j&a-**-

. a Xàtitvi 3*
fteročnina t	i---f if v* ivia
M din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Calo telo 65 din. Inserati ali oznanila se po dogovora; pri večkratnem primeren popust UpravniStvo naročnino, Insevale ki re’ ’ telefon tadhecadban štee. 113
STRAŽA
«UHISEg POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI UOBSTVO
Poštnina plačana v gotovini.
„Straža* izhaja v pondeljek, sredo hi peteh, Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesla štev. 5. Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. <k> 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vrac^x Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inierurban štev. 111
81. itei
MAPlbop, dne kV. julija 1889.
Letnik XIY.
Osnovnice režima.
«Z moralnega stališča pa je korupcija v državi ta-1 ko velika, da prodira kot strup skozi vse žilice narodnega telesa. Ta strup prihaja od samega režima. Režim, ki počiva na takih osnovnicah, ne more uspeti . .« ge dejal dr. Trumbič v parlamentu in s krikom in vikom so se dvignile režimske stranke s svojim tiskom proti njemu. Kritika dr. Trumbiča je bila stvarna in obrazložena, zato je pa tako ostro zadela nosilce režima, da so takoj stopili v eno vrsto, pozabivši na vse strankarske spore. Pribičeviča, ki je delal nekulturne medklice, proslavljajo tudi radikalski listi, češ, da je govoril besede in stavljat opombe, «izvučene iz duše sviju Srba.« Pribičevič in «Balkan« — par nobile frat-rum — hočeta na vsak način podtakniti Trumbiču mržnjo do Srbov, Srbije in celo do države. Stara re-režimska teorija, da so vsi nasprotniki režima tudi nasprotniki države, se je tudi v tem slučaju na surov način ponovila, ker «državotvorci« ne prenašajo kritike in ker se v svoji nesposobnosti za stvarni zagovor zatekajo vedno k obrekovanju.
Čim bolj di’vi današnji režim vsled svoje pokvarjenosti v propad, tem večji in ostudnejši so njegovi izpadi proti nasprotnikom v političnih krogih in tudi v najširših narodnih slojih. Ko stopa režimska politika že drugič pred sodišče in obsodbo Lige narodov, ne najdejo režimski listi drugega izhoda kot to, da blatijo Hrvate ter jih dolžijo, da so podkupljeni od Bolgarov za kritiko Pašičeve politike v Macedoniji in v celi — državi. Avstrija je nekdaj dolžila Hrvate, da dobivajo denar od Pašiča, danes jih pa srbski politični prvaki dolžijo podkupovanja od strani bolgarskega ministrskega predsednika Stambulijskega. Predstavniki režima niti ne razmišljajo o tem, kako in v koliko bi mogla ta gonja vplivati na potek in rezultat razprave pred Ligo narodov, obrekovanje jim je stara teorija in I nekaka osnovnica, po kateri se slepo kr e la j o brez vseh pomislekov in prevdarkov.
Ko se je z najvišjega mesta začelo izražati mnenje, da bi bilo že enkrat dovolj režima «močne roke«, je vlada nastopila proti kroni na način, ki je škodljiv za ugled države in vladavine. Pričakovanje vlade, da bo kralj na njene prigovore umaknil že dano besedo Ste-jičevega pomilovanja, izdaje vso slabo moralno kvalifikacijo ljudi, ki sedijo na ministrskih stolčkih, intrige, s katerimi se je skušalo vplivati na kralja, so pa višek strupa, ki ga je dr. Trumbič v svojem govora označil. Minister «pravde« Markovič je pripovedoval kralju o tajnih komunističnih .zarotah, režimski ljudje in pa listi so si pa izmislili razna «razkritja« kakor «komunistični« denar potom srbsko francoske banke na nekega trgovca, ki naj bi bil komunist, skrivnostne priprave «atentata« na vlak, ki je vozil ministra itd.
Podobnih primerov bi lahko nanizali celo vrsto, osnovnice režima se jasno vidijo v gonji proti vsem, nasporotnikom vladnih strank doma in s «preka«, prišteti jim moramo pa še brezprimerno slepoto, ki je «darila današnji režim ter ga tako zaznamovala s pepelom skorajšnjega konca in razpada. Napadi na dr. Trumbiča ne bodo učvrstili režima, časopisna gonja proti Hrvatom in vsa obrekovanja ne bodo odklonila obsodbe Lige narodov, pač pa bo vse to odmevalo po svetu v najhujšo obsodbo beograjske politike.
Delo „državotvornih“ strank.
Ko so romunski in pozneje madžarski reakcijonar-ci potvarjali volilne izide, uničevali glasovnice in mandate, pretepali in preganjali volilce in kandidate, se je v raznih naših režimskih listih izrazilo priznanje: kdor zna pa zna in to bo menda zadostovalo k spoznanju, da se naše vladne stranke oslanjajo na princip sile in da je policaj in žandar njihov najuspešnejši agitator. — Princip sile se je pri naših vladnih strankah tako udomačil, da ga niti najmanj ne prikrivajo, glavno vprašanje srbskih vladnih strank je vezano na stolček ministra policije, vsaka hoče imeti ta portfelj, da s policijo izvede volitve in še marsikaj dragega v svojo korist. V medsebojni tekmi za to važno mesto in razne koristi znajo biti prav odkriti in ko si tako očitajo razne go-rostasnosti iz strankarskih revirjev, se strmečemu za-padnemu svetu do dobra razkrivajo balkanske politične metode.
Tako n. pr. opisuje beograjska «Politika«, ki stoji na strani policajdemokralov, razmere na jugu, udariti misli po radikalcih, bije pa nehote tudi demokrate ter razkriva skupno delo «državotvornih« strank ko pravi med drugim: V 3 letih se je politično življenje v novih južnih krajih zelo nepravilno razvijalo. Strankarski prvaki niso hodili po deželi in po vaseh, da bi ljudem razlagali pravice in dolžnosti državljanov. Kaka nepoučenost vlada, kaže že to, da imajo mnogi po več članskih izkaznic raznih strank. Pred radikalsko oblastjo in njenimi organi ti izvleče «knjigo« ter dokazuje, da je radikal, ko mu pa demokrati stopijo na prste, pokaže z drugo «knjigo«, da je demokrat. Tudi Turki so se znašli t tej zmedi. Neki ugledni Turek je dejal v Priš -lini: «Arna, kakšne so to stranke? Prej mi je velel po-
licijski pisar: Radikal moraš biti, danes mi pa drugi ukazuje: Postani demokrat! — A oba pisarja služita eni in isti državi!«--- — Spočetka so bili Turki radi-
kali ali pa demokrati; danes pa dvigajo glave ter stopajo v svojo nacijonalno organizacijo «Džemijet.« Na-čelništvo «Džemijeta« je v Skoplju, kjer izdaja tudi list «Hak« v turškem jeziku. Poleg tega se širijo tudi še razni turški listi iz Carigrada in Angore ter z velikim zanimanjem čitajo naokoli. — — «Politiki« se zdi to seveda nekaj strašnega in nedopustnega, Turki bi smeli, biti samo demokrati in k večjemu še po malo tudi radikalci, ker jim pa ni zato, razmišlja odkrito in prostodušno, kako je prišlo do te nezaslišnosti: «Kar se tiče odnošajev med strankami, oni so zares strašni in stanke so naj večje razdore in spore zanesle med narod. Prepiri, obrekovanja, podtikanja in ovadbe so na dnevnem redu. Dober Srbin se mora zgražati, ko vidi, kaj vse počenjajo stranke na našem jugu. Evo, nekoliko primerov: Na nekem shodu vpije demokratski poslanec: «Rajši vidim, da mi tudi Turki zapovedujejo, kot pa Pašič. Tik bolgarske meje zopet pridiguje neki pop seljakom: «Ne zahtevam od vas, da postanete Srbi, samo, da postanete demokrati!« Ko so neznani hajduki požgali selo Tajmište, aretira v Tetovu demokrat Cero-vič nekega bivšega turškega podpolkovnika, ki je bil najbrž v zvezi s hajduki, radikalci v Skoplju pa intervenirajo v Beogradu in iz Beograda se zapoveduje: usta vite preiskavo, dokler ne pride poverjenik kabineta ministrskega predsednika — —. Oblastniki ene stranke razne Turke izganjajo, druga stranka jih pa vrača nazaj ter jim daje še hiše in trgovine-----«
Tako torej izgleda delo «državotvornih« strank. Uveden je sistem dveh garnitur: demokrat za policaj-ministra, njegovi pristaši v policijo, radikalec za polica jministra — demokrati izj policije na cesto, na njihova mesta pa radikalci. Uratlništvo živi in pade s svojo stranko na vladi in v dve garnituri bi radi stlačili tudi prebivilstvo. Kaj pa še hočejo več ti ljudje, saj se-vladne stranke vendar tako lepo vrstijo. Danes so, recimo na vrhu radikalci in njihovi pristaši od najvišjega do najnižjega lahko po mili volji bijejo in odirajo nasprotnike, jutri pa pride druga garnitura na površje in tako je najlepša prilika za osveto.
