LJUBLJANA,
24. APRILA 1969
LETO XX ŠT. 8
O CEM razpravljajo v republiški SKUPŠČINI
.1 :
Razprava o vlogi republiške izobraževalne skupnosti
S. sklepno sejo (16. aprila) je potekla tudi mandatna doba upoštevane, da zakon, tak kot je, nekaterih poslancev, predsednika Miloša Poljanška in pod- ne ustreza, da pa na aga unnoge predsednice dr. Aleksandre Kornhauserjeve. Podoba je bila, finančne obveznosti. P •
da je zbor v resnici želel temeljito skleniti svoje delo, saj je La?pv,lnih skunnostih in zahte-izdal »vizum- tudi prenekaterim dokaj spornim zakonom in ^“ dodTtna sredstva osnutkom,- o katerih je potekala skoraj dve leti bolj ali manj
uspešna, vsekakor pa precej razburljiva razprava.	(Dalje na 2. strani)
Iz mozaika dnevnega reda podedujemo razpravo, ki je nastala ““•Predlogu zakona o prosvetno ^agoški službi in je bila takrat posebno obarvana. Srž razgaljanja je postalo namreč vpra-^“je: kakšno vlogo naj ima re-^bliška izobraževalna skupnost d* organizaciji in financiranju Posvetno pedagoške službe.
...Pred sejo .so prejeli poslanci ^'Pombe, ki jih je dal. izvršni od-
»Slovenska žena v revoluciji«
V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju je bila 7. marca t. 1. odprta republiška muzejska zbirka »Slovenska žena v revoluciji«, ki jo je organizirala Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije v počastitev 50-Setnice Zveze komunistov Jugoslavije.
Razstava sega v 19. stoletje, v začetke ženskega revolucionarnega gibanja do narodnoosvobodilnega boja in do II. kongresa sr/.'/, v Ljubljani junija 1945. V uvod služijo grafike slikarke Katlie Koi-witz. ki prikazujejo prizore iz socialnega življenja. Slovenske ženske do zadnjega desetletja 19. stoletja še niso imele svoje organizacije. Prvo strokovno društvo so ustanovile učiteljice, ki so se potegovale za enakopravnost z delovnimi tova-
riši. Važna prelomnica v ženskem delavskem gibanju je ustanovitev »Zenskeea lista« I. 1913 v okviru Socialdemokratske stranke. Pripravila ga je aktivna članica stranke, učiteljica Alojzija Stebi. Revolucionarno leto 1917—1918 je močno razgibalo žene, ki so v Ljubljani demonstrirale zaradi bednih prehrambenih razmer in zahtevale »Kruh in mir«. Leta 1920 pa so na prvo mesto postavile zahteve po splošni ženski volilni pravici. Bolj načrtno obliko dobi žensko gibanje v okviru 1. 1919 ustanovljene Socialistične stranke Jugoslavije (komunistov). Ženski odbor v KSJ ,ie vodila revolucionarka Tončka Čečeva; ta je imel nalogo, da politično vzgaja žene. Zakon o zaščiti države v stari Jugoslaviji je onemogočil razvoj organizacije.
izobraževalne “Klipnosti k predlogu zakona o posvetno pedagoški službi. Izvrš-š odbor je. predlagal spremembo *•. člena predloga zakona, ki pra-l> naj financira prosvetno peda-službo republiški proračun. Jdenje IO republiške izobraže-jalne skupnosti- pa' je, naj bi sred-tva za delo zavoda za šolstvo za-l^avljala izobraževalna skupnost a Slovenije na podlagi delovne-Programa zavoda. IO je na-»»ie tudi predlagal, naj bi črtali
cien 26.
Visoko odlikovanje profesorju J. Kambiču
s Pred kratkim je predsednik odlikoval ravnatelja gi-ina2ije in dijaškega doma Čr--Ojnelj profesorja JANEZA j ^-MbicA z redom dela z zla-j zvezdo za požrtvovalno in jPešno petindvajsetletno delo f v prosvetnem, šolskem in ^zbeno-političnem področju, i.frofesor Janez KAMBIČ je V rojen 1916. leta v Kloštru pri jadcu v. Beli krajini. Maturiral novomeški gimnaziji leta V diplomiral pa na filozofski f hiteti univerze v Ljubljani na
„	univerze v Ljubljani na
dtematično-fizikalni skupini dieta.
o Kot zaveden sin belokranjske b Ucle se je odzval pozivu.za bor-n? Proti okupatorju. Sprva je bil Sjlvist, nato član rajonske go-odarske komisije. Leta 1943,ga
>'
?°te
II Milili im i r--- -j -- v	-	. —	,
'PRED RRAŽNlkciM BELA^. MAJEM^EŠTITAMO-VSKM DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE!
nto kot borca XV. brigade, e l,n kot gojenca VII. radiote-fMskega tečaja. Po končanem 1044 ieta je takoj nasto-r delo v prosveti, in sicer , kot Ql rWčfGr na oficirski. šoli idjnega štaba NOV in PO Slo-rV’3e, potem pa kot inštruktor tijffeiegrafske šole 1. tankov-čef ar,nije v Beogradu in Pan-iJi1- od koder je bil oktobra 0- ieta demobiliziran. ifVvernbra istega leta je na-OiJei'al svoje delo na' klasični Uč?fn,aji3t v Ljubljani, potem na rV.Hšču v Tolminu, kjer je bil cig časa ravnatelj dijaškega in učiteljišča, in v Kranju, trf^a 1953 pa se je zaradi po-kV. Prostovoljno vrnil v Belo Ijffo na gimnazijo v Črnom-^ta 1958 je postal njen rav-in jo do sedaj uspešno
je ,f0!e9 svojega dela v prosveti druiVes°r Janez KAMBIČ Znan kg °eno politični delavec. Poki fPogih ostalih funkcij je komiteja ZKS Tolmin in ry eli, Član sveta za šolstvo PrM N°Vo mesto in Črnomelj, rednik komisije ža štipendi-Han upravnega odbora boffsti gimnazij SRS, sodnik -Vog okrožnega sodišča v bg e,n mestu, referent za šolst-Sl'etaT'ine Črnomelj, pomožni iVogp 0lec pedagoškega zavoda v °dbof mestu, član upravnega dent ? sklada. za izgradnjo štu-hifj jjih stanovanj v Ljubljani.
Za omenjeni spremembi se je odločil IO zato, ker je bilo že v razpravah o spremembah in dopolnitvah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v skupščini določeno, da financira prosvetno pedagoško službo za celotno območje naše republike republiška izobraževalna skupnost. To vprašanje je po mnenju izvršnega odbora mogoče urediti tudi tako, da se v zakonu izrecno pove, da se sredstva za to službo dodeljujejo republiški izobraževalni skupnosti iz republiškega proračuna.
Te pripombe so, kot je dejal predsednik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc, Zgolj kompromis, zelo skromen ostanek razmišljanj in zahtev izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti. — V dosedanjih. razpravah o prosvetno pedagoški službi je namreč prišlo do ižraza stališče, da so sedanji: samoupravni 1 organi na področju šolstva — izobraževalne skupnosti od . temeljnih do republiške — predvsem ’ razdeljevalec denarja.
' Sedanji zakon, ki prosvetno pedagoško službo ločuje,; oziroma jo premalo povezuje z republiškimi "in temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi, pa je predvsem izraz takega stališča. Izobraževalna skupnost ne sprejema odgovornosti za posledice tega zakona. Sku-
N aša tehnična vzgoj a
udaja ^redn^^ažnoTtehnič- pouL.Vžf pTpovršnenfpreg^du ah sedem ur na dan?Vfvedno ne
tak^^nerh da bTmog^samosto^no
Dopolnjuje da postanejo iz- dela, predvsem pa mnogo tehnik izdelati v ec finalnih proizvodov naidbe ki’ so danes še nove, za obdelavo raznih materialov, svoje stroke. In to mla.demc v-staže uo kratkem času zastarele. Nesporno je, da je treba razviti rosti okoli 13 let, kl_J® ze precej To vedo vsi narodi in se zato otrokovo spretnost, vendar ni mo- spreten in .	Kak° ,Pa naj
h-ndiio na različne načine, da goče v tem uspeti, ker je poleg mnogo mlajši otiok, ki dela le po bi kar najbolj razvili svojo subjektivnih tudi mnogo objek- nekaj ur na teden, obvlada m si tehnično znanost in s tem do- tivnih vzrokov, ki tega ne dopu- prisvoji vsaj večino tehnik, ki so segli manjšo gospodarsko od- ščajo. Za tak način dela je nam- navedene v učnem načrtu? Ce no-visnost in3 enakopravno sode- reč treba imeti na razpolago ust- ce slabih ocen iz tega predmeta, lovanie z drugimi narodi.	rezne, predvsem pa dovolj velike mora napraviti nekaj izdelkov.
Pregovor da je neznanje, in stalne prostore, dovolj orodja Ker jih pa sam ne more narediti, nredvsem tehnično najdražja in materiala za vse učence istega mu ne preostaja nic diu»ega, stvar na svetu, občutijo poseb- razreda, da lahko vsi istočasno J^kor da l^e	"detek Ta-
no nerazvite države ki .posta- delajo enake izdelke.	dob« oce-
jajo vse	Četudi bi bili izpolnjeni vsi ne, kar pa ni vzgojno.
^Tud? naša država zelo skrbi objektivni pogoji, je še v^rtoži^ Na mrtogih razstavah tehnič-7a tehnični napredek, katerega vprašanje, koliko teh tehnik si nijga p0atva vidimo zato mnogo bistveni del jJ3 tehnična vzgo- učenec lahko v resnici prisvoji. izcjeikov odraslih z imeni otrok, ia O tei pa so pred nedavnim Za primerjavo vzemimo vajenca. Dobro se Sp0minjam neke takšne nrecei ostro razpravljali naši v mizarski stroki, na katero se ve- razs1.ave okrog leta. 195o) ki je zelo gospodarstveniki in pedagogi, eina^fcov toijj^ mra) spozna uspela in-je zanjo neki ljubljanski
:ov bolj ali manj spozna USpeia in je zanjo neki ljubljanski Namenlegallanka nil da bi se	vajln^te ?avod dobil'prvo nagrado Ljudske
poglabljal v vzroke teh rov; v njem želim podati samo svoj konstruktivni prispevek k rešitvi teh vprašanj.
Tehnična vzgoja pri nas na
SD„ ocenijo njegovo delo. Vajenec te stroke navzlic triletnemu delu in
(Dalje na 2. strani)
Po letu 1930 je partijski tisk posvetil veliko pozornost aktivnosti, žensk zlasti v zvezi z njihovimi organizacijskimi nastopi v štrajkih. Leta 1934 je bila pri Pokrajinskem partijskem komiteju ustanovljena ženska komisija, ki jo je vodila Zdenka Arnič-Kidrič. Istega leta je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo »Dom visokošolk« . in je bilo pod vplivom partije. Leta 1934 začne veliko stavkovno gibanje. V tem boju so zent prispevale velik delež in so ponekod nastopale kot pobudnice stavke. V obdobju pred II. svetovno vojno so ženske vse bolj poudarjale grozeč^ vojno nevarnost in širjenje fašizma in nacizma. Velika aktivnost komunistov je ogrožala monarhijo, zato so hoteli preprečiti njihovo politično delovanje z množičnimi aretacijami komunistov februarja 1940. Takrat so bile aretirane komunistke Angela Ocepkova, Pepca Kardelj in Anica Vipotnik ter odpeljane v Šilečo. Na V. državni konferenci v jeseni 1940 je KPJ že nakazala jasen program boja partije v bližajoči se vojni vihri. Vida Tomšičeva je na konferenci govorila o delu med ženskami, o bodočih nalogah žensk in predlagala ustanovitev ženske komisije pri CK KPJ.
V NOB je prišla do izraza vsestranska dejavnost slovenskih žensk. Odbori OF so prepredali niti po vsej Sloveniji. Npr. v Ljubljani so aktivistke OF začele sistematično povezovati žene in jih aktivno vključevati v gibanje že konec leta 194) in v začetku 1. 1942. V ta čas segajo prvi zametki ženske antifašistične organizacije v Sloveniji. Novembra 1942 je bil v Ljubljani formiran Iniciativni odbor SPŽZ. Zatem so začele žene vzpostavljati svoje odbore po ulicah, terenih, podjetjih, ustanovah. Decembra 1942 je začel izhajati list »Naša žena«. Zenska organizacija je dosegla svoj višek v Ljubljani 1. 1943, ko so ženske v množičnih udeležbah na demonstracijah zahtevale od okupatorja izpustitev zapornikov in internirancev. Tudi izven Ljubljane je bil delež žensk v NOB z vsakim dnem večji. Konec septembra je Iniciativni odbor SPZZ za Slovenijo, ki ga je imenoval Izvršni odbor OF, sklical I. kongres. Zasedal je IS.—17. X. 1943 v Dobrniču. 180 delegatk je izbralo 30 članic za Glavni odbor, revolucionarko Angelo Ocepkovo pa za predsednico. Organizacije SPZZ so se po prvem kongresu naglo utrjevale in razširjale. Okrepljeni pokrajinski iniciativni odbori z izkušenimi političnimi delavkami, ki jih je poslal Glavni odbor, so uspešno izvrševali naloge I. kongresa. V letu 1944 so bile sklicane pokrajinske konference SPŽZ.
Organizacije SPZZ so se že ob koncu 1. 1944 pripravljale na n. kongres. Glavni odbor je razpisal predkongresno tekmovanje, v katerem so se ženske na vseh področjih dela z vnemo lotevale nalog in dosegale nepričakovane uspehe: pri oskrbi vojske, pri zbiranju priboljškov za ranjence, pri obdelavi zemlje, na udarniškem delu, v kulturno-pro-svetni, socialno-zdravstveni in politični dejavnosti. V času vojne so žene in dekleta prevzele nase še novo nalogo — odgovornost za delo narodnoosvobodilnih odborov. Zenske so bile zastopane v krajevnem, okrajnem odboru, v okrožnih skupščinah, v Vrhovnem plenumu OF. 57 žena je bilo v Zboru odposlancev Slovenskega naroda v Kočevju, tri so bile izvoljene za delegacijo na II. zasedanje AVNOJ. Udeležile so se zasedanja SNOS v Črnomlju in z ustanovitvijo prve slovenske vlade je resor za socialno skrbstvo prevzela tudi ženska minister.
Odpor in srd do okupatorjeve vojske, ki je pri nas ropala in morila in požigala, in neizmerna želja po svobodi je pripeljala naše žene in dekleta v partizanske enote. Mnoge se iz bojev niso vrnile. Za hrabrost in požrtvovalnost v partizanskih enotah so bile nekatere izmed njih odlikovane; 21 žensk nosi najvišjt priznanje — red narodnega heroja Skupen boj in napori za iste cilje so skovali trdno vez med ženskami Vseh slojev: kmeticami, delavkami in izobraženkami. 9. in 10. junija 1945 so se v osvobojeni Ljubljani zbrale na svojem II. kongresu SPZZ. ki je pomenil mobilizacijo vseh Slovenk za delo pri obnovi in izgradnji osvobojene, a opustošene domovine.
Taka je v skopih besedah vsebina razstave »Slovenska žena v revoluciji«. Pedagoški delavci bodo razstavo lahko s pridom vključili v učni program in ob njej svojim učencem povedali marsikaj, kar bo mladini lahko ustvarilo predstavo o etiki in morali slovenske žene, ki je toliko žrtvovala za našo svobodo.
S'kejje£a poslanec kulturno pro-zbora skupščine SRS tu *fcUr),\bora delovnih skupnosti ‘ nc občine Črnomelj. Na funkcijo je bil ponovno \g s na volitvah aprila 1969. ^hj46 nekaj pohval in odliko-
2a
■3
*si;r ® Prejeto odlikovanje mu. 6 Vr-t čestitamo z željo, da bi tet uspešno nadaljeval
lamo rešiti, kar se rešiti da, zato splošno precej težko napreduje, vztrajamo, da financira to službo ne samo zaradi premajhnih sred-republiška izobraževalna skup- štev, ki so v ta namen na voljo, nest Seveda je pri tem možnih temveč tudi zaradi malomescan-več .oblik, med katerimi je tudi ske miselnosti o fizičnem delu na ta da prdr&čun prenese sredstva, sploh, ki jo najdemo še kar precej namenjena prosvetno pedagoški tako pri umskih kakor tudi pri službi republiški izobraževalni fizičnih delavcih. Tako npr. sko-skupnosti. Vztrajamo pri tej po- raj vse matere žele, da bi s® nji-•■ vezanosti,- ker mislim, da bi izo- hovi otroci tako izs.olali, da bi de-braževalne skupnosti, od temelj- lali na takih delovnih mestih, kjei ni h do republiške, ki povezujejo bi bili vedno čisti, na toplem in tudi druge samoupravne organe v da ne bi bili izpostavljeni nobe-šolstvu. “lahko bolje, bolj racio- nim nevarnostim. Torej mislijo lalno in kvalitetneje omogočile predvsem na humanistično vzgojo razvoj te službe, izpolnjevanje na- in delo po pisarnah, log in s tem uresničitev tistih S tako miselnostjo ima naša osnovnih želja, ki so vodile skup- socialistična^ družba precej težav ščino pri sprejemanju zakona. Za- in bojev v želji, da bi jo spreme-kon tak, kot je, pa sprejema iz- nila in dvignila vrednost tehme-vršni odbor republiške izobraže- ne vzgoje v očeh vsakegaposa-valne skupnosti kot izraz prepri- meznika. Nujno je namreč, da Čanja, da samoupravni organizmi imamo vedno pred očmi, da ji niso sposobni razreševati slabosti razvoj humanističnih ved in vsel na tem področju družbene dejav- kulturnih ustanov ter njihov k\a nosti	litetni dvig odvisen od gospodar
..Ludvik Zajc je opozoril tudi rasti, ki je pogojena s tehnič
na vprašljivost člena 26 in dejal, mm razvojem.	_
da bo organizacija prosvetno pe- Ker se osnove tehnične \zgo,i dagoške službe imela tudi svoje pridobe v osnovni soli in je odvi finančne posledice v tistem tre- sen njen uspeh predvsem od kva-nutku, ko bo izobraževalna skup- litete pouka v tej dobi, si pac mo-nost ugotovila, da njene načelne ramo ogledat^ temelje, na katerih
nutku ko bo izobraževalna sKup- mete pom-.a v u-j ui.ui, o.	........ ....
CrSomb^m^Uzakin^niso^bUe	Lidija Avbelj, učiteljica-partizanka med šolskimi otroki v Vojni vasi pri Črnomlju v začetku aprila 1945
Pripombe k osnutku kriterijev za razdelitev
sredstev za financiranje izobraževanja v srednjih šolah
(Pripombe se nanašajo na osnutek, objavljen v Prosvetnem delavcu št. 7/1969)
Sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev so definirana v ILl. V drugem odstavku poglavja je navedeno, da se iz njih izloči 3 % za nagrajevanje posebnih uspehov posameznih zavodov.
Iz tega lahko povzamem, da denar, ki je obsežen v I/A zajema vsa sredstva za osebne dohodke z nagradami vred. Denar, naveden pod I/Č, je torej FANTOM in bi
Francu
Kramerju v slovo
Kdo ni poznal vedno vedrega, čilega in zdravega moža, ki je vse svoje življenje posvetil vzgoji trboveljske mladine!
To je bil tov. Franc Kramer, od katerega se je 28. januarja letos v Trbovljah poslovilo učiteljstvo in šolska mladina. Kako priljubljen je bil med svojimi kolegi in znanci ter med mladino, je pokazalo zadnje slovo ob grobu, ko se je na pokopališču v Trbovljah od svojega dolgoletnega bivšega učitelja in ravnatelja poslovila ogromna množica prebivalcev Trbovelj.
Pokojni Franc Kramer se je rodil 27. novembra 1907 v Trbovljah, kjer je hodil tudi v osnovno šolo. Po končanih nižjih razredih gimnazije in realke v Ljubljani in Mariboru se je vpisal na državno moško učiteljišče v
Ljubljani, ki ga je leta 1928 uspešno končal in maturiral.
. 17. septembra 1928 je že nastopil učiteljsko službo kot učitelj — volonter' ha tedanji osnovni šoli Trbovlje I. Po odsluženju kadrovskega roka je bil brezposeln, kar je bilo tedaj povsem običajno, nato pa postavljen za učitelja na osnovni šoli na Bizeljskem, vendar istočasno dodeljen na službovanje na deško osnovno šolo v Trbovljah.
Po drugi svetovni vojni je že 16. maja 1945 nastopil službo na Vodah v Trbovljah, 11. avgusta istega leta pa je bil postavljen za šolskega upravitelj I. deške osnovne šole prav tam. Kmalu zatem je bil imenovan za upravitelja vajenske in kasnejše industrijsko rudarske šole v Trbovljah, zadnjih 10 let službe pa je bil ravnatelj osnovne šole na Vodah.
Leta 1965 je zaprosil za pokoj in se z ženo Slavko preselil, v Ljubljano, kjer sta si ustvarila nov dom. Letos konec januarja je v bolnišnici podlegel po kratki mučni bolezni.
Njegovo življenje je bil en sam delovni dan. Poleg šolskega dela je uspešno deloval pri raznih organizacijah, zlasti pri pevskem zboru. Posebej požrtvovalen pa je bil ob izvedbi »dneva prosvetnih delavcev« v Trbovljah leta 1958, ki je bil prava manifestacija vsega učiteljstva Zasavja, Posavja in sosednje Hrvatske.
Spomin nanj naj bo svetal in trajen!
Oton Mikulič
ga bilo zaradi jasnosti primemo črtati iz osnutka.
Ker se sredstva za nagrade formirajo samo iz sredstev za osebne dohodke pedagoških delavcev, bi bilo potrebno v prvem odstavku, poglavja V. precizirati, da so do nagrad upravičeni le pedagoški delavci. Ali pa morda tisti, ki so predlagali osnutek, menijo, da bi šolniki s tem denarjem nagrajevali tudi vodilno, strokovno, administrativno in tehniško osebje in morda še dijake. Najbrž o tem ne bi mogli reči, da so povprečni osebni dohodki taki, kot so oznanjeni v izračunu cene pedagoške ure. To je torej druga notranja nekonsistentnost osnutka.
Naslednja reč v osnutku pa se mi zdi, da bi utegnila biti nezakonita. Gre za razliko pri obračunavanju honorarnih ur, iz katerih formira izobraževalna skupnost sredstva za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Do razlike pride zato, ker izobraževalna skupnost plačuje šoli honorarne ure le za 9 mesecev namesto za 12.
45. člen TZDR pa pravi: »Čas, ki ga je delavec prebil na delu dalj kot polni delovni čas,..., je poseben delovni pogoj, ki ga delovna skupnost upošteva pri merilih, po katerih odmerja pravice, odvisne od dolžine delovnega časa (osebni dohodek, letni dopust in drugo).«
Ker izobraževalna skupnost odmeri šoli denar za honorarne ure le za 9 mesecev, ji s tem odvzame možnost, da . bi delavcu dala več dopusta, če mu naloži več dela. Nikjer tudi ni rečeno, da bi delovna organizacija ne smela plačati za honorarne ure več kot za navadne — zakon ji to dopušča, merila pa ne, če naj honorarci ne bi oškodovali tistih, ki nimajo honorarnih ur.
Seveda pa se da temu določilu oporekati tudi s stališča notranje nekonsistentnosti osnutka. Cena pedagoške ure je namreč izračunana glede na povprečni osebni dohodek šolnika SKOZI VSE LE-
Zveza pedagogov telesne kulture Slovenije, Ljubljana, Tabor 14
bo tudi letos organizirala s ; SLAVNIKOM osemdnevni skupinski izlet v Češkoslovaško.
