila tudi zastopniki dobrodelnih organizacij in ustanov. Razpravo je vodil predsednik mestne občine dr. Adlešič, ki jt3 očital prizadevanja mestne občine za omiljenje bede v Ljubljani in za odpravo beračenja od hiše do hiše. Debata je bila prav živahna, na koncu pa je predsednik mestne občine zaprosil zlasti zastopnike ženskih karitativ-nih društev, naj bi aktivno sodelovale pri organizaciji mestnega socialnega skrbstva.
■■■■^■■■■■■■■i KINO UNION, teL 22-21
SESSltei^ Pri tem filmu so razpisane krasne nagrade za naše dame insicer krasen plašč (pariški model), dežnik, klobuk, bluza in tovlji;
SvaSe?; nakupljeno in razstavljeno pri tvrdkah Lukič, Vidmar, Nosan, pif, vanjete	p.	Danes nepreklicno zadnjikrat!
in jazz!	Meto ta reKo.	NE POZABITE !
FILM LEPOTE IN MODE Predstave ob 16., 19. in 21. url
u— Gaj zaslužnih. Na povabilo mestne občine so Si včeraj popoldne zastopniki tiska ogledali svojevrsten park, ki ga je v zvezi z opustitvijo pokopališča pri Sv. Krištofu zamislil mojster Plečnik. Pobudo zanj je dal mestni svetnik polkoivnik Andrejka, uredil ga je po zasnutku arh. Spinčiča ravnatelj mestne vrtnarije Lap, načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Mole pa je sestavili seznam spomenikov, ki so jih s starega pokopališča pri Sv. Krištofu .deloma pa tudi s pokopališča pri Sv. Križu pr inesli v gaj. Gaj zaslužnih je zamišljen kot posebno svetišče našega mesta, v njem naj bi počivale kosti vseh naših javno in kulturno zaslužnih mož. Stroški za urditev gaja znašajo v celoti okrog 300 000 din. Gaj zaslužnih, ki se nahaja na vogalu Robbo-ve ulice in Vilharjeve ceste, bo še pred praznikom vs:h svetih svečano blagoslovljen in otvorjen.
u— Smrtna nesreča krovca. Včeraj dopoldne so bili mesni reševalci nujno klicani v Kamniško ulico v šiški, kjer je na neki novi stavbi prišlo do hude nesreče. Na strehi je bil zaposlen 70-letni krovsJd
mojster Mihael Plestenjak Iz Draveaj. Po otsreči je omahnil in padel na tSa. Pri padcu si je zloimil levo nogo, razen tega pa je dobil tudi hude notranje poškodbe. Nezavestnega so ga. r Sevalci prepeljali na kirurški oddelek, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Po kratkem trpljenju je Plestanjak podlegel poškodbam.
u— Ne»rrča pod motocMom. Včeraj popoldne so mestni reševalci pripeljali v bolnico 42-letnega tesarskga pomočnika Pcregrina Kosma tina iz Turnš pri Dobu onkraj Domžal. Pri Kohčevem ga je neki motociklist podrl na tla ln mu stri levo nogo.
a_ Vse. ki se zanimajo sa italijanščino
tn italijansko korespondenco, obveščamo, da se prične tečaj v soboto 1. oktobra ob pol 4 Poučuje strokovnjak. Solnima najnižja. Ravnateljstvo Trgovskega ufilišča in stenografskega instituta Robida. Ljubljana, Trnovska ulica 15. r--
Pol stoletja ie deluje CMD,
darujmo še za po I stoletja!
i
Nepreklicno zadnjikrat!	Ne zamudite!
KINO MATICA, danes ob 16., 19. in 21. uri!
VESELI VBAGI
(Trije artilerci v penzijonatu)
Kdo doM nagrado za Kodrom?
še nekaj zločinskih pustolovščin nevarnega razbojnika
Št. Vid pri Stični, 29. sept.
Preteklo je že nekaj dni, odkar so zajeli | Jožeta Kodra, a tod se še vedno pletejo govorice o njem in o prestanem strahu. Ljudje tudi razmotrivajo, komu bo pripadla nagrada kr. banske uprave, ki jo je razpisala že 11. julija. Nagrada znaša tn tisoč din.
Polde Zavrl pri Jakopinovih
Da imamo v našem okolišu nevarnega človeka večjega kalibra, so kazala vsa znamenja. Ponavljali so se vlomi, tatvine, pa tudi roparsk' napadi. Komandir šentviške stanice g. Avgust Golob je bil s svojimi ves čas na terenu in so iskali siedi. Obveščeni so bili med tem, da je zašel k Pumprovim v Bukovico neznan moški, ki je bil obložen s precejšnjo prtljago Pumprovim pravimo pri nas po domače, pišejo pa se Jakopini, ki so imeli zaradi težkih prestopkov že večkrat opravka z oblastvi. Orožniška patrulja je krenila takoj v Bukovico. samotno in skrito naselje. Medtem je mora! popotni rokovnjač že zvedeti, da se bližajo orožniki. Pobegnil je v gozd in je brž zmanjkala za njim vsaka sled. Pač pa so našli pri Pumprovih več blaga, ki ga je bil tujec prinesel s seboj. Pri njih je shranil tudi zlato uro. ki jo je ukradel prejšnji dan nekemu trgovcu v Mirni na Dolenjskem. Poizvedbe naših orožnikov so ugotovile, da je bil tujec Leopold Zavrl, doma iz Sv. Križa nad Litijo, ki je bil zadnje čase zaprt v mariborski kaznilnici, pa se mu je posrečil beg. Kaznenec se je zatekel na Dolenjsko, kjer je izvršil zadnje dni več vlomov in ropov. Polde Zavrl je 27 let star pa sila nevaren tip. Kljub vestnemu iskanju ga še niso našli.
Koder je popival na Primskovem
Istočasno, ko so lovili tukajšnji orožniki Zavrla, je bila ena izmed patrulj v okolišu Primskovega, kjer so vršili poizvedbe zaradi požara, ki je upepelil imovino nekega kmeta. Takrat se je znašel na Primskovem sumljiv možak. Pri Draksleriu na Gradišču je ves dan popiva! in sta z domačim sinom načela pogovor. Stanko je zadrževal sumljivega tujca pri hiši. brata Toneta pa je posla i s kolesom v 5t. Vid po orožnike. Tone je že med potjo srečal prvo patruljo, ki je bila namenjena na Primskovo. Domačini niso vedeli, da imajo v posetih zločinskega Kodra, a orožnika sta brž sumila, da je neznanec nevarni Jože Koder. Fantom, ki so popivali v hiši, so orožniki rekli, naj tujca le drže za mizo. ker ga bodo na ta način lažje zajeli živega. Koder je bil kavalirski gost. dajal je za pijačo, kakor le malokdo.
Orožniki so dobro vedeli, da je Koder oborožen, da je brez usmiljenja in bi pri aretaciji lahko prišlo do prelitja krvi. Bali so se tudi. da bi morali zoper Kodra rabiti orožje ali da bi se pred aretacijo sam končal. Saj je že večkrat izjavil, da noče priti orožnikom živ v roke. Oba orožnika sta držala ves čas zasedo in ni bilo nobene nevarnosti več. da bi jima ptiček ušel. Proti popoldnevu se je Koder že tako naluckal pijače, da je prišel počivat pod oreh poleg hiše. Tedaj so ga pa fantje, po navodilih orožnikov, speljali v bližnjo vas Sevno. v zidanico Franceta Okorna. Tam je majhna sobica in bi še najlažje aretirali nevarnega zločinca.
