izhaja vsaki tuiek in sdtxxo Aku pad»1 ria t.i dnev;i praznik, clan poprej Jlr«'«Ini*t\» se nalfaja v „Narodni I'iskariii", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nt'frankirana piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftokupini dopisov se ne vračajo OORICA „(iorira* T*i^k stane na -leifljÄ) K, za P°' 'eta 5 K, za QpflPa 2-50. v\"......!"*"fl^"jj se nahajP>r „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. se plačuje od cvet'-rostopne petfl vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'liNHriif/.ne Atevilk»» stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških tratikah. Št. 24. V (iorici, v soboto dne 2(3. marca 1910. Leto XII. fllleluja 1 Minul je mrlvi zimski čas, okove mrtvaškega spanja, v katerih je počivala priroda dolge mesece, zdro- bila je ponilad, dotaknivši se jili s svojo čarobno roko. Kamor stopi, vsipljejo se na zemljo topli solnčni žarki, zbiijajo se cvetlice in vstaja burno zelenje. Zmagonosno stopa prcko livad čarobna pomlad in preko bregov in poljan od- meva veseli klic: Alleluja! Ali jednako kakor priroda in Se lepše praznuje veseli čas vstajenja — človek. Saj pomenja za njega Velikanoč neiznierno več nego za priprosto pri- rodo v naravi. Saj pomenja za njega Velikanoč praznik vstajenja iz okov dušnega mrtvila. v katerih je ječal člo- veški rod sloletja dolgo..... Z zavestjo ponosa gleda človek doli na naravo, doli na priprosto dasi ljubljeno cvetje in zelenje, z zavestjo, da je bila podoba človekova ona, v kateri je stopil Izve- ličar na zemljo, da izvrši tu nebeško poslanstvo. da dvigne krvno vstvarjenje — človeka — do njegove vzvišene in prave vrednosti. Kaj je bil človek na zeinlji, dokler ni prešinila njegovega duha zavest, katero mu je vzbudil lzve- ličar — zavest, da so nadzemski oni cilji, za katerimi stremiti je ustvarjen in namenjen? Bil je priprosta stvar, nialo boljši od drugih prikazni zemske pri- rode. Ali ne prešine vsakega kristjana cut sreče, ko se zave, kako visoko nad vse stvari ga je dvignila roka Njegova, ki mu je prinesel rešitev iz okov ne- vere, — ali ne vsklikne z veseljem: Alleluja! In ta zavest se mu vzbuja vsako leto ob tern vzvišenem prazniku. Vsako leto ga spominja ta velikonočni čas na njefjovo važno nalogo na zemlji. In katera je ta naloga? — Ta naloga je. živeti po zakonih katere je ustanovil On, ko je bival na edino zveličavnih : S t v a r n i k a i n d o n j e g a. V koliko pa človeštvo v resnici izvršuje te zakone? 0 tern govoriti je težko, zlasti v naših ra/.burkanih časili. ko nialone vse teži le po sebičnem pri- dobivanju zemskili blagrov, ne meneč se ni za bratoljublje in ni za zakone božje, kateri se v teli žalostnih časili le prepogosto teptajo z nogami. Tako dru- god. tako pri nas. Ne glede na to pa je vendar dolžnost tako posameznika ka- kor eelih narodov, da se od leta do leta izpopolnjujejo po iialogu Izveličar- jevein in se od leta do leta bolje pri- bližujejo krščanskemu cilju. Saj ako se prav pomisli, bodo na- rodi šele tedaj zares zadovoljni in srečni na zemlji. ko se vsi oklenejo Njegovih zakonov. ko se vsi narodi od- povedo greSni seMčnosti in napredujejo le v smislu krščanskega napredka, objemajoč drug drugcga v bratski lju- bezni. To bode potem pravo vstajenje narodov iz groba nizke vsakdanjosti, to bode potem prava vesoljna Velikanoč. Potem šele se bode razlegal po vsej zemlji zares veseli klic: zemlji, po zakonih I j ii b e z n i do s v o j e g a b 1 i ž- Alleluja! Velikonočni polifični zvokL Velikonočni čas razliva posebno čarobno moč na človeštvo. Ne tla bi se človek zavedel. kroti v njem strasti in nasprotja in mu vzbuja razpoložljivost za mir in spravo. To ne velja pa le za zasebnika, ampak isto tako tudi za politiko. Tudi ta se bori za svoje ideale, brezobzirno, srdito, včasih v škodo pravicam in ko- ristim svojega nasprotnika; ali čas ga pouči, da ima vsaka reč svoje meje, ter da se je treba ozirati tudi na zah- teve in pravice nasprotnikov, inače mora krivičen boj le Skodovati stranki in ljudstvu. Zdi se, da razliva velikonočni čas svoj dobrodejni upliv tudi na naše po- litike v Primorju, kajti od strani, od katere bi ne bili kaj takega nikdar pričakovali, prihajajo do nas velikonočni zvoki do mini in sprave. V Istri, kjer je bil Slovan brezpra- ven in se mu je odrekala pravica. da sine govoriti v deželnem zboru v svo- jem materinem jeziku, so se vr^ili med slovansko in italijansko stranko prav v tem tednu pogovori. katerim je bil namen, privesli obe stranki do narod- nega pomirjenja. Kako prezirljivo, kako nečuveno so postopali še pred enim desetletjem Italijani s slovansko manj- šino v deželnem zboru? Kdo bi bil mislil, da se bode ta stranka sploh kedaj spuščala v dogovore s Slovani v svrho narodnega kompromisa? V tem tednu se je to vršilo. Tudi Italijani v Istri so prišli do spoznanja, da .larodni boj uničuje najboljše moči in ne rodi zaželjenega sadu. Tudi ti uvidevajo, da pravi napredek in vse- stranski kulturni razvoj dežele je le tedaj mogoč, ako se ublažijo narodna nasprotstva ter se skupno deluje za olajšanje neznosne butare. katero nalaga ljudstvu moderna državna, deželna in občinska uprava. V pondeljek je imela sejo deželno- zborska komisija za narodno pomir- jenje. V ra/.govoru so bi!i predlogi o novi sestavi občin glede na narodnost, o določbi glavnih riačel za sestavo pra- vičnega deželnega proračuna. o ur.dbi jezikovnega vprašanja in o drugih zn- htevah manjšine. Kakor poročajo ra/ni listi, se ni doseglo sporazumljenja v tej seji. Za- stopniki večine niso hoteli sprejeti kot podlago razgovoru vseh predlogov, ka- kor so bili stavljeni