Izlet bo v začetku letošnjega julija, potovanje pa bo stalo okrog 550 N-din.
V ceni je vračunan prevoz z Mercedesovim avtobusom na relaciji Ljubljana—Celovec—Leoben—Linz —Češke Budjejovice—Tabor—Praga— Karlovi Vary—Praga—Korištajn-Pra-ga—Brno—Bratislava — Dunaj — Graz — Maribor—Ljubljana.
Izletniki bodo ostali v Pragi pet dni. Tu bo poskrbljeno za. prehrano, prenočevali bodo v Čeških Budjejo-vicah in Bratislavi.
Ogledali si bodo Prago in odšli na dva izleta — v Karlove Vary in Karlštajn.
.Na Dunaju bo kosilo, mestni vodič pa bo razkazal izletnikom mesto ih Schdnnbrun..
Želimo, da se zaradi rezervacije avtobusa in organizacije prenočišč prijavite čimprej, najkasneje pa do 10, julija. Prijavijo se lahko prosvetni delavci in njihovi družinski člani. Informacije dobite na Zvezi pedagogov telesne kulture Slovenije, Ljubljana, Tabor 14.
TO. Profesor torej dejansko za redno opravljeno uro dobi več kot 1600 din. Zraven prišteje še 400 din, ki mu jih izplačajo takrat, ko je na letnem dopustu, strokovnem izobraževanju in tako naprej. Honorarna ura pa mu prinese le čistih 1600 din. Temeljna izobraževalna skupnost torej ne misli deliti denarja po pedagoških urah, temveč po rednih in honorarnih, čeprav je deklarirano načelo obratno.
Tudi z moralnega vidika je tisti sklad za izobraževanje dvomljive vrednosti. V nerazvitih področjih (Prekmurje, Dolenjska) moramo učitelji delati več kot poln delovni čas, ker ne dobimo zadosti delavcev. Zato bomo sedaj podprli izobraževanje tistih iz razvitejših območij.
Toda tale poslednji apel lahko zapoje v prazno; ne vem pa, če je moč zadovoljiti zakonu, ki ne dela nobene razlike med »navadno« in »honorarno« zaposlitvijo — v osnutku pa je očitna.
Nazadnje se ne strinjam s poglavjem III, ki sredstva za materialne izdatke določa na podlagi lanskih. V določilu je jasen vpliv demokratičnega odločanja, ki je
po vrhu še zakonito, pa vendar nepravično.
Če naj bi republiško financiranje srednjega šolstva izravnalo neupravičene razlike v materialnem položaju šol, potem je to določilo v direktnem nasprotju s tako težnjo.
S proporcionalnim povečanjem vsote za materialne izdatke bodo postali lanski reveži absolutno gledano še večji. Ker so bolje stoječe šole najbrž v večini (upam, da je tako),- bo demokratično odločanje seveda najbrž podprlo določilo v osnutku, ki mu oporekam.
Vseeno bi dal spreminjevalni predlog.
Za 6 % naj se povečajo materialni izdatki tistim šolam, ki so lani dobila od TIS celotno vsoto, ki je bila določena v pogodbi ob začetku leta, ali pa vsoto, ki je bila zmanjšana zaradi zmanjšanja obsega dela proporcionalno z njim. Če pa so TIS strigle dogovorjeno vsoto zaradi kakih drugih razlogov in ne zaradi zmanjšanja obsega dela, naj republiška izobraževalna skup-* nest vzame za osnovo planirane izdatke.
Seveda se bo takoj pojavil ugovor, da bi bilo zato treba več denarja, kot ga je na razpolago. Dobro, potem pa naj se letos povečajo materialni izdatki za zmanjšan odstotek in ne za 6 %. V Londonu, 11. 4. 1969
JANEZ FERBAR
Nastop učencev viške glasbene šole
Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik praznuje te dni 20-letni-co svojega delovanja. Proslave so združene s proslavljanjem občinskega praznika, poseben nastop pa. bodo imeli učenci viške glasbene šole — od najmlajših, cicibanov do višjih razredov, med njimi celo znani trio bratov Lorenz, ki je tudi izšel iz te šole — v Slovenski filharmoniji v četrtek 24. aprila ob 19 uri 30 minut. Slišali bomo izvajanja učencev na vseh glasbilih, kLjih poučujejo na tej šoli, zato bo nastop gotovo zanimiv in vreden pozornosti. Vabljeni so vsi prijatelji lepe muzike in našega, glasbenega šolstva.
Razprava o vlogi RIS
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svoje mnenje o financiranju prosvetno pedagoške službe je povedal tudi Miloš Poljanšek:,- Sam sem bil eden tistih, ki so se zavzemali za večjo in tesnejšo povezavo pedagoške službe z izobraževalno skupnostjo, kasneje pa sem prišel do neke vrste nasprotujoče ocene. Če smo med drugim želeli spremeniti sam način financiranja, smo ga spremenili zaradi tega, da nekako »odlepimo« temelje same organizacije prosvetno pedagoške službe od temeljnih izobraževalnih skupnosti in občinskih proračunov oziroma občinskih skupščin; zaradi tega, da bi zmanjšali soodvisnost oziroma taktiziranje, ki se ponekod pojavlja. Sedaj,, ko želimo to povezavo na ravni republike, se tu vendarle javlja neka soodvisnost. Ta je celo nujna in potrebna — kot je menil tovariš Zajc — ali pa bi bilo celo morda bolje, če te soodvisnosti sploh ne bi bilo in da je prosvetno pedagoška služba in njena celotna organizacija povsem samostojna in neposredno odgovorna skupščini in izobraževalni skupnosti SRS.
Če menimo, da je ta soodvisnost nujna in potrebna, potem je prav,- da upoštevamo sugestije, ki jih daje republiška izobraževalna skupnost; če pa želimo zagotoviti popolno suverenost, samostojnost te službe, pa mislim, da je treba ostati,pri tem, kar pravi predlog zakona. .
Poslanka dr. Aleksandra Korn-hauserjeva se s tem mnenjem ni strinjala. Podprla je mnenje predsednika republiške, izobraževalne skupnost m poudarila, da se je zdi spor o vlogi republiške izobraževalne skupnosti simptomatičen, kajti to odklanjanje vloge repub-
liške izobraževalne skupnosti kaže na nekatere nerešene probleme. Gre za to, ali naj ima republiška izobraževalna skupnost kakršnokoli vlogo pri pedagoški službi. Izobraževalna skupnost mora biti posebej zainteresirana za delo pedagoške službe, kajti za razdeljevanje sredstev potrebuje program in potrebuje tudi nadzor nad opravljenim programom. Potrebuje oceno kvalitete dela — analize za učinkovito urejanje problematike na področju izobraževanja in vzgoje. Jasno je, da republiška izobraževalna skupnost tako službo življenjsko potrebuje, ne' kot svojo službo, temveč kot partnerja pri urejanju problemov na področju izobraževanja in vzgoje. To pa potrebujejo tudi temeljne izobraževalce skupnosti. Če bomo prosvetno pedagoško službo povsem izločiti izven potreb in interesov izobraževalnih skupnosti, potem ne bo preostalo drugega, kot da te osnujejo svojo strokovno službo. To pa najbrž ni v skladu z racionalizacijo na tem področju. Dr. Aleksandra Korn-hauser je povedala tudi svoj pomislek o tem, da gre pri ločevanju prosvetno pedagoške službe od izobraževalne skupnosti za tendence, naj bi bila prosvetno pedagoška služba navsezadnje tudi nadzorni organ nad izobraževalno skupnostjo.
Čeprav je predstavnik izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič .zagotovil, da bo republiški izvršni svet upošteval želje republiške izobraževalne skupnosti, je poslanka menila, da je to treba zakonsko zagotoviti; »Če je pravno nujno, da se sredstva razdeljujejo preko republiškega proračuna, naj bo tako tudi v zakonu napisano.«
Kljub dokaj ostri razpravi na temo o vlogi republiške izobraževalne skupnosti, v kateri so sodelovali tudi drugi poslanci, dr. Aleksandra Kornhauserjeva pa je postavila svoj predlog tudi kot amandma, je bila očitna želja po čimprejšnjem sprejetju zakona, kakršen pač je. Poslanci prosvetno kulturnega zbora so sprejeli poleg amandmaja dr. Aleksandre Kornhauserjeve še amandma Lojzke Gostenčnikove, ki pravi, naj bi bili vodje dislociranih enot pedagoške službe izjemoma tudi svetovalci z višjo izobrazbo.
Prav v tem času pa je zasedal tudi republiški zbor in sprejel zakon o prosvetno pedagoški službi brez sprememb, za. katere so glasovali poslanci prosvetno kulturnega zbora.
V prosvetno kulturnem zboru je znova prevzela besedo dr. Aleksandra Kornhauserjeva, predlagateljica spornega amandmaja. Opozorila je na »iluzornost vztrajanja« in omenila že nekajkrat izkazano resnico, namreč, da poslanci prosvetno kulturnega zbora s svojimi predlogi niso prodrli niti takrat, ko se je republiški zbor zanje skoraj na pol odločil. Če jih je sedaj zavrnil republiški zbor z vsemi glasovi, pa pomeni, da je ogrožen sam zakon. Usklajevalni postopek pomeni podaljševanje, tega pa ne bi želela. Menila je, da je v tem primeru bolje, če odstopi od amandmaja in da zbor sprejme zakon, kakršen pač je. Tako je zbor glasoval proti temu amandmaju, ponovno pa za amandma Lojzke Gostenčnikove.- Zanj se je kasneje odločil tudi republiški zbor.
M. K.
Pisma bralcev
KAJ PA DRUGOD?
V zadnji številki Prosvetni' ga delavca sem bral, da bo z® območje mariborske občine *z" veden dan prosvetnih delavcev> ki je predviden za 10. maj t-Obenem so vabljeni na ta Vraz nik tudi gostje iz ostalih kraji®' Vse prav in lepo! Kaj pa pri naS v Ljubljani? Kdo se bo PrVt zganil in nekaj podobnega organiziral tudi za Ljubljano, ožit0' ma za vse kraje, ki spadajo P°a okrilje Ljubjlane? Ze sam Pr0^ gram, ki ga navaja pripravljam odbor za to proslavo v Maribot je tako posrečeno izbran 1 snov, ki jo bodo obravnavam tako zanimiva, da bi jo 9°'t0^, radi slišali tudi ostali prosvetjj delavci po Sloveniji. Prav ja, ® je zopet nekdo čutil potrebo, “ bi na določen dan zbral tud prosvetne delavce in jim “a. priložnost, da se pogovore o vse1* svojih problemih in se tudi stro-^ kovno izpopolnijo. Na koncu delovnega programa bodo j771®*. prosvetni delavci tudi družabP večer. Vsega tega nam že vsa \ leta občutno manjka! Zato l' vsega srca pozdravljam mariborskih prosvetnih delavce ^ in želim, da bi našli še več P°' snemalcev v vseh ostalih krai'1 Slovenije. Tako bi bilo prav, “ bi se tudi za prosvetne dela®0.
Ljubljane, Kranja, Novega ^mesta in iz vseh k tem središč6™ pripadajočih krajev organizma tak dan prosvetnih delavce®-Prepričan sem, da bi ta s^e!i pozdravili vsi prosvetni dela®6 teh krajev.
Pa še to: tako v Prosvetne^ delavcu kot v Delu vedno šteje čitamo, kako potrebno j? bilo, da bi se v naše podeželsK šole zopet uvedlo kmetijstvo, °r' ganizirale kmetijsko nadalje®0? ne šole itd. Človek kar verjame, da smo zato porab*
precej let, da smo se dokopal* d tega spoznanja. Da so naši danji učitelji na podeželju *r°e. prav na tem poprišču najhval0' nejše delo, da se jih mnogi kidanji učenci še danes sporni*1!", jo s hvaležnostjo, je več » jasno. Tudi takoj prva leta P osvoboditvi se je na podežels^1 šolah to še marsikje izvaj°1^ Kasneje je to prenehalo na ®se.. šolah z motivacijo, da pouk kmetijstva ni potreben, ker osnovni šoli ne more in ne s™, biti že diferenciacije. Danes V tolikih letih pa prihajamo 0 spoznanja, da bi bilo to le P.e trebno predvsem tam, kjer ' kmetijstvo še kolikor toliko 0 ^ tivno. Zakaj ne bi pri nas zoP oživelo zanimanje za stvo? Zakaj se ne bi na šolsk vrtovih zopet pojavili matičul ki sadnih drevesc, lepo urej0° gredice vrste trav in detelj, "U bi se otroci lahko uspešno u° vsega, pa čeprav nimajo ■ kmetije. Vsak naš delovni ™ vek, ki ima svojo hišico, ^, poleg zelenjadni in sadni v ’ kjer vrtnari in sadjari. Zaka)
bi dobil vsaj najosnovnejše!^
znanja že v osnovni šoli? pozdravljamo dopisnike člank tako v Delu kot v Prosvetne^ delavcu, ki so načeli ta PeZ,n problem, ki bi bil lahko res brez večjih težav.
Nace
Vodnik



I Jaša tehnična vzgoja
(Nadaljevanje s 1. strani) tehnike mestnega odbora Ljubljane, a je skoraj vse predmete za ta zavod napravil vzgojitelj, ki je bil po poklicu mizar.
UČNI NAČRT JE OSNOVAN NA OBRTNIŠKEM GLEDANJU NA TEHNIKO
Za takratno dobo je bilo to še nekam razumljivo, ker smo bili še vsi bolj ali manj pod vplivom obrtniškega gledanja na tehnični pouk. Kako pa naj razume to gledanje učenec v dobi satelitov, ki pozna vse tipe avtomobilov, ki vozijo po naših cestah? In vendar je zanimanje za neko stvar ali delo s pedagoškega stališča osnov-p! "oj za njegovo uspešno izvedbo.
<.> ono poznam štiri dobro organizirane osnovne šole v Ljubljani, katere so obiskovali moji otroci, predvsem zaradi večkratne reorganizacije šolskih okolišev. Zasledoval sem skrbno njihovo delo že kot oče, a tudi kot pedagog, in moram priznati, da so bile vse šole dobre, imele so tudi dobre učitelje ter so v polni meri uspele glede prisvajanja znanja in v družbeno politični vzgoji. Toda vse so odpovedale pri tehnični vzgoji, dasiravno so ji posvečale veliko pozornost in truda.
Zakaj te šole niso uspele? Nekaj so bile krive začetne težave glede: prostorov, orodja, materialov, skratka zaradi premajhnih
sredstev, ki so jih imele na razpolago. Največ pa zato, ker so bile vezane na učni načrt, ki zaradi ozkega gledanja na vso problematiko zaostaja za potrebami sedanjega časa, ker ne. upošteva dovolj današnjih življenjskih prilik. Sicer zadosti učni načrt za tehnični pouk principom zaporednosti in težavnostnih stopenj, je tudi s profesionalnega stališča pravilen, žal pa je osnovan predvsem na bazi obrtniškega gledanja na tehniko in je zaradi tega zaostal.
Razvoju tehničnega pouka sem sledil po svojih otrocih tudi na gimnazijah. Vse, kar je bilo v tem pouku obrtniškega, ni našlo odziva ne pri njih in ne pri njihovih součencih; jim tudi ni dajalo nobenih pobud za tehniko, pač pa so imeli občutek, da jih prisiljujejo k nekemu delu, v katerem niso videli nobenega pravega smisla in jim je v tej obliki vzbujal le posmeh.
Nekaj drugega je bilo eno- ali dvotedensko delo v podjetjih in tovarnah. Tukaj so se soočili z resničnim življenjem, delom in ustvarjalnostjo in videli, kako se služi vsakdanji kruh. Spoznali so se tudi z miselnostjo delavcev, z njihovimi težavami in željami ter tudi z odnosi v podjetjih in tovarnah.
KAJ STORITI?
Vsem mojim pripombam zdaj nujno sledi vprašanje, kaj naj bi pravzaprav storili, da pridemo iz
tega začaranega kroga in damo tehnični vzgoji v šoli tisti poudarek, ki ga zaradi svoje pomembnosti žaštuži, in kako bi vzbudili pri naši mladini zanimanje zanjo?
Vsi dobro vemo, da ima vsak otrok bolj ali manj veliko nagnjenje za raziskovanje. Tako poizkuša razdreti vsako svojo igračko in pogledati, kakšna je od znotraj. V svojem družinskem krogu navadno ne najde pravega razumevanja za podvige te vrste, ki ga tudi v tej tako imenovani destruktivnosti, ki je pa le prva faza konstruktivnosti, toliko časa zavira in omejuje, da postane dobro vzgojen otrok ter preneha s takimi raziskavami.
S tem smo mu stvarno odvzeli smisel za raziskovanje, nismo mu pa dali nobenega nadomestila zanj, kar bi se reklo z drugimi besedami, da otroka nismo razumeli in zavrli njegov zgodnji napredek v tehničnem smislu, namesto da bi ga pravilno usmerili Uporabiti bi morali igrače ali modele, ki jih je lahko razstaviti in sestaviti. V začetku bi mu morali pri tem pomagati in mu dajati pobude, posebno za sestavijanje Te igrače ali modeli bi morali: tiiti za otroke te dobe privlačnih oblik, predvsem pa barv, da bi jih pritegnile. V začetku naj bi bile tudi iz nekoliko večjih delov, da bi jih malčki laže sestavljali.
Spretnost razstavljanja ih sestavljanja strojev in mehanizmov
pride v navadnem življenju, kjer se ^vsakdo sreča z. mnogimi tehničnimi predmeti in napravami, zelo pogosto prav. Mnogokrat moramo. razne gospodinjske in tudi druge stroje za osebno rabo razstaviti,. očistiti, namazati ali celo nadomestiti pokvarjen del in jih nato zopet sestaviti. Tudi v večini naših gospodarskih panog smo v istem položaju, ker smo že prešli v glavnem na uporabo čimvečjega števila strojev in na čimmanjšo mero obrtniških storitev. Ker izdeluje industrija poleg kompletnih strojev in naprav tudi njihove sestavne dele, ki se najhitreje obrabijo in, j ih je treba zato večkrat nadomestiti, z drugimi, je poznavanje njihovega pravilnega montiranja zelo važno. Ce bi te sestavne dele izdelovali na obrtniški način, bi bilo to predrago, preveč zamudno in tudi ne tako precizno izdelano.
Tudi v naši vojski, ki se modernizira, bo postopoma vse bolj zaželena ~ tehnična pripravljenost, kakor pa fizična kondicija za velike telesne napore. Slednja je bolj nujna za gverilski način bojevanja, ki pa tudi zahteva od borca dober vpogled v delovanje orožja in njegovo hitro popravo Pji zastojih, torej precejšnjo tehnično spretnost, seveda poleg moralnih kvalitet, če se hočemo uspešno upreti napadalcu.
UČNI NAČRT PRILAGODITI NAŠI INDUSTRIJSKI PROIZVODNJI
Ce vse te stvarne življenjske nujnosti . prenesemo v tehnični pouk na šolah, takoj spoznamo, da je treba učni načrt za tehnič-
no vzgojo prilagoditi naši industrijski proizvodnji in sicer tako, da obdržimo v njem samo nekaj nujnih tehnik, ki se skladajo z možnostmi šole, s prilikami kraja in sposobnosti otrok. Cas, ki bi ga s tem pridobili, bi uporabili za prej omenjeno razstavljanje in sestavljanje igračk, modelov in strojev. Po učnem načrtu je zaželena čim boljša prisvojitev njego-vega gradiva in je način, kako to izvedemo, prepuščen strokovnjakom. In kako odlično razumevanje principov delovanja nekega stroja bo dobil učenec, če ga bo znal razdreti v njegove sestavne dele, ga očistiti, namazati in zopet sestaviti. Na vsak način bolje kakor samo z ogledovanjem stroja na sliki, ali resničnega stroja, ali naprave samo od daleč.
Zato bi bilo potrebno izdelati serije modelov ali vzorcev strojev in naprav po principu postopnosti in težavnosti. Ti bi morali biti v nižjih razredih manj zamotani, kot so sicer, ter iz malo večjih delov, da bi jih laže razstavljali in sestavljali.
Za naš sistem ni sprejemljivo sestavljanje modelov po vzorcu Mehanotehnike, katere sestavljamo po slikah in predlogih, ker moramo ta model zopet razdreti, če hočemo iz njegovih delov sestaviti drugega. Princip razstavljanja moramo ohraniti neokrnjen, da ho otrok resnično videl model ali stroj v delovanju, ker bo ta pritegnil njegovo zanimanje in spodbudil njegove gone po spoznanju stroja z njegovim razstavljanjem. Seveda je potem naloga učitelja, da pripravi učenca do tega, da ga zopet sestavi. Prvič bo
pri tem delu precej nerode71 ^ nespreten, vendar bo to rad de^_ posebno še, če bodo isto delal' •
di njegovi součenci. To bo vz. • dilo v njem zdrav tekmova ^ duh, ki ga bo delo samo držal mejah točnosti in natančnosti, je končno merilo za uspešnost ^ la le pravilno sestavljen stroj. ^ v redu deluje. Pri tem deW . torej nič barantanja ali Poli7[1o čarstva in uspel tisti, ki P®eCi e-dela. Torej je v njem velika P dagoška vrednost, ker mora l nec ali dijak dobro premisliti.
ko bo razporedil razstavljene
del®
in potrebno orodje za sest.aU|s3 nje, da bo izgubil čimmanj za točno sestavo modela ali_st y ker le v tem primeru deluje ^ kar ga sili tekma s součenci. ^ tem se mora nujno tudi P° aie-obvladati, ker ga bo vsakUzr)0' tavost ali površnost sama k vala s tem, da bo zaostal za gimi. Prednost tega načina !e 0ier v tem, ker mu je končm s( ^ei popolnoma jasno pred o®®1’ Jo' si je model ali predmet la. začel bro ogledal, predno ga !e, tepi razstavljati, še bolj pa rn.[nore delom. Točno pa ve, da si j0frr<i priboriti uspeh edino le v ani' vnaprej premišljenem in 0 zjtiV' ziranem delu, kar je zelo P no v vzgojnem pogledu.
NEKAJ PRIMERC'V
ZA ORGANIZACIJA
TEHNIČNE VZGOJIL ^ Da bo celotna zamisel konkretna, bom nave^f,-„m primerov, kako si zamisli ,iničii® ganizacijo tega dela	pa)
vzgoje. Kakor sem že ?nie ’zel°
4-i r-v-ia 11 d 1 4
STRAN 3
Slovenski šolski muzej ob 100-letnici
Še o naših učilih
obvezne osemletne osnovne šole
Za 100-letnico osemletne obvezne osnovne šole pripravlja Slovenski šolski muzej občasno razstavo, ki bo temeljila na dokumentarnem gradivu, s katerim bo prikazan razvoj osnovne “Ule od šolskega zakona, sprejetega leta 1869 v takratni avstro-ugrski monarhiji, do leta 1969. To obdobje je za razvoj osnovne šole na slovenskem ozemlju izredno zanimivo, ker priča, da je slovenska šola napredovala Sele potem, ko je pričel slovenski narod sam odločati o svojem Šolstvu.