Bolgarska javnost.
Nezavisno «Slovo« izraža svoje zadovoljstvo, da je spor med Srbi in Bolgari ha pravilnem potu rešitve pred sodiščem narodov, kjer naj se meri obtožba z obrambo in kjer sp vse prazne besede odveč. Dejstvo je, da macedonsko vprašanje stvarno obstoja. Ako Jugoslavija ni sposobna, da to vprašanje sama reši, kakor svojčas Turčija, ga bo treba rešili proti njej. io pa ne morda zato, ker Bolgarija pošilja ali vzdržuje četaško gibanje v Macedoniji, kar seveda ni res, ampak zato, ker tako zahteva stvarnost. Kjer se v enem samem ma-cedonskem mestu sodi dvesto ljudi naenkrat in ugotovi obstoj tajne organizacije v deželi, je to dokaz, da ne morejo biti merodajni zunanji vplivi za tako obširno gibanje.
Vladni «L’Echo de Bulgarie« polemizira s srbskim časopisjem o umestnosti bolgarske pritožbe na Zvezo narodov zaradi postopanju beograjske vlade v mace-donskem vprašanju. Bolgarska vlada je imela pravico in dolžnost napraviti konec stalnemu obrekovanju in grožnjam, ki niso imele nobene stvarne pocuage. Srbsko časopisje se jezi, ker je «notranje vprašanje« Macedonie dobilo mednaroden značaj v obliki zaščite narodnih manjšin. (Tu se vidi, koliko je vredna Pašiče-va «diplomatska spretnost« — op, pr.) Beograjski listi priznavajo, da je postanku niacedonskega vprašanja kriva Pašičeva uprava, dočim so prej napadali Bolgar lijo kot odgovorno za nemire v Macedoniji. Želeti jc, tudi beograjska vlada končno spregleda in opusti slabo politiko obtožb in groženj. Priznanje srbskih !i-stov o neznosnih razmerah v Macedoniji, katere je izzivalo državno uradništvo, bo dobrodošlo Zvezi narodov in bo pripomoglo stremljenju za mir na Balkanu.
Socijalistična «Epoha« pravi, da bi se težko našlo med premaganimi narodi državo, ki bi bila v tako tragičnem položaju, kot Bolgarija. Mirovne pogodbe so oklestile Bolgarijo krajev, kjer se je tekom desetletij razvil močan bolgarski nacij onalizem.	Sedaj gre za
tem ,da se Bolgarijo poniža in napravi od nje karikaturo države. To je tudi vzrok protibolgarski gonji v zad njem času, dasi naši sosedje dobro vedo, da nemiri v Macedoniji niso organizirani v Bolgariji.
Opozicijski «Dnevnik« se čudi, kako je mogla srbska (!) vlada zvračati odgovornost za dogodke v Macedoniji na Bolgarijo, dočim tiči koren zla v korupcijo-nizmu lastnega vladnega režima. To postopanje srbskih politikov je z mednarodnega stališča obžalovanja vredno in Bolgarija mora vztrajati na zahtevi, da Zveza narodov odredi nepristransko preiskavo v Macedoniji. Ako bi Srbi to ponovno odbili, bodo velesile potem prepričane, da so razkritja «Vremenu« in «Tribune« resnična. Kot posledica temu pa mora biti izpolnitev želje niacedonskega prebivalstva, da se izvrši plebiscit in da
Macedoniji avtonomija. Alio sosedna kraljevina (SRK) na to ne bo pristala, bodo neodvisni evropski politiki objavili dokumente v knjigi, ki bo debelejša od one. ki je dobila Camegijevo dotacijo. To bo prvi odločen korak za avtonomijo Macedonije.
Politični položaj.
Politični položaj po krizi Pašičevega kabineta stoji pod utisom strahovite zunanjepolitične blamaže naše vlade v sporu z Bolgarijo zaradi neredov v Macedoniji. Kdor pozna ljubezensko vez divjega zakona med radikali in policajdemokrati, temu ne more ostati prikrito, da je spor zaradi kandidatur nasprotni stranki nepovoljnih osebnosti za spopolnitev ministrskih ki državno-svetniških stolčkov mogel roditi misel razcepa in odstop vlade. Najmanj pa so na to mogle vplivati zahteve dveh peščic poslancev bKS in centralističnih muslimanov. Pašič je prišel v hude škripce, ko se je zaletel v Bolgare, ki so se pritožili na Zvezo narodov in s tem «notranje vrpašanje« Macedonije spremenili v «ihednarodno vprašanje«, ki koncem koncev lahko dovede tudi hrvatsko-slovensko vprašanje pred medna -rodni forum. Z ozirom, na to je položaj skrajno nevaren. — Ker pa se vrše predposvetovanja delegatov sveta Zveze narodov v Londonu, se je stvar zavlekla za nekaj časa. Med tem pa upa Pašič spraviti pod streho posojilo in proračun ter nato izzvati krizo, ki naj privede na krmilo države novo vlado s starim inventarjem. S tem pa smo se znatno približali vsaj novim — volitvam.
«Radikal« za dr. Trumbiča. Po Trumbičevem govora v skupščini in po besnih napadih v režimskih listih je Protičev «Radikal« objavil iz peresa dr. Momčila Ivaniča uvodni članek, ki brani dr. Trumbiča. V tem članku se zatrjuje, da Trumbič ne more biti kot bivši minister za zunanje zadeve soodgovoren za porazno pot naše države. Bil je minister samo po imenu, odločevale so pa znane osebe, ki so že od nekdaj in tudi danes krive vseh neuspehov in težav. Njihovo delo je tudi vidovdanska ustava, ki duhov ni pomirila, temveč razplamtela. To je žalostno dejstvo, vladna večina pa neprestano priliva oljč na ta ogenj, kar je po-gubonosno, zlasti sedaj, ko jih je že toliko uvidelo, da bi bilo potrebno iskreno in pošteno razpravljati o hrvatskom vprašanju. Nasilje izziva zopet nasilje in samo z razlogi se lahko pobijajo razlogi, to pa vladna večina menda ne ve in ne zna in tako se je dala zapeljati tudi do napadov na dr. Trumbiča.