po manjsini. Yen- dar pa radi tega se niso pogajanja ra/.bila, marveč razvila se je le splošna debata, kako bi se vendarle doseglo sporazumljeiije iued strankaina. Konečno je dobii deželui odbor nalog. pripraviti nove predloge za skupno sejo parla- mentarne komisije, ki se snide zopet sredi meseca aprila. Tudi v Trstu so se narodna na- sprotstva vsaj deloma ublažila. Iz Trsta prihajajo glasovi, da se hočejo italijan- ski parlamentarci zopet pogajati s slo- venskimi dizavnimi poslanci, ali bi ne bilo mogoče priti do kakega kompro- misa na šolskem polju. Italijani hočejo juridično fakulteto v Trstu in sicer vže začetkom prihodnjega šolskega leta. Temu se protivijo Slovani. A ne le ti, teniu se najbolj protivijo Nemci, če tudi se kažejo ltalijanom za sedaj v druizi luči. Zadnii niso menda še uoza- bili laške fakultete v Inomostu. zato pa so postali mehkeji. In goriski Italijani? Ali upliva tu- di na nje velikonočni čas dobrodejno? Čas bi bil. da bi tudi oni na šolskem polju zapustili enostransko stališče ter da bi se sprijaznili z idejo skupnega nastopa r.as.pLr.oti vladi za narodne pra- vice na tem polju. A najprej treba, da so narn o n i sami pravični v tem oziru. Mogoče. da so vsa ta razpolože- nja na italijanski strani le hipni učinek velikonočnega časa; mogoče. da ^e ita- lijanski politiki tu in tarn po praznikih premislijo in da se oklenejo drugih na- zorov: a stalno je. da prej ali slej se bodo morali udati in zadostiti pravič- nim zahtevam Slovanov. To zahteva dull časa, splošne koristi in italijansko prebivalstvo samo, ki je sito brezplod- nega narodnega boja. Ideja pravice prodira naprej z ne- premagljivo silo in pride do zmage. Kdor je poznal naše politične in na- rodne razmere v ilirskem Primorju pred 40 leti in jih pozna sedaj. ne more dvomiti o tem niti trenotek. Cverjen o tej resnici. je naš S. (iregorčič na slavnosti v Prvačini na- znanjal že na velikonočni pondeljek 1. 1885.. da mora pnti tudi za Slovana dan rtšitve, dan zmage. pišoč: Kalvarijo svojo naš rod je imel, Zdaj rešnje raduje se zore; A dan $e slavnejši mu bode prišel. Dan oljske prišel mu bo gore. Kot z oljske se gore je vzdignil üospod V nad/.emeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki nas rod V višave moči in pa slave. „Zveza" in zveza. Ljudstvu j e treba v r e č i v s a k o t o 1 i k o č a s a kako kost, da na njej gloda. — To je že star izrek. ki je prisel iz ust velikega moža (menda največjega med Slovenci) na polju političnega koristolovja, to je eno onih temeljnih načel, na katerih sloni vsa politična in časnikarska naloga An- dreja (iabrsčeka. (ilodanje živalskih kosti je menda opravilo psov. (ne posebno častno opravilo?) glodanje časniSkih kosti je pa določil veliki časnikar An- drej naročnikom svoje ..Soce". Lep po- klon. velika cast! Psom se mec'ejovkosti, ko se jim nima drugega dati. da se mo- tijo z glodanjem tega. Cesar niso mogli zgrizti človeški zobje. Na enak naein se mečejo tudi v „Soči" časniške kosti na- ročiiikom v obliki vesti. ki so docela izmiSljene. ali pa tako zavite. da ne od- govarjajo ali pa ne bodo nikdar odgo- varjale resnici. Kje je tu morala ? Naj jo vzame vrag! Takö si misli Uiko čas- niško napredujastvo. Casnik ima dolž- nost, vzgajati k dobremu in učiti Ijud- stvo. ki je odraslo ljudski soli. To je bedarija, uči liberalno časniSko napred- njastvo. časnik je temveč špekulativno podjetje. ki ima sluziti žepu časniko- vega lastnika ali v korist ali v skodo odjemnikom (naročnikom), to je vpra- šanje, katero Ieži za Casniske napred- njake daleČ tarn med staro šaro. Takih časniskih kosti je bilo od- loženili v „Soči" ze nebroj, mi se ho- čeiuo dotakniti le onih, katere si v no- vejSem času prav pridno izposojuje trža- ska „lidinost", da servira ž njimi tudi svoiim tržaskim naročnikom. Y dobi volilne reforme je bila za „Hdinostine" gurmane (da pustimo „So- cine" plebejce na stran!) posebno okusna „rilsta" izmi.^ljena vest, da so le naši poslanci na slov. strani glasovali za novi volilni red. Ko smo na podlagi stenografičnega zapisnika dokazali. da ni to res. da so za volilni red glaso- vali tudi slov. liberalci. se je „lidinost" bala poveclati svojim naročnikom res- nico. da bi jim zavest, da so užili po- kvarjeno „rihto". ne obrnila želodca. Zato jih je le naprej „futrala" z lažjo. Druga „kost" iz „Soče" izposojena je bila neresnična vest, da so laški „kle- rikalci" strašno hudi na naše poslance, da so ti glasovaii za volilno reformo. Ko smo mi „lidinosti" odgovorili. da morajo biti laški „klerikalci" ravno tako hudi na svojega voditelja dr. Faiciuttija, ker je tudi on glasoval za volilno re- formo. je umolknila; kajti nje privile- girana „pošlenost" ji ni dovoljevala. krivico popraviti in resnico povedati. Tretja „kost" je bila v vseh gla- sovnih načinih prepeta pesmica. da so naši poslanci (vedno le naši. liberalni nič!) izdali Lahom goriške mestne Slo- vence. ker je novi volilni red priklopil Gorico k furlanskim mestom. Naše ugo- vore. da smo mestni Slovenci s tem še na boljem. ker se s tem priklopljenjem število laških n e liberalnih glasov tako pomnoži. da lahko pride do odločitve zmage po slovenskih glasovih. je ..lidi- nost" ignorirala ter le naprej tulila. Do zadnjih volitev je pa to pozabila in sama konstatirala možnost. da lahko posta- nejo Slovenci v (iorici jeziček na teht- nici pri volitvah v furlanskih mestih!!! Ravno tako se je delala slepo in gluho proti naši trditvi. da pelje pot do slov. večine v dež. zbornici skozi Trg. in obrt. zbornico. A ko sta bila v minolem za- sedanju potrjena laška zastopnika Trg. in obrt. zbornice. je pricapljala „Edi- nost" za nami. Dolgotrajno glodanje je vzdrževala vest, da gre večji del denarnih podpor dež. zbora v Furlanijo in le majhen v slov. del dežele. Ko smo pa „Hdinosti" obljubili. da ji na podlagi uradnih po- datkov dokažemo. da ni to res. je tudi na tej strani utihnila ter se omejila le se na „Pajer-uregorčičevo zvezo". Tu je še zadnja iskrica upanja. Treba torej, da „l:d." tudi od tega fantoma kuri- ranio. Ko je pred nekaj casom socijalno- deiuokratično glasilo natolcevalo ,.l:di- nostinega" veljaka. da posilja svoje otroke telovadit k Nemcein, in je ta ve- ljak v „lidinosti" izjavil. da to ni res, se ni mogla „lidinosf dovolj nagražati nad dejstvom, da socijalistični list ta autoritativni popravek ignoruje. Tako sodi „lidinost". ko pada po njej. dru- gače pa, ko smo mi v igri. Zli dull „Sočin" je sprožil neresnico. katero je nazval „Pajer-Gregorčičeva zveza". Na dlani leži, da ni imel drugega namena nego postavljati delovanje nase delega- cije v dež. zbomici za ljudstvo v krivo Inc. kakor da bi nasi poslanci lahko iiinogo več dosegli, pa da niso dosegli ne morda, ker imajo Lahi večino, am- pak ker so se dali podkupiti od Lahov. To infamno laž je pograbila „lidinost" kot sladčico. Klub našili poslancev in laški liberalni poslanci so javno izjavili, da „Pajer-Gregorčičeve zveze" ni bilo in nl. Ali „lidinost" to autoritativno izjavo ise dan danes ipnnniip Dpla tnrpi nrau II isto, kar je žigosala na socijalistiškem glasilu kot zločin. Pa Že vemo, kako bi se skušala „Edinost" opravičevati. Rekla bi: Mi sodimo lako, kerslov. klerikalna delegacija skoraj vedno glasuje z laškimi liberalci. — No, ta je lepa! Ali niso „Edinostini" pristaši pri zadnjih volitvah volili socijalističnih kandidatov? Ali ne glasujejo slov. tržaški poslanci v mesr- nem zboru nikdar s sodjalisti in z Ita- lijani? In vendar ni Se nikomur padlo v glavo, očitati slovenskim poslancem zvezo s socijalisti ali Italijani. Da bi pa bili socijalistični ali italijanski poslanci bolj naklonjeni narodnim težnjam .slo- venskim, nego so naši laški liberalni. tega menda ne rtiore nihče trditi. In kje je zapisano. da pričuje skupno glasova- nje dveh strank obstanek medsebojne zveze? In če vlada pri glasovanju v zbornici med našimi in laško liberalnimi poslanci navadno soglasje. ali tnora biti lo ravno goli produkt kake zveze? Ali se vse delovanje poslancev omejuje le na plenarne seje v zbornici ? Čemu so pa klubi. čemu odsekr? Kaj pa de- lajo poslanci v teh ? Ali morda pijejo in kvartajo? Ali je morda kaj tako ne- umnega, če rabijo poslanci klube in od- seke v to. čemur imajo služiti. t. j. pri- pravljanju na javne seje v zbornici ? Ali je morda kaj tako neumnega, če zasto- pajo poslanci v odsekih interese svojih volilcev. če se v klubu s svojimi so- mišljeniki v svrho enotnega postopanja posvetujejo in z natančno določemmi navodili prihajajo v zbornico? Ali je treba v to ravno kake formalne. pisane zvtze? Ali je tako nemožno. da se kluba v vsaki posamni točki zborničnega vspo- reda najprej pogajata in se le po do- seženem soglajju prineseta v zbornico? Ali je temu sledeče glasovanje morda rezultat kake zveze. ali ne temveč pro- dukt pogajanja v klubih? Soglasjc v glasovanju naših in laških liberalnih poslancev v dež. zbornici torej nikakor ne izpričuje kake zveze. ampak — ker obojestranski poslanci vsako zvezo zani- kajo — ustno dogovarjanje v svrho vzdrža- vanja delovne večine. Da viada v zbornici soglasje med obema strankama. ni noben čudež, saj ne pride pred zbornico to, k čemur ni že v klubih doseženo popolno soglasje. Da se vrše zbornične seje tako mirno, je prav naravno; saj se vrši iz- menjavanje različnih mnenj in torej vse debatiranje v odsekih in klubih. (Dalje prihodnjič) Oopisi Iz Vrtojbe. — Kmečka eksportna zadruga je padla z visokih krogov mi-* nulo nedeljo na tla in se je razbila. Kmetje so pograbli vsak svoj delež in bezljali od nje kakor od kuge. Zaman je bilo vse farbanje od 84 tisoč do- bička v pokojnem „Glasu". Kaj hočemo? Zidan je bil ta nest- vor na pesku. Zato nas ni taki konec prav nič iznenadil. Kdo se bo ukvarjal z krompirjem ? Dasiravno smo imeli od njega velik dobiček. Krompir je treba kuhati in zabeliti, predno se ga zamore jesti. Pričeli smo raje z vinom tržiti. To je vedno na razpolago, — da teče kar iz soda v goltanec. Tu se nadjamo še večjega dobička, ker vse se zanje puli. Pil bi vsak hudič — plačal pa nič. -— Tudi z našo posojiinico delamo dobro. V tem malem času smo Že olu- pili vse goriške „K a s e". In zdaj smo se vrgli na Ljubljano. Od tam nam pri- röma 6000 K. Potem se obrnemo na Rotšilda — kakor kraške kobilce, da tudi njemu olajšamo kaso, ker ne zna ceniti denarja. Mi hočemo pokazati svetu, kako se hitro obogati ter da znamo veČ nego hruške peči. Potem si napravimo Še kmečko tiskarno in se obzidamo kakor Kitajci, da ne zve noben naših tajnosti, ali pa zato, da ne bo mogel priti noben berič nas rubit in s kože devat. AI right. Ik Dornberga. — (P- o s I e d i c e n a p it h a in prevzetnosti.) — Poznamo družino, katere starišt kakor otrod so bili do sedaj vselej pristaši naše stranke. Ko se jim je pa začelo boljše goditi. postajali so od due do dne prevzetnejsi in častiželjnejsi. Kaj torej storiti, da pridejo tudi naši otroci do kako časti oz. šarže. sta si mislila oče in mati omenjene družine. Po krat- kem premiSljevanju sta jo iztuhtala tako. da sta privolila svojima dvema hčerama in starejšemu sinu pristopiti k sokolskemu driištvu. kjer so jih baje koj v „šaržen-šolo" poslali, da se tarn potrebno izobrazijo. Po kratkem zaha- janju v to šolo. je že starejša hčerka avancirala