Razstava bo razdeljena na Pet period, in sicer: prvo obdobje zajema čas od 1869 do 1918, drugo od 1918 do 1941, tretje od 1941 do 1945, četrto od 1945 do J958 in peto od 1958 do 1969. Ta razčlenitev ustreza obdobjem. v katerih so v osnovnem šolstvu ba Slovenskem zaradi političnih Ir> družabnih sprememb nastale botranje organizacijske in vsebinske reforme, ki so bile posledica prve in druge svetovne ^ojne. V avstro-ogrski monarhiji so leta 1869 sprejeli tretji dr-2avni šolski zakon, ki je bil izredno napreden. Uspeh liberal-be stranke, v kateri so Nemci bbeli večino, je bil v tem, da je bila sprejeta vrsta zakonov, ki baj bi pospešili gospodarski in kulturni napredek. Med temi je “il šolski zakon temelj za dvig sPlošne ljudske izobrazbe. Šolska obveznost je bila z njim po-
® Učitelj naj se začne zavedati, da njegovi učenci ne bodo ostali vedno nebogljeni in neuki učenci, temveč da bodo stopili v praktično ter poklic-bo življenje, ki bo zahtevalo od njih, da ga obvladajo, da se samostojno znajdejo in da
_ ga zrelo ocenjujejo.
•	Otrok in pubertetnik dobro čutita, kdaj je odnos starejših do bjih iskren in kdaj se samo silijo k temu, da bi se približali
_ mlademu človeku.
“ Učiteljevo spoštljivo priznanje učenčevih sposobnosti naj postane temelj, na katerem se razvija učenčev delovni optimizem in njegovo zaupanje v
_ uspeh dela.
•	Stvarno pripravljenemu učitelju se posreči, da obvladuje razred in vse učence, čeprav zelo intenzivno dela.
(Misli A. Ljevšina)
> OSNOVNA SOLA ^olenjske toplice
Sbazpisuje naslednja prosta< (Uelovna mesta:
1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (znanje najmanj dveh instrumentov)
1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (za določen čas: za šolsko leto 1969/70).
daljšana od šest na osem let tj. od 6. do 14. leta. Nepismenost, ki je bila visoka, se je znižala v nekaj desetletjih po sprejemu tega zakona pod 10 odstotkov v posameznih pokrajinah. Šolska mreža tj. število šol je hitro naraščalo. Vse to je bila zasluga podržavljanja šolske uprave, ki jo je do leta 1869 vodila cerkev. Šole so postale laične in simultane. Za te nove šole so potrebovali bolj izobražene učitelje, zato so ustanovili štiriletna učiteljišča. Ženska učiteljišča, ustanovljena s tem zakonom, so bile prve javne srednje šole za žensko mladino v Avstriji.
Poleg razstave je Slovenski šolski muzej pripravil tudi poseben katalog. Ta bo obsegal tri sestavke s potrebnimi tabelami in slikami.
Prvi sestavek daje pregled o razvoju osnovne šole v tem obdobju in omenja nove šolske zakone. Za boljše razumevanje je podan kratek historičen oris razvoja pred letom 1869. Statistični podatki dokumentirajo trditve in največji napredek je
ugotovljen v zadnjem desetletju (1958—1959), ko je šolska uprava povsem decentralizirana in šolske zavode upravljajo kolektivi, na temelju statutov po principu samoupravljanja.
Ako je v času avstro-ogrske in do leta 1936 prevladoval tip niže organizirane šole, se je po reorganizaciji šolskega sistema, ko je bila uzakonjena enotna šola, spremenila šolska mreža ter je naraslo število šol z več oddelki. Dejanska realizacija osemletne šolske obveznosti pa je pričela v letu 1958. Nova reformirana osemletna šola obsega osem oddelkov in je uveden na višji stopnji predmetni pouk. Učni načrt je vsebinsko poglobljen in prilagojen družbenim potrebam. Povečanje splošne izobrazbe vseh državljanov je bila težnja naše socialistične družbe in v šolanju so zajeti vsi šoloobvezni otroci ali v redne ali specialne šole. Učiteljstvo se izobražuje na pedagoških akademijah ali filozofskih fakultetah. V krajih, kjer ni pogojev za popolne osemletne osnovne šole, je
še nekaj šol, ki imajo kombiniran pouk. Število šol se je znižalo, ker imajo obstoječe osemletne po več oddelkov; obisk oddaljenim učencem je omogočen s prevozi.
Učne metode pouka temelje na modernih načelih pedagogike ter psihologije in je napredek v tem oziru viden. Pedagoški in strokovni tisk skrbi za nadaljnje izobraževanje vzgojiteljev. Številen je tudi mladinski tisk, poleg tega izhajajo na številnih šolah šolski časopisi, ki jih mladina sama ureja in piše pod vodstvom svojih učiteljev.
Slovenski šolski muzej je že leta 1967 dal pobudo, da bi za 100-letnico tega šolskega zakona pripravili posebno znanstveno publikacijo. Komisija, ki je bila organizirana, je napravila program in v posebnih monografijah bo podrobno prikazan razvoj osnovne šole od 1869 do 1969. Zbornik bo izšel sicer z zamudo v letu 1970, kajti raziskovalna dela so dolgotrajnejša in bo objavljeno gradivo zato temeljiteje obdelano.
France Ostanek
Pred kratkim je v letošnji četrti številki Prosvetnega delavca izšel članek tov. Rutarja »Kdo naj pri nas izdeluje učila.« V peti številki je nato sledilo pojasnilo obrtnega podjetja Učila, pod naslovom »Učila izdelujejo v Idriji«. Za današnjo številko pa je uredništvo PD prejelo še informacijo podjetja, ki je bilo osnovano ob začetku tek. šolskega leta v Ljubljani. Informacija ima naslednjo vsebino:
INDUSTRODIDACTA je podjetje, Id združuje proizvajalce šolske opreme, učil in učnih pripomočkov.
Vrši projektiranje in izgradnjo šol, otroških vrtcev in šolskih telovadnic normalnega in montažnega tipa. Projektirala je in gradi 5 šol v NR Hrvatski ter 5 telovadnic v NR Srbiji. Vse te šole in telovadnice bo tudi kompletno opremila z vso potrebno opremo in učili.
Nudi in dobavlja šolam moderna učila domače in inozemske proizvodnje.
Vsa potrebna pojasnila v zvezi s projektiranjem in izgradnjo šol, otroških vrtcev in šolskih telovadnic, kakor tudi njih opremo z inventarjem in učili lahko dobite na sedežu podjetja v Ljubljani, Celovška 25, kjer so vam
REVIJA 2A VRTIČKARJE, REJCE 'MAUH ŽIVALI IN LJUBITELJE NARAVE
moj
mali svet
Naročite na naslov: ŽZP »KMEČKI GiAa«. uutsuANA, MIKLOŠIČEVA 4/1, p. p. 47, ali po telefonu 20-884.
lo v sadnem vrtu april
M
Kako urediti
pobiranje naročnine
Razgovor z upravnikom »Prosvetnega delavca« prof. Rudolfom Benuličem
Vabilo
1« Maturanti celjskega učiteljišča juuka lB45/b, pošljite svoje naslove 15. obletnice mature na naslov: ^-Podpečan Nada, Stranice pri
se v glavnem končala zimska cpravjt-:dvsem škropljenje, obdelovanje Vr Q
* AWvrtu, aprila pa im J\"<airanje plevela.
•opljenje jablan !n h* ijno.
m
da Preprg'*-
Škropimo	VVTTicm z
mi sr m1 f	0,30 %,
* , ali murcurite u	. 0,10 %. Če se za-*
;j. y cvetenje' zavleče, škro-inovno, ko mine deset dni njega š’-
w
ganja) z z ali s cosai*:* uspešneje' ki nam
—
nam č-
odtehtam-^ istva,
VRTNE STOPNICE
Rahla zemlja
S katerimi težavami se uprava ►►Prosvetnega delavca« v zadnjem času najpogosteje srečuje?
Ne samo v zadnjem času. ampak že nekaj let nazaj nam povzroča največ težav vprašanje, kaj naj še ukrenemo, da bi naročnina redno dotekala, kajti brez rednega dotoka naročnine »J-posvetni delavec« ne more izhajati.
Kako je urejeno zbiranje in nakazovanje naročnine?
Do pred nekaj leti so na šolah zbirali naročnino in nam jo nakazovali za ves kolektiv, pa ne samo ene šole, temveč vseh šol n,a širšem območju, poverjeniki za tisk. Toda tega nehvaležnega zbiranja m izterjavanja so se starejši tovariši in tovarišice naveličali, mlajši pa njihovega dela niso hoteli prevzeti. Tako je sedaj nakazovanje naročnine odvisno od naročnikov samih. Imamo nekaj sto takih naročnikov, ki na začetku leta poravnajo svojo obveznost, nekateri storijo to med letom, velik del naročnikov pa moramo stalno opozarjati, naj že vendar nakažejo tistih 1.000 S-din, kolikor je do konca lanskega leta znašala naročnina. Mnogi se nas nazadnje usmilijo, mnogi pa tudi ne. Čeprav PD redno prejemajo vsakih 14 dni, se ne spomnijo na svojo dolžnost, niti ga ne odpovedo.
kol) preieli odvetniške opomine.
Izterjavanje naročnine ie za nas
etje izostane, iti takoj po lanah po-plesnijo, žveplo;
Slišali smo, tla se nekateri naročniki J:^tako, v zadnjem času razburjajo, ker so
sredstva,	i»a. 1
v------------kofjlČUK,
da dobimo šele potem _"ličino vode.
na primer vsem ►►zaostankarjem« trikrat poslali položnico z vpisanim zneskom prav na njihov naslov, dvakrat smo ^Prosvetnemu delavcu« priložili položnice, večkrat smo tudi v listu prosili in opominjali naročnike, naj poravnajo svoj dolg. Toda posebnega uspeha ni bilo. Ker vemo, da nekatere naročnike odvetniški opomini precej prizadenejo, jih lansko leto nismo nikomur poslali, poslali pa smo jim prav prijazen in naravnost ganljiv poziv, naj poravnaj o svoj dolg. Uspeh vseh teh naših prizadevanj je bili ta k, da so nam naročniki 31. XII. 1968 .dolgovali za leta 1966 do 1968 nič manj kakor 3.446.570 S-din. To je za PD naravnost velikanski deficit, ki že ogroža njegovo redno izhajanje. Zato nam ni pre-ostajalo nič drugega, kakor da smo v januarju prenehali pošiljati PD tistim naročnikom, ki nam že dve ali tri leta niso nakazali niti enega dinarja. Hkrati smo jim poslali tudi odvetniške opomine. Druge rešitve ni, kajti brez finančnih sredstev tudi PD ne more izhajati. Zato nimajo taki naročniki prav nobenega upravičenega razloga- da se razburjajo in iz užaljenosti odpovedujejo PD, čeprav smo jih črtali iz vrst naših naročnikov že pred nekaj meseci. Hkrati pa se opravičujemo in obžalujemo, če smo se zaradi preobilnega dela pri enem ali drugem naročniku zmotili in mu neupravičeno poslala odvetniški opomin.
Ali bi se dalo vprašanje naročnine zelo neprijeten posel, ki se ga lo- urediti kako drugače, da bi bilo manj tevamo z odporom. Ne samo žara- negodovanja in da bi vsak naročnik di tega, ker nam jemlje pisanje in naročnino pravočasno poravnal?
Menim, da ne bi smel biti
iza kaktuse
6 Obdelovanje zemlje je
razpošiljanje opominov veliko časa in nam povzroča tudi precej stroškov, temveč tudi iz enostavnega razloga: upira se nam iz leta v leto prositi in opominjati prosvetne delavce, nam naj nakažejo že tako skromno naročnino, da ne bi smela biti problem za nobenega pedagoškega delavca. Toda kljub vsem prizadevanjem doslej nismo mogli naročnikov pripraviti do tega, da bi naročnino vsako leto sproti nakazovali. Lansko leto smo
nobenega prosvetnega delavca problem enkrat v letu oddati na pošti naročilnico. Nekateri bodo tudi v prihodnosti kar sami nakazovali naročnino, nekateri redki kolektivi bodo prav tako kakor doslej nakazovali naročnino skupaj za vse naročnike, za vse druge pa bomo skušali zadevo urediti tako. da bi naročnino pobirali pismonoše. kakor jo pobirajo že za nekatere druge liste.
na razpolago strokovnjaki projektivnega biroja podjetja, strokovnjaki za šolsko opremo, kakor tudi strokovnjaki za vprašanja šolskih učil in učnih pripomočkov.
Podjetje dela v tesnem sodelovanju z ZAVODOM ZA ŠOLSTVO SR Slovenije ter ostalimi prosvetnimi institucijami.«
Vsi trije navedeni prispevki razkrivajo nekatera odprta vprašanja v zvezi z učili na naših šolah. Podjetje iz Idrije npr. zameri Prosvetnemu delavcu in Sekretariatu za prosveto in kulturo, da premalo povezujeta avtorje in proizvajalce ter uporabnike učil med seboj. V tem primeru lahko pojasnimo, da obravnava naš list predvsem sindikalne zadeve prosvetnih delavcev, da objavlja članke o strokovnem, tj. pedagoškem delu v naših šolah in da daje za objave, ki imajo predvsem komercialni značaj, interesentom na razpolago svoj oglasni del. Kadar se pojavijo v posameznih primerih različna mnenja, prepušča uredništvo dialog prosvetnim delavcem samim, ne nastopa torej kot arbiter ali korektor v problematičnih stališčih.
Iz članka tov. Rutarja bi morda sklepali, da premalo poznamo mrežo slovenske proizvodnje učil, pa tudi načine, kako posamezniki lahko prispevajo z lastno ustvarjalnostjo k napredku na tem področju. V industrijski proizvodnji se tu najprej pojavi vprašanje ekonomskega rizika: proizvajalec ga ne želi prevzeti sam, avtor ga ponavadi ne zmore, preostane torej le še skupnost potrošnikov, če je pripravljena zagotoviti zadosten odjem, pokriti primanjkljaj, oz. subvencionirati. V zadnjem primeru nastopi kot predstavnik te skupnosti Republiški sekretariat, ki si pridržuje pravico, da oceni predvsem tako pedagoško uporabnost učila, da mu lahko odpre vrata v osnovnošolske učilnice in mu s tem hkrati vsaj deloma že zagotovi tržišče.
Podjetij za proizvodnjo in za trgovino z učili je pri nas brez dvoma že toliko, da ponudba vsaj v splošnem presega povpraševanje. Težje bi bilo odgovoriti na vprašanje, koliko poznajo šole raznih stopenj in zvrsti razpoložljivi izbor, kako so vtirjene poti od proizvodnje do potrošnje, kako je s paralelizmi med posameznimi podjetji, na katerih učnih področjih še obstajajo vrzeli ali že zasičenost, kakšne so ekonomske in didaktične dileme: cene učil, usposobljenost demonstratorjev, pogoji za uspešno servisno službo, programiranje nadaljnje proizvodnje ter distribucije učil.
Osnovni problem pa utegne biti koordinacija različnih, že obstoječih prizadevanj, da bi postala preskrba in uporaba učil na šolah še boljša in bolj smotrna.
Pd
Opravičilo sodelavcem
Zaradi velikega števila razpisov prostih delovnih mest, ki jih je moral letos objaviti Prosvetni delavec, je nekoliko zaostalo objavljanje drugega gradiva. Sodelavce, ki so nam poslali prispevke za objavo, prosimo, da nam zamudo opravičijo. V prihodnjih številkah se bodo prav gotovo zvrstili vsi njihovi prispevki.
.........'NIIII!ll||il||||l[|||||||||||||[||||l||||li|ii|||[||||!i||||j||[||||i||l|||||||||||l]!|||||l|||||||||[|[||||l|[||l|]|i|||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||l|||||!lU	...............im..............................um..........
iiUllll!llll!llllllllll!!!ll!!BI!!ll!llll!llli:ill
ililSII
da0v!avn*’ 'n s'cer v začetku taki, ijj te jih bilo mogoče razstaviti hieSest.aviti s Pom°čjo enega sa-ra izvijača, kasneje bi pa na-O rabili sestavo nekoliko težje
bia - 6 'n končno tucii Prave* a
Veri komplicirane stroje, ter no več in več orodij.
Ijatv prvi Primer za razstav-v bi vzel mlinček z loputami en barvah, katerega požene v sk0°Vanje voda, ki jo vlijemo d0 j obrnjeno piramidasto poso-teraa- ’ Pacte na lopute, ki se bila * te8a zavrtijo. Igračka je
lla Še
Pred nedavnim v prodaji
g0. tea zelo lep izgled, tako da bi bi m0 Privlačila otroke na začet-igfg.tepnji tehničnega pouka. To da bi bilo treba izdelati tako. deij 1 se dali odviti vsi njegovi sevPjZ en>m samim izvijačem in teti aa *uck sestaviti. To je v ce-rrier®novrstna faza dela in je pribo i, za otroke v starosti od 10 i let.
3ai Postopek naj bi se odvi-Dr-ej j*.da bi si vsak učenec naj-
dat0 dobro ogledal igračko, jo ljai Počasi del za delom razstavno k6r s.l vsak del dobro ogledal, baj v.? te la igračka razstavljena, si v,* učitelj opozoril učence, da iitif ,stavijo njene dele tako, da !‘h n .o najbolj pri roki, ali da Sestavu Postavijo po zaporednosti ljaj0 .Janja. Ko igračko sestavov if,11?3-'? v začetku precej te-Oupai '•udi mnogo časa traja vse terr, .j'i 0 Postanejo spretnejši v rlja) i . u, preidemo na tekmova-s st0p£r merimo čas sestavljanja
te Ivanje se začne, ko ima-igraču uuf-v,ci razstavljene dele *eboi </'rnl!p-čka razporejene pred 1 Kako* se jim zdi najbolje.
Za vsakega učenca, ki konča s sestavljanjem, označimo uporabljeni čas. Ko je vsa skupina končala z delom, naj vlije vsak v piramidasto posodo kozarec vode. Če se lopute v redu zavrte, se učencu šteje čas in mesto, ki ga je dosegel. Če se lopute ne zavrte, ker ni dobro sestavil mlinčka, izpade iz tekmovanja. To načelo je treba takoj postaviti in se ga vedno točno držati, ker se naj učenec čimprej navadi na to, da ima resnično vrednost samo tisto delo, ki je v redu končano.
Da bi mogli ugotoviti vrstni red učencev iz več skupin ali razredov, razvrstimo dosežene čase, začenši od najkrajšega.
Drugi model bi bil npr. električni vtikač, ki ga razstavimo in zopet sestavimo po zgornjih principih; električni vtikač s stikalom, ki ga je že teže sestaviti. Vse te predmete lahko kupimo v trgovinah z električnimi predmeti. Oboje čimprej povežemo s praktičnim življenjem in zato rečemo, da električna peč ali sonce ne gori in jo je treba popraviti. Torej je dan motiv za tretjo fazo dela, ki obstoji iz razstavljanja in sestavljanja obeh prej omenjenih vtikačev in še njihovega vezanja z žico.
Prva faza, to je razstavitev in sestavitev električnega vtikača, je primerna že za 10 let stare učence: druga faza ali razstavitev in sestavitev električnega vtikača s stikalom je primerna za 11 do 12 let stare učence; tretja faza, ki je omenjena zgoraj, pa je primerna za 12 do 13 let stare učence. Za vse to delo je potreben edino izvijač in žepni nož. Velja zopet le precizno opravljeno delo in se
šteje dosežen čas in mesto le v tem primeru, če pečka zagori, ko jo zvežemo z električnim tokom.
Velika prednost Vseh teh del je, da jih lahko izvršujemo v razredu, če so le mize učencev ravne. Poleg tega mora imeti šola le nekaj primerkov teh vtikačev, ker jih bo itak večina učencev prinesla od doma.
Naslednji model bi bila npr. navadna ključavnica na vratih. Te modele bi morala šola nabaviti, ali vsaj njene kovinske dele, in jih vstaviti v kos lesa, ki iz-gleda tako, kakor da smo izžagali ključavnico iz vrat. Ta model je pa treba nekje pritrditi, da lahko uporabljamo izvijač.
Model sam lahko izkoristimo za tri faze dela, in sicer najprej za iskanje pravega ključa izmed desetih, ki so nam na voljo. Druga faza je odmontiranje ščitnikov in kljuk ter njihova ponovna pritrditev na svoje mesto. Tretja faza je celotna razstavitev ključavnice z motivacijo, da ne dela dobro in da jo je treba namazati s strojnim oljem. Vse te tri faze dela so primerne za 10—12 let stare učence.
Če imate na šoli več parov smuči, jih lahko uporabite z motivacijo, da je treba njihovo okovje razstaviti in namazati s strojnim oljem, da ne bi rjavelo čez poletje, ter ga zopet priviti nazaj na svoje mesto.
To so najosnovnejši praktični primeri, katere sem prikazal, da bi bila stvar razumljivejša.
Za mnogo drugih strojev, ki so navedeni v učnem načrtu za tehnični pouk, bi bilo treba narediti modele ali pa dobiti od industrije stroje, ki so zastareli in niso več
v prodaji, nam bi pa le dobro služili za razstavljanje in sestavljanje. Razumljivo je, da bi bilo najbolje, če bi imeli najnovejše stroje, vendar za nas ne igra to posebno važne vloge, ker je naša težnja, da izurimo učence in dijake v spretnosti razstavljanja in sestavljanja mnogih strojev ali modelov; ta spretnost — enkrat pridobljena, skupno z vpogledom in razumevanjem delovanja in dinamike strojev pride povsod do veljave.
SE ENKRAT:
MALOMEŠČANSKI KARAKTER UČNEGA NAČRTA!
Naravno je, da vsega tega ne bi mogli vnesti v tehnični pouk, ker mu je odrejeno premalo učnih ur, kar je povsem nerazumljivo z ozirom na sedanji tehnični napredek v svetu.
Če primerjamo število učnih ur, ki so odrejene za tako imenovane veščine, vidimo, da je odmerjeno skupno za vse razrede osnovnih šol 462 ur za likovni pouk, 396 ur za glasbeni pouk, a za tehničnega, v katerega je vključeno tudi tehnično risanje, pa le 264 ur, iz česar je razviden malomeščanski karakter tega učnega načrta, ki ne upošteva bistvenih potreb sodobnega življenja in narodne obrambe.
Zato bi bilo treba uvesti v vse osnovne in srednje šole nov predmet, to je tehnične spretnosti, katerim naj bi se dodelilo nekaj ur iz učnih ur za tehnični pouk in pa polovico učnih ur, ki so odmerjene za likovni pouk, ker bo ta tudi s tem preostankom učnih ur lahko povsem dosegel svoje postavljene, sodobne smotre.
Izurjenost v tehnični spretnosti bi prav lahko dognali s tekmovanji. Kakor je bilo že poprej omenjeno, bi se ocenjevala ta spretnost s štoparico, in sicer najkrajši čas z najvišjim številom dosegljivih točk. Za vsako sestavo modela, igračke ali stroja bi določili najvišje število točk z ozirom na hitrost sestavljanja. Na osnovi tega bi izdelali lestvice za ocene iz tega predmeta. Tako bi odstranili vpliv odraslih na delo in ocene učencev in dijakov in bi ti dobili ocene za svoje resnično delo in znanje. Gotovo bi s tem vzbudili v njih tudi še večje zanimanje za stroje, oziroma za njihovo delovanje, katere večina — kakor npr. pri avtomobilih — pozna le bolj po zunanjem videzu, manj pa po njihovi dinamiki.
Da bi pa bilo mogoče tehnične spretnosti izuriti do čim večje mere, bi bilo potrebno ustanoviti v večjih mestih in industrijskih krajih središče za sistematično razstavljanje in sestavljanje večjih strojev in naprav, tako za posameznike kakor tudi za kolektive učencev ali dijakov, ki bi si delo razdelili po skupinah.