Položaj trboveljskih radarjev pred parlamentom, V četrtek je narodna skupščina razpravljala o vprašanju poslanca g. dr. Gosarja zaradi položaja delavcev v trboveljskem rudniku. Poslanec je podal natančno poročilo o razvoju plačilnih razmer trboveljskih rudarjev od začetka leta 1921 do danes ter zahteval, naj se mezde uredijo tako, da bodo mogli rudarji in njihove družine živeti. Minister za šume in rude Rafajlovič se je v svojem odgovoru skliceval na to, da je trboveljski rud nik zasebna last in da vlada tu ne more mnogo storiti. Osnovala se je anketa, ki naj zopet uveljavi 8. točko pogodbe iz leta 1921, ki določa, da se morajo rudarske plače uravnavati po ceni živil. Ministru je temeljito odgovoril dr. Gosar. Za rudarje so govorili še narodni socijalist Deržič, socijalist dr. Korun in republikanec Gjo novič. Nato je v imenu Jugoslov. kluba govoril poslanec dr. Janko Šimrak, ki je pokazal, kako je vlada tudi to pot pripravljena, da podpira interese kapitalizma proti interesom delavstva. Delavskih vprašanj ne rešujejo delavski zaupniki, ampak ljudje, ki jih je vlada v delavske zbornice enostavno imenovala. Nato se je govornik ozrl na razmere v državnih rudnikih v Bosni, posebno v Varešu. Tu ima rudar z ženo in dvema otrokoma 86 K plače na dan. Družinske doklade znašajo po 1 dinar. Tako daje država zasebnim podjetjem slab zgled in potuho. Govornik zahteva, naj se rudarjem zagotovi eksistenčni minimum in radarske plače po vsej državi enakomerno urede. Koncem debate je še enkrat govoril dr. Gosar, nakar je minister Rafajlovič pristal na predlog opozicije, ki je bil soglasno sprejet. Predlog se glasi: Narodna skupščina je glede interpelacije poslancev dr. Gosarja in tovarišev v vprašanju določitve plač delavcem pri trboveljski premogokopni družbi vzela na znanje odgovor ministra in izvajanja ostalih govornikov in zahteva: 1. naj se imenuje interministe-rijelna komisija strokovnjakov, ki naj najprej čuje poročilo zastopnikov delavske organizacije pri trboveljski premogokopni družbi in potem do 1. avgusta reši vprašanje delavskih plač in izdela mesečni indeks glavnih življenskib potrebščin. 2. Uverjena o eminentnih gospodarskih in državnih interesih rednega in racijonel-nega izkoriščanja vseh premogovnikov v državi, izvoli posebno parlamentarno anketo devetih članov, ki ima do 1. decembra 1922 predložiti parlamentu poročilo, ki naj narodni skupščini omogoča, izdelati poseben zakon o premogokopih in rudarjih.
Nova muslimanska stranka. Kakor poroča sarajevska «Naša Pravda«, se ponovno obrazuje muslimanska težaška (delavsko-kmelska) stranka. Ta stranka je že.

ob času volitev samostojno nastopila v Hercegovini, a je popolnoma propadla. Tedaj je bila samo nekaka fi-lijalka demokratske stranke z namenom razbijati in trgati vrste jugoslovanske muslimanske organizacije, hnela je svoj list «Glas Težaka«, ki je po volilnem porazu takoj zaspal ter pride v kratkem zopet na svetlo.
S tem bodo v Bosni tri muslimanske stranke: opozicio-nalna dr. Spahe, vladna muslimanskih ministrov in pa ta demokratski privesek.
Črna gora oficijelno izginila z zemljevida Evrope. Veleposlaniška konferenca v Parizu je te dni določila, da je črna gora izza leta 1919 bistveni del Jugoslavije.
Po svetu.
Romunski umik. Romuska vlada je dala objaviti V pariškem «Tempsu« sledeče poročilo poslanca Pinata o stanju v Dobrudži glede vpadov bolgarskih komita-šev: «Od leta 1918. do 16. maja leta 1922., ko je bilo obsedno stanje v Dobrudži ukinjeno, nikakor ni bilo v Dobrudži takega miru kot danes. Temu poročilu nasprotujoče vesti širijo samo take osebe, ki si žele ponovno razglasitev obsednega stanja, da bi mogli ložje ropati«. — Izgleda, da so se znali Romuni pravočasno izmuzniti izpred sodišča Zveze narodov, česar pa naša J vlada ni zadela.
Bivšega prefekta policije Čukleva v Sofiji so ne- ! znanci minuli teden ubili pred njegovim stanovanjem,
Bolgarskega premoga se je izkopalo v minulem mescu in sicer v Rudniku 1987 ton, a v rudnkih Marica in Bobov-dol pa dnevno po 40—50 ton.
Konsum tobaka v Bolgariji. Tekom meseca majnika se je prodalo 386.684 kg tobaka, od tega se je prodalo samo za cigarete 129.042 kg tobaka.
Kongres bolgarskih «Junakov«. Bolgarska telovadna društva «Junak« so imela minuli teden v Tirnovu svoj kongres.
Kongres bolgarske duhovščine se vrši v Sofiji dne j
24.	t. m.	✓
Strokovno gibanje rudarjev na Češkem. Na držav- \
ni konferenci rudarjev na Češkem so razpravljali o : želji krščansko-socijalnih strokovnih organizacij ta ! sprejem v kooalicijo treh rudarskih zvez. Soglasno so ' sklenili, da se krščanski socijalci vsak čas sprejmejo kot ' osebe, ne more Se pa sprejeti krščansko-socijalne stro- i kovne zvèze in morebitnih drugih zvez, ki bi slučajno j nastale.	j
Reparacijska komisija za moratorij Nemčiji. Na j seji reparacijske komisije je prodrl angleški predlog i moratorija Nemčiji za dobo treh let. Celo belgijski delegati so se priključili angleškemu predlogu in — Francija je ostala v svoj ili zahtevali osamljena proti soglasni večini.
Tajništvo za varstvo narodnih manjšin. Zveza narodov bo ustanovila v naši državi, v Romuniji in na Češkem posebna tajništva za varstvo narodnih manjšin. Tajništva bodo sprejemala razne pritožbe in jih oddajala Zvezi narodov. Načelniki tajništev bodo nevtralci, kot izvedenci pa bodo poslovali v enakem številu i zastopniki narodnih manjšin in predstavniki državnih ; oblasti.	•
Smernice madžarskega ministra za trgovino in in- i duslrijo. V zadnji seji narodne skupščine je trgovinski ; minister Valko podal smernice svojega programa. Po- ) vdaril je važnost gospodarskih zvez s sosednimi drža - j vami, povzdig produkcije in zopetno upeljavo trgovin- j ske svobode. Minister Valko je izjavil, da Madžarska j trenutno ne more računati na inozemska posojila; obnoviti se bo morala s pomočjo lastnih sil, saj ji v tem pogledu predpogojev ne primanjkuje.
Novi poslanik Nemčije v Moskvi. «Berliner Zei- j tung am Mittag« doznava, da bo admiral von Hintze | v kratkem imenovan za poslanika nemške republike v Moskvi. Moskva je na to kandidaturo rade volje pristala.
Irski boji za republiko. Iz Dublina poročajo, da je bila v Gorku, kjer se de Valera trenutno nahaja, proklamirana republika. V bitkah proti republikanskim vstašem je bilo 94 oseb ubitih, 390 pa ranjenih. Barton, kontralient pogodbe, sklenjene v Downing Streetu, ki je bil na povelje Michaela Collin-a aretiran, je z dvanajsterimi drugimi političnimi krivci zbežal iz zapora.
Béiéikè- “
Brošura proti posojilu ameriških bankirjev. Bivši narodni poslanec demokratske stranke baron Josip Ra-jačič je spisal brošuro o našem zunanjem posojilu, roteč narodne poslance, naj zavarujejo narod pred poraznimi posledicami te kupčije. Pisec kritizira finančnega ministra ter pravi, da je to posojilo «ugovor v korist : posojilodajalcev, ugovor, ki po svoji situaciji ni prav I nič drugega kot žalostna kapitulacija države brez vsa- ! ke potrebe in brez vseh razlogov pred do včeraj nepo- j znanimi osebami.« Dva in pol meseca se je prikrivalo , pred javnostjo vse, kar je v zvezi s posojilom. Brošura j prinaša tudi račune in tabele raznih pogojev, kako bi i država od prvega posojilnega obroka, ki je določen na j 30 milijonov din., prejela efektivno samo 26,025.000 do- . laxjev, zato bi pa skozi 40 let plačala na obrestih in a-mortizacijah — 91,200.000 dolarjev. Drugi obrok za ; zgradbo železnic, ki znaša baje 70,000.000 dolarjev, bi v j resnici iznašal, oziroma država bi v resnici sprejela le j samo 46,454.000 dolarjev, na obrestih bi pa plačala — ; 1816,540.000» dolarjev. Torej, država bi od lOOmilijonske- j ga posojila dobila za prvi in drugi obrok 72,479.000 do- j larjev, izplačala bi pa v 40 letih 377,740.000 dolarjev. ! — Belgrajski «presbiro« je prinesel vest, da bo Rajačič I tožen radi nekih napadov in očitanj na osebo finanč- ;
nega ministra, glede stvari same pa — niti besedice, podatki Rajačičeve brošure bodo torej glede posojila, pogojev in posledic točni.