za načelnico, sin pa za sod- nika prestopkov društvenih udov. Sinu so baje dali to šaržo zato. ker so ve- deli, dr je imel s sodnijo že dosti opra- viti. Sedaj sta torej očka in mamca za- dovoljna in se veselita, ker sta jima hčerka in sin prinesla domov polno hišo časti. Nismo pa še vsega povedali. kaj se je zgoraj omenjeni sin še drugega „lepega" naudl odkar je postal „Sokol". Boga. pravi. ni še nihče videl. in zato ne more tudi nobeden vedeti. jeli Bog ali ne. Duhovni mil tudi niso več du- hovni. ampak „farji". čez katere zna prav falotsko zabavljati. Tudi to ni še vse. kar se je ta fantič naučil, odkarje „Sokol". Obeta nam tudi, da poprej ko preide 10 let nam bodo iz cerkev tudi spovednice zmetali in jih sežigali. Tudi francoske razmere so mu jako po volji in pravi. da tudi pri nas mora postati tako. kakor je na Francoskem. Res. lahko so ponosni stariši s takim sinom, ki jim v vedi in v izobrazbi tako na- preduje. Vsa cast gre torej onim. ki so ga v tako majhnem času tako lepe red naudli. Krščanski stariši. tu imate izgled, kam privedejo Vaše mlajše slabe družbe in društva. Ali ne postanejo taki mla- deniči in rnladenke. ki zahajajo v take družbe, sčasoma pravi brezverci ? Vprašamo. zakaj pa ne svetujejo neka- teri stariši svojim mlajšim pristopiti k izobraževalnemu društvu. ki sloni na katoliški podlagi ? Saj ima tudi to dru- štvo svoj telovadni odsek, takozvane „Orle", kjer se naše mladeniče v krščanskem duhu izobrazuje? Odgovar- jamo: Zato ne, ker so stariši sami pravi liberalci! Mi smo povzdignili svoj glas zato, ker vidimo, kako nekateri brezvestni pohujšljivci našo mladino izprijajo in cepijo v njih Še nedolžna srca neko mržnjo, srd in sovraštvo do vsega, kar je krščanskega in svetega. Mari ne po- znamo moža, ki se prišteva prvim izo- bražencem, ki ga za sedaj nečemo ime- novati, ki je rekel: Mladino moramo pohujšati, drugače ne pridemo naprej ! Povedali smo torej dovolj jasno, kakšne namene imajo naši liberalci. Torej pozor stariši! Iz Baške doline. — Na veliki če- trtek je po tukajšnji dolini divjala burja, po hribih je pa medlo. Vsled burje je tudi „Lukamatija" ki vozi brzovlak. za- žgal suho travo nad prodorom pri Kneži, pri Bukovem in pri Prodarju. Nad Bu- kovskim predorom je zgorel lep kos gozda. ŽelezniŠki vslužbenci so sicer prišli gasit, a pomagalo je le malo, ker je bil prevelik vihar. V Trtniku je nastaf v neki hiši ogenj, ker so se v veži pod oblokorn užgale saje. K sreči so Ijudje še pravo- časno opazili ogenj ter ga zadušili. Po- zabili so pa na odprto okno, ki pelje iz veže v hlev, kjer je živina. Zadušile so se Štiri najlepše govedi, ki so bile cenjene do 1000 kron. Vipo.'ze. — Naše kmetijsko dru- Štvo napreduje zelo dobro. Začelo je poslovati meseca aprila lani in je v tem času dosegla 55,953.68 K prometa in 910.76 K čistega dobička. Članov je vedno več ne le iz Vipolž, marveč tudi iz bližnje okolice. Tako je prav! Koli- kor več udov bo pri društvu, teinbolj bo društvo v položaju. po ctni in z do- brim blagom postreči! Polifični pregled. Državni zbor. Prihodnja seja poslanske zbornice je določena za 14. aprila. Ogrski državDl zbor razpuščen. V torek opoldne je bilo v budim- pestanskem kraljevem dvoru slovesno zaključeno zasedanje državnega zbora in razpuščen ogrski državni zbor. Po- slanci KoŠutove in Justhove stranke k zaključenju niso prišli. Navzočna pa sta bila ministerski predsednik in polje- delski minister, prvi je imel rdeče obliže po obrazu. drugi je pa imel črno obvezo. Točno ob dvanajstih je prišel v dvorano' nadvojvoda Jožef in je ob raz- pustitvi ogrskega državnega zbora, sto- ječ pred prestolom v generalski uni- formi. imel kratek prestolni govor. Po- zneje je bila v dvorni kapeli slovesna zahvalnica, katere se je : Jeležil tudi nadvojvoda Jožef. Srbski kralj Peter v Petrogradu. \' torek je dospel srbski kralj Peter v Petrograd na obisk ruskega cara. Bolgarska carska dvojica v Cari- gradu. V pondeljek je dospela bolgarska carska dvojica v Carigrad. Na kolod- voru je vsprejel visoke goste turški sultan osebno. Nemški državni-kancelar pri papežu. Nemški državni kancelar BetMman- Holhveg se je v sredo ob 11.30 v sprem- stvu pruskega odposl. Fiotowa pri Sv. Stolid podal v Vatikan, kjer ga je pa- pež vsprejel v tričetrttirni avdijenci. — Na to je državni kancelar posetil kar- dinala Merry del Vala ter se je potern vrnil nazaj v odposlanstvo. Darovi. Z a „Š o I sk i Dom" so plačali predsednižtvu mesečnino za februvar gg.: Viktor Bežek. ravnatelj 5 K; Fran Bitežnik, vodja v „Centr. po- soj." 2 K ; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; Anton BrešČak, trgovec 2 K ; dr. Karol Capuder, profesor 1 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Jakob Če- bular, profesor 2 K; dr. Ivan I:ržen, zobozdravnik 4 K ; Fran Finžger, okrajni š. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, državni poslanec 10 K; Anton Fras, šolski svetnik 5 K; Anton Gvaiz, profesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, poslovodja v „Krojaški zadrugi" 5 K; Andrej Ipa- vec, profesor 3 K; Ivan Kaiin, dež. uradnik 2 K; Milton Klavžar, dež. uradnik 2 K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Franc Leban, viadni svetnik 2 K; dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja 3 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Oustav Novak, š. svetnik 2 K; dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. Fran Pavietič, odvetnik 6 K; dr. Andrej Pavlica, pro- fesor bogosl. 