Ta središča so potrebna zato, ker bi nabavo večjih strojev in aparatov same šole ne zmogle zaradi finančnih in prostorskih težav. Obenem bi to središče lahko služilo za tekme v tehnični spretnosti v večjih razmerjih.
Razpored teh predmetov, modelov in strojev naj bi temeljil na principu zaporednosti in težavnosti, skladno z zmogljivosti-mi učencev in dijakov. Sprejeti bi ga bilo treba za vso državo, ker je tehnična spretnost samo ena in ne pozna ne mej, ne na-
rodov in ne pokrajin. Tako bi bil ta predmet enoten za vso državo in bi bilo mogoče mnogo modelov in strojev, ki bi jih vsi uporabljali, izdelovati v velikih serijah, kar bi zelo pocenilo njihovo proizvodnjo in bi bil s tem omogočen njihov nakup tudi šolam, ki nimajo visokih puoračunov.
Tako bi dobili vsi učenci in dijaki po vsej Jugoslaviji, ne iz-vzemši oddaljenih in hribovitih krajev, možnost razvoja v tehničnih spretnostih. Tekmovanja v državnem merilu ali pa tudi sama štoparica bi odkrila med njimi bodoče Tesle in Pupine, ki bi lahko mnogo nudili tehničnemu napredku države, če bi se jim omogočila ustrezna izobrazba.
Tudi v vzgojnem oziru bi dali s tem dijakom mnogo možnosti za izživljanje, ker bi se poleg nogometa, zvijanja in ropotanja vseh vrst zanimali tudi za nekaj stvarnega, za njih zanimivega in otipljivega, a tudi do neke stopnje dosegljivega za vse.
Učni načrt navaja med smotri tehničnega pouka, da naj ta razvija tehnično kulturo, njihovo fantazijo in mišljenje ter njihovo ustvarjalnost, iniciativnost, kritičnost in preudarnost, redoljub-nost in sistematičnost. Mislim, da navedeni princip prisvajanja tehnične spretnosti z razstavljanjem in sestavljanjem in z vpogledom v dinamiko strojev povsem ustreza tem načelom, vsekakor pa mnogo bolj kot razne obrtniške tehnike, katerim večina naših učencev ni dorasla v taki meri, da bi si jih mogla zadosti prisvojiti, četudi bi te tehnike osvojile njihovo zanimanje.
Zdravko Omerza
■iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Knjiga, ki smo jo na našem knjižnem trgu že dolgo pogrešali
C
Šest številk revije TIM
Franjo Žagar
]
ZALOŽBA
Mala flora Slovenije
Delo »Mala flora Slovenije« je prvo, ki obravnava celotno rastlinsko bogastvo našega ozemlja. V knjigi je zajeto 2843 vrst in podvrst divje rastočih rastlin. Poleg določevalnega ključa za posamezne rastlinske vrste je prvič prikazana tudi njihova fitogeografska razširjenost. Označeno je značilno rastišče, višinski pas in naravno fitogeografsko območje. Za določanje rastlin so v določenem ključu uporabljeni čimbolj enostavni in izraziti raziskovalni znaki. Za tiste, ki bi imeli pri tem strokovne težave, so v uvodnem delu razloženi osnovni pojmi iz botanike. V tem poglavju je tudi zbrano kolikor toliko izpiljeno strokovno izrazoslovje. V fitogeograf-ski razdelitvi Slovenije je prvič podana razdelitev rastlin po naravnih enotah, flori in vegetaciji, ne pa po upravno-geografskih pokrajinah.
Pri slovenskih imenih rastlin je praviloma »dvojno poimenovanje«. Prvo je ime rodu, drugo pa v večini primerov slovenski prevod latinskega imena vrste. V primerih pa, ko je ime rastline splošno znano in domače, je upoštevano domače ime.
Delo »Mala flora Slovenije« sta pripravila A. Martinčič in F. Sušnik, univerzitetna učitelja za botaniko na Biotehniški fakulteti. Pri obdelavi posameznih rastlinskih skupin so sodelovali še prof. dr. E. Mayer, doc. dr. V. Ravnik, asist. T. Wraber in vodja Botaničnega vrta V. Strgar.
Takšno knjigo smo na našem knjižnem trgu že dolgo pogrešali. Zato bodo po njej z veseljem posegali vsi ljubitelji narave, zlasti pa se je bodo razveselili vsi učitelji in profesorji botanike, saj jim bo pri pouku v izdatno pomoč. Dobrodošla pa bo tudi študentom pri njihovem študiju, kakor tudi dijakom na naših srednjih šolah.
Knjiga, ki bo obsegala okrog 600 strani z nad 200 ilustracijami, bo tiskana na finem brezlesnem papirju, vezana pa bo v elegantno platno, ki ga bo varoval celuloidni ovitek. Format: 18,5 X 20 cm. Knjiga bo izšla junija. Kdor bo naročil in plačal knjigo do 1. junija, jo bo dobil za 60,00 din, medtem ko bo po izidu dražja.
Naročila sprejemajo vse knjigarne, z naročilnico v tem oglasu pa
CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva £
NAROČILNICA ZA KNJIGO »MALA FLORA SLOVENIJE«
Podpisani (a)   ........................................
poklic: ....................-.............-........—.
naslov: ..............................................
Slovenci se ne moremo pohvaliti z obilico literature, ki bi s popularnimi oblikami skrbela za razvoj tehniške kulture. Resna prizadevanja v tej smeri kaže Tehniška založba v Ljubljani, pod katere okriljem se je v sedmih letih razvil tudi TIM, revija za znanstveno in tehnično dejavnost mladine.
Revija je zasnovana tako, da ustreza učencem osnovne šole s tem, da razširja in poglablja vzgojne in izobraževalne smotre naravoslovnih predmetov in tehničnega pouka na tej stopnji šolanja. Pri oblikovanju tehničnega pouka daje neposredno pomoč s tem, da prinaša načrte za praktično delo, ki je vezano na učni program predmeta. Del vsebine vsake številke je namenjen obšolskim tehničnim dejavnostim in zabavi.
Uredništvu je uspelo pridobiti stalne sodelavce, ki z dobrimi domislicami in zanimivo oblikovanim pisanjem hitro širijo krog bralcev mladih tehnikov.
Kotiček Samopomoči
Pred nami je prvih šest številk letošnjega letnika. Vsaka prinaša na prvih straneh razgovor z enim od slovenskih znanstvenih delavcev, ki grade temelje sodobnih znanosti in tehničnega napredka. Dr. Kuhelj, dr. Dominko, dr. Perparjeva, dr. Hadži, dr. Brodar in dr. Avčin sami pripovedujejo o življenjski poti in delu, ki jih je privedlo v same vrhove znanosti in tehnike, o razvoju tehnike v prihodnosti, in dajejo bodočim delavcev na tem področju nasvete, kako je mogoče uspeti.
V nadaljevanjih izhaja tečaj iz radiotehnike, kjer nas avtor seznanja z osnovnimi elementi elektrotehnike, razvije računske osnove z elementarno matematiko in v vsaki številki pridobljeno znanje aplicira na uporabo v tehniki. V prvi številki je načrt za preprost analogni računalnik, sledijo mu multivibrator z mostičkom za merjenje omske upornosti, usmernik za tranzistorski sprejemnik, navodila za izdelavo tuljav, tiskanega vezja in načrt
Ladko Korošec o Samopomoči
»Rad sem se odzval povabilu funkcionarja Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, naj povem, kako gledam na dejavnost te, že 70 let obstoječe organizacije, ki je pred nedavnim začela tudi z varčevalno akcijo svojih članov in s tem ustvarja temelje za dajanje brezobrestnih posojil tem članom.
Sam sem bil leta 1947 soustanovitelj podobne organizacije v okviru sindikalne podružnice pri SNG v Ljubljani in sem še danes navdušen član upravnega odbora. Reči moram, da uživa ta blagajna vzajemne pomoči sloves ene najbolj koristnih organizacij. Na eni strani plačujejo člani hranilne vloge in si s tem ustvarjajo lepe prihranke, na drugi strani pa se vloženi denar uporablja za dajanje brezobrestnih posojil. Kadarkoli je član v finančni stiski ali pa potrebuje določeno vsoto za nabavo nečesa potrebnega ali za kritje drugih stroškov, mu pomaga blagajna vzajemne pomoči s posojilom. Tudi jaz sem bil deležen te ugodnosti.
'OSNOVNA SOLA ? FRANC OSOJNIK V PTUJU
>r az p isu j e prosti ^delovni J mesti za nedoločen čas
s__ 1 učitelja za nemščino in
srbohrvaščino, PRU >— 1 učitelja za tehnični pouk J in fiziko, PRU
za detektorski sprejemnik. Vsebina je dostopna učencem, ki poznajo snov fizike v 8. razredu, načrti in navodila pa koristen pripomoček za delo v šolskem ra-diotehničnem krožku in pri pouku.
Mladim fizikom in kemikom je namenjena posebna rubrika, ki odkriva zakonitosti naravnih pojavov in daje napotke za eksperimentiranje.
Letošnja novost je TIM-ov slovarček, ki ima namen ob slikah seznaniti učence z orodji za ročno obdelavo, pravilnimi imeni ter pravilno uporabo.
S fotoamaterji kramlja, ob uspešnih in manj uspešnih posnetkih, mojster Vlast ja.
V zgodovino tehniških izumov na privlačen način v vsaki številki popeljeta brata Mehora. Dosedaj je bil predstavljen razvoj gramofona, stari avtomati, kolesa, kolarji in vozovi, nastanek tehnike in prvi zemljevidi.
Vsebino bogati vrsta načrtov za makete strojev in prometnih sredstev ter zabavne priloga ob sklepu revije.
List odlikuje sveža oprema in že dokajšnja enotnost pri risanju načrtov.
• Skoraj je ni šole brez naročnikov TIM-a. Dvajset tisoč izvodov vsak mesec izpričuje, da postaja TIM nepogrešljiv pripomoček pri oblikovanju tehnične kulture mladih.
TM
Letošnjo pomlad je v Šentjurju pri Celju umrl v 83. letu starosti ugledni občan in šolski upravitelj v pokoju- Franjo Žagar. Rodil se j® 10. marca 1877, obiskoval gimnazij® v Celju in maturiral na mariborskem učiteljišču. V prvi svetovni vojni j® prebil štiri leta na fronti in postal poročnik. Tedaj je že opravil izpit® za poučevanje in vodenje obrtnih in kmetijsko nadaljevalnih šol, imel j® dvanajstletno učiteljsko prakso‘iz Celja. Kot zrel in izkušen mož je prišel v šentjursko šolo, iz katere j« ustvaril središče krajevnega dogaja-n:ia-
Poznal je sleherni dom svojin učecev, zavedal se je, da sta vsakem® otroku potrebni izobrazba in vzgoja-Prizadevno jih je učil sadjarstva i-JJ vrtnarstva ter vzgojil veliko obitnm vajencev, ki so z leti postali mojstri v svojih strokah.
Ob tem se je zavedal, da učitelj®’ vo delovno področje ni le v šoli, temveč tudi zunaj nje. V predvojni Jugoslaviji je bil vesten tajnik celjskega učiteljskega društva, podpredsednik in blagajnik naprednega društva Sokol, podpredsednik in blagajnik sadjarske podružnice in drugo. Aktivno j se je udejstvoval tudi v drugi sve- j lovni vojni, kot komandant bataljon® | pri Zidanem mostu. Tudi v izgnan- -stvu je pomagal narodnoosvobodilne- | mu gibanju, po osvoboditvi pa je sodeloval v naših množičnih organiza- i cijah in veliko pripomogel k rasd Šentjurja. Tudi po osvoboditvi j® i opravljal razne odgovorne naloge.
Ni slučaj, da se je od Franj® j Žagarja poslovilo toliko ljudi. Uspehi , njegovega požrtvovalnega dela so očit' I ni v Šentjurju še danes. Se dane® j je mnogo učencev, ki jim je dal n® j življenjsko pot dragoceno popotnic®: | vzgojil jih je v delovne ljudi in p®' štene državljane.
Težko je najti besede* s katerimi bi se bilo mogoče oddolžiti človeku* j kakršen je bil Franjo Žagar. Eno P® je gotovo: njegovo delo bo ostal® tudi vnaprej vredno spoštovanja, našlo pa je mesto tudi v analih šen*: jurske zgodovine.
K razpravi o naših bodočih pokojninah
Sami smo v 21 letih ustanovili močan sklad, ki daje mesečno po odobritvi upravnega odbora posojilo v kar lepih zneskih.
Sem sicer operni pevec, imam pa nekaj smisla za dobro gospodarjenje. Zato predlagam vsem prosvetnim in znanstvenim delavcem, da pravilno ocenjujejo pobudo Samopomoči, ki prav tako stremi za tem, da bi čim bolj koristila svojim čla. nom.-*<
zaposlitev:................................................
nepreklicno naročam knjigo »Mala flora Slovenije« po sub-skripcijski ceni 60,00 din.
Knjigo bom plačal(a) jjakoj po prejemu položnice v celoti, a najkasneje do 1. junija 1969, v nasprotnem primeru pa pristanem, da mi jo izroči založba po knjigotrški ceni.
Knjigo želim: na dom — v službo — prevzamem osebno v založbi.
Datum:
! Zavod za varstvo in vzgojo 'Studenci — Maribor
Jrazpisuje prosta delovna< ; mesta
—	2 vzgojiteljic in
—	1 negovalke
za predšolske otroke
! OSNOVNA SOLA >ELA KRISTL KORENA
^razpisuje naslednja delov-< J na mesta:
— I učitelja za matematiko,'
PRU ali P
—	1 učitelja za angleščino,
PRU ali P
—	1 učitelja za razredni pouk, U ali PRU (za eno leto, od 1. sep-< tembra 1969 do 31. avgu- \ sta 1970).
Skupščina SR Slovenije je pred kratkim dala v založbi Občana v splošno razpravo brošuro z naslovom: Predlogi za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Javna razprava naj bi trajala do konca meseca maja, skupščinska pa potem še do avgusta tega leta.
Bolj kot bodoči sistem sam me zanima — vsaj v obdobju razprav vprašanje, kdo lahko v tem obdobju usklaja in potem predstavlja mnenja pisane množice sedanjih in bodočih učiteljskih upokojencev. Razen tega smo že doživeli v nekaj zadnjih letih toliko razprav, napovedi in zagotovil, izgovorov in odlaganj, pa tudi večjih anomalij, da res že težko verjamemo v kakršnokoli učinkovitost našega sodelovanja pri reševanju tega vprašanja.
Večinoma vsi smo imeli skoraj enako službeno dobo, med katero smo ves čas opravljali svoje delo na podlagi vedno istih kvalifikacijskih kategorij pri ustalje-čina dela. Kljub temu obstajajo v nih zahtevah glede obsega in na-naših pokojninah nepojmljive razlike, ki se še večajo in ki so po-
gosto rezultat vsega drugega pre) kot našega nekdanjega večjega ali manjšega prizadevanja ter delovnih uspehov.
Težko je verjeti* da gre tu 1® za zmogljivost socialnih skladov. Gre predvsem za bolj pravične splošne proporce — tudi z ozirom na vse ostale kategorije upokojen' cev, pa tudi za bolj pravilno namembno porabo skladov. Razen tega smo, čeprav infrastruktura, poleg socialnih dajatev vedno prispevali k splošni družbeni akumulaciji. Zato bi bili dodatni viri sami po sebi razumljivi.
Upokojenci — ne samo učitelj* — kaj redno prebiramo časopisne rubrike o pogrebih. Pri tem prihaja nam in morda še komu na mi' sel, da pomeni vsak smrtni prime! j nov prihranek na skladu. Hkrat* s tem odhaja v grob generacija »stare miselnosti«, obenem pa de- f la prostor »mladini«. Tudi to j® družbeno koristno, nam pa vsaj v : tolažbo.
Sicer pa upam, da bo vseeno še kdo iz naših vrst prispeval K »Predlogom«.
Upokojenec 55 (R. Rožek)
lll!llllllllllllll!!llllllllllll!llllllll!llllll!lllllll!!!llllll!llllllllllllllllllllll!!lllllll!llllllllllllllll!lllllllll!llllll!lllll!llllllll!lllllllll!llll!!lllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIWt
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE:
Italijanska osnovna šola Sečovlje sprašuje, če obstaja kakšen zakon, ki velja posebno za italijanske šole glede razpisov, nadalje, kako naj sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas predmetnega učitelja, ki je diplomiral novembra 1968 in je bil doslej v delovnem razmerju za določen čas. Končno jih zanima, kakšen je postopek za imenovanje ravnatelja. Tovarišici, ki je bila upravitelj 8 let, je potekel mandat 1968. leta. Na dvakratni razpis se ni javil noben kandidat in je upraviteljica septembra 1968 prevzela dolžnost vršilca dolžnosti upravitelja do imenovanja. Koliko časa imajo lahko vršilca dolžnosti upravitelja in ali naj ponovno razpišejo delovno mesto upravitelja?
ODGOVOR:
Tudi za italijanske šole v Jugoslaviji veljajo glede razglašanja in razpisovanja isti predpisi kot za vse druge delovne organizacije, in sicer določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih in določila zakona o osnovni šoli. Po 66. členu zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS št. 9/68) se delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo poln ali najmanj polovičen delovni čas na osnovni šoli, zasedajo po razpisu v skladu z določbami tega zakona. Razpisi so redni, naknadni in izredni. Osnovne šole so dolžne razpisati vsa tista delovna mesta za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov, za katere je ob upoštevanju učne obveznosti, določene s tem zakonom, nezasedenih najmanj 20 ur tedensko. Redni razpis se objavi vsako leto v času od 1. do 15. aprila, naknadni razpis pa v času od 1. do 15. julija. Osnovne šole pošljejo vsako leto republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo v objavo redni razpis najpozneje do 20 marca, naknadni razpis pa najpozneje do 20. junija. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo skrbi da se redni in naknadni razpis objavita za vso SR Slovenijo.
Delovno mesto predmetnega učitelja, ki ga je doslej zasedal tovariš za določen čas, ker še ni imel diplome, boste torej razpisali in če se bo ta tovariš na razpis javil, ga boste lahko tudi sprejeli na delo za nedoločen čas. Glede postopka pri izbiri kandidata pa si oglejte določila 22. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ št. 43/66. 57/66 in 26/68) in določila 67. člena zakona o osnovni šoli.
Postopek za imenovanje ravnatelja šole je določen s temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. 1. SFRJ št. 15/64). Po določilih 89. člena cit. zakona sme imeti delovna organizacija vršilca dolžnosti (ravnatelja) direktorja največ šest mesecev. Ce v tem roku ni imenovan direktor, lahko delavski svet (svet šole) v soglasju z občinsko skupščino znova brez razpisa imenuje vršilca dolžnosti direktorja največ še za nadaljnjih šest mesecev. Kaže, da je tovarišica bila imenovana za vršilca dolžnosti na ta način in ji poteče rok septembra 1969. Ker po določilu 99. člena zakona o osnovni šoli, ki ima do 5 članov delovne skupnosti, imenuje ravnatelja na podlagi razpisa občinska skupščina za štiri leta, je pravilno, da se obrnete na pristojno občinsko skupščino, ki vam bo pomagala pri razpisu.
VPRAŠANJE:
O. O. iz Maribora navaja, da se je pred letom dni zaposlila na šoli za določen čas, ker še ni opravila diplomskega izpita na pedagoški akademiji. Letos 24. 2. 1963 pa je diplomski izpit opravila, vendar je na šoli nočejo sprejeti za nedoločen čas brez razpisa. Rada bi vedela, če je svet šole res ne more redno zaposliti med šolskim letom, če izpolnjuje pogoje za delovno mesto in če jo lahko zaposli še pred 1. 9.. če se prijavi na razpis (npr. 1. 8.), čeprav bo razpis za 1. 9. 1969?
ODGOVOR:
Iz prejšnjega odgovora je razvidno. da se morajo delovna mesta učiteljev razpisati in tudi kdaj ter na kakšen način. Tudi vaša šela bo morala razpisati vaše delovno mesto in če se boste prijavili, vas seveda lahko tudi izbere in sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. Brez razpisa za delovno mesto pa vas šola ne more sprejeti na delo za nedoločen čas. Dokler torej teče razpis, vas šola ne more sprejeti na delo za nedoločen čas.
VPRAŠANJE:
Osnovna šola Podlehnik navaja, da na zavodu noučuie angleški jezik absolvent filozofske fakultete I. stopnje, ki ima diplomski izpit iz tega predmeta, za francoski jezik, ki pa ga ne poučuje, pa diplomskega izpita še nima. Zanima jih, če je ta diplomski izpit enakovreden diplomskemu izpitu pedagoške akademije.
ODGOVOR:
Na osnovni šoli je lahko učitelj za razredni pouk, kdor konča učiteljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije, učitelj za predmetni pouk pa, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo, kot to določa 61. člen zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS št. 9/68). V 4. številki »Prosvetnega delavca« sem na podobno vprašanje osnovne šole Črnomelj sicer res odgovoril, da ima absolvent filozofske fakultete, ki ima diplomo iz enega jezika, ki ga poučuje, predpisano splošno pedago-ko in strokovno izobrazbo, toda poudarek v mojem odgovoru je bil na diplomi — torej na končanem študiju. Fakulteta pa ne daje diplome absolventom I. stopnje, ki so opravili diplomski izpit iz enega jezika, iz drugega pa imajo le nekaj izpitov in torej niso končali šolanja na I. stopnji, temveč daje le na zahtevo absolventa potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu I. stopnje iz enega jezika. Diplomski izpit iz enega jezika na I. stopnji potemtakem ni enakovreden diplomi po končani pedagoški akademiji.
VPRAŠANJE:
Osnovna šola Store navaja, da je v 4. številki »Prosvetnega delavca« čitala, da lahko absolvent filozofske fakultete, ki ima diplomski izpit iz enega jezika, ki ga poučuje, iz drugega jezika pa imal le del izpRov, opravlja strokovni izpit. Zanima jo, ali je v smislu zakonitih predpisov in tolmačenj dopustno, da prosvetni delavec z omenjeno izobrazbo lahko sploh opravlja učiteljski poklic in ali je potrebno to mesto razpisati?
ODGOVOR:
Na to vprašanje sem delno že odgovoril pri prejšnjem vprašanju osnovne šole Podlehnik. Po dodatnih in formacijah pa sem zvedel, da s takim diplomskim izpitom iz enega jezika šolanje ni končano. Kdor pa ni končal šole. navedene v 61. členu zakona o osnovni šoli. ne more opravljati učiteljskega poklica za nedoločen čas, temveč samo za določen čas. Jasno je, da je treba tako delovno mesto razpisovati, dokler se ne sprejme kandidat s končano ustrezno šolo. Ce torej, kot smo ugotovili, tak absolvent nima končanega šolanja, potem tudi nima zahtevane izobrazbe in ne more opravljati strokovnega izpita, saj mo-
ra prijavi za strokovni izpit med drugim priložiti tudi overovljen prepis spričevala o zaključnem izpitu ali diplomi tiste šole, na kateri si je pridobi strokovno izobrazbo.
VPRAŠANJE:
S. M. iz Grosupljega navaja, da si odgovor v 4. številki »Prosvetnega delavca« o skrajšanem delovnem času prosvetne delavke na šoli različno razlagajo glede na to, da ima delovna skupnost pravico zadržati na delu tako delavko vsak dan štiri strnjene ure po 60 minut. Ali mora priprave na pouk opraviti v šoli in koliko maksimalno število učnih ur mora opraviti?