Burni prizori ob aretaciji
Načrt se je popolnoma obnesel.
Komaj se je druščina vsedla, z namenom, da načne novo pokušnjo, »o planili orožniki v sobo tako nenadno, da je bil vsak odpor nemogoč. Koder je bil zvit rokovnjač. Svojega morilnega orožja »Štajerce« ni nosil v žepu. V potrebi bi ga ovirala, pTeden bi jo izvlekel iz žepa. Imel jo je privezano kar na pas. Da pa ni bilo orožje vidno, je imel prekritega s krpo. Tako je bilo orožje rabno že s prvim prijemom.
Preden pa so Kodru odvzeli orožje, je minila večminutna borba. Koder je skušal najprej sprožiti v orožnike. Pa so ga prijeli za roke in ni mogel stegniti pištole pred se. Zato je skrivil roko in si nastavil revolver na sence, da se usmrti vsaj sam. Pa so mu orožje zbili iz rok. Nato se je začel krepki fant otepati in je isikal orožje po tleh.
Bil in otepal je okrog sebe, da so imeli orožniki pa tudi fantje, ki so pomagali ob aretaciji, dovolj posla z njim. Saj so pri spopadu razbili mizo sredi zidanice, tako je tolkel Jože Koder okrog sebe. Imenitna misel je bilo navodilo orožnika, da so zločinca z združenimi močni dvignili v zrak in so ga držali pod stropom. Tako ni mogel
niti do revolverja na tleh, niti do drugega predmeta, da bi se branil.
Se danes se menijo o prizoru, kako je Da-carjev Pepe »plaval« pod stropom, nakar so ga vrgli na tla. Šele tedaj so ga lahko zvezali in umirili. Koder pa je na vso jezo hropel: »Ubijte me! Zakaj me ne ubijetel«
Po dolgem molku se je omehčal
Ob splošni pozornosti so prepeljali Kodra k nam v dolino. Naš vrli komandir g. Golob, ki je znan kot eden najbolj spretnih orožnikov, je dosegel lep uspeh, ker je znal organizirati ves okoliš. Pohvalo in nagrado pa zaslužita seveda tudi orožnika g-France Kovačič in g. Ignac Šturm, ki sta pogumno izvršila aretacijo. Vsak drug način bi zahteval žrtve in Koder bi ne prišel živ pravici v roke. Nikoli bi ne bili pojasnjeni številni zločini zadnjih tednov. Drakslerjev pa bo obdržal v spomin na burni dan Kodrovo »štajerico«.
Dacarjev Pepe se je v preiskavi izprva branil priznati kakršenkoli greh. Duhapri-sotnemu zasliševanju, ki ga je opravil vodnik litijskega voda g. Juro Mavračič, pa je le uspelo, da se je omehčala odpornost zakrknjenega grešnika in je po dolgih urah vestnega izpraševanja priznal celo vrsto zločinov. Za več zločinov je letel sum na druge osebe. Zdaj je dokazano, da jih je izvršil Koder. 25 zločinov je priznal!
Jože Koder, ki je strahova! zadnje tedne vso Dolenjsko tja doli do Gorjancev in do Kočevskega, je tip zločinca, kakor jih poznamo pri nas prav malo. Še celo v kočevskih gozdovih, kjer je zatrdno vedel, da je sam, je počival vedno s pištolo v roki. Smeh ljaje se je pripovedoval Koder o malem in-termezzu sredi kočevskih pragozdov. Neko popoldne je ležal v mahu, daleč naokrog mi bilo žive duše. Koder pa tudi molku in samoti ni zaupal. Z orožjem v roki je užival in sanjaril. V tistem pa je nekaj hušk-nilo skozi smrečje in mimo njega je prhnil krasen srnjak. Jože je avtomatično iztegnil roko in sprožil in blizu njega je udarila smrtno zadeta krasna žival. Da bi zadostil krvoželjnosti, je poizkušal nad njo svoj nož. Lačen ni bil, zato je razmesarjeno žival pustil siredi gozda, nato pa je krenil spet proti Dolenjski. Naveličal se je tišine...
Pijan je šel vlamljat v župnišče
Znašel se je na Čatežu, najbolj ga je vabilo zajetno župnišče. Pod župniščem se je vrtel do polnoči, ker niso prej pogasili luči Ko je ura bila polnoč, je Jože s kolom odtrgal križe na kleti, nato je zlezel do sodov. Zdaj hvali vestnega čatežkega župnika, ki ima na vsakem sodu s kredo zapisano, kake vrste pijača je v njem. Jože je pojo-kal več ko Štefan najboljšega, v sosedni shrambi je našel tudi prigrizek. Ko se je dobro okrepčal, je našel na dvorišču lestvo, nakar je splezal v prvo nads-tropje, kjer je župnijska pisarna in v njej blagajna. Župnik je slišal ropot. Vstal je in začel karati po hiši. Jože pravi, da je uganil, da se ni pripraven čas za vlom. Previdno se je povlekel spet nazaj v klet, kjer je ostel polni dve uri, si nalival in izatikaL Potem s® je spet vrnil naaaj, pa je bil že okajen Iz rok se mu je izmuznila šipa ter se razbila. Župnik ga je spet čul dn pričej kričati na pomoč. »Kar iz treh vrst orožja so streljali za menoj, ko sem tekel v grapo...« pripoveduje Koder.
»Utonil je v Temenici« . ..
Kako si je -znal pomagati v sili. govori tudi dogodek i® Temeniške doline. Ko je vlomil pri Vavtarju v Temenici, so ga pregnali. Cela rajda ljudi je tekla za njim. Koder je čutil, da ga bodo dohiteli. Med potjo je ukradel kolo, sedel nanj in se zapeljal preko travnikov. Hrup za njim je naraščal. »Zdaj sem pa izgubljen«, je presodil Jože. Pot mu je zapirala Temenica. Tedaj se je Jožetu zaiskrilo. Kodo je odvrgel planil je v potok in ga srečno prebredeL Hip nato je že tičal v skrivališču. Tam je dobro cul pogovore zasledovalcev. Stikali so po potoku, smukali okrog njega, roparja pa niso našli. Končno so se zedinili v domnevi, da je moral begunec utoniti. Vrnili so se domov zadovoljni, ker je zločinca zadela kazen božja. Jože pa se je kmalu izmotal « skrivališča in je pobegnil na nadaljnje ro-kovnjačenje.
Sličnih storij kroži zdaj po Dolenjskem obilo. Vse so resnične in dokazujejo, kakšen nevaren tip je bil Jože. Grešnik sedi za zapahi v Mariboru, preiskovalni sodnik pa zbira gradivo za obtožnico, ki bo ena naj obširnejših T zadnjih letih.


Nova tramvajska proga k Sv. Križu
bo v sredo izročena prometu
ln ▼ T% luvviUvlJAun
Ljubljana, 29. septembra
Ljubljančani, ki so — kakor znano — zelo pietetni, posečajo vsako leto že ves mesec oktober grobove svojcev na pokopališču pri Sv. Križu, ki nikakor ni blizu mesta. Cele procesije ljubljanskih prebivalcev romajo tja gor, da še pred Vsemi Sviti urede in olepšajo gomile svojih dragih umrlih. Menda kar tekmujejo med seboj, kdo bo lepše in mičnejše opravil na pokopališču svoje delo. Lahko trdimo, da roma k Sv. Križu v oktobru dnevno po več sto Ljubljančanov, zadnje dneve pred in ob Vseh Svetih pa moraš videti na pokopališču skoro pol Ljubljane.