Pogoji narodnega edinslva. «Balkan« piše: Vsak Srbijanec stremi za tem, da živi v edinstvu in v bratski i ravnopravnosti s Hrvati ter Slovenci kot čisto svbbo-' den tej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pod skupno in edino vlado v Beogradu, z jednim parla-: men torn v Beogradu in z dinastijo Karadjodjevičev na čelu. Ako bi pa vlada ne bila v Beogradu, parlament : ne v Beogradu in ne Karadjordjeviči na čelu kraljevine, bi Srbijanci ne bili za bratsko edinstvo . . . Jedilnega lista o pogojih narodnega edinslva ravnokar omenje-Ì nega kalibra je zmožen samo beograjski «Balkan«.
Policajdemokratje v pravi luči. V finančnem mini-; strstvu je bilo lansko leto sprejetih okoli 50 uradnikov, j ki so dovršili davčno šolo. Ko so ti urradniki prišli v j urad, pride takoj prve dni njihov šef s polo papirja in ! prosi te uradnike, da podpišejo izjavo, da stopjo v de-! mokratsko stranko. To je delal najrej šef, pozneje pa tudi nek: Črnogorec dijak istotako v finančnem ministrstvu. Nekateri so podpisali, ker so se bali, da bi sicer izgubili svojo službo. Tistih pa, ki te izjave niso hoteli podpisati, niso hoteli sprejeti definitivno v državno službo", ampak so jim sedaj zapretili, če ne pri stopijo k demokratski stranki, da jih vržejo iz službe v finančnem ministrstvu. Če se tako dela že v ministrst vih, kako se pa dela šele v drugih krajih izven naše centrale!
Katoliški shod v Središču je kljub nagajivemu vre menu vreden biser v vencu letošnjih taborov katoliškega gibanja na bivšem Štajerskem. Že na predvečer, v soboto, dne 15. t. m., sta najbližja okolica in Središč*, z navdušenjem sodelovala na pripravah za nedeljsko slavnost. Ob godbi in veselem petju se je zažgal mogočen kres, ob katerem je govoril č. g. kaplan Erklavec iz Središča. Drugi dan že zgodaj v jutro so prihajali zborovalci peš in na okrašenih vozovih v Središče. Zelo lep je bil posebno sprejem zborovalcev, ki so prišli z vlakom v Središče. V dolgem sprevodu, ki se je razvil od postaje v trg, so korakale ponosne čete Orlov in Orlic (bilo jih je do 400 v krojih) ob sviranju dveh godb, za njimi pa dolge vrste ljudstva. Na prostranem trgu se je nato zbralo več kot 6000 ljudi. Č. g. kaplan Živortnik iz Magdalene (Maribor) je imel krasen cerkveni govor o kat. veri in Cerkvi. Po sv. maši pred podružnično cerkvijo se je nato začelo zborovanje. Že med govorom g. prof. Vesenjaka o kat. vzgoji in šoli so začele padati po samezne deževne kapljice. Ker se je nato vlila prepo-trebna ploha, se je zborovanje prekinilo in se nadalje- j vaio, ko je zopet posijalo solnce. V temperamentnem ! govoru je č. g. p. Pavel iz Maribora očrtal potrebo in j pomen kat. mladinskih organizacij, g. posl. Žebot pa j je govoril o kat. načelih v javnem življenju. Ko je končno č. g. dr. Jerovšek povdaril potrebo razširjenja kat. časopisja in trebljenje protiverskega tiska, je predsednik zaključil zborovanje. Nato je d. g. dr. Jerovšek izvršil s primernim nagovorom blagoslovitev novega — Društvenega doma. Popoldne se je na lepo okrašenem telovadišču vršila javna orlovska telovadba, katero je j nekoliko motilo deževno vreme. Nastop članov in nato j članic pri prostih vajah je mnogoštevilnim gledalcem zelo ugajal. Istotako tudi vaje na orodju. Po telovadbi se je razvila lepa priprosta zabava na telovadišču in v Društvenem domu do odhoda večernega vlaka. Pohvalno je omeniti tudi lepo število sosednih bratov Hrvatov s svojimi voditelji. Vsa prireditev jè prav lepo in vsestransko uspela brez kakršnegakoli incidenta.
Pomotoma je «Slovenski Gospodar« poročal v zadnji številki, da še vršijo shodi v Spodnji in Gornji Polskavi ter v Framu v nedeljo, dne 23. julija. Vsi trije ; shodi se vršijo zadnjo nedeljo, dne 30. julija in sicer v ; Spodnji Polskavi po rani, v Gornji Polskavi po pozni maši in v Framu po večernicah. Na shodih poroča g. posl. Žebot.
Na kat. shodu pri Sv. Treh Kraljih v Slov. goricah
dne 23. m.govorita poslanec Ivan Roškar in profesor Vesenjak.
V Konjicah govorijo na kat. shodu dne 23. t. m.: sodni svetnik dr. Lavrenčič,- nar. poslanec Fr. Žebot, mladinski organizator br. Basaj in urednik Smodej.
Gg. bogoslovci, ki se nameravajo udeležiti socijalnoga tečaja na gori Oljki (28.—31. avgusta), naj se do dne 1. avgusta prijavijo tajništvu Slov. kršč.-soc. zveze v Celju, hotel Beli vol.
Zborovanje SLS za Celje se viši dne 20. t. m. pri «Belem volu« ob 8. uri zvečer. O mestnem proračunu poroča dr. Ogrizek, o političnem položaju pa strankin tajnik.
Dr. Niko županič — državni svetnik. Beograjska «Tribuna« poroča, da nameravajo radikali kot svojega slovenskega zastopnika predlagati za državnega svetnika g. dr. Niko Županiča. — Kdor pozna g» dr. Zupaniča in njegove zveze s «Tribuno«, temu ni težko uganiti tudi osebo, ki je sprožila ta predlog v «Tribuni«, j Sicer nimamo ničesar proti temu, če mu radikali nagra j di j o njegovo službo s kakim mastno plačanim mestom j iz svojega. Nismo pa niti najmanj voljni priznati za I slovenskega zastopnika gospoda, kateremu je javno v obraz vržen malo časten očitek in ki je sam izjavil svoj čas, da se slovenščine nikdar ne bo posluževal. Kar pa tiče članstva Jugoslovanskega odbora, bodi rečeno samo to, da je to članstvo bilo samo na papirju. Vzrok iz milosti zamolčimo. In koj se oglasi jih sto, le ta nas zastopal ne bo!
«Narod« in «Jutro« sta si izza zadnjega JDS zbora zaupnikov v Ljubljani ljuto v laseh. «Narod« razgreba
...................... " .........................