ODGOVOR:
Ker je bilo glede skrajšanega delovnega časa prosvetne delavke po porodniškem dopustu že veliko vprašanj, sem v 5. številki »Prosvetnega delavca« dal že pojasnilo glede na pismo tov. Erike Ferbar iz Londona. Prosim, preberite si ga v celoti. Dodatno samo. ponovim, da gre za štiri ure po 60 minut na dan kot skrajšani delovni čas glede na polni 42-urni tedenski delovni čas učiteljev, ki pa obsega vse tri elemente delovnega časa: učno obveznost, priprave in izvenučne aktivnosti. Ta 4-urni skrajšani delovni čas torej zajema sorazmerno skrajšanje vseh treh elementov celotnega delovnega časa. Priprave na pouk pa lahko opravite doma, kot je to običaj tudi za vse ostale prosvetne delavce.
'OSNOVNA SOLA TRNOVO
'obvešča, da je delovno me- <
>	sto učitelja za matematiko raz- <
>	pisano za nedoločen čas in ne J J za določen čas, kot je bilo na-<
I Pak objavljeno v 7. št. PD.
»OSNOVNA SOLA MIRANA JARCA
Ljubljana, Ipavčeva 1 Jrazpisuje delovno mesto
1 učitelja za fiziko , in matematiko, PRU ali P (
>	Stanovanja ni.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM	!
| Plinarna Ljubljana |
|	• DOBAVLJA POTROŠNIKOM TEKOČI PLIN iz lastnih j
skladišč širom Slovenije, po dogovoru tudi na dom.
I # Skupno s svojim poslovnim partnerjem UNION GAS vam | OSKRBI PROJEKTE, IZGRADNJO IN VZDRŽEVANJE J PLINSKIH NAPRAV: štedilnikov, notranjih in zunanjih | plinskih instalacij, butanskih naprav in drugo. V ta na- 11 men razpolaga s potrebnima strokovnjaki in s kvalitetno, J i tudi uvoženo opremo.
|	• NUDI VAM BREZPLAČNE INFORMACIJE, če se obrnete |
osebno, telefonsko ali pismeno na njen naslov:
PLINARNA LJUBLJANA J
§	Resljeva c. 34, j
|	'	telefon 316-555 J
lllllIlIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIII«	... j
Tekoči plin — najcenejše gorivo za pripravo toplih šolskih obrokov
Plin prodira zadnje čase vse bolj hitro v ogrevalno tehniko, za kuhanje, pripravo tople vode in segrevanje prostorov. Vsled svoje cenenosti močno izpodriva elektriko, tem lažje, ker ga uporabljajo ponekod že celo v pralnih strojih, hladilnikih in likalnikih. Z njim se tudi lažje zavarujemo pred nevšečnostmi, kakršne povzroča nenaden izpad toka. Premog je sicer vsaj na videz cenejši, če namreč računamo golo ceno po kalorijah, vendar dejansko tudi tu plin prednjači, če upoštevamo še predogrevanje, izdatke in delo za vzdrževanje čistoče, transport in vskladiščenje. Se posebej vemo, da je kuha na plinskem štedilniku najhitrejša, ker so toplotne izgube nad gorilnikom mnogo manjše kot pri ostalih načinih kuhanja. V primeri z elektriko postane kuha s plinom tudi do 2 in polkrat cenejša.
Ob uporabi so seveda potrebne tudi pri plinu, kot pri vsakem gorivu, določene varnostne uisre.
Zato pa tu odpadejo fiziološke r*e' varnosti električnega toka, ra v11, tako nevarnost zastrupitve z n1® noksidom, ki se lahko pojavi °p uporabi trdih goriv.
Z navedenimi podatki smo ž® leli ustreči šolam, kjer morda t, razmišljajo o uvedbi plina za P?K pravo toplih šolskih obrokov ah v druge ramene.
PROSVETNI DELAVEC
List Izdaja reDubltSM odbor sl®' dikata delavcev družbenih dejav' nosil SRS. Izide štirinaistdnev® med Šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, od®0-vorni urednik Draao Ham.
Naslov uredništva:	Llubll®0®'
Poljanska 6-11. telefon 315-585.
Naslov Uprave: Ljubljana. zorjeva l. telefon 22-984
Loštnl predal: 355-VLL
Letna naročnina: 12 din za P0" sameznlke. za šole tn druee u®4®' nove 30 din.
Štev tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska Czp Ljudska pravica. ! __________
f
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
Višja stopnja:
29. aprila ob 14.05 II. program
TVOJ ČILI POLET MLADI KAJUH - KANJUH
Slovenska pesem ni menda nikoli v zgodovini planila tako silno in tako žgoče iz človeških src kakor prav v letih 1941—1945, ko se je slovenski narod prvič v zgodovini z orožjem v roki uprl za svoj obstoj. Ne samo znani pesniki; najpreprostejši ljudje so zlagali verze in iz njih črpali in delili moč za svoj boj. Pesem je postala orožje. Pesniki so postali borci.
Sto let potem ko je Prešeren zvezal v svojih pesmih ljubezen do ljubljenega dekleta in ljubezen do svojega tisoč let teptanega naroda v neločljivo celoto in osebno izpoved, je na Slovenskem mlad pesnik sredi krvavih viher druge svetovne vojne začutil podobno bolečino in zapel podobno pesem. Komaj je zapel, že ga je ubila — dvaindvajsetletnega — vojna. Ta pesnik je bil Kajuh-Karel Destovnik.
O njem vam bo pripovedovala prva oddaja iz cikla Slovenska književnost NOB. Pripravil jo je Matjaž Kmecl.
Nižja stopnja:
3. maja ob 8.55 — I. program
PALČICA
V naš program smo uvrstili tudi nekaj oddaj, v katerih bomo šolarjem predstavili nekatera dela iz mladinske literature, predvsem tista, ki so na nižji šolski stopnji predvidena nekako kot obvezno čtivo — bodisi domače bodisi skupno, razredno.
Kratka vsebina:
Živela je žena, ki si je silno želela otročiča. Pri čarovniki je dobila ječmenovo zrno in ga vsadila. Spomladi je zrasel prečudovit cvet, sredi njega pa je sedela majhna in ljubka deklica. Bila je komaj za palec velika in imenovali so jo Palčica.
Neke noči je ugrabila Palčico krastača za nevesto svojemu sinu. Na lokvanjevem listu sredi vode je morala deklica čakati, da bo vse pripravljeno za poroko. Jokala je, zasmilila se je ribam, spodjedle so lokvanjev list, da je odplaval in jo tako rešile grdega žabona.
Potem je doživljala razne pustolovščine.
Na samotnem listu je ugledal deklico hrošč, jo zgrabil in odletel z njo vrh visokega drevesa. A ker ni bila Všeč drugim hroščem, jo je spet odnesel in odložil na cvet marjetice.
Poslej si je Palčica skozi poletje in jesen pomagala, kakor je vedela in znala. Zima pa je bila trda. Deklica si je iskala zavetišča in končno postala gostja poljske miši. Ta jo je imela rada, a namenila jo je za ženo krtu. Ko jima je črni samotar razkazoval svoje prostrano podzemno domovanje, so v nekem rovu naleteli na mrtvo lastovico. Palčici se je ptica smilila, stkala ji je iz bilk odejo in jo pregrnila. Tedaj je ptica spet oživela. Vso mizo je Palčica skrbela zanjo, spomladi pa ji je lastovica ponudila, da jo odnese v svobodo. Deklica ni mogla na skrivaj zapustiti gostoljubne miši. Ostala je in si morala poslej presti in tkati balo. Bila je žalostna, ker krta ni marala za moža. In kadar je le mogla, se je vtihotapila na sonce, da se je vsaj malce ogrela.
Jeseni naj bi bila poroka. Se poslednjič se je šla poslovit od sonca. Tedaj se je spet srečala z lastovico,
Nižja stopnja:
3. maja:
PALČIČA 9. in 10. maja:
KAJ JE NA KONCU POVEDAL OCE JAKOB
16. in 17. maja:
PLEVEL 23. in 24. maja:
POJTE Z NAMI...
30. in 31. maja:
SREČANJE V GOZDU 6. in 7. junija:
Štiriperesna deteljica
13. in 14. junija:
MORSKI SVETILNIK
Srednja stopnja:
6. in 7. maja:
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI 13. in 14. maja:
O CEM pripoveduje
ŠKOFJELOŠKI MUZEJ
20. in 21. maja:
ZGODBA O VZTRAJNEM TEKAČU
27. in 28. maja:
PESNIK GREGOR VITEZ
3. in 4. junija:
KAJ NAM PRIPOVEDUJE GLASBA O ŽIVALIH
10. in 11. junija:
TEMNA HIŠA
nem vzhodu odpirajo in jih na večer zapirajo. Palčica se je hotela umakniti, a princ jo je poprosil, naj ostane pri njem in naj mu bo žena. Imenoval jo je poslej Maja in bila sta srečna in dolgo sta živela v svojem cvetnem domu.
uporabiti sicer obrabljeni, a ne kdove kako vsiljivi motiv sanj, ki dečku po-morejo pri razrešitvi šolske naloge — analizi stavka in stavčnih členov. Stavek in njegovi sestavni deli: osebek, povedek, predmet, prilastek in določila oživijo in v sproščenem, igrivem pogovoru »razložijo« dečku, kaj pomenijo v stavku, kakšne so njihove značilnosti in v kakšnem medsebojnem odnosu so.
Ker so učitelji oddajo ocenili zelo ugodno, jo ponovno slišite.
in igračka bogatinov, ampak je postal ljudsko vozilo. To je Ford dosegel tako, da je vpeljal velikoserij-sko proizvodnjo avtomobilov.
Oblika in hitrost, udobnost in varnost avtomobilov so se izpolnjevale, prav tako pa se je spremenila tudi proizvodnja avtomobilov.
Velikoserijska proizvodnja je vse bolj in bolj avtomatizirana. In v tako tovarno nas bo popeljal konec oddaje. Pripravil jo je ing. Tomaž Kalin.
tovarni, da zasluži vsakdanji kruh; zato se obema zdi, da samo polovico dneva res živita, drugo polovico pa čaka Francka mamo, mama pa misli na Francko. V zgodbi nastopajo že: »teta« z lončkom, ki skrbi za deklico, ko mame ni doma; fant, ki telovadi z jezikom namesto z glavo; avtomobilist, ki se prepira s cesto, medtem ko njegovo ženo to skrbi; upokojeni general, ki še zmerom najraje sanja o vojakih, topovih in streljanju nebogljenih otrok, mu pa ni mar.
Tistega Jutra, ko je šla Francka kakor po navadi k »teti« jo je oblajal
Višja stopnja:
29. aprila ob 14.05:
TVOJ ČILI POLET MLADI KAJUH-KANJUH 6. in 8. maja:
TRANSPORTNA SREDSTVA —
AVTOMOBILI
13. in 15. maja:
ANTON AŠKERC 20. in 22. maja:
BOREC PROTI SMRTI 27. in 29. maja:
SKOZI PANAMSKI PREKOP 3. in 5. junija:
HENRV DUNANT 10. in 12. junija:
MALI PRINC IN NJEGOV AVTOR
pri vrtnih vratcih kuža, ki ga doslej ni videla, ki ga je bil sosed komaj dobil. Zlezla je zato skozi luknjo v plotu na drugo ulico in tako zgrešila svojo vsakdanjo pot. Na bližnjem križišču ji deček, ki je premalo telovadil z glavo in preveč z jezikom, ni pomagal najti prave poti, ampak ji je celo zabranil, da bi šla po »njegovi« ulici. Francka je pritavala na avtomobilsko cesto. Na lepem so zaškripale zavore, sicer bi se bila zgodila nesreča, vendar se Pepetu Bencinu ni zdelo potrebno, da bi bil spravil otroka na varno, ampak se je le razhudil nanj in oddirjal dalje. Francko so zavore preplašile in umaknila se je s ceste v gozd. Tu jo je srečal upokojeni general — Sabljiča. Ko mu je povedala, da gre k »teti«, kjer jo je čakal lonček s toplim mlekom, jo je ozmerjal z laž-nivko in potepinko, prav nič pa mu ni bilo važno, kaj bo otrok sam v širnem gozdu počel. Francka se je začela zdaj bati še ljudi, umaknila se je z gozdne poti, legla v praprost in zaspala.
»Teta« je poklicala mamo, ta pa je vsa v strahu preprosila za pomoč očeta Jakoba, poveljnika gasilcev. Oče Jakob je brez pomišljanja sklical svoje fante, našli so Francko in jo vrnili mami.
Ko so se vračali in srečali upokojenega generala, ga je oče Jakob trdo poučil o prvem pravilu gasilske čete: majhen otrok se vedno le izgubi, zato ga primi za roko, če ga srečaš samega, in ga odpelji domov. — Pepetu Bencinu je povedal drugo pravilo: šofer, ki vidi majhnega otroka na avtomobilski cesti, ga naj vzame v avto in vrne staršem, sicer bo tudi on kriv, če se otroku kaj pripeti. Fantu, ki je bolje telovadil z jezikom, kakor z glavo, je dopovedal, da ulica ni »njegova«, ampak »naša«, in da si velja zapomniti tretje pravilo gasilske čete, po katerem si ljudje pomagajo, ne pa drug drugemu nagajajo. — In ko so srečali pri vrtnih vratih kužka, zavoljo katerega je zašla Francka v napačno ulico, mu oče Jakob ni rekel nobene. Pozvonil pa je pri sosedu in mu povedal četrto pravilo: svet je last majhnih otrok. In majhni otroci se bojijo psov. Zato je treba pse privezovati. Ce se otroku kaj zgodi, za lastnika ne bo veljal izgovor: »Saj nisem jaz lajal.« — Zaigrala je ga-; silska godba, Francka se je nasmehnila mami dn mama Francki. Obem$ pa je bilo žal, da sta zavoljo drugUj' izgubili pol dneva.
in tokrat je privolila, da jo ptica odnese s seboj v tople, južne kraje.
Pristali sta daleč na jugu. Tu si je Palčica poiskala prelep cvet za svoj dom. A v tem cvetu je že prebival princ, poglavar varuhov cvetov, tistih drobnih bitij, ki cvetove ob sonč-
Srednja stopnja:
6.	maja ob 8.55 — I. program
7.	maja ob 14.05 — II. program
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI
Oddaja pod tem naslovom pomeni poskus sproščene in celo zabavne interpretacije nekaterih bistvenih slovničnih sintaktičnih pravil. Gre za ponazarjanje zgradbe stavka in ostalih višjih besednih tvorb. Besedna in stavčna analiza pomenita marsikateremu učencu težko preizkušnjo, zato nam bo morebiti v vedri radijski obliki uspelo prikazati njuno logično izpeljanost.
Da ta zamisel in vsebinsko jedro oddaje res zaživita, je bilo potrebno
Višja stopnja:
6. maja ob 14.05 — II. program 8. maja bob 8.55 — I. program
TRANSPORTNA SREDSTVA — AVTOMOBILI
V tej oddaji, tretji v ciklusu o transportnih sredstvih, avtor prikaže razvoj avtomobilske tehnike.
Ta razvoj je šel od nebogljenih parnih kočij, ki so se morale na deset kilometrov ustavljati, da so načrpale vodo, prek prvih poskusov Deimlerja in Benza, da bi uporabili motor na notranje zgorevanje v cestnih vozilih, pa tja do Forda.
Henry Ford je ustanovil prvo avtomobilsko industrijo. Po njegovi zaslugi avtomobil ni bil več senzacija
Nižja stopnja:
9. maja ob 14.5 — II. program 10. maja ob 8.55 — I. program
KAJ JE NA KONCU POVEDAL OČE JAKOB
»Svet je lep zavoljo otrok ... Zato morajo biti psi privezani... Veliki dečki morajo pravilno telovaditi z glavo in jezikom... Šoferji se ne smejo prepirati s cesto ... in upokojeni generali naj vsaj včasih prenehajo misliti na vojake in topove in naj kdaj pomislijo tudi na otroke ... Pa še to: kdor hoče biti čist, naj se umiva z milom. Z besedami: »Saj nisem jaz kriv,« se ne bo očistil..: Tako je povedal oče Jakob na koncu naše zgodbe.
Zgodba pripoveduje o mali Francki in njeni mami, ki plete jopice v
13. maja ob 8.55 — 1. program Srednja stopnja:	14. maja ob 14.05 — II. program
O ČEM PRIPOVEDUJE ŠKOFJELOŠKI MUZEJ
Spet bomo potovali — to pot v Škofjo Loko oziroma v Loko, kakor jo imenujejo domačini. Loka pomeni travnati svet ob vodi in to Škofja Loka tudi je, ime »Škofja« pa je kraj dobil pozneje, po svojih gospodarjih, nemških škofih iz Freisinga.
Škofja Loka je eno najstarejših mest. Nastajati je začelo leta 973. Danes je stari del mesta, ki je še dobro ohranjen, zakonito zaščiten.
Ogledali si bomo zanimivosti tega starega mesta (kamnit most iz 14. stoletja, mlin pod mostom, Mestni trg, ki je izraziti cestni trg za sejme, Graben s prejšnjim delom mestnega obzidja. Lontrg, Spodnji trg z enonadstropnimi hišami, špitalom in špitalsko cerkvijo, stoletno lipo in s prehodi na Mestni trg; tovarno Sešir, nekdanjo Krennerjevo tovarno sukna
—	in končno loški grad).
V gradu se bomo pomudili ob muzejskih zbirkah in ob njih popotovali v preteklost. Če bomo srečali vodnika, nam bo popotovanje v preteklost zelo olajšano.
Grad sam, ki nekako gospoduje nad Škofjo Loko, stoji že več let^ in se je v vsem tem času že močno spremenil. Tako so npr. posamezne dele gradu podaljšali in povišali, povsem pa je zginil npr. srednji stolp, v katerem so bile grajske ječe. Te ječe opisuje Ivan Tavčar v Visoški kroniki. Med našo uro radijske šole bomo ta odlomek iz Visoške kronike prebrali in laže se bomo potem pogovarjali, saj nas bo spodbudila pisateljeva domišljija, da si bomo vse bolj živo predstavljali.
Omenili smo že freisinške škofe
—	tu v muzeju bomo med prvimi zanimivostmi videli njihov grob. Sprehodili se bomo po muzejskih soba-
nah, ki so opremljene približno tako, kot so bile, ko so v njih prebivali gospodarji loškega gospostva.
Ustavili se bomo tudi v prostorih, v katerih je shranjena oprema mestnih hiš. V sobi se bomo seznanili s pomenom Škofje Loke v srednjem veku, ko je bila važno gospodarsko središče in sta bili v mestu zelo razviti obrt in trgovina. Takrat je imela Škofja Loka 95 rokodelskih mojstrov z več kot sto pomočniki.
Ogledali si bomo npr. cehovske bandere (bander lončarjev, čevljarjev in kovačev), na katerih so upodobljeni zaščitniki posameznih cehov (cehi so bili tesno povezani s cerkvijo).
Zanimive so poleg bander cehovske blagajnice, lesene in z železom okovane skrinjice.
V gornjem nadstropju gradu pa bomo srečali med drugimi zanimivostmi iz razvoja značilnih obrti (kovaštva, platnarstva, konjarstva itd.) — tudi zarjavelo železno blagajno, ki je izzvala pisatelju Ivanu Tavčarju veliko pozornost, da je ob njej napisal znani prizor v Visoški kroniki, ko mali Izidor ob odprti skrinji pobere cekin in mu oče Polikarp za kazen odseka prst.
Ustavili se bomo le še ob naši neposredni preteklosti, o kateri bomo tudi našli v tem muzeju mnogo zanimivosti, npr. ljudska umetnost, spomini in pričevanja iz narodnoosvobodilnega boja (Poljanska vstaja, junaška vas Dražgoše itd.).
Ko se bomo vračali iz tako bogatega muzeja, se bomo vsaj bežno srečali še z današnjo Škofjo Loko.
Avtor naše oddaje »O čem nam pripoveduje škofjeloški muzej« — je Ernest Petrin.
13. ma ja ob 14.05, — II. program Višja stopnja:	15. maja ob 8,55 — I. program
ANTON AŠKERC
Oddaja o Aškercu, pesniku balad in romanc, sodi v tisto zvrst interpretacij slovenskih pesnikov in pisateljev, ki — razvrščene po kronološkem redu — predstavljajo hkrati kratko zgodovino slovenske književnosti, neke vrste biografski leksikon in še kratko antologijo najboljših tekstov slovenske književnosti.
V skladu s tem konceptom je tudi oddaja o Aškercu zasnovana tako, da njegovo pesništvo uvršča v zgodovinski tok med stritarjanstvo in moderno. Avtor že z uvodno pesmijo »Moja muza« pokaže na Aškerčevo programsko usmerjenost proti stri-tarjanskemu svetobolju in nato govori o pomenu tega pesniškega pro-
grama za nastanek novih tokov v slovenski književnosti, ne nazadnje tudi za nastanek moderne.
V življenjepisnem delu je zlasti poudarjena Aškerčeva obramba Gregorčiča in iz nje izvirajoči spori z Mahničem, konec Aškerčeve duhovniške kariere, njegova polemična bojevitost in njene posledice za njegovo pesništvo.
Poleg že omenjene programske izpovedi so v tekst oddaja vključene še nekatere druge pomembne Aškerčeve pesmi, deloma v celoti, deloma v odlomkih. Med njimi sta seveda obe znameniti baladi, »Mejnik« in »Ponočna popotnica«, in značilen odlomek iz »Stare pravde«.
20. maja ob 8.55 — I. program Srednja stopnja:	21. maja ob 14.05 — II. program
ZGODBA O VZTRAJNEM TEKAČU
»Menim, da nima posebnega pomena pošiljati na evropska in svetovna prvenstva naših tekmovalcev. Stroški so zelo veliki, naši pa se le težko uveljavljajo na takih zahtevnih mednarodnih tekmovanjih.«
»Stroški so res veliki. Toda ne smeš pozabiti, da velike prireditve zmerom znova vzpodbudijo mlade ljudi, da se začno resno in z vso vnemo ukvarjati s športom. Razen tega prispevajo te prireditve k zbliževanju med narodi. To pa veliko pomeni. Kar pa zadeva uspehe naših
atletov, nisem prav tvojega mnenja. Kdo more napovedati, kakšne uvrstitve bodo dosegli? Prepričan sem, da bodo vsaj nekateri posegli v borbo za najboljša mesta. Veš kaj pomeni športniku, če zaigrajo himno njegove države, ko stoji na zmagovalnem odru? In kaj pomeni to doma?«
»Vse lepo in prav, a drugod po svetu je mnogo boljših športnikov, kot so naši. Razen tega imajo boljše naprave, boljša igrišča . ..«
»Vidiš, ravno v tem se motiš. Šport je pri nas iz leta v leto bolj
razvit. Imamo vrsto odličnih tekmovalnih naprav in na njih so zrasli mnogi odlični športniki, nič slabši od športnikov drugih dežel. Ne razumem, kako moreš pozabiti na vse številne stadione, plavalne bazene, telovadnice, smučarske skakalnice in drsališča — zgrajena po vojni...«
»Vendar, vprašam te, — ali ni za vrhunske rezultate potrebno še nekaj drugega? Jaz namreč vendarle ne bi na prvo mesto postavil niti tekališč niti prehrane niti opreme — pač pa predvsem športnikovo vztrajnost in voljo. Se tako polne mošnje denarja in popolne športne naprave ne prinesejo velikih uspehov, če ni neo-magljive športnikove volje ...«
V ta pogovor je avtor oddaje, Slavko Tiran, vpletel spomin na svojega vrstnika izpred vojne, mladostnega prijatelja — športnika tekača Viktorja.