5 K; dr. Josip Pavlin, profesor 2 K; Ivan Pirjevec, računski ravnatelj (za pet mesecev) 10 K; Sve- toslav Premrou, vodja „Goriške zveze" 2 K; Ivan Rejec, prefekt 3 K; Fran Set- ničar, kancelist 2 K; Anton Šantel, š. svelnik 5 K: Andrej Tabaj, katehet 2 K ; Tomaž Sedlaček, upravitelj „Nar. tis- karne" 1 K. Dalje gospe in gospodične : Gizela Finžger, okr. s. nauzornika 2 K; Šte- fanija Havel, učiteljica 40 vin.; Anto- nija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Marija KopaČ, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profesorjeva 1 K; Berta PavletiČ. od- vetnikova 2 K; Avgusta Santel, š. svet- nika 1 K. Je došlo našernu upravništvu: Na- mesto venca rajncemu iskrenemu prija- telju g. Antonu Mozetiču v Solkanu, Franjo 20 K. G. Anton Carli, notar Žuženberk 10 kron mesto venca g. županu Antonu Mo/.etič v Solkanu. Presrčna hvala vsem blagim do- brotnikom! Domače in razne vesti. Vstajenje bo pri čč. uo. kapuci- nih danes zvečer ob 7'/4 inncob 8., ka- kor je poročal zadnji „Prim. List". Imenovanje. Za knjižničarja v tu- kajsnji c. k. licealni knjižnici je ime- novan prof. Schubert pl. Soldern z go- riSke gimnazije. Prof. Schubert — svoj čas je bil že izredni profesor na lip- skein vseučilišču je v znanstvenem svetu filozofičnem dobro poznana oseba, toda za mesto knjižničarja na naši go- riški knjižnici ni uspusobljen. ker ne pozna ne italijanske in ne jugoslo- vanskih literatur. Mi mu privoščimo tako mesto v Graden, na Dunaju ali kjersibodi v nemškili krajih, v Gorici pa se ne inoremo veseliti njegovega imenovanja. On kot ceški Nemec dobro ve, kake „geharnischte Proteste" poši- Ijajo v svet njegovi rojaki, če je ime- novan kak češki sodni sluga za tako- zvani „geschlossenes Sprachgebiet", mi pa. narod helotov, trpinio in potrpimo Odlikovanje. Cesar je podelil pod- polkovniku peSpolka št. 47 Karolu Stern- berger križec Fran Josipovega viteSke- ga reda. Politiško društvo „Sloga" v Go- rici je ob smrti dr. Karola Lueger, posialo sožalnico vodstvu krščansko soeijalne stranke na Dunaj in od tam je prejelo od strankinega načclnika Princa Alojzija L i e cte n s te i n a lepo zahvalo. „Soča* in likvidaeija „Mizarske zadruge". ^ele na naso opombo. da je „Alizarska zadruga" sklenila. da se razpusti. se je v torek spomuila „Soča", da mora tudi ona kaj povedati o tem. Razuine se. da po svoje. Pravi. da izka- zuje bilanca K 63.000 aktiv brez tri- kratne garaneije članov. Kako je to iz- računala, to ve „Soča" sama. Mogoče po znani racunski metodi, s katero se je odlikovala v polemikah proti „Kro- jaški zadrugi", „xMontu" in deželnim financam. Nam se zdi čudno samo to, zakaj da je „Mizarska zadruga" skle- nila likvidaeijo, če je njen položaj tako ugoden. kakor hočedati razuineti „Soča". In zakaj imenuje dodatno garaneijo čla- nov? Menda ne iz prepričanja, da bodo morali člani doplačevati svoje deleže, kakor se javno govori po Solkanu. Sicer kako se pa to, kar piše „Soča", ujema s poročilom predsednika Rudolfa Konjedica na občnem zboru, ki je go- voril o neki izgubi. wSoča" piše tudi, da so se poskrili kakor tat pot streho „tisti hudobei, ki so pisarili dolga poročila na Dunaj, da bi spravili „Mizarsko zadrugo" ne v prostovoljno likvidaeijo, marveč v čisto drugačno". Radovedni smo, kdo da so tisti hudobei. Ven iz iraenü Ko se je hotelo „Krojaško zadrugo" spraviti v konkurz, smo mi po imenu imenovali hudobee, ki so pisarili in spletkarili na Dunaju in drugod. Še enkrat likvidaeija Mizarske zadruge. Se predno smo zamogli na- sloviti na „Sočo" vprašanje, kdo ^o tisti hudobei, ki so na Dunaju in drugod s svojimi dolgirni poročili opravljali „M. z." in jo hoteli spraviti v neprostovoljno likvidaeijo, toraj v konkurz, je že četrt- kova „SoČa" št. 33 obelodanila uvodni članek, v katerem na dolgo in široko opisuje vzroke, ki so prisilili „Mizarsko zadrugo", da mora likvidirati. „Soča" piše doslovno: „O b č n i z b o r n i r a- dovoljno sklenil likvidacije, marveč bil je v to prisiljen od tistega, ki jc doslej dajal denar", in to je „Trgovsko obrtna zadruga"! Da bo „Soča" tako naglo imenovala tistega hudobea, ki je zadrugo spravil v „nera- dovoljno likvidaeijo", tega mi pač nismo pričakovali. S tem člankom se bomo še bavili, ker potrjuje vse to, kar smo svoj čas pisali glede poslovanja „Mizarske zadnige" in ker dokazuje, kako je iar- balo načelstvo „Mizarske zadruge" jav- nost v minulein ietu, ko je zoper naša izvajanja poslala našemu lislu po- pravek. Vse se maščuje! — 3. januvarja 1003 je pisala „Soča": „Banda okrog „Gorice" stoji v Gorici pred dvojim kon- kurzoiu in na deželi pred jedniin. In vzpričo tako obupnega položaja se drz- nejt) katoliški lopovi govoriti o ncsolidni kupčiji pri „Soči", ko so sami v kon- kurzu, so oškodovali slovensko Ijudstvo za ojjromne svote (er diskrcditovali slo- vensko stvar tako straSno, da bo trcba velikanskega napora naprednjakov, da si Slovenci v Oorici pridobimo dostojno ime. Bankrotna banda naj se skrijc. da je solnce ne obsije več". Kam je to ci- kalo, je povedal A. (iabršček z bcse- dami: „Jaz mesarim „Krojaško zadrugo" in Centrifugo z največjim mesarskini 110- žem, da so rane na klerikalnem telesu veliko in skeleče". Da bi dosegel svoj namen, je (iabršček podal proti načelstvu „Krojaške zadruge" kazensko ovadbo na okrožno sodnijo in na državno pravd- ništvo; na okrožno sodnijo jenapravil tudi vlogo z zahtevo, da se otvori konkurz „Krojaške zadruge''. Že je prorokoval tema podjetjema polom ter pisal: Centrifuga ima še okroglo 63 tisoč kron-nepokrite lerjatve pri „Krojaški zadrugi". Kako neki hoče priti do tega denarja? Cenlrifuga je tini- čila „Krojaško zadrugo" in sebc je spra- vila na kraj propada. (iabrščeku se la žclja ni izpolnila in vse mahinacije, vsi naklepi so sc mu popolnoma