Le.os pa bodo mnogoštevilni pietetni Ljubljančani, ki so morali napraviti tako oddaljeno pot k Sv. Križu, v kolikor se niso pripeljali z avtobusi ali z avtomobilom, menda v ndarle prišli na svoj račun, in si-sicer še prav poceni Uprava Maložeiez-niške družbe se je odločila za zgraditev te proge, ki bo najbrž ena izmed iajdo-nosnejših, če upoštevamo, da imamo dnevno po pet ali časih tudi po os m pogrebov. Tako je bil izvršen obširna večletni načrt prejšnje uiprave te družbe, ki je previdno in smotrno razvrstila ?voj delovni program in ga tud: izvršila Za izvršitev svetokrižke tramvajske proge bo prispevala me9tna občina ljubljanska 2 milijona 450000 din. Ta znesek je prejela letošnjo pomlad od Pokojninskega zavoda v Ljubljani iz osemmilijonskega posojila.
Tramvajska proga h Sv. Križu je do malega že dovršena. Po dolžini tirov meri 3600 metrov. Prav te dni postavljajo še električne vode. ki bodo usmerjali tramvajske vozove. Proga je v splošnem dvo-tima, da se bc mogel obrat vršiti čim najhitreje, če vzamemo obrat izpr.d magistrata na kolodvor in od tam naprsj po gmartinski cesti do pokopališča, bo vozil tramvaj od leve strani tik ceste ob robu njivskih parcel in ob ustju Linhartove ce-
ste ter Pod hmeljniki pred pokopališče, kjer tvori proga obliko zanke. Tod bo obkrožala Kunaverjevo vrtnarijo, tekla nekaj časa ob Savski cesti, nakar bo ob mitniški hišici krog sklenjen. Na novi progi so določene naslednje postaje: vogal Jegličeve in Masarikove ceste, vrh klanca ob posestvu Emila Moreta, dalje na vrhu klanca pri Kolinski tovarni ob pričet-ku ulice v Zeleno jamo, pri odcepu šmar-tinske ceste od Savske, na koncu Linhartove ceste na šmartinsko cesto in zadnja postaja bo pri vhodu na pokopališč«.
Gradbena dela te tramvajske proge je izvršila Malcželezniška družba v las'ni režiji s stalno zaposlitvijo okrog 80 delavcev pod strokovnim vodstvom inženjerjev ženka in Kresnika. Slednji je imel v rokah levji del celotne gradnje. Omeniti je treba še da je tračnice za novo svetokriž-ko progo dobavila tvrdka Qsterreichischc-Alpine Montangesellschaft v Dora-witzu na bivšem Štajerskem, kretnice in odcepne konstrukcije Klockner-Werke v Ostabriiku, vozno bakreno žico tvrdka Zu^imayer & drug v Slovenski Bistrici, dalj je preskrbela Kranjska industrijska družba na Jesenicah vse železje za drogove. ki so bili nato izdelani v delavnicah tramvajske družbe same.
Malcželezniška družba je v svojih de-lavricah zaposlena s predelavo tramvajskih vozov, dobavljenih iz Opatije, ter Jih bo temeljito preuredila, nakar hoče obnoviti še sedem t-amvajskih vozov, ki bodo stali okrog 2.500 000 ain Dela bo izvršila v lastni režiji le motorje ji bo preskrbela tvrdka Siemens & Halske Kranjska industrijska družba na Jesenicah bo v ta namen dala vse železje, kolikor se ga bo pač potrebovalo. Zankrat bodo v obratu le stari vozovi Kolavda.rija -zvršenih del bo že prihodnji torek.
Otvoritev tramvajske proge k bv. 1-s.ri-žu pa 'oo v sredo 5. oktb. Blagoslovitev bo opravil škof dr. Rožman
I srre na droso stran onim, ki posredujejo, I Beogradu P<> 8^
onim. ki ee mnogo ne trudijo. Delati mora- j posojilu po 935°DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2382.65—2397.25 Bruselj 747.45—752.52, Curih 996.45— 1003.52, London 209.96—212.02, New York 4383.50—4419.82, Pariz 117.02—118.46,
nio na to da naše kmetijsko gospodarstvo in našo kmetijsko proizvodnjo usmerimo na ono edino pravo pot ki omogoča, da pride do popolnega izraza, a to je pot zadružništva. To ie edina pot. da se vse ono, kar gre preko posredovalcev, ki imajo koristi od truda in napora našega kmeta, vnovči po našem močnem zadružništvu ter da v
Trst 230.96—234.08.
* Curih. Beograd 10, Pariz. 11.79, London 21.05, New York 444, Bruselj 75, Milan
roke proizvajalcem. Po razgovorih s fi-	23.25, Amsterdam 239, Stockholm 108.50,
nančnim ministrom vam moram reči, da	0slo 105.75, Kobenhavn 94, Varšava 83.25,
sem naletel na popolno razumevanje pri re-||	Budimpešta 87.25, Atene 3.95. Bukarešta
ševanju važnih kmetijskih vprašanj. Nade- | 3.25.
O s
ar s
Omejitve m izvoz naših surovin in za uvoz Masa iz raeklMuških držav
Poročali smo že, da so razne države, zlasti Francija, Belgija, Češkoslovaška, Ku-munija in Nemčija, v zadnjih tednih uvedle izvozne omejitve in uvozno kontrolo s posebnim ozirom na potrebe vojne industrije ter oskrbe gospodarstva s surovinami Pri tem gre predvsem za ukrepe zaradi sigurnosti. Tudi naša Narodna banka je te dni stavila finančnemu ministrstvu predlo« da razširi izvozne omejitve odnosno predpise, po katerih se sme posamezno blago izvažati samo proti plačilu v devizah" in sicer na nove predmete.
Blago, ki se sme izvažati samo za devize.
Finančni minister je ta predlog Narodne banke osvojil. Izdal je odlok od 27 t m., po katerem se izvoz predmetov, nastetm v tem odloku, sme v bodoče vršiti samo proti plačilu v svobodnih devizah. Overenja za zavarovanje valute za izvoz teh predmetov bo izdajala izključno Narodna banka. Ta izvozna omejitev velja za naslednje predmete:
telečje in goveje kože, hrastovi pragi, rafiniran špirit, denaturiran špirit, bavksit v komadih in prahu, železna ruda, manganova ruda. svinčena ruda, cinkova ruda, piritova ruda, piritova flotirana ruda, ze. lezna žlindra, svinčena žlindra, crm premog surov glicerin, izdelano usnje — podplati v kruponih, izdelano usnje — vratovi, izdelano usnje — okrajniki. izdelano blank usnje, izdelano telečje in goveje usnje, celuloza, feromangan, železo za obroče, staro železo, plemenito in specialno jeklo,
koncentrat bakrene rude, koncentrat cin-kove rude, antimon in aluminij.