Se ne desetletni fantje so se navdušili za šport, kb so prisluškovali razgovorom kolesarjev tekmovalcev, ki so v sosednji mehanični delavnici pripravljali svoja kolesa za tekme. Iz teh pogovorov so zvedeli; kako je treba startati, kako moraš hraniti moč za končni finiš, kaj je taktika, kaj pomeni trening, kaj vzdržljivost in kaj borbenost. In je vsa klapa
Nižja stopnja:
16.	maja ob 14.05 — II. program
17.	maja ob 8.55 — I. program
PLEVEL
Oddaja je priredba Evaldove zgodbe in prav preprosto razloži mle-demu poslušalcu, kako razsejejo rastline svoje seme.
fantinov je začela trenirati tek; v raztrganih hlačah in bosopeti so vsak večer, od pomladi dalje, tekli po nekajkrat svojo veliko ali malo »rundo«. Viktor, čeprav najmanjši v kla-pi, je bil najvztrajnešji. In edini med vsemi tudi z leti ni popustil v vnemi. Treniral je malone na vsakem koraku, na poti v šolo, na poti po opravkih, na sprehodu, na izletu, med hojo po stopnicah. Vse svoje gibe je usmeril k enemu samemu cilju: teči hitreje in hitreje. S 17 leti so ga, že gimnazijca, sprejeli v klub in kaj kmalu je postal klubski prvak na različnih razdaljah. V klubu so imeli trenerje, toda Viktor je treniral še zmerom nekoliko po svoje. Njegovo vodilno načelo je bilo — spoznati svoje telo in svojo vzdržljivost. Noben, še tako dober trener namreč ne more natančno ugotoviti, česa je v nekem trenutku sposoben športnik in koliko je v njem še moči. To mora čutiti tekmovalec sam. In Viktor je to vedel. Za vsako tekmovanje si je podrobno izdelal načrt. Končno je prišel njegov veliki čas. V mednarodnem tekmovanju je na 1500 metrov zmagal. Sprva je bil v dolgi koloni tekačev malone zadnji, vse do 450 m pred ciljem, nakar je uspel s silnim finišem. Potem je prijatelju skromno dejal: »Tekel sem vsak krog toliko sekund, kot sem si vnaprej določil, v zadnjem sem pa dal vse iz sebe.« ... Tako je tekel takrat in tako je tekel kasneje v Atenah ... Potem je prišla vojna. In Viktor je padel.
Mladi ljudje ljubijo ideale. Prav je, če so ti ideali zdravi, takšni, da jim je vredno slediti. Drobec k temu naj doda naša oddaja.
20. maja ob 14.05 — II. program Višja stopnja:	22. maja ob 8.55 — I. program
BOREC PROTI SMRTI
Borec proti smrti je opis Kochove poti od študentskih let na univerzi v Gottingenu, kjer je kot mlad fant med delom tako rad sanjaril o lovu na tigre in podobnih pustolovščinah, mimo vseh vmesnih postaj do dni njegove največje slave. Ko je Koch leta 1866 postal zdravnik, je moral sprejeti mesto zdravnika splošne prakse v bolnišnici za duševne bolne v Hambrugu. Tu je spoznal Emmo Frantz, ki je kasneje postala njegova žena. Po poroki se je Koch naselil v vasi V/ollstein, kjer je odprl skromno ordinacijo. Tu pa je začel resno dvomiti o svojem poklicu, kajti bolnikom je bilo takrat težko kaj prida pomagati. Njegova znanstvena pot se je pričela z dnem, ko mu je žena kupila mikroskop: v njem je našel nadomestilo za pustolovščine, katerih se v mislih ni mogel nikoli odreči. Opazoval je vse, kar mu je prišlo pod roko — in tako je sledilo odkritje za odkritjem! Najprej je prišel na sled bacilom, ki so povzročali vranični prisad, bolezen, ki je takrat hudo razsajala po vsej Evropi.
Po vrsti poskukov je pisal botaniku prof. Cohnu v Breslau: »...Mislim, da mi je uspelo pojasniti, zakaj živina na nekaterih pašnikih umira za vraničnim prisadom, na drugih pa ne. Pri svojem opazovanju sem ugotovil, da se mikrobi, ki ostanejo dalj časa v inkubatorju s telesno temperaturo miške, spremenijo v kroglicam podobne trose. Ta trdoživa oblika bacilov lahko prenaša toploto, mraz in sušo. Brž ko pa se trosi znajdejo v razmerah, primernih za življenje, se takoj razvijejo v mikrobe, ki so ravno tako smrtonosni, kakor so bili pred pretvorbo. Zato bi predlagal, naj bi trupla živali, ki poginejo
za vraničnim prisadom, sproti sežigali ali pa globoko zakopavali. Tako trosi, ki v njih ostanejo, ne bodo mogli priti v zdravo živino ...«
V odgovor ga je profesor Cohn povabil, naj pride predavat v Breslau. Tu je Koch spoznal prijatelje, ki so mu pozneje, leta 1880 omogočili, da se je preselil v Berlin; tu mu je vlada dala na razpolago bogato opremljen laboratorij in dva asistenta. Kmalu po prihodu v Berlin se je Koch odločil za izredno drzen poskus: začel je boj proti bacilu tuberkuloze. In po dolgih, mučnih iskanjih je povedal 24. marca 1882 ob navzočnosti vseh takratnih znanstvenikov Nemčije veliko novico: oznanil je svojo zmago! Drugo jutro so vsi svetovni časopisi pisali o njem na prvih straneh.
Se enkrat je Kochovo ime pretreslo svet. To je bilo po njegovi vrnitvi iz Indije, ko je sporočil, da je odkril tudi mikrob kolere. Tudi takrat je dal prve smernice za boj proti temu sovražniku. Njegov prihod v Berlin je bil pravo zmagoslavje. Iz rok samega nemškega cesarja je prejel visoko odlikovanje. Slavnostna zborovanja njemu v čast so bila na dnevnem redu ... Toda Koch je ostal skromen, prav tak, kakršen je bil v tistih časih, ko se je sam, brez vsakršne podpore lotil vraničnega prisada. In ko so ga občudovalci proslavljali, je navadno dejal: »Delal sem pač, kolikor sem mogel. .. Če sem uspel bolje od drugih, je vzrok v tem, da sem na svojem potovanju po poteh medicine zašel v kraje, kjer je zlato ležalo na cesti...' In to ni kaka posebna zasluga ...«
Oddajo je pripravil Dario Danieli.
Nižja stopnja:
24. maja ob 2.. maja ob
s 55 — 1. program I 95 — II. program
POJTE Z NAMI
Za našo zadnjo glasbeno oddajo nam je poštar spet prinesel lepo število pisem. Večina otrok se je odločila za pesmico o Pastirčku. Melodija, tako nam pišejo, jim je našla takoj v uho, malce težav pa so imeli z besedilom.
V prvem delu naše oddaje se bomo torej naučili pesmico o pastirčku, za drugi del pa smo vam pripravili tri nove pesmi; nove tako po
Srednja stopnja:
besedilu kakor tudi po melodiji. Besedila je prispeval Jože Humar, uglasbil pa jih je skladatelj Janez Bitenc. Kot vsakokrat boste tudi zdaj izbrali najlepšo pesmico, pisemca z odgovori pa poslali na naslov Radijska šola za nižjo stopnjo RTV Ljubljana.
Še to: Če želite melodijo pesmice o Pastirčku, nam pišite. Radi vam jo bomo poslali.
27.	maja ob 8. 55 — I. program
28.	maja ob 14.05 — II. program
Lesseps je hotel Panamski prekop po vzoru Sueškega zgraditi brez zapornic. Njegov lastni sin, tudi inženir, in mnogi strokovnjaki so ga svarili pred tem. Za strugo prekopa brez
pregrad bi bilo treba še in še kopati.
Toda Ferdinand Lesseps se ni dal prepričati. Osem let se je obupno boril pri Culebri zoper naravo, zoper zemeljske udore, zoper bolezni in upore, zoper pomanjkanje denarja in proti rastočemu nezaupanju sveta, vse dokler ni bil prisiljen opustiti boja in napovedati stečaj. To se je zgodilo v letu 1889, ko je bil pri Culebri končan le majhen odsek. Džungla je hitro prerasla opuščena delovna mesta, pod seboj je pokopala zarjavele bagerje in tračnice ter gore opreme. Izumrla naselja barak
so se podrla in preperele ostanke je pogoltnih zadušljivi pragozd.
Lesseps je bil že dvajset let mrtev, ko je leta 1914 lahko prva ladja prevozila Kačji jarek. Američani so 1903 prišli na to, da dokončajo Panamski prekop. Zgradili so ga po drugačnih načrtih, kot jih je ustvaril Lesseps. Lesseps je hotel graditi strugo prekopa od oceana do oceana brez pregrad. Američani pa so postavili umetna jezera na obe strani useka pri Culebri. Naredili so zapornice, ki vodijo od morske gladine navzgor in obratno. S tem so si prihranili ogromno truda. Tako jim ni bilo treba od obal do Kačjega jarka izkopati struge in tudi jarek pri Culebri je bilo treba izkopati kar 26 m manj globoko, kot bi bilo potrebno za prekop brez pregrad.
PESNIK GR S GOR VITEZ
V skupini oddaj, ki obravnavajo mladinsko literaturo in njene ustvarjalce, predstavljamo mladim poslušalcem hrvaškega pesnika Grigorja Viteza, saj se lahko v slovenskem prevodu srečajo z naslednjim njegovimi deli: Vesele zanke, Prepelica, Beli lev, Maksimir (slikanica) in Pravljica o glinasti ptici.
Pesnik sam je dejal, da ima slednja njegova otroška zgodba ali pesem korenine v gozdu za rojstno vasjo, v potoku, ki je tekel mimo očetove hiše v Kosovcu v Slavoniji.
Prvo pesem je napisal v 4. razredu, prvič pa so mu pesem objavili, ko je bil na učiteljišču. Potem je pisal le redko. Med vojno so šle malone vse njegove pesmi v izgubo.
Da bi pisal za otroke, na to Grigor Vitez dolgo ni mislil. Proti koncu vojne je napisal Moterjevo pesem o luči. Ta zanosni spev o graditvi je
Višja stopnja:
takoj našel pot v šolske čitanke. In tako je postala Monterjeva pesem Vitezova prva otroška pesem.
Grigor Vitez je po vojni nekaj let urejal mladinski časopis Pionir. Tako se mu je mladinska literatura res čisto približala in otroški svet je našel svoj prostor tudi v njegovih pesmih.
Veliko njegovih pesmi opeva prirodo. Želel je mestnim otrokom prikazati lepote narave. Veliko pesmi je napisal v duhu narodnih šal.
Pesmi Grigora Viteza so prevedene v romunščino, ruščino, make-donščino, slovenščino, nemščino in druge jezike.
Oddajo o Grigoru Vitezu je napisala Neža Maurer še za pesnikovega življenja. Zdaj smo jim priključili nekrolog Desanke Maksimovič v prevodu Ivana Minattija.
27. maja ob I4.05 — IS. program 29. maja ob 8.55 — I. program
.in. maja oo r-i.irj — u. program
Nižja stopnja:	31. maja ob 8.55 — I. program
SREČANJE V GOZDU
SKOZI PANAMSKI PREKOP
»Precej noči sem v svoji potniški kabini na Managui dolgo in nemoteno spal, dokler me ni nekega zgodnjega jutra prebudilo zamolklo roto-tanje. Vsa ladja se je stresla. Z enim samim skokom sem bil pri oknu. Zagledal sem — zemljo! Zeleno hribovje, z gostim gozdom poraslo kopno. In mesto na obali širokega zaliva, v katerem smo spustili sidro. Pomolil sem nos na prosto. Ah! Tu je bil zrak povsod drugačen kot na visokem morju. Vlažen in topel je dišal po pragozdu, po pristanišču in po tujem neznanem predelu zemlje. To mesto tam doli je bilo Colon. Tu se pričenja Panamski prekop . . .« in tako se pričenja naša oddaja, o tej važni prometni žili, o kateri je bilo prav v zadnjem času toliko govora. Oddaja bo zanimivo opisala delovanje, pomen in zgodovino tega izredno važnega prekopa — saj o njem toliko slišimo.
Z ladjo Managua bomo potem, ko se nam bo pridružil pilot, od Colona počasi zapluli v ravno plovno pot med zelenimi močnivirnim otoki proti dvojni zapornični stopnici, katero naj bi prešli. Odprla se bodo krila vrat prve zaporne komore, noter pa ne bomo smeli zapeljati z lastnimi močmi, ampak nas bodo previdno privlekle male električne lokomotive. Vrata se bodo spet zaprla, voda bo nanavadno hitro rasla in nas dvignila na višino naslednje pregrade. In spet se bodo mogočna železna dvojna krila njenih vrat odprla, kot bi jih premaknila čarobna roka, spet se bodo pognali troleji in kmalu bomo v drugi komori za stopnico više. In ko bomo zapuščali tretjo in zadnjo komorno zaporo,
bomo ugotovili, da smo se dvignili za 26 metrov.
Potem plovba po širokem, umetnem jezeru Gatun, mimo slavnega otoka Colorado, te tropske Noetove barke. Ko so namreč graditelji prekopa pred prvo svetovno vojno naredili Gutanski jez in s tem zajezili Rio Chaores — plovna pot sledi stari rečni strugi — takrat je bežalo vse, kar leze in gre, pred naraščajočo vodo., dokler se ni končno na naj-višjem kopnem, ki je postalo otok, zbrala izredna množina vseh mogočih živali, katere niso mogle z otoka. Od takrat torej živi na ozkem prostoru vsa pragozdna favna tega'področja. Doslej poznajo okrog 750 vrst.
Mimo tega otroka bomo pluli proti Culebra Čutu — Kačjemu jarku, nato v umetno jezero Miraflores in potem se bomo spustili po »stopnicah« in kmalu zapluli v Tihi ocean.
Na poti skozi Kačji jarek se bomo spomnili velikega Francoza Ferdinanda Lessepsa, ki je tu pričel delati leta 1879 v visoko starosti 74 let. Kaj ga je gnalo? Ali si ni z graditvijo Sueškega prekopa zaslužil že dovolj lavorik? Toda Lessepsu je šlo za več kot za lasnto slavo. Tako je zapisal: »Jaz sem general, ki je dobil eno bitko; bitko pri Suezu. General, ki ima le to željo, da bi dobil še večjo bitko: Panamsko bitko — za slavo Francije. Izgubili smo vojno proti Nemčiji in pred svetom stojimo kot premaganci. Toda jaz bom svetu dokazal, da so Francozi ostali velik narod, ki je kos velikemu delu miru; gradnji Panamskega prekopa.«
To je spet oddaja, ki naj v mladih poslušalcih budi zanimanje za naravo in jih navaja k opazovanju.
Srečanje v gozdu pomeni na eni strani srečanje dveh radovednih otrok s stricem, ki je lovec in veliko ve, po drugi strani pa deloma po opazovanjih deloma po stričevem slikovitem pripovedovanju srečanje z gozdnimi prebivalci, tokrat v glavnem z živalmi roparicami.
Razgovor se med malimi trerrfj znanci razplete o mački, ki jo mala Tonka prenaša s seboj. Muci se namreč zahoče južine in gre na lov. Opazujejo jo, kako se prihuljena k tlom počasi, skoraj po trebuhu plazi naprej, kako previdno prestavlja noge, kako zgrbljena preži pred mišjo luknjo, kako se hipoma sproži kot vzmet, skoči in zgrabi. Mačka je zver. Ta trditev se mali Tonki sicer upira, mora jo pa vendarle sprejeti po stričevi dodatni razlagi tipičnih znakov zveri: močno, gibko truplo, ostri zobje, ostri kremplji, izredno dobro razviti čuti — kar ji vse rabi,
Višja stopnja:
da obvlada bodisi s silo ali z loka-vostjo svoj plen.
Janez in Tonka sta hvaležna in radovedna poslušalca. Zato jima stric Tomaž prav rad pove nekaj zanimivosti o svojih izkušnjah z lisico. Razgovorijo se tudi o vidri. Tonka dotlej sploh ni vedela za tega vodnega roparja. Stric jima najprej postreže z lovsko potegavščino, potem se pa zares pomudijo pri vidri in jima med drugim tudi pove, kako vidra lovi. Ob tem se spomnijo še drugega »ribiča« vodomca. Od tega pernatega roparčka pa nanese beseda še na ujede in tu vesta marsikaj povedati tudi otroka sama.
Avtorica se je pri obdelavi materiala opirala na Erjavca, na Breh-ma in članke v Lovcu.
Sodimo, da je v polurni oddaji nanizana cela vrsta 'zanimivosti in da jim bodo zato šolarji z veseljem prisluhnili. Morebiti bo oddajo za učence prvih razredov malce zahtevnejša, gotovo pa ji bodo drugi in tretji razredi zlahka sledili.
3. juni ja ob 14.05 — II. prodram 5. juni ja ob 8,55 — I. program
HENRY DUMDNT
Henry Dunant je ustanovitelj Rdečega križa. Po rodu je Švicar. Kot uslužbenec švicarske kolonialne družbe je leta 1859 po naključju zašel v bitko pri Solferinu; tam je bilo nad 40 tisoč vojakov mrtvih in ranjenih. Dunant se je zanje zavzel in ob pomanjkanju zdravnikov izposloval pri Napoleonu III., da smejo pomagati tudi zdravniki ujetniki. Na njegov predlog v knjižici »Spomini na Solferino« so leta 1863 zastopniki šestnajstih držav postavili v Ženevi temelje mednarodni dobrodelni organizaciji. Za njen simbol so izbrali zamenjane barve švicarskega grba: rdeč križ na belem polju. Da bi dobila organizacija tudi uradno priznanje, so sklicali v Ženevi konferenco diplomatov in sklenili dogovor, kako bi ranjenim vojakom zboljšali usodo. Ženevska konvencija (22. avgusta 1864) postavlja naslednje: »Vojni ranjenci in bolniki kakor tudi ambulante, bolnišnice in sanitetno osebje (službeno in prostovoljno) uživajo nevtralnost. Zgradbe, ki sluržijo tem namenom, so označene z zastavo Rdečega križa, isti znak nosi sanitetno osebje in ves sanitetni material. Ranjenci in bolniki so deležni nege RK ne glede na narodnost.« — Pozneje so ženevsko konvencijo še izpopolnili, danes združuje v svojem okrilju šestdeset držav in ima več kot 10 milijonov članov.
Henry Dunant je doživel nekaj let kasneje gospodarski zlom, potikal se je po Evropi in vse ga je pozabilo. Leta 1901 je dobil polovico Nobelove nagrade. Umrl je v sirotišnici. Z ustanovitvijo Rdečega križa in osnovanjem ženevske konvencije je postal Dunant eden največjih dobrotnikov človeštva.
Vsebina oddaje:	Na ambulanti
RK leži v nezavesti starec. Ime Hen-ry Dunant, ki je zapisano v njegovem starem potnem listu, tudi zdravniku nič ne pove.
Ko Dunant v podzavesti sanja o Solferinu, se prenese scena v čas pred štiridesetimi leti. Dunant jezdi na prepovedani poti čez bojišče k cesarju zaradi ranjencev. Ker se na klic straže ne ustavi, ustrele pod njim konja in ga primejo. Francoski poveljnik ga osumi, da vohuni in ropa mrliče. Sele dogodki v cerkvi, kamor je spravil Dunant ranjene vojake, pokažejo vso veličino njegovega srca in dela.
Scena se spet prelije v sedanjost. Po drobnem zveščiču »Spomini na Solferino« izve zdravnik, koga ima v ambulanti. Časniki vržejo veliko novico v svet in kolpoterji jo razglašajo po ulicah. Toda Dunant uide iz ambulante skozi okno in se izgubi med množico, ker hoče ostati nepoznan.
10. junija ob 14.05 — II. program IZ. junija ob 8.55 — I. program
3. junija ob 8.55 — I. program Srednja stopnja:	4. junija ob 14.05 — U. program
KAJ NAM PRIPOVEDUJE GLASBA O ŽIVALIH
Višja stopnja:
MALI PRINC IN NJEGOV AVTOR
Resna glasba je za marsikoga dolgočasna in nezanimiva, ker je ne razume. Ce ji natančneje prisluhne, spozna, da živi v njej prav tisto, kar živi v nas in okrog nas — in nič več mu ni tuja. Spoznavanje glasbene govorice pa je dolga in zamotana pot, zato začnimo tem, kjer otroku ne bo predstavljala posebnih težav.
Živalski svet je otroku zelo priljubljen. Že od nekdaj pa je privla-
čil tudi skladatelje. Otrok spozna živali po njihovih glasovih — ne da bi jih videl. Na ta način mu jih bomo predstavili tudi v naši oddaji.
Oddajo sestavljajo glasbeni primeri, ki na kolikor mogoče ilustrativen način pripovedujejo o živalih. Ob tem pa se bomo srečali tudi s skladatelji raznih dob — od renesanse do moderne ter z bolj ali manj znanimi instrumenti.
6. junija ob 14.05 — II. program Nižja stopnja:	7. junija ob 8.55 — I. program
ŠTIRIPERESNA DETELJICA
Spet oddaja, ki naj opominja k previdnosti na cesti in sploh povsod, kjer preti nevarnost; otroke naj odvrača od nepremišljenosti, bahaške korajže in objestnosti. Sodimo, da zaradi velikega števila nesreč, ki jih otroci zakrivijo ali katerih žrtve so, ni okoli tega nikoli zadosti besed in govorjenja. Ker pa hkrati vemo, da besede in opomini bolj malo zaležejo, upamo, da bomo več dosegli z živim, iz življenja vzetim primerom.
V naši oddaji gre za bahaško korajžo in skoraj že na hudobijo meječo objestnost štiriperesne deteljice. Tako pravijo štirim fantičem, ker tičijo zmerom skupaj.
. Tiste jutra jih zvabi Boris, ta je namreč kolovodja male družbice, da gredo v šolo ob progi, čeprav je tam prepovedano hoditi. Spotoma jim razloži, kako je moč po tračnicah slišati, kdaj se bliža vlak.
Ko pridejo do zapornic, morajo čakati, ker so spuščene; pripeljal bo vlak. Boris predlaga, naj pretečejo progo tik pred lokomotivo. Fantiči se mu upro, ker jih je strah takega početaj. Zato hoče pokazati sam, še vedno s korajžo.
Ko se vlak bliža, se ustopi na sredo tračnic in maha s torbo, ko da ga hoče ustaviti. Strojevodja opazi fantiča, piska in zavira. Boris odskoči malone zadnji hip, pade in obleži na robu tračnic. Situacija je tako grozljiva, da celo kurjač ves v strahu grabi za zavore. Toda vse je le Borisova grda šala. Pravi čas potegne noge s tračnic in se železničarjem nemarno reži v brk; Smolo ima pa vendarle, pod kolesi mu ostane aktovka.
Strojevodja in kurjač se zgražata nad nesramnim frkolinom, ki pač ne pomisli, da lahko zaradi njega iztiri vlak ali da celo plača nepremišlje-
nost z lastnim življenjem. — Toda strojevodja pozna fantiča.