izjalovili. „Centralna poso- jilnica" je rešila ,.Krojaško zadrugo", ki je bila prišla vsled inaloniarnosti po- slovodje A. Bisaila v plačilne težave, in ima danes ioliko denarja, da nc vc kam l njim. Kaj se pa godi na strani groboko- pov „Centrifuge" ? No, začeli so mlcti božji inlini, kajti vse se niaščuje! „Tr- govsko-obrtna zadruga", v kateri je da- iiaSnji dan (iabrSček absoluten gospo- dar. je prisilila „Mizarsko zadrugo" v likvidacijo in trpi vsled tejja tudi sama na ugledu in kreditu. Iztožila je namreč terjatev v znesku 220 tisoč kron tcr za- rubila vse inietje „Mizarske zadruge" s terjatvami vred (kalerih je nad 200 tisoč kron). Tako je zadrgnila vrat sloven- skemu podjetju prav „Trgovsko-obrtna zadruga", ki je bila ustanovljena v svrho podpiranja trgovcev in obrtnikov! Kako je prišlo do tega škandala ? „Soča" naj ne zvrača krivdena Solkan, češ. da v Solkanu ni niogla dobiti trd- nih tal zaoružna mlsel, in tudi ne na solkanske mizarje. Ti mizarji so dobivali od „Mizar- ske zadruge" za svoje izdelke pošteno zasluženo plačilo, a „Mizarska zadruga" ni znala teh izdelkov prodajati, ker so jo vodili šušmarji in nevedneži. In da je dala „Trgovsko-obrtna zadruga" takim Ijudcm odprtega kredita do pol mMjona kron, je najboljši dokaz, kak šušmar in diletant je sedanji načelnik „Trgovsko- obrtne zadruge'' Andrej Gabršček na gospodarskem in ' zadružnem polju. To Šušmarstvo, ta diletantizem rnora izgi- niti iz vodstva zadruge z neomejenlm jarnstvom ! Drugače utegnejo božji mlini še naprej mleti! Kokodakanje. „Soča" z dne 7. marca 1907 je pisala: „(iosp. Andrej Gabršček se je vrnil iz Aleksandrije, kjer je v družbi z drugimi faktorji za- snoval delo, ki bo v veliko korisi naših sodeželanov. Klerikalci so ga zbadali tudi pri takeni delu ter povpraševali, kdo je opozoril ministerstvo nanj in na g. Rudolfa Konjedica . . . Odgovarjamo, da ni bilo treba Še Ie opozarjati mini- sterstvo na imenovana dva gospoda, saj sta oba dovolj znana, zlasti še Oabr- šček. Šla sta v Hgipt po lastni inicijativi dogovorno z veljaki avstrijske kolonije v Aleksandriji in drugih mestih. Mi ni- sino govorili nič, dasi gre za velikan- sko akcijo, katcro sta započela, čeprav imata v domovini dovolj dela; gnala ju je do tega Ijubezen do našega ljudstva, kattremu bodo urejene razmerev Hgiptu silno veliko koristile. Ako pa sta prido- bila za to tudi vse vplivne in odločujoče činitclje, je to dokaz. da znata vzeti v roke veliko delo ter da kaj veljata. In- form;icijsko potovanje je dalo ves po- treben materijal, da se velika akcija na jesen tudi prične. Zato pa niso le av- strijski faktorji dali besede, ampak tudi merodajni angleški in drugi odločujoči faktorji v Hgiptu, ki delujejo v Hgiptu in izven Egipta za Hgipt." — Tako torej je kokodakala „Soča" I. 1907. Zdaj po treh lotili je menda čas. da povprašamo tudi po jajcih. Kaj je s to „velikansko akcijo?" Ali je pa- d!a v Nil V Ali je likvidacija „Mizarske zadruge" v kaki zvezi z razmerami v Hgipfu. ki sta jih urejevala (iabršček in Konjedic? Dežela piramid in krokodilov je mikala posebno Konjedica. On je potoval že večkrat v Hgipt v — ktipčij- skill zadevah, čeprav mu trgovina pred !eti ni prijala, ker on je po poklicu in studijah poljedelec in vinorejec . . . Pred nekoliko tedni je strašil zopet po Hgiptu. Za to zadnje informacijsko potovanje mu je izplačala „Mizarska zadruga" 2000 kron. „Edinost" brska kaj rada po de- želni hiši v (iorici. Svoj čas je predba- civala deželnemu odboru, da je dobil 93.000 K vladne podpore za nabavo knne na Krasu, dočim je dobil istinito Ie 33.000 K. in m imela toliko poštenja v sebi, da bi bila preklicala laž. ko se je uverila, da tozadevna trditev je bila neresnična. Sedaj kvasi zopet, da je dobil deželni odbor vsaj nekaj podpore od vlade v svrho nabave krme. a da se ta obotavlja pričeti s tozadevno akcijo. Da je tudi ta novejša trditev „Hdinosti" golo obrekovanje, tega menda ni treba posebej naglašati. Kdor ta list in nje- gove informatorje pozna, ve, da list ne piše drugega o naši stranki in o raz- merah v deželni ' hiši nego laži, katere vedno zavračati se nam gabi. Ako od- govarjamo danes zopet listu, storimo to le radi naših čitateljev, da bodo vedli, pri čem da so. Vlada je ponudlla. a ne dala, dež. odboru 13.000 K za akcijo glede nabave krme v tern letu. Deželni odbor je odgovoril. da take akcije ne more sprejeti v očigled dejstvu, da je uradno dokazano, da bi se potrebovalo okroglih 250.000 K le v pokritje dife- rence med kupno in oddajalno ceno (6 K po kvintal) v zadostitev tozadevnili potrcbfičin. Na to poročilo, ki je bilo odposlano na vlado uže jeseni lanskega leta, ni došel dosedaj noben odgovor, iz Cesar se razvidi, da je ostal ves denar, kateri je deželni odbor v ta na- men dobil, na obrekovalnem jeziku „Hdinosti". Volilni imenik za veleposestvo slo- vensko (volilni okraj I.), ki bo volüo v (iorici dne 23. aprila tri poslance v de- želni zbor goriški. je bil razglašen v uradnem listu „Osservatore Triestino" dne 23. t. m. Reklamacije opravičencev. ki so izpuščeni. ali proti neopravičencem. ki so sprejeti v imenik. se morajo od- dati pri c. k. namestništvu v Trstu ali na katerem c. k poštnem uradu naj- kasneje do vštevši 5. aprila. — Volilno pravico v tej skupini imajo vsled raz- sodbe državnega sodišča tisti polnoletni avstrijski državijani. ki plačuicjo od zemljišca ali stavbe. ležečih v tern vo- livnem okraju. najmanj 50 K zemlja- rine. Ostalih 50 K sine biti hišnoraz- redni davek. Hišnonajemni davek pri tern ne pride v poštev. y Nadškof Milinovič. — Barski nadškoi in primas Srbije. Milinovic je v četrtek