Blago, ki se ne sme brez dovoljenja uvažati iz neklirinških držav
Finančni minister je istočasno izdal odlok da se od 30. septembra t. 1. naprej ne more uvažati iz neklirinških držav, niti ccariniti, če uvoznik n ma predhodnega dovoljenja Narodne banke, naslednje (v oklepajih klasifikacija dotičnega blaga po številkah carinske tarife):
paradižniki (7/2), češenj (7/3, surov kakao (27/1), čaj (28'1), začimbe v zrnju, v lupinah, oluščene ah zmlete (29), prečiščen parafin (183/1), izvlečki in snovi za strojenje kož, kolikor niso nikjer imenovani, in umetne snovi za strojenje (230), ostali organski, kem;čni proizvodi in preparati, lekarniški proizvodi, ki niso drugje imenovani, razen preparatov za izločanje kamna iz parnih kotlov (235/2), preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in izrecno imenovanih (237), puder pomade, rumenila in belila, barvila za lase in ostalo (261), preja iz naravne svile drugje neimenovana, enonitna ali večnitna — surova (329/1), kožuhovina. prirejena ali neizdelana (382). trakovi za filme in filmi za bioskope (418/lb), odpadki, drobci steklenih izdelkov, steklena pena (526), parni kotli tudi z opremo — za parne stroje (446'1), bicikli. motoc kli in prikolice ter njihovi deli (672—674), stroji za računanje, pissrne in rp^nože-vanje (685).
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v državi. Od junija do julija je število zavarovancev nazadovalo za 10.869 na 749.202. V tem mesecu se običajno pojavi oslabitev zaposlenosti, ki pa je bila letos nekoliko bolj izrazita. Leta 1936. je od junija do julija število zavarovancev nazadovalo za 1230, lani za 6406, letos pa
za 10.869.	. ..
V primeri z lanskim julijem smo imeli letos v juliju za 41.773 zavarovancev več, v primeri z julijem 1933, ko je bila zaposlenost najslabša, pa smo imeli letos za 228.025 zavarovancev več. Najvišje stanje zaposlenosti pred nastopom gospodarske krize leta 1930. (647.752) pa smo letos v juliju prekoračili za 101.450.
Pri okrožnem uradu v Ljubljani smo imeli v juliju 103.904 zavarovancev, to je le za 1629 ali za 1.6<>/o več nego v najboljšem juliju pred krizo, leta 1930. Pn ostalih krajevnih organih v državi pa znaša v primeri z letom 1930. prirastek 99.821 zavarovancev, ali 18.3°/o.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je od junija do julija narasla za 0.26 na 23 8"? din in je bila pri tem za 0.80 din višja nego lani v juliju. Skupni mesečni zavarovani zaslužek pa je v juliju zaradi manjšega števila zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem za 16 na 447.7 milijona din, to je za 40 7 milijona din več nego lani v istem mesecu.
Pomanikanie sus?©vlts v naši tekstil ni iiiustnji
Maribor. 29. septembra Mariborska tekstilna industrija je zaradi splošnega mednarodnega položaja in zaradi težav v prometu, ki so povzročile pomanjkanje surovin (preje), zašla v težaven položaj ki trenutno ogroža zaposlitev več tisoč tekstilnih delavcev. Ze včeraj ie »Jutro« poročalo, da je bilo skrčeno obratovanje v tukajšnji tekstilni tvornici Doktor in dru" kjer bodo do nadaljnjega delali samo tri dni v tednu Zaradi pomanjkama rnvjn na ie ogrožene obratovanje tudi po ZZ^mariborskih tekstilnih tvornicah. dokler ne bodo prispele pošiljke surovin iz Z At-7*v Doslej so dobivale tvornice
jam se. da bomo pri delu v tej smerj našli pravilno modifikacijo sistema obdavčenja, ki se posebno občuti preko mest in mestnih trošarin « Minister Cvetkovič je postavil zahtevo, da morajo biti kmetijski proizvodi oproščeni mestnih trošarin.
= Ustavljen dovoz surovin za češkoslovaško preko Gdanska in Gdynje. Iz
Varšave poročajo, da se je zadnje tedne češkoslovaška pri uvozu prekomorskih surovin izogibala nemških luk, zlasti Hamburga, in je preusmerila uvoz preko poljskih luk. kjer se je promet s češkoslovaškim blagom znatno dvignil. V zadnjih dneh pa je poljska železniška uprava na poljskih železnicah odklonila nadaljnji prevoz surovin iz Gdanska in Gdynje v češkoslovaško, ker je ustavila promet na češkoslovaško-poljski meji. Surovine, ki so bile že izkrcane, so spravili v skladišča. Ladje, ki tovora še niso izkrcale, pa niso dobile dovoljenja za izkrcanje, češkoslovaški uvozniki so morali te ladje poslati v skandinavske luke ter blago tam začasno izkrcati. V skladiščih v Gdansku in Gdynji je zlasti mnogo železa, železne rude in bombaža za češkoslovaško.
= Povečan obtok bankovce« v Nemčiji.
Nemška Reichsbanka ie te dni objavila svoj izkaz za tretjo četrtino septembra, ki zaznamuje nadaljnje povečanje obtoka bankovcev. Dne 23. t. m. je znašal obtok bankovcev 6746 milijonov mark nasprotij 614;* m
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434—438, 4% agrarne 58—60, 6% begluške 81—82.50, 6% dalm. agrarne 79— 82, 7% invest. 93.50—95.50, 7% Blair 83.15, 8% Blair 90; delnice: PAB 203.
Beograd. Vojna škoda 439.50—440.50 (434—436), 6% begluške 85 den. (85), 7% Blair 85 den., Narodna banka — (7150), PAB — (215).
ŽITO
chicago, 29. septembra. Začetni tečaj.	^ marc 65.125, za maj 65^875; koruza: za maj 50 ja juhj 52.75 + Novosadska blagovna boraa (AJ. 1L aU-
Tendenca stalna. Pšen.ea: ba^ka okoL No^n Sad in Sombor. 79 kg 155 - 157, sremsto 79 ke 155 — 157; slavonska '01 ra
156 - 158; somjebaška in gorniebanateka.
79/80 k2 156 - 158. Bž- baška 145 - 147.
Ječmen: baški in sremski 64/6o kg 1«
152; pomladmi 68 kg 180 - 185. Oves: baski
sremski slav. 135 - 140. Koruza: baska m
sremska 131 - 141; banatska 137 - M£
Moka: baška in banatska >0g« m *>gg<
255 - 265; >2« 235 - 245; >5« 215
225. >6< 195 - 205; >7< lbo
110 - 115 Otrobi: baški 94 _ 100. Fi«>U
baski beli brez vreč 335. — 338-bombaž
+ New Tork, 28. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 7.97 (7.90). za dec. 7.90 (7.83), za april 7.84 (7.79).
iionom pred enim mesecem in 4658 mi-	spi0šno in jasno simpatijo do Roosevelto-
Uijonom pred enim letom. V primeri^ z lan-	ve iniciative,
skim letom se ie torej obtok povečal za	Zda;j ge je zvecjei0, da je po prvi posla-
20.S8 milijonov. Od lanskega leta ie pred-	^ ^ ^ poslal Roosevelt Hitlerju, dal
vsem narasel menični portfelj, in sicer od	potrebra navodila tudi vsem veleposlani-
4762 na 6547 milijonov. Celotni obtok ban-	kQm -n p-os]anikom. T: so bili pozvani, da
kovcev Reichsbanke bankovcev Renter.ban-	posredujejo pri vladah, kjer so akrediti-
. «_.----:v. io 03 s^ntem- I	rani predvsem Dri Hitlerju in dr. Benešu,
in da podpro apel. ki ga je predsednik
ke ter žirovnih dobroimetii je 23. septem bra narasel na 80S2 milijonov nasproti <498 milijonom pred enim mesecem in 5703 milijonom pred enim letom.