Vendar zdaj je šele jutro. In pred štiriperesno deteljico je še ves dan. Opoldne, ko se vračajo iz šole, se ustavijo ob delavcu, ki koplje ob cesti jamo. Radovedni so, čemu bo jama. Delavec jim pove, da postavlja tablo z abecedo, s takšno, ki jo znajo brati po vsem svetu. Postavil je namreč cestno znamenje. Opozar-. jalo bo na splošno nevarnost, na bližnji ovinek, ozko cesto med hišami itd. — Ker pa se pobiči nemarno vedejo in jezikajo, jih mož nažene in vrže za njimi lopato zemlje. Boris zagrozi, da bo znamenje razbil, in ostali trije mu v svoji naivnosti pritegnejo.
Drugo jutro so spet v šoli. Boris sicer nekam zamišljen in čudno miren, ker se je bila prejšnji večer izlila nadenj nevihta. V razred stopi upraviteljica. Pove, da je nekdo sinoči razbil cestno znamenje in da je v temi prišlo skoraj do nesreče. Delavec, ki je znamenje postavil, je bil že na milici in povedal o fantinih. Zdaj zahteva upraviteljica, da se krivci sami javijo.
Prvi se obtoži Franček in nehote izda, da ni bil sam. Vstanejo še drugi trije. Spet štiriperesna deteljica.
Zakaj so to storili? — ker jim je delavec vrgel zemljo ... Zakaj pa jo je vrgel? — Ker so jezikali. Zato so torej zvečer razbili cestno znamenje. Zdaj jim je žal. Frančku od-leže šele, ko izve, da se šoferju ni nič zgodilo.
In potlej? — zgodba ne pove, kaj se je zgodilo za stenami domačih hiš, mim^ tega, da so morali starši poravnati stroške za novo cestno znamenje. Pove, da drži štiriperesna deteljica tudi poslej trdno skupaj, vendar jim takih nemarnih porednosti ne moremo več očitati
10. junija ob 8.55 — I. program Srednja stopnja:	11. junija ob 14.05 — II. program
TEMNA HIŠA
Naša oddaja Temna hiša je zelo pomembna posebno v pomladnih in prvih poletnih dneh, ko se ljudje tako radi predajajo neki brezskrbnosti in veseli hitrici po mestnih ulicah in po cestah zunaj mesta. Pri otrocih je poleg brezskrbnosti in objestnosti še neizkušenost in — nesreča je tu. Dnevno beremo poročila; v dveh dneh 56 nesreč v Sloveniji, v enem dnevu 20 nesreč, 4 smrtne žrtve itd. Skozi koliko nevarnosti gredo naši šolarji vsak dan na poti v šolo, domov in še potem v igri? Ne moremo biti vedno z njimi, vendar bi jih mnogokrat obvarovala nevarnosti misel na materino ali očetovo svarilo.
Pričujoča oddaja spremlja takega Solarja med igro na dvorišču in po-
tem na cesti. Samo skrbnemu, spretnemu šoferju se mora zahvaliti, da je še pravočasno zavil avto in ga ni podrl. V nadaljevanju zgodbe doživi Janko (tako je našemu prvemu junaku ime) pretresljivo srečanje v Temni hiši. Tam ga molče sprejmejo njemu podobni otroci, a neprimerno nesrečnejši. Njihova neprevidnost, objestnost in neubogljivost je bila hudo, prehudo kaznovana. To so invalidi brez roke, brez noge, oslepela deklica itd. Janku se predstavljajo v kratkih filmih, v katerih vidi vse njihove napake, ki so privedle do usodne nesreče. Tudi njegov lastni film na koncu zavrtijo.
Solarji, ki bodo oddajo poslušali, bodo v mislih videli še svojo zgodbo, ki se naj nikoli ne konča nesrečno.
Delo francoskega pisatelja Anto-ina de Saint Exuperyja »Mali princ« si je nekako neopazno zagotovilo trdno mesto med klasičnimi deli svetovne mladinske literature. Po vsem svetu in tudi pri nas. Nobena knjižnica ga ne more pogrešati in ni ga šolarja, količkaj načitanega, ki tega drobnega delca ne bi prebral. In kot je že navada, da bi se zdelo potrebno o njih govoriti in zato se dogaja, da tisto najbolj dragoceno v njih — denimo: njihovo humano jedro — polagoma tone v pozabo. Oddaja o Malem princu in njegovem avtorju ima za svoj poglavitni namen obnoviti zveze med človeško usodo avtorja in njegovim delom.
Pisateljeva življenjska usoda je nekako posvečena z njegovo tragično smrtjo: dne 31. julija 1944 se njegovo letalo ni vrnilo z izvidniškega poleta nad okupirano Francijo; strmoglavilo je v morje nekje med francosko obalo in matičnim pristaniščem na Korziki. To je bila častna in v nekem smislu primerna smrt za vojnega pilota, ki je svojo pilotsko kariero začel s tem, da je med služenjem vojaškega roka v neki popravljalnici letal tako rekoč ukradel letalo in brez dovoljenja z njim poletel. To mu je prineslo nekaj dni zapora, a tudi prestavitev v pilotsko šolo. Poslej mu je bilo pilotiranje — in to pilotiranje v herojskem času letalstva — poklic, od katerega se ni več ločil, hkrati pa tudi poglavitni vir njegovega navdiha. Svojo prvo knjigo »Terre des Homes« — v slovenskem prevodu ima naslov »Veter, pesek in zvezde« — je napisal v New Yorku, medtem ko je okreval po hudi letalski nesreči.
Tudi Mali princ, njegovo zadnje dokončano delo, je v neki zvezi z letalsko nesrečo, čeprav na videz v nepomembni zvezi. Avtor — pilot je
nekoč prebil pet dni in pet noči ob razbitem letalu sredi saharskega peska — brez kaplje vode in brez pravega upanja, da ga bodo rešili. Ob globini Malega princa se ne zdi neverjetno, da se je v tistih dneh ne le porodila ideja nekega literarnega dela, temveč da je prav v skrajni stiski pisatelj do konca premislil smisel človeškega življenja, ki se nam kot zlato jedro razkriva v vseh njegovih delih. Tudi v Malem princu; pravzaprav v njem še najbolj.
Tu je globlja zveza med Malim princem in tistim doživetjem v Sahari in zato ni naključje, da se tudi zgodba o Malem princu začne v puščavi ob pokvarjenem letalu. Ob pilotu se nenadoma znajde otrok in prične pripovedovati svojo nenavadno zgodbo o majhnem planetu, kjer je srečno živel, dokler se ni na njem znašla lepa vrtnica in prizadela prinčeva čustva s svojim nenavadnim obnašanjem. Potem je moral oditi, da bi si pojasnil smisel svoje ljubezni do vrtnice in smisel svojega trpljenja. Zemlja je bila pravi kraj za premišljevanje o teh rečeh in za izkušnje, ki so manjkale Malemu princu. Nauk — če ga je dovoljeno povzeti — je še najbolje izrazil prevajalec Malega princa v slovenščino, pesnik Ivo Minatti, v naslovu svoje pesmi: »Nekoga moraš imeti rad«. A ne samo to: moraš biti odgovoren za tistega, ki ga imaš rad. Človek — kot pravi Antoine de Saint-Exupery v nekem drugem svojem delu — je na neki način odgovoren za vse ljudi.
Sicer pa je povzemanje naukov iz literature nehvaležen posel; interpretacija s pomočjo teksta samega, soočenega z dejstvi iz pisateljevega življenja,, bo nedvomno uspešneje poglobila branje učencev, ki bodo poslušali oddajo.
13. junija ob 14.05 — II. program Nižja stopnja:	14. junija ob 8.55 — I. program
MORSKI SVETILNIK
Za konec sezone, za zadnj® oddajo, za čas, ko malim poslušalcem misli že nezadržno uhajajo v počitniške dni, smo izbrali zgodbo, ki jih bo peljala na morje, na tisto morje, ki nam pomeni v vročem poletju obet lepega, zabavnega in prijetnega. No, naša zgodba ne pripoveduje o počitniškem veselju, nekaj več bo dala šolarjem, predstavila jim bo morje, ki daje ribičem kruh in ki pomeni pot v svet, pa še morje, ki zna biti smrtno nevarno, ko ga raz-besne viharji, hkrati pa jim bo predstavila pomen in namen svetilnika, ki kaže v noči ladjam pravo pot.
Nekega pomladanskega jutra spet plove mimo rta parnik. Ves bel je in ves nov, prihaja naravnost iz ladjedelnice in je zato mladostno domišljav. In v tej prevzetnosti mu pride tudi stari svetilnik prav, da se obregne obenj. Zasmehuje ga, mu očita lenobo in se baha s svojo okretnostjo, hitrostjo in koristnostjo. Prepotoval bo vsa morja sveta, razvažal tovore in se vrnil šele na jesen. To bo življenje, drugačno kakor svetil-nikovo enoličje. Ta parnik je pač še mlad in ne ve, kako neumno govori, svetilnik pa ga ne more poučiti, ker je dan, podnevi pa ne more govoriti.
Čas teče, svetilnik doživlja lepe in viharne dni, posluša podnevi morsko lastovico, ki ga obletava, se po-
govarja ponoči z ribiči na morju, z malim Markom, ki je prišel na počitnice v ribiško vas, s parniki, ki vozijo mimo, in je ponosen nase in na svoje delo. Jeseni pa se spomni parnika, ki je na pomlad odpeljal v svet. Doslej ni opazil, da bi se bil že vrnil, tudi sosedni svetilniki ga še niso videli. Zato ga še čaka.
Potem, že v pozni jeseni, pa svetilnik doživi noč, kakršne že dolgo ni. Morje divja v viharju in dviga silne valove. Svetilnik se bori s temo, jo neutrudno para s svojo lučjo, da opozarja ladje — kod naj plujejo, da se bodo izognile čerem. Tedaj se na lepem pridruži viharju še hujše zlo. Na morje se spusti megla — težka in gosta, tako gosta, da je bliski iz svetilnikove glave ne morejo prebosti. Kaj bo zdaj z ladjami? Da bi jim pomagal, pokliče na pomoč sireno. Tako zdaj izmenoma kličeta v noč — pazite, pazite na čeri!
In prav v tej noči se vrača v domačo luko tisti mladi, neizkušeni parnik. Tuli in prosi pomoči. Na srečo se takrat megla dvigne in tako mu luč iz svetilnika pomaga srečno mimo nevarnosti. Parnik se svetilniku zahvali in ga prosi oproščenja za vse tisto nespodobno besedičenje spomladi. Svetilnik pa se še bolj vzravna in z vso močjo kliče v noč: luč — luč — luč ...
St. S
Slovenski Orfej
Velika antologija slovenske poezije
Svet moderne umetnosti (33)
Med zelo vidnimi nalogami Cankarjeve založbe je publicirale poezije kot eminentne sestavne naše literature in kulture. Z Vztrajnim prizadevanjem založbe, j-jernalokrat tudi pogumnim — Kajti zadnja leta se pri vrednote-nJU te literarne zvrsti spopadajo ^ed seboj včasih naravnost diametralno nasprotni kriteriji vse do Vprašanja o namenu in smislu po-ezije sploh — se je predstavila s sYnjimi deli lepa vrsta danes znakih ustvarjalcev (Pavle Zidar, Sasa Vegri,'Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Mart Ogen). Kmalu se je izkazalo, da so med njimi tudi mkšni, ki začenjajo novo obdob-m v razvoju naše vezane besede. Naložba pa ni imela tankočutnega razumevanja samo za nastajajočo mlado poezijo, kar ji. je šteti v Posebno zaslugo, saj je velikokrat Predirala zid nerazumevanja in Nezaupljivosti do drznih novih ®meri, ampak je s svojimi popularnimi miniaturnimi izdajami °Pozarjala tudi na starejšo slovensko pesem od Prešerna do Kosovela. S tisoči izvodi teh knjižic ohranjala in ohranja pri bralen živo zanimanje za njene izvir-Pe, neovrgljive vrednote in lepote, rako je na eni strani založba po ovojih najboljših močeh krčila pot ainamičnemu, iščočemu, miselno razgibanemu mlademu rodu, na Hrupi strani pa z občasno skrbno “fejenimi in ponatiskovanimi miniaturnimi izbori skrbela za nenehno prisotnost in dosegljivost naše klasike kot tiste umetnostne manifestacije, v ka‘teri se je liriko °hlikujoči slovenski genij najpre-Pričljiveje izrazil.
Zato je naravno, da se je ravno Cankarjeva založba odločila Pripraviti obsežen, estetsko kriti-cen pregled vsega našega liričnega snovanja od narodne pesmi na-Prej in ga v Slovenskem Orfeju, Meliki antologiji slovenske poezi-{e> predstaviti bralcem. Pri odlo-jatvi za tako odgovorno založnico dejanje se je zavedala, da o miselnih razsežnostih, estetskih Kyalitetah in bistveno nezmanjšani komunikativnosti naše poezije Ne moremo dvomiti, čeprav njene odmevnosti v tem času in tem Prostoru kdaj pa kdaj ni izrazi-mje čutiti. Vendar je sugestivna moč pesniške besede vseskozi prisotna, zdaj neopazno prenikujoča skozi plast naše zavesti, zdaj izzivna v svojem kriku, bolečini in Protestu.
Ob pogledu v preteklost še Kmerom ni mogoče mimo dejstva, dn zavzema poezija v slovenskem Slovstvu nadvse pomembno mesto. Dolgo je bila edina ali skoraj ®dina literarna oblika, ki se je v njej izražal slovenski človek. Med Posniki so imena, ki predstavljajo mdi v splošni slovenski kulturni Kgodovini izredne osebnosti. Od idnih pisateljev ni bilo skoraj ni-K°gar, ki bi se ne bil uveljavil Pdi v poeziji. Poleg silnega je-mkovnega bogastva, ki ga je. razila slovenska poezija, ni mogoče Prszreti njene idejne sile, z njo Je v vseh dobah posegala v splošen vprašanja slovenske kulture in Sodovine. S poezijo smo Sloven-1 v literarnem pogledu nemara nnjbolj prerasli območje lastne li-erature in se dostojno uvrstili v vetovno slovstvo. Kdor . je zmo-,env zaupanja, tudi za naprej ne D° črnogleden,.
' Ob tem bogastvu slovenske po-2lje pa je treba hkrati opozoriti a razmeroma precejšnjo neprehodnost njenih dosežkov, kar so-°bnemu raziskovalcu, bralcu in jJnbitelju onemogoča, da bi se °tje poglobil v ta svojevrstni ^et. Dosedanje antologije sloven-, , poezije so ali zastarele ali ezko dosegljive ali pa so speciali-]rahe in zajemajo samo posamez-va’ obdobja njenega razvoja. No-va. ontologija Cankarjeve založbe izboru dr. Jožeta Kastelica, Dra-^ Šege in Ceneta Vipotnika pred-j.Iavlja slovenski Parnas v celoti. v-njiga nj konvencionalna zbirka j.njbolj znanih in najbolj priljub-Jenih pesmi najpomembnejših tonikov, ampak so sestavljale! za t C čas na novo pregledali in pre-6ntali celotno slovensko pesniško r]adivo in ga z novim vrednote-^em na novo predstavili- Seveda 1 bilo neumestno v' večji meri Ipernikati ge trdne, ustaljene in ahesljive sodbe. Pri marsikaterem
pesniku pa ravno naš čas zaradi novega idejnega in stilnega presojanja odgrinja nove, do zdaj neupoštevane plasti in spreminja dosedanje, na videz natančne, v resnici pa konvencionalne formulacije. Naj omenimo v tej zvezi npr. Aškerca in Gregorčiča. Prvi je seveda predvsem pesnik balad, v njegovih številnih drugih pesmih pa se skriva še precej takšnih pesniških elementov, ki ga bodo pokazali še v nekoliko drugačni luči. Podobno je z Gregorčičem, šele z »-Nezbranimi pesmimi« se odkriva njegova globlja izpovedna in tudi formalna intenzivnost.
Pri izbiri pesmi je bilo poglavitno merilo pesniška kvaliteta. Šele za tem so sestavljale! presojali pomembnost pesmi tudi z drugih vidikov (npr. literarnozgodovinskega).
Antologija Cankarjeve založbe obsega slovenško poezijo od najstarejših zapisov iz poznega srednjega veka do našega časa. Na začetku so epske in lirske narodne pesmi, ki so razvrščene v glavnem po motivnih ciklih. Poleg vidnejših pesniških imen so sestavljavci upoštevali tudi pesnike, ki v svojem času niso predstavljali vrha slovenske poezije, katerih delo pa je bilo tedaj vendarle pomembno in ga je bilo treba zato vnovič pretresti. V ta namen niso bile pregledane samo vse pesniške zbirke, ki so kdaj izšle, ampak tudi pesmi, ki so izhajale po številnih revijah sedanjega in preteklega časa, pa tudi razno drugo knjižno in celo rokopisno gradivo. Pri sodobnikih, katerih pesniška podoba se oblikuje šele po letu 1945, so se sestavljavci omejili na pretehtan izbor pesnikov, ki naj bi predočil vse bistvene in pomembne tendence sodobne slovenske poezije.
Knjiga je opremljena s kritično uvodno študijo Draga Šege, ki zajema rezultate in probleme slovenske poezije, kakor se kažejo v antologiji. Na koncu knjige je kratek redakcijski aparat z izbranimi biografskimi in bibliografskimi podatki za posamezne pesnike kakor tudi pojasnila o značaju in obsegu izdaje. Knjiga obsega nad tisoč strani z več kot tisoč pesmimi.
Ker je antologija namenjena najširšemu krogu bralcev, naj bi tudi njena zunanjost temu ustrezala. Tiskana je na biblijskem papirju v manjšem, priročnem formatu. Med tekstom so priloge na umetniškem papirju s portreti glavnih pesnikov, reprodukcijami izdaj pesmi in rokopisov, kakor tudi z reprodukcijami tekstov, ki jih v besedilo ni bilo mogoče uvrstiti, so pa historično nepogrešljivi (npr. Zizenčelijevo posvetilo Valvazorju).
Iz navedenega je razvidno, da gre za prvo celotno izdajo slovenske poezije, ki se ne razločuje od vseh dosedanjih samo po obsegu, ampak tudi po zasnovi in kritični presoji. Ni treba posebej poudarjati, da bo ta pomembni moderni pretres slovenskih pesnikov nepogrešljiv predvsem tudi v naših šolah.
C.
XVII. ARHITEKTURA
»Arhitektura je po svojih Izvorih in vidikih najbližja geometrijskemu simbolu, je najbolj splosna od vseh likovnih sredstev.« — E. Faure •
Odmerjeno kratko razmišljanje o arhitekturi XX. stoletja zahteva, da se vsaj informativno se-
svojo notranjo ureditev, razporeditev predmetov ipd., skupek modernih blokov ima v zdravi urbani razporeditvi prostor za zelenje, morda poživljajočo skulpturo ali vodnjak.
Trije principi doživljanja so: način, kako graditelj obravnava znainimo z osrednjimi pojavi mo- razmerja med razsežnostmi sten, derne arhitekture. Predno pa gre oken, kakšni so dimenzionalni od-beseda o značilnih pojavih sodob- nosi, upoštevajoč tudi nadstropja.
ne arhitekture, si velja priklicati v spomin funkcijo arhitekture.-2e od nekdaj, od tedaj, ko lahko govorimo o oblikovalnih težnjah v smislu gradbeno-updrabne vsebine, je arhitektura imela praktičen značaj. Te osnovne sestavine arhitektura nikoli ni izgubila, pa naj bodo po sredi še drugi, npr. okrasni, elementi. Bistven
Tako gledanje je dvodimenzionalno. Drugačno je gledanje, če upoštevamo zunanjost stavbe kot celote, pri čemer upoštevamo še ravne in krive ploskve, razmerje med izboklinami in vbofcMnami, učinek strme ali ravne strehe, ipd. Tu gre za tridimenzionalno gledanje. Tretje gledanje, prav-tako tridimenzionalno, lahko bi
prelom doživi arhitektura, ko za- rekli totalno, upošteva celotno zu-

Louis Sullivan: »Guaraty Building« — 1895 — Buffalo
menja rokodelsbo-obrtniški način nanjost, in notranjost, torej tudi
gradnje z industrijsko-tehničnimi pomagali, ko ne gre več za enkratno stavbeno uresničitev z vso rokodelsko tipiko, marveč za industrijsko vključevanje ob vsej tehmizaciji; kaže pa tudi opozoriti, da tista arhitektura, ki to ime zasluži ne le zaradi uporabnega namena, ampak tudi zavoljo estetike oblikovanja, ponavadi ni bila zgolj stavbni objekt, marveč še kaj več, nemalokrat povezujoč tudi druge umetnosti — od uporabne umetnosti do slikarstva in kiparstva. Estetsko oblikovana
razporeditev notranjih prostorov itd. Ce bi zgodovinsko gledali na razvoj arhitekture, bi lahko ugotovili, da arhitektura verno odraža podobo časa in tvori sosklad-no vzporedje ali celoto z nekaterimi sorodnimi umetnostmi; spomniti se je treba le na Akropolo v Atenah in duha grške antike, se zamisliti v srednjeveško miselnost ob katedrali v Chartre-su, ob arhitekturi upoštevati bujno figuraliko npr. na portalih, ali pa najti soskladje npr. v češkem zaMadndškem gradu Karl-
hiša ni le prostorsko ograjen pro- štajn, upoštevajoč gradbeni ma-
stor za bivanje, marveč ima tudi
j^nntoma je v prejšnji številki
:!?a(pa mirujoča podoba Calder-biia8a "Mobila«; prejšnjikrat je
Prikazana ta skulptura v dveh gibajočih stanjih
Walter Gropius in Adolf Meyer - tovarniško poslopje — 1911—1914. Upadijiva je preprosta geometrijska rešitev, zlasti pa ogromne svetlobne možnosti, kakršne so še dandanes ponekod neizkoriščene
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja
POSEBNE OSNOVNE SOLE V MARIBORU
razpisuje delovno mesto
— RAVNATELJA
Pogoji: predmetni učitelj — ortopedagog z višjo ali visoko izobrazbo ter najmanj 10 let vzgojno izobraževalnega dela na posebni osnovni šoli za duševno nerazvite otroke
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev v roku 15 dni po objavi na svet šole v Razlagovo ulico 16.
šiv utrdbene funkcije in freske v notranjih prostorih. Ce je v zgodovinskem razvoju arhitektura odraz duha časa in družbenozgodovinskih razmer, tedaj ne more biti drugače z arhitekturo XX. stoletja. Značilno je tudi, da se človek lahko izogne (teoretično, oziroma na svojo škodo) drugim umetnostim, z arhitekturo je hočeš nočeš trajno in nepogrešljivo povezan.
Začuda dolgo se je arhitektura oklepala rokodelskega dela, kakor da ne bi zapazili industrijske revolucije in pridobitev tehnike XIX. stoletja kakor da je dolgotrajno pripravljalo pot arhitekturi XX. stoletja; v resnici so bili arhitekti XIX. stoletja že močno vezani na tradicijo različnih zgodovinskih slogov v posodobljeni preobleki, izognili pa so se možnostim, ki jim jih nudi tehnika, zato šele proti koncu XIX. stoletja zazorljo novi nazori in s tem dosežki arhitekture, ki je metodično začela uporabljati nove materiale za gradnjo. Sele po 60 letih XIX. stoletja postane železo mestoma upoštevan gradbeni material. V času, ko nastopijo . francoski impresionisti, je Anglež Morris zagovarjal socialno-estetsko teorijo o nuji gradnje za vsakdanjo uporabo. Spoznali so vrednost železo-betona, uporabnost stekla, kasneje aluminija.