umrl. Pomaknenje v višji činovni raz- red. Učitelj na c. kr. pripravnici tu- kajšnje više realke gosp. Vincencij I) i 11 r i c h je pomaknjen v VIII. činovni razred. Ob:sk deželnih k^netijskih šol V sredo je prisel v üorico dvorni svetnik pl. Breitenberg, referent v agrarnih za- devah pri poljedelskem ministerstvii. Dvorni svetnik pl. Breitenberg si je ogle- dal v spremstvu deželnega svetnika dr. Pettarina in nadzornika deželnega kme- tijskega urada dr. Portelli-ja slovenski in italijanski oddelek deželne kmetijske šole. Samomor. Kmetovalec p. d. Urban s SentviŠke gore je ta teden, ko je bil z mlajšim sinom sam doma, zapustil hišo. Sei po najkrajši poti proti Idrijci in skočil vodo. Neka žena je to videla. a ni mogla pravočasno sklicati sosedov na pomoč. Urban je vtonil; posestnik Blaž Lapanje na Slapu je par ur po- zneje potegnil fruplo iz vode. Desetnik se ustrelil V Gorici na gradu se je ustrelil s krogljo iz puške desetnik 4. stotnije II. pijonirskega ba- talijona Jtilijan Torončak iz Stanislava v Galiciji. Vzrok samomora je neznan. Kolonsko vprašanje. — V torekje imela komisija, kateri je visoka vlada izro- čila v pretresovanje svoj naert za ureditev kolonske^a razmerja, seje "predpoludne in popoludne. Nekaj dela je že izvršenega. Upanje je, da se doseže spürazurnljenje v vseh točkah. Omenjena komisija nima druge naloge, ko izjaviti svoje mnenje o vladnih predlogih. Sej se udeležuje kot vladni za- stopnik tudi dvorni svetnik grof Attems. Vlada bo omenjeni načrt predložila najbrže državnernu zboru v potrjenje. O vseh točkah hočemo slovenske kolone v Brdih obvestiti na javnem shodu, ki ga sklice „Zveza slo- venskih kolonov" v kratkem. Wlekarice iz goriške okolice, pazite. kakšno mleko prinašate v mesto. Tržni komisarji so te dni zaplenili več vrčov mleka na Rojcah. Znani ravnatelj „Banca popo- lare" Colle, ki je pobegnil iz Gorice potem. ko je bil kräh v banki gotov, na Korf. je bil tarn prijet in v soboto ob 11. uri dopoludne priveden po dveh orožnikih v goriške zapore. Fregled železniškega načrta in postajna komisija glede projektirane \ 'eselo A lie III/0 Teodor Ilribar. Skoz 20 let seje obnesla Uiathreiner ŽKneipp -sladna kava x) i>saki druzini vedno kot najizvrst- nt'jsi pridavek k bobozn kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajocega vp/iva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot je cist Uiathreiner. Otroci uspenajo krasno. Najboljše manufahtopno blago pazelo Dizkl ceni sb dsbi v „Krajaški zailnivi"! „Krojaska zadruga" v Gorici. Med drugim omenjamo: Krasne SPOMLADANSKE modne voli^e, svile za Blouse, Zephyr za moškc srajce, Perkale, Satlne, 0citistv , Piatno Panama, sukno za moške obleke, perilo za opreme nevesti, za hotele in restav- raclje. »¦¦ CEjtfE SO STALLE. Trgovina se nahaja v novih prostorih nasproti starim pod štev. 6. Via Oarducci številka 6 (Gosposka uiica. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sein jih zastonj in franko razposlati kamorkoli. Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegljiv in popolnoma srno prepričani, da nas ne more prekositi nobena trgovina nase stroke. Pred vsern poudarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed. TE0D6R KRIDAR. normalnotirne lokalne železnice od po- staje Sv. Lucija-Tolmin do Kobarida. doiočena z razglasom c. kr. namcst- ništva z dne 4. marca 1^10 St. II. — 1282 1-09 na dan 30. marca 1910. se je odložila na dan 18. aprila 1(MO. diode kraja in ure sestanka m nikake prc- membe. Brlvnicd bodo drugi velikonočni praznik /aprte. Odprti lekarni — Od 27. t. m. do 3. aprila bodeta odprti ludi ob prazni- kih popoldne in bodeta opravljali po- nočno službo lekarni: FJontoni-Liberi. Nova glavna nadzornlka. Po veljnik III. armadnega /bora fern. Po- tiorek in poveljnik VIII. annadnega zbora pehotni general Frank sta postala ge- neralna armadna nadzornika. Slovenske gledališke predstave v Ameriki. Slovenci v Clevelandu so si ustanovili gledalisko družbo. ki ima namen prirejati širom Amerike v slo- venskih naselbinah gledališke predstave. Cigani. — Dne 13. t. in. je prišla ciganka v hišo železniskega čuvaja v Štanjelu ter ga je naprosila. da bi bil za botra pri krstu novorojenega cigan- skega otroka. Čuvaj je to pros'r^jo vsli- Šal in je dal ciganki se nekaj drobiža za priprave za krst. Naslednjega dne je prišla ciganka zopet v čuvajevo hiso. a prišle so z njo tudi njene tovarisice. Pri ti priliki so odnesle čuvaju iz omare 20 K. Cuvaj je hitro o tern ob- vestil orožnike. ki so cigane prijeli v Kobdilju. Občoi zbor Slovenske kmečke zveze* za Štajersko. — Na veliko- nočni torek se bode vršil v iUariboru občni zbor „Slovenske kmečke zveze" za Štajersko. Dnevni red: 1. Xa§a po- litika, govori dr. Ivan Šusteršič. vodi- telj Vseslovenske ljudske stranke. 2. Davek na vino, govori Ivan Roškar, na- čelnik Slovenske kmečke zveze. 3. Po- ročilo o delovanju S. K. Z.. govorita deželni odbornik Robič in dr. Korošec. 4. Volitev načelstva. Začetek ob 11. uri predpoldan. Spuščanje nove vojne ladje v morje. -- V torek. dne 12. t. m. bodo v ladjedelnici sv. Marka v Trstu spu- stili v morje novo vojno ladijo „Zriny'% ob navzočnosti nadvojvode Fran Salva- tor-ja in nadvojvodinje Marije Valerije. Spuščanje se bode vršilo ob 11. uri predpoludne. Tatvino. — V našem niestu se zadnji čas vedno množe tatvine. V če- trtek ponoči so tatje odnesli s pod- sirešja hiše št. 44 na Fran Josipovem tekališču poln zaboj perila. obleke itd. VČeraj popoludne pa so odnesli tatje še precej blaga s podstrešja neke hiše v ulici Dante. O tatovih ni nobe- nega sledu. Občni zbor „Matice Slovenske". Na občnem zboru „Matice Slovenske", ki se je vrsil v pondeljek v Ljubljani, so bili izvoljeni za leto 1910 v odbor gospodje: Dr. Üemeter Bleiweis vitez Trsteniški, dr. .Josip Gruden ur. Fran IleŠič. A. Koder, prof. Fr. Orožen, prot R. Perušek, dr. I. Šlebinger. dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Tominšek. ur. Fr. Zbašnik. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni gg.: Ferd. Bradaška, Janko Po- gačnik in Ivan Krulec. Mednarodnl časnikarski kongres se bode vršil letos na visokem niorju in sicer na krovu avstrijske Lloydove ladje „Thalia". Udeleženci kongresa se bodo na ladjo ukreali v Trstu 15. maja 1.1. Posadka v Kopru. — S 1. apri- lom dobi Köper zopet vojaško posadko. S tem dnem premestijo iz Trsta v Köper Stotnijo bosansko-liercegovskega polka štev. 4. Z vso pravico se smalrajo za av- strijsko špecijaliteto peneči se Maršner- jevi limonadni bonboni, ki so po celi državi dobro znani. To je v sedanjem času boja proti alkoholizmi; najboljše sredstvo za nadomestitev opojnih pijač. Tudi za pospeševanje zdravja so ti bonboni izvrstno sredstvo. ker uplivajo oživljnjoče na Organizern in podpirajo prebavljanje Ker jini je cena zelo nizka. se jih lahko vsak poslužuje. Droblinice. Etna je pričela bljuvati. Po južni Italiji so čutili mocan potres. ki je na- pravil innogo strähn. Zvonlk sv Marka v Benetkah ho dovrsen do 25. aprila 1 *> 1 1. Doslej so porabili za gradnjo nad 1 mil. opeke. Dunajčani bočejo Weiskirchnerja za župana. — Zastopstva vseli 22 du- najskih okrajev so poslala ministru za trgovino dr. Wciskirchnerju adreso, v kateri ga prosijo. naj vsprejme župan- sko cast dunajskega mesta. V občinski svet v Štokholmu sta bili izvoljene za občinski svetnici dve dami. ena soeijalistinja in ena konserva- tiv ka. „Knetilo ielanla sospoflarska za W v Dobravljah na Goriftei ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah. Skriljah. Kamnjah. Brjah. Šmarjah in drugih vasi veliko množino izbornega vipavskega vina. Priporočase cenj. gostilničarjeni in drugim konsu- mentom. Dobi se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah. Odbor. Martin Suliioj 3 urar in trarovec v (iorici , Via dell.i Biirriera (Bianca) pri (lržavnem k(»lodvoru v novi, lastiii hiši (p->proj v Kanalu 20 1st) ima v z a 1 ogi šivalne stroje najnovejšega si- stema. Zastopnik or- ' kestrijonov in gramo- fonov. katere tudi po- pravlja. Priporoča se železničarjem in po že- leznici potujočemu ob- činstvu. Postrežba solidna in poštena. Dr. Ivan Erzen zobozdravniški iu zoj)oteh- niski ate]je v Gorici 6orso Verdi št. 37. Ordinira od 9.—5. Še nekaj tisoč visokcdebelnatih jablan 1n češenj naj- boljse vrste, ter bilf Montiecle in Ri- parie odda takoj po ugodni ceni Vinarsko in sadjarsko društvo v KIHE3IBEKKU. Ävstrijska špecijaliteta I. vrste so svetovnoznani j Maršner-jevi ŠUffiBČ! | limonadni bonboni, (malinski. liiiioiiiidni. ja^odčni, črcšnji in prvcnški okus) za najmivo i/.vrtiic iicalkoliolično ljudsko pijačt1. Pristni samo pod to znamko iJobivajo up povsod, kjcr so lopaki s to /.naiiikf. Tudi vsak bonbon ima to znaniko. Äa Idto se porabi vcč kot 00 mil. koiiiadov. L u - S i n prosumira dihanjc K 1 a i r o ii najfinejša tJelikatcsa sveta. B o ii c h <>. e s a 1 a R e i n t\ I' c p p o r in i n t - L o ¦/. e n. Vsakc vrstc inločiKi in kii injskc čokolad<> najboljšc vrsÜ! priporoča prva č(;šk;i delniška diu/.ba oriji'iitalskih sladkoniili in čo- koladnili tvornic v Kraljevih Vino^ra- dih poprej A. M A R Š N E K. Olavna zHoga na Dtinaju : J Eatz VI. Theobaldgasse 4. M ABILO k Občnemu zbort Uh posojilnice registravaiB zadrnoe z imejBio zavez ki se bode vršil v öetrtek dne 14. aprila 1910 ob 10', uri pnMl poiudne v prostorili „C E X T 11 A L N E roSOJILMC K DNEVNI F^ED: 1. Poročilo naeelstva. 2. Poročilo nadzorstva. X Potrjenje računa za leto 190D in določba o porabi čistega dobičkč 4. Poročilo in sklepanje o trgovini, ki se vodi pod inienom „Kro jaska zadrupi", 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajni predlogi. Načelslvo. IYAI &IFFIV8CM naznanja torn potom vsem svojim dosedanjim gostom in prijateljem, d se je preselil danes 26. marca iz prejsnjih lokalov v ulici Moreli Št. 31 (oziroma tek. Jos. Verdi štev. 31) v „Restaurant Central' TEK. JOS. VERDI 32. Poslrežba točna. — Pivo izborno. — Dobro domaro vino. Znana dobra nemška in itiilijanska. kuhinja. — Senčnati vrt, več velikil prostorov in kegljišče. Vsem gg. gobtom se prav toplo priporoča IVAN LIPPITSCH lastnik. = Hapnepi in najboljii nakup - v modni trgovini Engelbert Skušefc GCHtICA VIA SCÜOI.E 6. Za fcospode OvrJttniki Za ratnice Manši te Gunibe za manšcte NapPHiiik' Spodiije hlače Xaramnice Rokavice Dlodni telovniki IN'o^avice Dokoleuke C'epice De/niki Paso i Podvc^e Gumbi Turistov. oprava Zepni robci Gamaše Kfolmki Za dame Srajce Hlare Spodnja krila 1'redpasniki Pasovi No^avlce Kiirseti Glavniki Žepni robci Našitke za perilo Tos»l«-tiio milo Parfum Cene strop solidne, postrežba točna Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbe^o. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakovosti masnih plaščev, pluvlja- lov, dalrmatik, /asiav, Imnder, nebes (baldakinov), kovinskih i%- delkov in cerkvenoga perila pri prvi slowanckf tovarni cerkvene -----------„ oprave in zastav — = Jožef Neškudla, Olomuc. I'osiljatve na i/J>ero, stroškovni proračuni in ceniki brezplačno. Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25° o nižje, kakor druga konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, za vezenje in za cerkvena umetna dela. 3MF" Nimam v založbi tržnega blaga, kakoršno druge tvrdke na vabljiv način ponujajo. "TPH