I v noticah in člankih dr. Kukovec—Žerjavove zakulisn« j mahinacije v stranki, ki so bile doslej prikrite javnosti. ! «Narod« od 15. t. m. objavlja, da je predlagal dr. Kukovec na ljubljanskem zaupniškem sestanku izključitev dr. Ravniharja in dr. Trillerja iz demokratske stranke. Predlog dr. Kukovca je komaj potlačil prof. Reisner. Na dr. Kukovcu se še bo izpolnil slovenski j pregovor, ki pravi: Ti očeta do praga, sin tebe čez pragi
Zmaga SLS pri dopolnilnih občinskih volitvah v Dolu pri Hrastniku. Dne 9. t. m. so se vršile dopolnil-ne volitve v občinski odbor za pet razveljavljenih komunističnih odborniških mest. Vseh oddanih glasov je bilo 115. Dobili so SLS 78 glasov (3 odbornike), JDS 30 glasov (1 odbornika), JSDS 27 glasov (1 odbornika).
Železniški promet na progi Murska Sobota—Hodoš se zopet otvori in bo vozil vlak za enkrat dvakrat na teden. Otvoritev ravnokar omenjenega prometa je zasluga poslanca dr. Hohnjeca.
Demokrati po demokratih. (Dopis iz Marenberga). V «Slov. Narodu« napadajo naši naprednjaki svojega : demokratskega župana Ivana Predan, ker je k proslavi Vidovega dne povabil tukajšnje Nemce in sicer v nji-; hovem jeziku. Ne čudimo se županu samemu, čudima se le tem inteligentom, ki ga napadajo, ker se je rav-i nal le po njihovem vzgledu. Prav po receptu naduči-i teljevem, ki je že vedno vabil Nemce v nemškem jeziku, i na primer k sodelovanju pri šolarski kuhinji, k slo-I venskemu tečaju za Nemce, ki v gotovi družbi prav, j rad švabčari, četudi bi tam ne bilo ravno potrebno in I ki je baje svojčas užival celo Südmarkino podporo; čisto po receptu našega sodnika, ki sicer hoče igrati med tukajšnjimi Slovenci prve gosli, v svoji družini pa govori izključno le nemški in ne kaže niti najmanjše vol je, to vsaj polagoma odpraviti. Njegova milostljiva ved! no povdarja, da slovensko se učiti se ne izpiača. To v informacijo onim, ki se jim po gotovih časnikih vsiljuje mnenje, da je večnih neuspehov tukajšnjih narodnjakov kriva duhovščina. Moško to ravno ni, če tat zbeži in kliče: Primite tatu! (Opomba uredništva; Dobro in javno je znano delovanje duhovščine, kakor po prevratu sem nastavljene svetne gospoda v Dravski dolini, Nemci se v pest smejijo nad sedanjo slovensko družbo in se pridno opomagajo gospodarsko m politično. Žalostna nam majka!)
Na naslov orožniškega poveljstva. Takoj po naši ponesrečeni vojni akciji na Koroškem je pustilo takratno obmejno poveljstvo pobrati orožje po Dravski dolini, osobito po obmejnih občinah. Orožništvo je pobralo samokrese ter lovske puške ter bi se bilo moralo oddati to orožje vojaški oblasti v Maribor. Lastniki orožja še do danes niso dobili nazaj in ga zaman zahtevajo od vojaške oblasti, ki pravi, da orožja sploh ni prevzela. Veliko poštenih in naši državi udanih kmetov je znatno oškodovanih vsled odvzema lovskih pušk. O lovskih puškah, ki so bile odvzete na Remšniku, se govori, da jih je prodalo takratno marenberško orožništvo tako pod roko raznim lovcem v dolini. Za četo zadevo se bomo zanimali in postregli orožniškemu poveljstvu z imeni, da stvar preišče, kaznuje krivce m vrne pravim posestnikom orožje, osobito lovske puške, ki so pri sedanji draginji dragocenost.
Graničarsko divjaštvo, o katerem je poročal «Slov. Gospodar«, je uničilo nadebudno otroško življenje y Ceršaku. Strojniku tamošnje tovarne za lepenke zboli nenadoma zelo nevarno otrok, rešiti ga more le še nuj-' na zdravniška pomoč, na naši strani pa ni zdravnika blizu in na razpolago, od one strani pa bi takoj lahko pomagal zdravnik iz Strass-a. Zdravnik pride, ima cel» «prolazno« dovoljenje, divji, brezobzirni graničarji ga pa ne pustijo črez most. Na tej strani umira otrok, zdravnik stoji na drugem kraju mosta, divjaški graničarji vmes pa v svojem divjaškem azijatskem atavizmu nočejo upoštevati ne pravilno sestavljene «prepustnice«, ne nevarnosti za otrokovo življenje in obup staršev. — Otrok je moral brez pomoči umreti in tako je ta smrt nov list v proslavljenem vencu naše državotvome«zašči te«. Če bi slučajno tovarna v Ceršaku ali pa ona na Sladki gori gorela, bi divji graničarji menda krog ognja plesali, ter gasilce od one strani podili nazaj.
II.	ljubljanski veliki sejm 1922. Ministrstvo pošte i» brzojava v Beogradu je dovolilo uporabo pisemskih reklamnih znamk. Reklamne znamke Ljubljanskega velesejma so zelo lično izdelane in sicer v več jezikih: slovensko, hrvatsko, srbsko (cirilica), francosko, češko in nemško. Vsa ona cenjena podjetja, katera se jifci nameravajo posluževati, naj zahtevajo takoj v uradu Ljubljanskega velesejma število in v katerem jeziku, da se jim dopošijejo brezplačno. Trgovci in obrtniki, prijavite svojo udeležbo kot razstavljalci na Ljubljanskem velesejmu takoj, ker je samo še nekaj kvadr. metrov prostora na razpolago. Opozarjamo, da prepozno došle prijave vsled pomanjkanja prostora žal ne bomo zamoli več sprejemati. To velja posebno onim zamudnikom, kateri so že lansko leto prišli s svojo prijavo zadnjih 14 dni pred otvoritvijo sejma, nadlegovali p« več dni sejmski urad, kateri jim pa ni mogel dodeliti niti najmanjšega prostora več.
Lep primer javnega reda. Zagrebški «Hrvat« opisuje taborišče istrskih in primorskih beguncev. Naselili so se po barakah Ciglarne, kdo se za njih briga, kaj delajo, to nikdo ne ve. Mnogi od teh beguncev smatrajo gostoljubje Zagreba po svoje. Po ves dan sedijo žene, moški in otroci ob cesti, ki vodi proti južnemu kolodvoru ter čakajo na vozove, ki prevažajo živež, drva itd. Otroci se motajo zadaj krog vozov, da jih voznik ne opazi, spenjajo se na vozove, vlečejo raz njih razne stvari ter jih pomečejo na cesto, kjer starejši vse poberejo ter odnesejo v barake, da si to kot plen razdele. Ograjo, ki bi danes stala velike svote, so že davno požgali in razmetali. Ti ljudje so si nabavili tudi koze.
ker jih pa nimajo s čim krmili, režejo veje po mestnih nasadih, listje pojedo koze, stebla pa služijo za kurjavo. Pisec se je bil obrnil na policijo, tu je pa zvedel, da ni ljudi na razpolago, da bi napravili red ter preprečili •postošenje nasadov. Tako torej, za vsako politično malenkost se mobilizira cela legija policajev, petdeseto-rice spremljajo po enega državotvorca ter čuvajo njegov dragoceni mir, ni pa dvojice na razpolago, da bi videla, kaj se godi krog begunskih barak.
Zopet ena pristna jugoslovanska. V naši državi bodo v najkrajšem času upeljali novo vrsto žandarja, ki »e bodo imenovali šumska žandarmerija. Ti šumski »rožniki bodo dodeljeni kot pomočniki in čuvaji logarjev državnih gozdov. Te dni bo razpisan natečaj z» sprejem teh šumskih orožnikov, ki bodo pribežališče temnih elementov vseh kalibrov.