= Dobave: Štab voditela del za utrjevanje v Ljubljar.: sprejema do 3. oktobra ponudbe za dobavo nafte, kompresorskega ol ja petroleja kolofonije Ud., do 7. oktobra pa ponudbe za dobavo telefonskega materiala ter železne pocinkane žice. Inte.nda.n-tura komande pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo kablov, raznih cevi, spojk, holenderia ter brestovih desk.
= Licitacija. Pri 39 pehotnem polku v Celju bo 1. oktobra ustmena pogodba za dobavo alkoholnega kvasa za čas od 1- oktobra 1938 do 31. marca 1939. Pri štabu dravske div:z. oblasti v Ljubljani bo 8. oktobra ofertna licitacija za oddajo de! instalacije in montaže avtomatske telefonske centrale v vojašnici »Vojvode Mišica« v Ljubljani.
Amerika z Rooseveltom
Tudi pristaši izolacije odobravajo prezidentovo akcijo V Monakovo pa Zedinjene države niso poslale nobenega
opazovalca
je Rooseveltov tajnik odgovoril, da ne.
Nemški poslanik pri Hullu
Washington. 29. sept. AA. (Keuter) Včeraj je nemški poslanik obiskal zunanjega ministra Hulla. Po k on čar. e m obisku je poslanik prisotnim novinarjem izjavil, da misli. da bo konferenca v Munchenu reševala mnoga evropska vprašanja in ne samo problem sudetskih Nemcev.
Vpliv na borzo
Newyor*, 29. sept. AA. (Reuter) Vest o miinehenskem sestanku so tukaj sprejeli kot nado. da sc bo mir ohranil. Oživelo je tudi življenje na borzi, kjer so bile sklenjene številne kupčije. Vse je bilo v znaku skoka cen. Funt šterling je notiral nazadnje 4.73 dolarja.
Tudi mehiški predsednik je poslal spomenico
Mexiko, 29. septembra AA. (Havas) Predsednik C a rd en as je posla! Hitlerju in dr. Benešu poslanico, v kateri izraža upanje, da bo prišlo do sporazuma v sedanjem sporu in da bo tako človeštvo rešeno vojno.
val vtis, da je druga poslanica Roosevelta Hitlerju imela rezultat, ki je ogromnega pomena. Ta poslanica, kakor prav:jo v teh krogih, je ponovno začela diplomatsko delavnost v Evropi, ki se je končala s sporazumom, da se skliče konferenca štirih velesil v Monakovu. V Združenih ameriških državah ni opaz ti nikake reakcije pristašev nevmešavanja. Nasprotno, v vseh političnih krogih je bilo opaziti
Roosevelt poslal" tema dvema državnikoma,
Roosevelt je optimist
\Vashington, 29. sept. AA. Štefani. Rooseveltov tajnik je izjavil novinarjem, da Roosevelt smatra, da so zelo upravičene nade na sporazum v Monakovem. Poleg tega je tajnik potrdil novinarjem sporočilo, da je Roosevelt poslal Mussoliniju
Borze
Hudi spori na Japonskem
Odstop zunanjega ministra generala Ugakija — Neposredni povod je bila Rooseveltova mirovna poslanica
T«kio, 29. s-ptembra. b. Veliko senzaci- | tajskem ustanovil posebno kitajsko vlado, jo v po'litični javnosti je zbudila nepriča- ki pa bi bila v odvisnosti Tokia. Vojaška
Slično stanje kakor v tvornici Doktor in drug je tudi v tekstilni tvormci Zelenke. Tudi tu je bilo delavstvu odpovedano_ter mu obenem sporočeno, da bo spet sprejeto na delo, toda samo za tri dni na teden. Ista usoda čaka tudi delavstvo tvornice Marko Rosner, Jugosvila in Jugotekstil, če ne bodo pravočasno prispele surovine, kajti na zalogi imajo surovin le za nekaj dni. Nekoliko boljši položaj je zaenkrat v Maut-nerjevi tekstilni tvornici in pri Thomi, kjer je obrat nemoten. Pri Thomi so nastale ka-lamitete le zaradi tega, ker je moralo več mojstrov, ki so češkoslovaški državljani, na Češkoslovaško. V tvornici si pomagajo na ta način, da vršijo ostali mojstri nadzorstvo v dveh izmenah, seveda pa tega ne bodo mogli dolgo vzdržati. Najboljši je še položaj pri Hutterju, kjer zatrjujejo, da ne bodo odpustili nobenega delavca in tudi ne bodo obratovali v skrčenem obratu. Tvornica ima namreč lastno predilnico in ni navezana na uvoz preje.
Gospodarske vesti
= Zborovanje srbskih zadružnikov V
veliki dvorani univerze v Beogradu je bila včeraj redna skupščina Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug. Skup^me so se udeležili poleg kraljevega namstnika podpolkovnika Kerekoviča in zastopnika patriarha škofa Dioniaija tudi minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič Pravosodni minister Milan Simonovic finančni minister Dušan Letica, minister brez port-felja Voja Djordjevič, poštni minister Vojko Cvrkič in trgovinski minister Nikola Ka-talim. Skupščine se je udeležilo 852 dele; ca tov, navzoči pa so bili tudi zastopniki češkoslovaškega, bolgarskega m rumunske-cra zadružništva ter zastopniki drugih zadružnih zvez v naši državi. Zborovalce so pozdravili bolgarski zastopniki Genev, Josipov in Georgijev in rumunski zastopnik dr Mladenu. Pozdravne brzojavke pa so prispele i? Češkoslovaške, Bolgarije. Po ]-sike Francije. Nizozemske. Danske. Anglije Bel^iie in Finske. Skupščino je vodil kot predsednik minister Voja Djordjevič, podpredsednik saveza minister Dragisa Cvetkovič pa je imel daljši govor, ki ga ie v celoti objavila agencija Avala. Iz tega "ovora posnemamo med drugim naslednje: Na^e kmetijstvo v okviru našega gospodarstva še ni prišlo do onega izraza, ki ga po svojem delu in trudu zasluži. Levji del
29. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je b'l promet v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki so se po včerajšnji oslabitvi danes nekoliko dvignili in stanejo v Ljubljani 13.65, v Beogradu prav tako 13.65, v Zagrebu pa 13.7050 odnosno za konec novembra 13.70.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes tendenca deloma prijaznejša. Vojna škoda se je najprej trgovala po 426, pozneje pa do 435 (v Beogradu je bil promet po 434—436). Nadalje je bil promet v 6% dalmatinskih agraAiih obveznicah po 79, v 6% begluških obveznicah po 80—82 (v
Počastitev vseuč. prof.
dr. Nikolaja Bubnova
kovana, a uradna vest da je japonski zunanji minister general Ugaki podal danes popoldne demisijo Vzroki niso znani in se o njih širijo najrazličnejša verzaie. Mnogi spravljajo demisijo v zvezo z evropsko krizo.