Med prvimi pionirji moderne arhitekture je treba navesti Američana Luisa Sullivana (1865— 1924). Njegova pokončna stavba — nebotičnik je nastal iz praktične nuje: zmanjkovalo je prostora, zato v prenaseljenih mestih ni bilo mogoče zidati podolžno, ampak pokončno. Nebotičnik »Guaranty Building« je bil zgrajen v Buffalu 1895 in kaže preproste, a učinkovite geometrijske rešitve; bistvo Sullivanovega oblikovanja najdemo še danes v praksi. S tem je Sullivan povsem prelomil s tradicijo in z zgodovin-
skimi slogi. Za Ameriko je bila Francija prva, ki je povzela gradnjo betonskih hiš. Zanimiva osebnost je bil Tony Gamder. Po prelomu stoletja je prišed v Riim ter študiral ostanke cesarskega Rima. Leta 1904 pa je izdelal načrt za Cite Industrielle, idealno industrijsko mesto velikih, urbanih dimenzij, v celoti iz betona in z drzno novimi oblikami, kar tedaj ni našlo odziva ne naročnikov. Treba pa je reči, da je Amerika mnogo hitreje osvojila načela modernega oblikovanja, saj je bila mnogo manj obremenjena s tradicijo in je vidno vlogo odigral praktični čut. Evropa pa je polagoma, stežka opustila navezanost na zgodovinske sloge, zato so novitete arhitekture nastale po mnogo večji borbi in v trajnem spopadu s konservativnimi pogledi oblikovanja. Vsaj mimobežno je treba osvetliti nekaj vidnih osebnosti in pojavov, ki odsevajo sledi moderne oblikovalne misli v arhitekturi, lahko rečemo, na celotnem področju moderne civilizacije. ,
Bauhaus je visoka šola za gradnjo in umetniško oblikovanje, kakršna je nastala leta 1919 v Weimarju. Vodilni arhitekt te »hiše konstrukcij« je bil Walter Gropius, ki je zahteval povsem moderno in funkcionalno oblikovanje, zavračajoč individualistično smer, govoreč o konkretnih potrebah racionalnih jreSitev v arhitekturi in o potrebi modernega industrijskega oblikovanja. Morda najbolje razodeva skupino okoli Bauhausa naslednje mani-festativno geslo:	»Mi hočemo
združiti novo družbo obrtnikov, ki ne priznava več razredne razlike, ki dviga zid med obrtniki in umetniki. Potrebno je hoteti, da si zamislimo in pripravimo skupno zgradbo bodočnosti, ki jo bodo harmonično spajale arhitektura, skulptura, slikarstvo. Ta zgradba se bo vzdignila na bodočem nebu na rokah milijonov delavcev — kot jasen znak nove vere v prihodnost.«
Gropius pa je že leta 1914 težil za sintezo strojne produkcije in obrtniškega dela. Poglavitno spoznanje je bilo, da mora arhitekt pristopati k oblikovanju objekta z gledišča funkcije in se tej funkciji podrediti. »Vsemu, kar nima funkcionalne opravičenosti, manjka osnovni kriterij resničnosti in prepričljivosti,« pravi Gropius. Mišljenja je tudi, da ni razlik med umetnikom in obrtnikom (arhitektom), umetnik da je obrtnik najvišje kakovosti. Seveda ni Gropius odkril, da so za novodobno arhitekturo bistvene važnosti novi materiali, kot so beton, kovina in steklo, je pa bistvene važnosti, da je znal sredi konservativne javnosti in mnogih so-drugov po poklicu prepričljivo uveljaviti ta gradiva in razširiti možnosti take gradnje. Gropius se je zavedal, kolike važnosti je moderna umetnost pri formiranju oblikovalnih zahtev arhitekture (omenimo naj le kubizem), zato je k Bauhausu pritegnil mnoge umetnike kot predavatelje, npr. V. Kandiinskega, Paula Kleeja, L. Feiningerja, Maholy-Nagyja idr. Kakor je bila slikarska umetnost vse bolj mednarodna, je tudi arhitektura postajala podobna. Ne le v stavbarstvu, tudi glede
pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin
notranje opreme ipd. so posvečali v Bauhausu načrtno preučevanje in oblikovanje. Bržčas je Gropi-usova zasluga, da so na nemškem območju začeli standardizirati gradbene elemente, s čimer so pocenili gradnjo in jo olajšali ter pospešili. Vidno je vplivala abstraktna slikarija Pietra Mondri-ana z geometrijskimi poenstavit-vami,. kar je. godilo ^sodelavcem Bauhausa, ki so zahtevali izrazito racionalen pristop k oblikovanju, povsem pa so zavrgli dekoracijo. Čiste geometrijske forme in prevladovanje vodoravnice in navpičnice pri gradnjah inženirjev Bauhausa postane tipično, kakor tudi svetli in zračni prostori, ki jih omogoča taka gradnja. Ta pridobitev pa Bauhausa ne obvaruje pred napadi konservativcev, zato je Bauhaus bil prisiljen, da se preseli leta 1925 v Dessau. Počasi, toda vidno je naraščal vpliv novih idej, toda leta 1933 je Bau-; haus postal žrtev nacizma.
(Nadaljevanje sledi)
Milena Batič:
Pravljica za malo kurirko
(Pesniška zbirka. Natisnilo ČP Mariborski tisk 'v Mariboru spomladi 1969. Samozaložba. Opremil Boris Batič.)
Zbirka je posvečena 25-letni-ci legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko z motom: Pa je vendar sreča biti mlad.
To je zbirka otroške vojne lirike. Preprosta beseda o prezgodaj dozorelem otroštvu, ki se ni moglo izživeti v igri in vrisku. Pesmi izražajo otroško bolečino in pogum. Otrok v taborišču, Vojna uspavanka, Beli otroški vozički, Otrok in vojna, Nekje morda je ulica in Pravljica za malo kurirko so najlepše pesmi v zbirki.
Milena Batičeva — avtorica objavlja pesmi v mladinskih listih — je izdala zbirko v času, ko iščejo mnogi pesniki v vročični vnemi svojim stiskam nov obraz. Batičeva pozna eno samo bolečino: vojno, ki se je najbolj zločinsko izdivjala nad otroki. Kar čuti, pove tako preprostOj da nas prvi hip razočara. Takoj za tem se zavemo, da s svojim pesniškim nastopom ne želi vzbujati viharjev. Ostaja skoraj neopažena. Njen čustveni in miselni krog je začrtan v spoznanju, da znajo biti v najbolj črnih urah zgodovine najmanjši tudi najbolj pogumni (Pogumna pot, Zid v mesečini).
Avtorica ostaja zvesta ustaljenim metričnim podobam. Ponekod bi njenim verzom lahko očitali tudi neizbrušenost in pri-godniško raven. V otroško poezijo zbirka ni prinesla nič oblikovno in vsebinsko izjemnega. Batičeva je tovrstno liriko obogatila s spoštovanjem do otrokove veličine, morda v bojazni, da brezimnih junakov ne bi pahnil v pozabo Cas.
Berta Golob
l■llllll■lilli
!!ll!!!!!!i|ll!!l!III[lll1!!!!lll]llllll!lllll!l!llllllllll!!l!llllllin
Zlate knjige
Tekmovalci za bralne značke iz vse Slovenije so med najbolj branimi knjigami izbrali tiste, ki so jim bile najbolj všeč in jim podelili priznanje ZLATA KNJIGA.
O Prežihov Voranc:
SOLZICE
9 Franc S. Finžgar:
POD SVOBODNIM SONCEM ® Josip Vandot:
KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM ® France Bevk:
PESTRNA 0 Tone Seliškar:
BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Med prevedenimi deli pa so jim najbolj ugajale:
Ivana Brlič-Mažuranič: DOGODIVŠČINE. VAJENCA HLAPIČA
Carlo Collodi: OSTRŽEK Johanna Spyri: HEIDI Daniel Defoe: ROBINSON CRUSOE Erič Knight: LASSIE SE VRAČA
Vsi tekmovalci, ki na svojih knjižnih policah še nimajo ZLATIH KNJIG, si prav teh želijo. Prepričani smo, da jih bodo še v tem šolskem letu dobili v dar ali pa si jih bodo sami kupili z nagradnim popustom, ki so si ga prislužili s tekmovanjem za bralno značko.
Naročila za knjige sprejemajo šolski poverjeniki in zastopniki Mladinske knjige.
ZALOŽBA
MLADINSKA
KNJIGA
)ll!!lll!!!illll!lllllll!!l!lllll!lllllll!lllllll!lllllliillllllllllli!lllllll!llllllll!lllllllllllllllli!llll!!lllllllllllllil!lilllllllil!!lllllllllll!llll!llllllll!!llllll!illll|li!llll!illl!lll!llll||i!!l!ll!IIIUIIIII|!lllli!lllllllllll
\y\/'sS	S\/-\S	y\A^\/\y\/\Ay\A>/\/\/\A^V\AVN/SAV\/^A»rv\AV\/\/\y^	/^/V^/^/^/^/^✓^/^Ay^✓^✓^/V^AV,
Svet GLASBENE ŠOLE JESENICE
razpisuje prosta delovna mesta:
— UČITELJA ZA TROBILA, P ali PRU
— UČITELJA ZA KLAVIR, P ali PRU
— UČITELJA ZA TEORIJO, P ali PRU
Prijave naj pošljejo kandidati svetu glasbene šole Jesenice v roku 15 dni po objavi razpisa.	<>
OSNOVNA ŠOLA MAKSA BRAClCA _ CIRKULANE
razpisuje prosta delovna mesta, in sicer za nedoločen čas:	...	.....................
—	1 predmetni učitelj za telesno vzgojo — 22 ur
—	1 predmetni učitelj za matematiko in liziko —
22 ur
—	1 predmetni učitelj za tehnični pouk — 22 ur
—	1 predmetni učitelj za gospodinjstvo — 12 ur
—	1 predmetni učitelj za slovenščino in nemščino ,—
21 ur
Zaželena je večletna praksa
ŠOLSKI CENTER PRI TAM MARIBOR
razpisuje naslednja delovna mesta za.nedoločen čas:
2 profesorja za slovenski jezik z estetsko vzgojo 1 diplomiranega strojnega inženirja s 5-letno prakso v industrijski proizvodnji
Osebni dohodek je določen z ustreznim pravilnikom zavoda. Kandidati za razpisana mesta morajo predložiti dokazila, da imajo razpisane pogoje.
Nastop službe 1. septembra 1969.
J-J J-\
stanovanja ni!
Svet ŠOLSKEGA CENTRA RAVNE NA KOROŠKEM	s
je na svoji redni seji št. 7,V-69 razpisal za nedoločen čas naslednja delovna mesta:	^
1 delovno mesto učitelja slovenskega jezika _ P ’ lj 1 delovno mesto učitelja za družbenoekonomske predmete — P
1 delovno mesto učitelja za fiziko-matematiko ali matematiko-fiziko — P 1 delovno mesto učitelja za metalurške predmete —
diplomirani inženir metalurgije — P 1 delovno mesto učitelja telesne vzgoje — P Prvi dve delovni mesti sta razpisani za poučevanje na Šolskem centru Ravne na Koroškem in Industrijski rudarski šoli v Mežici, medtem ko so ostala tri mesta samo za poučevanje na Šolskem centru Ravme na Koroškem..
Na voljo so samska stanovanja, za vsa razpisana delovna i mesta pa v teku šolskega leta eno družinsko stanovanje po ? dogovoru............... ....................................š
- - .. ... - , <
Komisija za razpis pri
OSNOVNI ŠOLI KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje prosta deloviva mesta:
1.	SLOVENSKI JEZIK - ANGLEŠKI JEZIK
2.	LIKOVNA VZGOJA - TEHNIČNI POUK
Delavci, ki žele stopiti na delo na ta delovna mesta, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih za vstop na delo predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
za obe delovni mesti predmetni učitelj'z diplomo.
Na razpisana delovna mesta še sprejmejo delavci za nedoločen čas, z zaposlitvijo s polnim delovnim časom.
Družinska stanovanja so zagotovljena.
Prijave za razpisana delovna mesta morajo delavci! kr se žele zaposliti, poslati v roku 10 dni od objave razpisa. Prijavi naj prilože kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev,	'	-'v...	:
O izbiri bodo kandidati, ki so se potegovali za razpisana delovna mesta, obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
.v;.;:?;.'	:v .■;>"*	- • "
Razpisna komisija
Svet GIMNAZIJE JURIJA VEGE V IDRIJI
RAZPISUJE delovno mesto
PROFESORJA FIZIKE IN MATEMATIKE
Pogoji: ustrezna visoka strokovna izobrazba nastop, službe 1. septembra 1969
Novo dvosobno stanovanje vseljivo!
......	••	.	'	. '"" .	'. '7 '	:
DOM ŠOLSKIH CENTROV NOVA GORICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	1 VZGOJITELJ-ICA
t. .	. predmetni učitelj ali profesor, skupina
glasbena vzgoja
—	1 VZGOJITELJ-ICA predmetni učitelj ali profesor, skupina telesna vzgoja
; Obe prosti delovni mesta sta razpisani za nedoločen čas.	• .
—	1 VZGOJITELJ-ICA predmetni učitelj ali profesor za določen čas (od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970)
Stanovanja ni.	_ ■ \
(Popravek.)
GIMNAZIJE KOČEVJE
razpisuje sledeča prosta, učna mesta:
hotelska šola
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER V MARIBORU
razpisuje naslednja prosta, delovna mesta:
— UČITELJA ZA PRAKTIČNI POUK STREŽBE
visokokvalificiran gostinski delavec
— DVA SVETOVALCA ZA PRAKTIČNI POUK
hotelska šola
— RAČUNOVODJO
srednja ekonomska šola ali VEKŠ Nastop službe s 1. septembrom 1969, Rok za prijavo je 14 dni po objavi.
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE NOVA VAS BLOKE
razpisuje, naslednja delovna mesta:
@ RAVNATELJA
z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, z 8—10-letno . prakso, da je dober pedagog in javni delavec. Stanovanje vseljivo v septembru mesecu
© profesorja ali predmetnega učitelja v kombinaciji za nemščino in tehnični pouk ali samo nemščino © predmetnega učitelja za glasbeno vzgojo s pevskim zborom
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje naslovite na »Razpisna komisija osnovne šole Nova vas Bloke«.	..... .	.
1.	učno mesto profesorja ali profesorja pripravnika za fiziko in ’ matematiko — (ki bi poučeval predvsem
1 fiziko) '	' • ■	■	-.....
2.	učno mesto profesorja ali profesorja pripravnika za filozofijo in psihologijo — ki ba poučeval tudi sociologijo ■
Kandidati se morajo jan/iti do 15. maja, do 15. junija-pa bodo obveščeni o izidu razpisa. Družinskih, stanovanj ni na raz- $ pblago.	s
c	.,	:	S
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI BORISA KRAIGHERJA GRADIŠCE-BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH razpisuje naslednja delovna mesta:
1 predmetnega učitelja za angleščino in srbohrvaščino 1 predmetnega učitelja za tehnični in likovni pouk 1 predmetnega učitelja za biologijo in kemijo (za določen čas)
1 predmetnega učitelja za GP (za določen čas)
Pogoji: Za vsa razpisana delovna mesta velja: končana PA, odslužen vojaški rok, poučevanje v delovni enoti Gradišče in delovni enoti Benedikt.
Za predmetnega učitelja za tehnični in likovni pouk je na voljo samsko stanovanje v Gradišču.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE
razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja prosta delovna, , mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1 učitelj za slovenski jezik, P ali PRU 1 učitelj za angleški jezik, P ali PRU 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU 1 učitelj za zemljepis, P ali PRU 1 učitelj za glasbeni pouk s polovičnim delovnim oa*
. som (učno. obveznost dopolnjuje na osnovni šoli Koroška Bela), P,: PRU. ali. STU ; š Stanovanj ni na voljo.
<! (Popravek.)

Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI TONE ŽNIDARIČ PTUJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	RAVNATELJ — za štiri leta
2.	UČITELJ TEHNIČNEGA POUKA —
za nedoločen čas -
3.	UČITELJ TELESNE VZGOJE (ženska) —
za nedoločen čas
Pogoji za sprejem v službo so naslednji:.
1.	Za delovno mesto ravnatelja: U in vsaj 15 let delovnega staža; PRU ali P in vsaj 10 let delovnega
staža	-.'	. ; ..... ,
Kandidat mora biti dober pedagoški delavec, organizator in družbeni delavec in mora imeti sposobnosti za vodenje 30-oddelčne šole. 1 ....
Posebni pogoji: imeti mora sposobnosti za vodenje hospitacijske šole in šole za odrasle
2.	Učitelj tehničnega pouka: PRU z ustrezno strokovno izobrazbo......................
Posebni pogoj: dober pedagoški delavec, ki bo-sposoben opravljati delo na hospltacijski šoli
3.	Učitelj telesne vzgoje (ženska): PRU z ustrezno strokovno izobrazbo.
Posebni pogoj: dobra pedagoška delavka, ki: bo sposobna opravljati delo na hospitacijski šoli Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustrezno, dokumentacijo (diploma, potrdilo o strokovnem izpitu, življenjepis).
Rok za prijave je 14 dni po objavi.	_
Stanovanj ni.
Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri
OSNOVNI ŠOLI DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima srednješolsko izobrazbo pedagoške smeri in -10 let prakse v učnovzgojnem delu :
—	da ima višjo ali vosoko izobrazbo pedagoške smeri in 10 let prakse v učnovzgojnem delu
Kandidat mora k vlogi priložiti življenjepis, dokazila o izobrazbi, opis dosedanjega službovanja, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku.
Razpis velja do vključno 8. maja 1989.
Razpisna, komisija pri
OSNOVNI ŠOLI OSKAR KOVAClC LJUBLJANA
Dolenjska cesta 20
razpisuje delovni mesti za nedoločen čas in to:
— UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO —
PRU ali P
— UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK
PRU ali P
Prijave pošljite razpisni komisiji šole »Oskar Kovačič« Ljubljana, Dolenjska cesta 20 v 15 dneh po objavi.
V smislu 190. člena Statuta VZGOJNEGA ZAVODA JANEZA LEVCA
v Ljubljani in po sklepu sveta z dne 10. 4. 1969
razpisujemo za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta:
I. 12 predmetnih učiteljev — ortopedagogov za delo v posebni osnovni šoli
Pogoj: Diploma PA — spec. pedagoškega odseka II. 2 predmetna učitelja — ortopedagoga za tehnični pouk
Pogoj: Diploma PA na oddelku za tehnično vzgojo — fiziko in ortopedagoška specializacija
III.	1 predmetni učitelj — ortopedagog za likovni pouk Pogoj: Diploma PA na oddelku za likovni pouk s pogojem, da opravi ortopedagoško specializacijo, oziroma da se kandidat vpiše za izrednega študenta PA — spec. pedagoškega odseka
IV.	2 vzgojitelja — ortopedagoga za delo v domu zavoda 1 vzgojitelj ortopedagog za delo v domu zavoda z
deljenim delovnim časom
4 vzgojitelji ortopedagog! za delo v oddelkih podaljšanega bivanja Pogoj: Isti kot pod I.
V. a) 1 predmetni učitelj — ortopedagog za delo v oddelkih za delovno usposabljanje, s strokovnim izpitom in nekaj let prakse
b)	4 vzgojitelji — ortopedagog! za delo v oddelkih za
delovno usposabljanje.	. .
c)	1 delovni terapevt z ortopedagoško specializacijo Pogoji: pod a) in b) isti kot pod L, pod c): diploma
, Višje šole za zdravstvene delavce s pogojem, da . . . opravi ortopedagoško. specializacijo oziroma, da se . vpiše kandidat za izrednega študenta PA — spec. pedagoškega odseka
Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas.
Kolikor se na. razpis ne javijo strokovni delavci z ustrezno strokovno izobrazbo, sprejmemo na delo za določen čas strokovnega delavca z neustrezno strokovno izobrazbo. Kandidat z- neustrezno strokovno izobrazbo pa mora imeti vsaj diplomo srednje vzgojiteljske šole ali učiteljišča.
Stanovanj ni.
Pravilno kolkovane ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda najkasneje 14 dni po objavi.
LESNOINDUSTRIJSKA ŠOUA
ŠKOFJA LOKA, Trata, p. p. 32
razpisuje prosti delovni mesti:
— 1 profesorja za slovenski jezik z estetsko vzgojo Pogoj: diploma fakultete; stanovanja ni — I lesnoindustrijskega inženirja za pouk strokovnih predmetov
Pogoj: diploma višje lesne šole oziroma I. stopnje ustreznega visokošolskega študija; stanovanja ni (Razpis je objavljen ponovno zaradi popravka.)
Razpisna komisija
DOMA DUŠANA REMIHA KOČEVJE
razpisuje delovna mesta, in sicer:
1 VZGOJITELJ 1 VZGOJITELJICA
......... V
Na razpis:se lahko javijo: PRU ali P z najmanj 5-letno prak-; so v prosvetno vzgojnih ustanovah.
Mesečni dohodki so po pravilniku o osebnih dohodkih. Samsko stanovanje je v domu.
; Razpisna komisija
!OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK
J razpisuje delovno mesto) — učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU »Stanovanja ni.
;OSNOVNA ŠOLA ARTIČE 1 učitelj za glasbeni pouk, \
PRU ali P, ki obvlada vsaj J dva instrumenta (za nedo- < ločen čas)
1 učitelj za telesno vzgojo,!
PRU ali P (za določen čas) J voljo sta stanovanji. <
.L.iip.°Pr-aXek.)
»OSNOVNA SOLA »SAVO KLADNIK SEVNICA
»razpisuje poleg delovnih < >mest, razpisanih v 7. št. Pro-; £ svetnega delavca še delovni J »mesti
2 učiteljev ža angleški jezik < PRU ali P I (Popravek.)	5
i	$
»OSNOVNA ŠOLA HRVATINI ^
! r a z p i s u j e dodatno k raz- j ; pišu v 7, št. delovno mesto	J
— 1 vzgojiteljice	s
(srednja vzgojiteljska .. šola) za nedoločen čas
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA ROZMANA-STANETA LJUBLJANA-ŠENTVID
razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednji delovni mesti:
—	psiholog-pedagog ali pedagog-psiholog Prosilec mora imeti dokončano visoko šolo in bo delal na delovnem mestu šolske službe. Nastop 1. septembra 1969. Stanovanja ni.
—	učitelj-ica za razredni pouk • :	. .... r.
s strokovnim izpitom. Nastop, službe L septembra 1969. Stanovanja ni.
Kolkovane prošnje z opisom službovanja.ter kratkim življenjepisom vložite najkasneje do 1. junija 1969 na gornji naslov.	-	,;
AAAAAsAAAS\A\A^A^\AAAA^\AAAAAAA^/\/\A\A\AA^SAA>AAJ!\AAAAA\AAAAAAAAAAAAAS'
SCUOLA ELEMENTARE ITALIANA SICCIOLE.......................
razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja.delovna mesta.: .<
1 učitelj za nižjo stopnjo — U 1 učitelj za matematiko in fiziko — PRU 1 učitelj za biologijo in zemljepis — PRU 1 vzgojiteljica za vrtec — VZG ali U 1 učitelj za tehnični in likovni pouk — PRU
Pogoji: nastop službe: 1. 9. 1969 (za nedoločen čas)
Vsi interesenti morajo imeti diplomo .ustrezne, srednje.-ali višje šole z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM in strokovni izpit za učitelje šol z italijanskim učnim jezikom.
Rok za prijavo: 15 dni po objavi v dnevnem časopisju (časnik La Voce Del Popolo).
Stanovanja ni.	v--. .....
š