Nova žrtev jugofašistov v Zagrebu. V noči od petka na soboto je padla spet ena žrtev pod divjaško roko jugofašistov — naših «nacijonalnih omladincev.« Na Naenkrat se je začul klic: «Napred jugoslavensko omla-zivali meščane in prišlo je do pretepa. Dva nasprotnika, ki sta se klofutala, je policija končno le odvedla. Naenkrat se je začul klic: «Napred jugoslavenska omladino!« — in sledile so psovke na Hrvate, «hrvatsko mater, boga itd. Navzoči so dobro videli, da neki šipušič grozi z revolverjem in da se je zagnal v nekega trgovca je Osjeka. Začuli so se klici po policiji, pa zaman. Vse to je mirno opazoval Rudolf Rožič, ugleden zagrebški meščan in športnik ter proti okoli stoječim še pomirjevalno dejal, saj ne bo nič, saj ne bo streljal. Ko so fašistu šipušiču iztrgali stol, ki ga je zavihtel iz kavarniške terase, je padlo nekaj strelov zaporedoma — in kot žrtev se je zgrudil smrtno zadet mirni Rožič. Seda j še le je prišla policija ter od vseh strani kot krivca o-značenega šipušiča odvedla. Ta je med tem revolver odvrgel, na policiji se je pa zaklinjal na ime kralja, kazal na neki jugoslovanski znak, usoodepolne strele pa zanikal. Ta dogodek je izzval splošno ogorčenje, pozivajo se oblasti, naj razženejo fašiste, sicer se bodo — mirni državljani sami organizirali v obrambo.
Atentatorja Stejiča bodo premestili. Te dni bodo naznanili Stejiču, da ga je kralj pomilostil na 20 let , ječe. Po naznanilu pomilostitve bodo Stejiča z drugimi obsojenimi komunisti prepeljali iz beograjskih zaporov v Mitrovico, kjer bi naj presedel kazen.
Velika nesreča v Štipu. Ne daleč od mesta Štip je našla obitelj Naziv Demir Mehmedoviča granato, katera je romala pri ogledovanju iz roke v roko. Pri tej pri liki se je granata razpočila ter ubila tri člane družine.
Velik požar v Skoplju. V Skoplju je zgorela tvornica M. Lazara. Škoda je ogromna in domnevajo, da je kil ogenj podtaknjen.
Odličen radikalni advokat suspendiran. V Velikem Bečkereku je suspendiran advokat dr. Jovan Mihajlo-vič, ki je zavzemal odlično mesto med tamošnjimi radikali. Sodišče je prisodilo Mihajloviču dve meseca zapora.
Setve v Vojvodini. Po Vojvodini je -posejane pšenice 450.000 hektarjev, ječmena 26.000, rži 7.500, ovsa
15.000	lana 560 in maka 35 hektarjev.
Razbojniški napad na cesti. Te dni so se vračali seljaki po cesti čačak—Požega proti domu. Pri gozdiču tik ceste so kmetje postali, da se nekoliko odpočijejo. Predno pa so nadaljevali svojo pot, pridrvita iz šume nad nje dva nepoznana razbojnika z revolverji in bodali. Eden od sdjakoV je ranjen iz samokresa,' druge pa sta tolovaja oropala denarja ter pobegnila.
Z Albanijo smo zvezani potom brzojava. Ministrstvo saobraćaja je vzpostavilo brzojavno vez med nami ki Albanijo s tem, da je spojilo Cetinje s Skadrom.
Iz Ormoža.
Po toči je prepozno zvoniti. (Dopis iz Ormoža.) — Odgovor «Taboru« na zavijanja, da je bivši gerent o-krajnega zastopa g. Franc Hanželič sokriv poneverbe pri Kmetijski podužnici in okrajnem zastopu. Najprvo
konstatiramo, da je bil Vojtek Otorepec zaupnik in ta-korekoč desna roka podružničnega načelnika g. dr. Strelca in blagajnika g. dr*. Lasiča, pa ludi načelnika Zveze podružnic g. L. Petovarja .Ti sicer vse časti vred ni gospodje pa sami priznajo, da niso bili nikdar klerikalci in nikdar ne bodo. Njih zaupnik g. Vojtek Otorepec je opravljal zraven tajništva pri okrajnem zastopu tudi tajništvo demokratske stranke za ormoški o-kraj. Ge bi si kak klerikalec, recimo g. Hanželič, le dovolil kako opazko glede g. Vojteka Otorepeca, da njegovo poslovanje ni v redu, bi takoj v taboru demokratov izbruhnil požar. V slučaju, kake tožbe pa bi bil g. Vojtek nedolžnim spoznan, kot svoječasno g. dr. Lasič. G. Hanželiča ne zadene pač nobena krivda. Od kmeta, ki je preobložen z drugim delom, se ne more zahtevati, eia kot gerent okrajnega zastopa opravlja tudi posle načelnika in blagajnika Kmetijske podružnice, leer k temu poslovanju ni bil nikdar pooblaščen. V o-krajnem zastopu imajo klerikalci sicer večino, a prvo besedo pa demokrati, kot je to že povsod njih navada, da se porivajo v ospredje. Do aretacije pa ni bilo slišati od njih nobene pritožbe radi tajnika Vojteka Otorepeca, čeravno so ravno oni (demokrati) imeli Vojteka — vsak dan v vsoji sredini in so torej imeli najlepšo priliko ga opazovati, kaj da dela! Izven načelnika in blagajnika zadene krivda na poneverbi v veliki meri pač dopisnika, ki je sprejemal in nakazoval podružnični denar, Je imel najlepšo priliko vso lumparijo pravočasno odkriti in zatreti. Tega pa ni storil in g. Kamena-rovič pa ne more vsega nadzirati. Seveda, ko so se o-glasili klerikalci in se je bilo bati, da lumparijo sami odkrijejo, so gospodje demokrati odmah znali, da je Vojtek defraudant. Saj so imeli v rokah vso gospodarst vo in denarne posle so vodili sami. Dopisnik, povej, kam je izginila galica 2500 kg? Če se ni v Ormožu še en krat kmetom za drag denar prodala, kje je potem? — Gospodje demokrati pa nikdar niso krivi! Vsa krivda zadene klerikalne priganjače in slaboumnega penzijo-nista, ki pravi, da je najbolje, če rekvirira patentirane možgane demokratskega dopisnika «Migeca«!
Iz Maribora.
Nemški Kasinoverein v Mariboru je vlada razpustila. Radi tega pripade vse premoženje mestni občini, ki ga naj obme v isti namen, kakor se je rabilo poprej. Gotovo se bodo «Rasinoti« zoper razpust društva pritožili, pa ne bo nič pomagalo.
Trgovska šola je v Mariboru zasigurana. Občina ji je odstopila za 10 let celo drugo nadstropje v svojem po slopju na Zrinjskem trgu. Ministrstvo za trgovino se ob veže, da bo v teh prostorih vzdrževalo le trgovsko šolo in da bo te prostore tudi vzdrževalo. V 10 letih bi država lahko postavila lastno poslopje za to šolo, pa tudi za druge potrebne zavode. Voglar j evo nepotrebno žensko učiteljišče je seveda definitivno vrženo na cesto. Sicer pa demokrati lahko izposlujejo v Beogradu, da vlada postavi poslopje za Voglarjevo univerzo.
Centralni šolski vrt bi rad imel višji šolski svet v Mariboru, kjer bi se otroci poučevali v vrtnarstvu. Občinski svet pa pravi, da bi tak vrt bil čisto lep, a je nemogoče ga napraviti za 10 šol. Biti bi moral v sredini mesta, vzdrževanje bi stalo ogromne svote, dohodkov pa bi ne imel nič, ker bi se pridelki razdelili med otroke. Občinski svet je bil mnenja, naj se napravijo po mestnih šolah raje šolske delavnice za poouk o obrtništvu.
Zadružni Gospodarski banki v Mariboru proda občinski svet še 50 kv. m zemlje, da more postaviti svoje poslopje.
S tem pride poslopje na eni strani še dalje na cesto. Z delom se je danes že pičelo in bo hiša najbrž še letos pod streho.