Tokio, 29. sept. br. Ostavka zunanjega ministra je zbudila veliko pozornost v tukajšnjih političnih krogih Čeprav si je japonska vojaška stranka že ob preosnovi vlade v pozni pomladi zagotovila odločilen vpliv v ladi in tudi v japonski zunanji politiki, je današnja ostavka generala Uga-kja pokazala, da še niso pokopani vsi spon.
Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, se je general Ugaki upiral japonskemu generalnemu štabu zaradi njegove namere, da bi se kitajsko vprašanje v bodoče ne obravnavalo več na podoben način kakor mandžursko, nego naj bi se posamezne kitajske pokrajine anektirale, kakor se je pred 30 leti Koreja. General Ugaki se je zavzemal za to, da bi na Ki-
stranka je odločno proti temu.
General Ugaki je poleg tega skušal japonsko zunanjo politiko osvoboditi vojaških vplivov. Poslednji povod za njegovo ostavko je bil spor o stališču, ki naj ga Japonska zavzame glede na razvoj položaja v Srednji Evropi. Prezident Roosevelt je predvčerajšnjim s posebno poslanico pozval tudi Japonsko, naj vpliva pomirjevalno v evropski krizi. General Ugaki je menil. da bi bile s pristankom na Rooseveltov poziv mogoče izbi ti za Japonsko pri Angležih in Američanih kakšno posebno koncesijo tako glede dobave surovin za Japonsko, ali glede na novo ureditev raz_ merja angleškega,-ameriškega in japonskega gospodarskega vpliva na Kitajskem. Vojaška stranka pa je Rooseveltov poziv odklonila. Ugaki je v tem primeru izvajal konsekvence. Kakor zatrjujejo politični krogi, bo začasno prevzel zunanje ministrstvo predsednik vlade knez Konoie.
Priprave za novi zakon o bolnicah
Beograd, 29. sept. AA. Za končno izde-lanje zakona o bolnišnicah so v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje sestavili posebno komisijo, ki ji predseduje dr. Jovan Klisič, inšpektor za bolnišnice. V komisiji so: šef odseka za bolnišnice dr. Velimir Mihajlovič, šef pravnega odseka Velimir Teofanovič. primanj notranjega oddelka splošne državne bolnišnice in predsednik jugoslovenskega udruženja zdravnikov dr. Nikodije Blago-jevič ter primarij kirurgičnega oddelka splošne državne bolnišnice kot zastopnik zveze zdravniških zbornic dr. Ivan Jova-novič.
Komisija ima nalogo, da predela načrt zakona o bolnišnicah v duhu koncentracije zdravniške službe po bolnišnicah, kakor so o tem govorili med proračunsko razpravo narodne skupščine. Za izdelanje definitivnega predloga zakona o bolnišnicah ima komisija na razpolago nekaj načrtov dr. Ivaniča in dr. Klisiča, kakor tudi razne kritike in pripombe, ki so jih poslale razne zdravstvene ustanove na predlog dr. Ivaniča. Na podlagi tega gradiva Konec julija letos so v Aurillacu v Fran- ^ komisija izdelala končno besedilo za-ciji v proslavo 1000-letnice rojstva sloveče• kona o bolnišnicah.
ga francoskega znanstvenika in politika p«, štiridnevnem zasedanju je bilo za Gerberta (poznejšega papeža Silvestra 11.) g^aj sprejeto besedilo, ki se tiče razde-priredili poseben kongres. Udeleženci kon- litve države na bolniška področja. NaSe-oresa ki jim je načeloval pooblaščeni mi- lu vsakega področja bo stala po ena bol-S Louis Farges, so posl* . Ljublja« nišn^Po sklepu bo imela naša^va
^ov^^oseb^^^i^nic^v' kateri nanaša- |	Uišnice *odo ^druge
i.i ___f_____iaira lcrtf TIRI'
jo velike zasluge ruskega učenjaka kot naj-odličnejšega raziskovalca Gerbertovega življenja in njegove korespondence. Hkrati so izrazili željo, da bi nova kritična izdaja Gerbertovih pisem, ki jih je prof Bubnov pripravil za tisk, čim prej izšla.
bolnišnice, stalne, začasne in pomožne postaje, sedanje začasne bolnišnice, ki ne ustrezajo mestu in pogojem sodobne medicine, pa bodo ukinjene.
Osrednja bolnišnica na sedežu banovine bo strokovni organ bana dotične banovine. Poleg tega se bodo pri vsaki ban-
V sredo 28. t. m. so se na stanovanju gki upravi sestavUi stalni bolniški odbori, prof. Bubnova sestali skupno z zastopnikom w bodQ razpravljali o vseh bolniških vpra-
'	_	■	. _____. M/ht I	...	a f. - n___fn^i nr^ro\miIrl
rektorja ljubljanske univerze, umv. prof, dr. Milkom Kosom, ruski tovariši prof. Bubnova, kateremu so k visokemu priznanju čestitali. Slavijenec se je za veliko pozornost toplo zahvalil zastopniku univerze in ruskim tovarišem.
šanjih. V teh odborih bodo tudi upravniki osrednje bolnišnice, ravnatelji higienskih zavodov, zastopniki banske uprave m po en predstavnik okrajnih zdravnikov. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje bo sestavljen tudi poseben bol-
niški odbor, v katerem bodo upravnik splošne državne bolnišnice v Beogradu, predstavniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, zastopnik finančnega ministrstva in zdravnikov po bolnišnicah. Glede na ogromno gradivo bq komisija zasedala nad mesec dni.
Potres na Hrvatskem
Koprivnica, 29. sept. o. Popoldne ob 16.7 so čutih v Koprivnici precej močan potres, ki pa ni povzročil škode in je izzval samo razburjenje. Tako je v gimnaziji nastala med učenci panika in so morali pouk prekiniti. Potres se je čutil ▼ jugovzhodnem pa tudi v zapadnem delu koprivniškega sreza do Križevcev. Zato sklepajo, da je bil epicenter potresa v Bilogori. Ljudje so precej razburjeni, ker je v istih krajih, kakor znano, ob koncu marca povzročil hud potres ogromno škodo.
Huda avtomobilska nesreča pri Splitu
Split, 29. sept. o. Snoči se je v bližini Zivogošča ponesrečil tovorni avtomobil trgovca Matica iz Ljubuškega. Pri tem jeS bilo ranjenih 18 potnikov, ki so se vozili z avtom. Avtomobil je bil na poti iz Ljubuškega v Gradac pri Makarski, pri Zivogo-šču pa se je pod njegovimi kolesi utrgala cesta ter se je avtomobil trikrat prevrniL Na mesto nesreče so prispeli trije zdravniki, ki so nudili ranjencem prvo pomoč. Osem huje ranjenih so prepeljali v Ma-karsko, izmed njih pa dva ,ki sta smrtno nevarno ranjena, v splitsko bolnišnico.
Železniška nesreča V Kaknju
Sarajevo, 29. sept. o. Okrog 1. ponoči sta na železniški postaji Kakanj trčila skupaj dva vlaka. Nesrečo je zakrivil službujoči železničar, ki ni pravočasno izvršil nalog prometnega uradnika. V vlaku, ki je zadel v lokomotivo tovornega vlaka, je bilo ve8 potnikov. Škoda je velika, ker sta skočili s tira obe lokomotivi, pa tudi več vagonov obeh vlakov; človeških žrtev k sreči ni bila.