Državna realka bi rada imela še 4 sobe za šolske potrebe in uboga občina naj bi jih dala. Čudno je, da šolska urava za prostore niti ne prosi, temveč občini naravnost zapove, da naj vrže meščansko šolo iz dveh sob in iste sobe da realki. Občinski svet pa jè bil mnenja, da mora obči-
LISTEK.
GLADIATORJI.
(125. nadaljevanje.)
Pa vkljub temu zunanjemu miru je bil njegov duh skrajno zaposlen.
Vsak človek doživi temutke, ko se mu vrača preteklost pred njegov spomin, dan za dnem, dogodek za dogodkom, v jasnih, živih barvah,' kakor resnična sedanjost. Pred važnim preobratom v našem življenju, ko se podira stara stavba, ki smo jo zidali celo življenje — takrat se nam zbudi ta zmožnost in mi preživljamo kakor \ sanjah še enkrat vse naše življenje.
V zadnjih par dnevih se je tudi Viteliju utrdilo prepričanje, da je njegova krona v nevarnosti, tisto noč je celo videl in slišal dovolj, da bi se moral tresti za življenje, — vkljub temu se ni smelo prav nič izpremeniti običajno življenje v palači in celo ko je Primus, uspešni general Vepazianov, zasedel rimska predmestja, ni Vi-telij izdal drugega povelja, ko naj mu prinesejo še več vina —•
Nocoj je moral jasno spoznati, da je vse izgubljeno. — Toda večerja, ki je k njej sedel s svojimi izbranimi prijatelji-eunuhi, ni smela biti manj izborna ko po navadi, vino je teklo v izobilju, cezar je jedel črez vse mere in ko ni mogel več, je šel, da počiva svoje običajne pol urice v popolnem miru, in ni si dal motiti važnega posla prebave niti od dejstva, da bo še pred polnočjo sovražnik zasedel njegova lastna vrata.
Toda kakor svareč opomin bližnjega konca se je dvignil sprevod njegovega življenja in šel mimo njegovih
polzaprtih oči.
Kako prazno, ničevno je bilo to življenje pijanega požeruha, ki je bil spreten dovolj, da je pograbil za krono, ki mu jo je slučaj vrgel v naročje, ki pa si je priznal, da nima moči, si jo obdržati na glavi, ko se stegujejo zanjo nasilne roke. Slab in izmučen je bil, pa star še ni bil. — Komaj nekaj črez šestdeset let je štel, — pa kako življenje, polno nemira, polno hrupa in burnih doživljajev je ležalo pred njim!
Prokonzul je bil v Afriki, ljubljenec štirih Cezarjev, srečo je imel, da je vladal važno krajino v njihovo zadovoljstvo in jih znal ohraniti pri dobri volji. Tiberijev ovaduh je bil, priliznjenec 'blaznega «božanstva« Kaligule, Mesalini je služil kot plašč za njene pregrehe, svetovalec je bil njenemu boječemu možu in končno je bil za Nerona vse kar je ta hotel, vozač, pevec, dvomi norec, parazit, in poleg vseh teh poslov si je ohranil se eno značilno lastnost, — bil je dovršen, premišljen pijanec in požeruh.
Kot bi bilo včeraj se mu zdi, da je metal kocke s Klaudijem in zastavljal zemlje in hiše kakor zlato in bisere in izgubljal vse po vrsti v žep svojega cesarskega gospoda. Pa četudi si je moral za drage obresti izposo-jevati denar, je bil vendar bistroumen dovolj, da je vedel, kako si kupuje s tem Cezarjevo naklonjenost.
Kakor včeraj se mu zdi da je bilo, ko je dirjal po prašnem cirkusu in spretno pustil Kaliguli, da ga je za pedenj prehitel. S tem je zagotovil zmago cezarju-dir-kaču.
Kakor včeraj se mu zdi da je pel z Neronom in primerjal — znorelega — — cezarja-pevca in gledališkega igralca s sirenami, ki zvabljajo mornarje v pogubo —J
In sedaj bi naj vse to minilo? Ali bo res moral zapustiti cesarski škrlat in zlati prestol? Razkošne pojedine in rujno vino? — Stresel se je, ko je pomislil na

j na v prvi vrsti skrbeli za ljudske in svooje meščaaske šo-; le, za realke pa naj skrbi država, zato ne odstopi realki *o I bene sobe. Sploh občina ni obvezanaskrbeti realki za učne J sobe, ker je doolično pogodbo država sama razdrla s tem. ' da je odpravila šolnino.
! Malo vce snage zahteva občinski svet od trgovcev in I branjevk na Irgu. Trgovci ne smejo več kazali moke in dru j gih živil v vrečah zunaj trgovine ali ob vhodu, ker posta-! nejo živila nesnažna. Isto velja za stalne branjevke, ki me-I raj imeti živilske preddmete pod steklom, da se ne bod« I pasle muhe po njih. Dobro, samo če se bo izvršilo.
Jajca za Božič je ponudila tvrddka Matfienis in Zupanc ; mestni občini komad po 5.10 K. Ta ponudba se sprejme v ! obč. svetu, ker jajca že zdaj več stanejo, kaj še le bo v de-I cembru!
Čudno postopanje. V Linhartovi ulici ob železniški pr* ? gi, tam kjer se cepi koroška železnica od glavne proga, postavlja tvrdka «Danica« velike kotle. Ker bi socijalde-mokraški občinski svetniki bili radi izvedeli, zakaj bodo ti kotli, so vprašali župana za pojasnilo. Župan sam pa tudi lem ni vedel nič. Končno so nekateri drugi svetniki zadev* pojasnili, da se bo tam shranjeval in baje tudi čistil bencin, petrolej in drugo olje. Bencin je pa nevarna stvar, ki nikakor ne spada v sredino mesta, zato se v Linhartovi ulici ne bo shranjeval, tem manj, ker «Danica« sploh nikogar ni prosila za dovoljenje, da bi imela v Linhartovi aitici — preganjati temo z bencinom in petrolejem. Gospod župa* Grčar obljubi, da bo ti predrzni «Danici« pošteno posvetil, ker se tako malo briga za stavbene predpise.
Med Olepševalnim društvom in občino dozdaj razmerje ni bilo zadostno označeno in določeno. Treba je to na-tanpno urediti. Občinski svet sklene, da se napravi med •-bema dobra pogodba, ki bo natančno določila pravice in p* dolžnosti Olepševalnega društva. V to svrho se izvoli poseben odsek.
Občni zbor mariborskega Orla. V petek, dne 14. t.
m. zvečer se je vršil v društvenih prostorih Jobčni «bor mariborskega orlovskega odseka. Predsedstvo je vodil, podpredsednik br. Štancer. Poročilo starega odbora je bilo od članstva soglasno sprejeto in se mu je izreke! absolutorij z vsemi glasovi. Nato se je vršila volitev novega odbora, ki je sestavljen takole: br. Fran Radešček, predsednik; br. Ljudovik Štancer, podpredsednik; br. Drago Tratnik, tajnik; br. Fran Malešič, blagajnik; in br. Smrdelj, gospodar. Za načelnika je bil izvoljen br. France Kramberger, za podnačelnika pa br. Veble. Bog živi!
Obsojen radi 1. maja. Pred tukajšnjim sodiščem je bil pred par dnevi obsojen Fran Budja, ker je na 1. maja nagovarjal delavce pri stavbni tvrdki Špes k praznovanju — pò zakonu o zaščiti države na 14 dni zapora. To je višek, v parlamentu se je dovolj govorilo o 1. maju kot prazniku dela, tu pa sodnija obsoja človeka, ki je storil to, kar ves režimski aparat v okrnjenem parlamentu ni mogel preprečiti. Ali je pri mariborski sodniji kdo, ki je bolj režimski od same vladne večine?