I !
j )
AmerlCan X J. Paddock upa, da bo nekega dne z raketo odletel v svetovno prostornino. Njegova strast je ta, da bi bH pri vsaki stvari kot prvi človek zraven. Kot prvi zračni potnik je letel nad Gren-landsko. Rokavski preliv je preveslal s splavom, sedaj čaka na prvo vožnjo do Severnega tečaja s podmornico in zadnje dni si je pri znani Cookovi potovalni družbi zagotovil vozni listek za prvi polet z raketo na Mart. Nad 300.000 Din je plačal tu za sedež. Potovalni urad, ki mu je izdal pravilno vozovnico od Amerike do Marta in nazaj, pa si je seveda zagotovil pravico do doplačila, če bo to potovanje §e dražje. Za Cooka in za Paddocka je šlo za resno pogodbo, ki se je mislita držati. Manjka samo še to, da bi se rodil inženier, ki bo zgradil prvo raketo za polet na sosedno premičnico.
n uutkO< K. 227* ;
J
Ameriški državni predsednik Roosevelt
6=- -
Vozovnica za polet na Mart
4
Medte« Soo se pogajajo za mir
Posledice tornada
K zadnjemu tornadu, ki je pustošil atlantsko obalo Zedjnjenih držav, poročajo se-daj uradno, da je zahteval 700 mrtvih in 1500 ranjenih. Zadnje število pa obsega le osebe, ki so iskale pomoč v bolnišnicah, tako da mora biti število ranjenih še dosti večje- Okrog 60.000 ljudi je ostalo brez strehe in stvarno škodo cenijo na pol milijarde dolarjev.
»Res, pravkar sem se spommSLa, da hkm ram k frizerju!«	_
<&. T4
Oporoka na dnu morja
Potapljači, ki so preiskoval parnik »Shoulder«, parnik, ki se je 1.1936. potopil v bližini Bermudov, so med drugim dvignili jekleno škatlo, v kateri so našli oporoko nekega bankirja Kennedyja iz Balti-morea. V tej oporoki je bankir odrejal, da pripade vse njegovo imetje njegovemu bratu. Vsi sorodniki so vedeli, da je v oporoki tako določil, ker pa oporoke po njegovi smrti niso mogli najti, so dedščino v znesku 2 milijonov dolarjev predali Kennedy-jevemu sinu. Proti svojemu nečaku je vložil sedaj Kennedyjev brat tožbo za izročitev dediščine na podlagi oporoke, ki so našli na dnu morja.
izmenjujejo v Pariza In ▼ dragih mestih, Id Jhn najbolj pretijo zračni napadi, ftimtn«
cestnih svetilk s slabotnejšlml žarnicami
Nobene manifestacije In demonstracije ne razkazujejo odločne volje češkoslovaškega ljudstva, Vladata disciplina in red, ki odlikujeta bratsko ljudstvo v teh težkih dneh. Tako je bila tudi postavitev *	goslanižtvo x Pragi samo formalnega značaja
Vsepovsod nemško
V Pragi mir in odločnost
In francoska vojna oblast mobilizira dalje ter zasega zasebna motorna vozila, Slficaf nam kaže park rekviriranih taksijev s Vincenncsu
Je s svofimi poslanicami na vodilne evropske državnike odločilno posegel v zmešnjavo " in vsaj za trenutek dosegel, da se bodo pogajanja nadaljevala
S tanki na Južni tečaj
Admiral Byrd se pripravlja za novo ekspedicijo — Rude, premog in zlato pod večnim antarktičnim ledovjem
Admiral Ejchard E. Byrd, pogumni pionir, ki se ponaša z edinstvenim rekordom, da je letel nad obema tečajema in preko Atlantskega oceana, se pripravlja na novo ekspedicijo in sicer najzanimivejšo, kar jih je bilo kdaj v Antarktidi Strašnim viharjem na ledni celini okrog Južnega tečaja hoče zoprvati z dvema velikima tankoma, katera so začeli graditi v njegovem rojstnem kraju Bostonu. Tanka bosta imela tdvalne in spalne prostore s centralno kurjavo ter prostorne laboratorije. V enem bo nameščena električna postaja, radijska postaja in priprava za sekanje ledu. Tanka bodo zgradili iz lahke kovine. Posebne priprave bodo preizkušale trdinosit ledu, da se ne bosta nenadno vdrla vanj. Preko ledenih razpok bo-pta šla na posebnih mostih, ki jih bodo spuščali z vozila. Odpravo bosta spremljali dve letali, in sicer avtogirskega tipa.
Bvrd hoče tokrat raziskati pTed vsem gospodarske, industrijske možnosti Antar-ktide. Med svojo zadnjo odpravo je odkril tam premogovne sloje. To je dokaz, da je bilo s to celino, ki jo .ie danes sam led, nekoč popolnoma drugače. Geolog,i so prepričani, da se skriva po tem ledom tudi silno bogastvo vsakovrstnih rud, verjetno je med njimi tudi zlato. Ce bo Bvrdova odprava ugotovila, da te rude v resnici etksistirajo, tedaj bo proučila tudi vprašanje, da-li iih iie vredno pridobivati.
Potovanje na Južn; tečaj z velikimi, z vsem mogočim opremljenimi tanki je videti enostavna zadeva, toda Byrd ni mož. ki bi jemal karkoli na lahek načini. Dobro pozna strašno orožje, s katerim odbija An-tarktida ljudi Dobro pozna njene brezprr merne snežne viharje, strahotni mraz. izdajalske ledne razpoke, ki požrejo stvari in ljudi, če so ti napravili eno samo majhno napako." Le malo ljudi si predstavlja razsežnost te celine. Veliika je kakor Evropa in njena povprečna višina je sedemkrat večja nego evropska. Na dolžino, ki je večja nego od Londona do Moskve, je visoka nad 3000 m. Poedine gore so visoke 4000 in več metrov.
Admiral Bvrd meni, da so dnevi polarnih ekspedicij s sanmi na pasjo vprego minuli. Tanki in traktorji so pravd zavezniki bodočih polarnih raziskovalcev. Izikazalii so se ž« dobro v teh prilikah, poeditni poskusi eo se obnesli.
Razen raziskav gospodarske narave je treba v Antarktidi opraviti seveda še minogo drugega znanstvenega dela. Antarktične vremenske prilike so n. pr. zelo važne za vremenske razmere na vsej južni poloblj, znanost pa jih doslej le malo pozna. Mož, kakršen je Bvrd mož, ki zna svoja dejanja izvršiti z vatikansko živalostjo. smotrnostjo in z naijiboij izbranimi pripomočki pa bo mogel doseči v vseh teh ozirih velike stvari.
Oče in sin sta se sešla v celici smrti
Celica smrti v kaznilnici Mokotov v Varšavi je bila pred kratkim prizorišče dramatičnega srečanja med očetom in sinom. Roparski morilec Kazimierz Mitew-ski je čakal tu na izvršitev smrtne kazni, ko so v kaznilnico oddali tudi njegovega sina zavoljo težkega vloma. Kaznilniško vodstvo je vlomilcu dovolilo, da se sestane z očetom. Kandidat smrti je svojega 191etnega sina nagovarjal, naj spet postane pošten človek. To nagovarjale pa je imelo le malo uspeha, kajti mladenič je iz kaznilnice pobegnil in izvršil takoj nov vlom, pri katerem so ga ujeli. Vse kaže, da bo končal na isti način kakor oče.
General Gamelin
na Papui
Ljudje, ki ne poznajo kovinskega orodja in orožja
V' Sydney v Avstraliji se je vrnil John Hides, ki je 1. 1935. odšel na Papuo (Novo Gvinejo) kot uradnik britske kolonialne uprave in se je pozneje posvetil etnološkim študijam. Pred nekoliko meseci se je iz Porta Moresbyja odpravil na potovanje v notranjost dežele. Spremljali so ga seržant 0'Mailey in policisti kolonialne uprave. Odprava je merala premagati hude težave. Samo za prehod preko 2000 m visokega gorovja je potrebovala štiri tedne. Ko so po mnogih naporih dospeli preko gorovja, so prišli v mič-no dolino, ki jo obrobljajo valoviti griči in jo napaja srebrna rečica.
V tej lepi dolini živi majhno ljudstvo, ki je naseljeno v več vaseh ob reki. Ti domačini se razlikujejo znatno od drugih Papuancev. Koža jim je svetlo rjava. Po
• kulturi živijo še v pravi kameni dobi. I Kovinsko orožje in orodje ekspedicije je zbujalo med njimi veliko zanimanja. Sprva so bili zelo boječi, potem so se pa pokazali zelo gostoljubne in ekspedicija je ostala dva meseca med njimi.
Hides meni, da so Tarifurorci, kakor imenujejo ti domačini sami sebe, arij-kega izvora. Pred stoletji jih je _ moralo zanesti sem. Ves čas so živeli ločeno od vsega sveta. Po vsej priliki so malajskega izvora. V znanstvenih krogih je Hide-sovo poročilo zbudilo veliko zanimanja in mislijo, da bi v notranjosti skrivnostnega otoka našli še kako drugo, doslej neznano ljudstvo.
---
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
šef francoskega generalnega štaba, ki je med diplomatsko akcijo za mir izvršil potrebne vojaške ukrepe, da bi ta akcija dobila svoj poudarek
»Sprehod okoli sveta14
V London je prispel te dni danski učenjak dr. Harold Nordfort, ki je na »sprehodu okoli sveta«. V dveh letdh je prepotoval 15.000 km. Na pot ga je spravila stava. IZ nekaterimi prijatelji je stavil, da bo prepotoval zemljo brez vsake pare v žepu, razen tistega denarja, ki si ga bo sam* po poti zaslužil. Doslej je porabil že 35 parov čevljev. Iz Londona odide kot navaden mornar v Ze din jene države, iz New Yorka bo potem peš potoval do San Francisca, kjer se bo spet vkrcal kot mornar. Pot ga bo vodila v Tokio, šang-haj, Irkutsk, Moskvo, Leningrad, Gdansk, Berlin, Kodanj, kjer bo njegovega potovanja konec. Potoval bo še tri leta.
Britske posebnosti
Ločitvene tožbe pred vso javnostjo — „Draga moja* po 100 funtov šterlingov	*)
Pred angleškimi sodišči obravnavajo tožbe za ločitev zakona, kakor znano, javno. Tu prihaja potem vse mogoče in nemogoče brez vsakega obzira na dnevni red in ker obravnavajo tudi listi vsak primer z vso obširnostjo, je vsa dežela točno poučena o zadevah vsakega moža in vsake žene, ki sta imela toliko poguma, da sta se znašla z ločitveno pravdo pred sodniki. Pogostoma mora sodnik odločati o tragičnih, še češče pa o smešnih zadevah in tako ima prebivalstvo vedno dovolj snovi za smeh na račun ubogih ljudi, ki jim večinoma ni veselo pri srcu.
Pred kratkim je zahtevala neka dama te
Willesdedena ločitev, ker je mož zahteval od nje podpisano izjavo, da ne bo obiskovala sosedov, da ne bo govorila z nikomer na cesti in da tudi ne bo obiskala svoje matere, dokler ta ne bo umrla. Žena se je branila podpisati takšno izjavo, na kar ji je mož življenje tako grenil, da je morala zahtevati ločitev. Razprava pa zanjo ni bila posebno laskava, kajti sodnik je po svojih izsledkih menil, da je žena s svojo kle-petavostjo možu dajala dovolj povoda za njegovo nenavadno zahtevo in da je bila tudi njena mati prava »tašča«. Sodnikova vprašanja so med navzočimi vzbudila toliko smeha, da sta se začela nazadnje smejati tudi mož in žena ter sta se pobotala, posebno ko je še mož izjavil, da se odpoveduje svoji zahtevi.
Tudi v zadevah, kjer gre za prelom poročne obljube, imajo sodniki pogostoma težko stališče. Na Angleškem zahteva dekle, ki jo zaročenec zapusti, lahko odškodnino od njega, ne glede na to, aLi je imela kakšno resnično materialno Škodo. Tu se plačuje odškodnina prav za prav za izgubljeno ljubezen in višino te ljubezmi preračunajo v funte in šilinge. Posebno o raznih igralkah si pripovedujejo, da so znate tako dolgo igrati nežno zaljubljenko, dokler jim ni zaslepljeni oboževalec obljubil zakon. Potem so bile dosti manj ljubeznive in pogostoma so pripravile kavalirja do tega, da je moral obljubo prelomiti in — plačati odškodnino.
V nekaterih primerih je znašala ta odškodnina tudi 50.000 funtov šterlingov.
Zahteve za odškodnino utemeljujejo včasih na zelo svojevrsten način. Neka gospo, dična Pavanova je zahtevala od »nezvestega« zaročenca 463 funtov odškodnine, m sicer 63 funtov za izdatke, ki jih je imela, 400 funtov pa za »moralno« škodo. To vsoto je prejela v celoti, čeprav bi gotovo ne mogla pojasniti, zakaj ji je bila naklonjenost njenega zaročcnca vredna baš 400 funtov in ne 350 ali 450.
Neka miss Mary Sylonova je opravila stvar bolj sistematično. Svoje zahteve je naslonila na zaljubljene besede v pismih svojega bivšega zaročenca. Te zaljubljene besede, ki jih je v pismih iz prvega časa za-
roke kar mrgolelo, je skrbno podčrtala, z* vsak »my dear« je zahtevala potem 100 funtov, za »mv darling« 150 funtov, za *my; svveetheart« 200 funtov itd. Predložila je skupaj 60 pisem, tako prisrčnih pisem, da je moral nesrečni pisec plačati zanjo 10.000 funtov odškodnine... i
Sir Horace Wilson
eaupnik angleškega ministrskega predse®« nika, ima velevažno vlogo med Chambe®« lai novimi akcijami, da se prepreči vojn*
A N E K D O TA
Walter Page, poznejši poslantjfc Zediiij**
nih držaiv, je bil prej glavni urednik časo* pisa >WorId, s \Vorkc Kakor vsi uredniki* ije moral vsak dan vračati rokopise, ki so mu jih pošiljali. Neka dama mu je pisala: >Vm;li ste mi novelo, ne da bi jo prebrali. Strani 12. in 18. so bile zalepljene — in tako sem jih dobila nazaj! Vi ste prostaška duša, kajti dolžnri bi bili vse prebrati, preden mi stvar vrinete kot neuporabno.«
Pace je odgovoril: >Goepa, če odprem pr|| zajtrku jajce, mj ni potrebno, da bi ga vsega pojedel, če se naj prepričam, da je gnilo! <
VSAK DAN ENA