Vinski patrijotizem in vinsko ogrčenje se posebno drastično kaže pri nedeljskih izletniških vlakih v Limbušu in v Rušah. Tako se je pred kratkim na ruški postaji hudo rrazburil neki delavec iz mariborske železniške delavnice, drugače zelo miren in pohleven fant, ker so ga nekako odrivali pri oddaji voznih listkov. Močno vino, zavžito v obilni meri in proti navadi, ga je tako prevzelo in razvnelo, da je glasno psoval in med kletvice vpletel tudi besedo Jugoslavija. To čujeta dva mariborska visoka gospoda, ki sta bila isto-tako ali pa še bolj pijana, — moč redno in obilno zaužitega alkohola udari v patrijofične žile, fanta pograbita, ga mikastita, končno pa pozoveta orožnika, naj ga aretira. Orožnik je bil seveda trezen ter ni izpolnil te vinsko-patiijotične gosposke zapovedi in fanta samo zapisal. Iz tega primera se vidi na eni strani, kako deluje vino, na drugi strani pa škandalozna in krivična dvojna mera, ki se je pri nas udomačila. Iz siromaka, če se enkrat proti navadi in mogoče na prazen želodec napije, hočejo na vsak način napraviti nekakega zločinca, izpadov redno pijane gospode pa nikdo ne ob -soja, pijanost te vrste se tolerira in njeni izgredi se celo prikrivajo. Onim, ki bi hoteli iz pijanega psovanja tega fanta napraviti kako afero, priporočamo, da si ogle-
škorjo trdega črnega kruha in na vrč vode. Ne, — hujše ko to ga čaka! Ali je še bilo varno njegovo žvljenje? Večkrat je že gledal smrti v oči. Kateri Rimljan ji še ni —! Toda tudi takrat, na bojnem polju, ko je bil odet s škrlatom in je imel meč v roki in ščit, tudi takrat se mu je zdela grda in zoprna.
Pa spomnil se je na svoje Germane« Zvesti so mu' bili. —
Zaupanje se mu je vrnilo. Vojščak se je zbudil v njem in zdelo se mu je, da bi bli zmožen, se postaviti na čelo teh modrookih velikanov in planiti z njimi sredi med sovražnika in umreti kakor vojščak, kakor junak —.
Skočil je na noge, pograbil za orožje, ki je viselo kot okrasje na steni —.
Pa slabotni udje so se onemogli sesedli, preobjedeno telo je zahtevalo svoje pravice in brez moči je zdrknil nazaj na divan. —
Tako ga je našel Eska, ko je brezobzirno planil v sobo.
Vitelij je vstal. Manj je bil vznemirjen ko iznenađen.
■ Britanec se je vrgel na kolena predenj in se dotaknil roba njegove obleke.
»Niti trenutka se ne sme izgubiti!« je dejal. »Sedajle napadajo vrata! Straža se je umaknila! Prepozno je za odpor! Pa cezar se bo še rešil, ako se zaupa mtnil«
Vznemirjen je pogledal cezar krog sebe.
Krik je zadonel iz vrtov, topot nog in žvenket orožja. Eska je vedel, to so gladiatorji —. Če pridejo v palačo, krvoločni kakršni so bili, nobenega usmiljenja ne bodo poznali.
»Nujno potrebno je, da se cezar preobleče v sužnja!« je silil Eska. »Na stotine zapuščajo sužnji palačo. Ako obleče cezar priprosto suženjsko obleko in gre e menoj, mu pokažem pot in ga rešim in Placid bo našel prazno sobo —.«
Majo beograjske liste, kjer državotvorni, gotovo tudi — trezni politiki toliko psujejo našo zemljo, da v strankar »ki besnosti često pišejo o «prokleti jugovini.«
Pomoč gladujočim v Rusiji. Odbor za pomoč glasujočim v Rusiji je z odborovo sejo dne 13, t. m. zaključil svoje delovanje. Ker manjka še prispevek, ki ga je. obečal sindikat mariborskih bank in nekateri drugi mariborski bogataši, se končna vsota ne more še danes definitivno objaviti. Vsekakor pa presega nad 220.000 kron, kar je za Maribor, pri sedanjih razmerah prav •lepa številka. Povprečno so največ darovali tisti, katerim se najslabše godi, to so uradniki in penzijonisti. Vsem, ki so se spomnili umirajoče Rusije v imenu odbora in zlasti v imenu tistih, ki bodo deležni teh darov, najtoplejša hvala. Prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so s svojo moralno avtoriteto ali z osebnim prizadevanj«» pripomogli, da se je nabrala tako lepa vsota. V prvi vrsti gre tu hvala protektorjem te pomožne akcije gg. okr. glavarju dr. Lajnšiču, stolnemu proštu Matku in mariborskemu županu Grčarju. Lepa hvala tudi mariborski Trgovski banki, ki nam je brezplačno dala na razpolago svoje položnice ter prav tako brezplačno opravila ves .bančni posel. Istotako blagajničarki ;>kr. glavarstva gdč. Kobenškovi, ki ie požrtvovalno in vzorno sodelovala pri akciji ter opravila velik del blagajniškega posla. Denar se bo dal na razpolago ljubljanskemu odboru za pomoč gladujočim v Rusiji, ki bo skrbel za to, da bodo darovi res prišli v prid ti-
Gumijeve cevi
in gumijeve plašče ali zračnice za bicikle prodaja ro ceni R. Vračko, trgovec, Ptuj. 1—2 31t
Samostojen delcvo-
ali polir se sprejme, isto-UJO tam se sprejmejo zidarji in delavci v trajno delo pri stavbeni tvrdki Karol Rojs v Ormožu.	1 — 2 312 ;
Za zgradbo hiš
se prodaja: votla cementna opeka, cementna stiešna opeka, masa za Heraklith-stene, gi > sove dile in prvovr»tni noi tland-ski cement msrke »Split« v vsaki množini pri »Hitrozidu«, Maribor, Vetrinjska ulica 30, Telefon 212.	1«~3* 3I5
Pmovfstnegs
konjskega sena
<20—30.00C ki)
hupi
Mestni pogiebni zavod v Mariboru.
Pissaer e pcnudbe je vposlati najkasneje do 20. julija 1922 na gorenji naslov.	314
stim, katerim so namenjeni. — Za odbor: Dr.' Janko Kotnik, predsednik, prof. Ivan Favai, tajnik, ravnatelj A. Križanič, blagajnik.
251etnico mašništva bodeta obhajala po naši škofiji dobro znana in priljubljena čč. gg. patra: Ladislav Hazemali in Marko Fišer, kapucina pri Sv. Jožefu v Mariboru. In sicer dne 25. julija tiho in zasebno v mirni Ribnici na Poh. Želimo, da bi srebrno postalo še zlato.
Osebna vest. Ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu je priznalo zdravniku g. dr. Fran Toplaku v Mariboru, Glavni trg št. 18, naslov specijalista za ženske bolezni in porodništvo. Dr. Toplak je naš ožji štajerski rojak iz Slov. goric.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU od dne 8. do dne 17. septembra 1922.
Razstava vrtnih pridelkov. Razstava vrtnih pridelkov, ki se priključi pokrajinski obrtni razstavi, obeta biti vele-zanimiva. Priprave za zgradbo pavilijonov in za nasade na prostem so že v polnem teku. Znani vrtnarji v mestu in po deželi so se zvečine že odzvali povabilu na razstavo, pa vendar nekaj vrtnarjev še ni vposlalo prijavnice. Razstavni odbor uljudno prosi, naj se izostale prijavnice nemudoma izpolnijo in vpošljejo odboru. Razstavni odbor ponovno 00-pozarja, naj se tudi posestniki malih obrtov udeležijo razstave, bodisi s cvetlicami, n. pr. s kako posebno lepo cvetlično lončico, bodisi z lepo vrtno zelenjavo, četudi le v par komadih; ravno mali vrtnar ima časa dovolj, da se specijalizira za to ali ono rastlino in do'seže tako lahko lepe uspehe, nego je to mogoče v večjem vrtnarskem podjetju. Vsak tak posestnik malega vrta naj torej takoj prosi za prijavnico pri društvenem načelniku g. Keglu, vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Razstavni katalog, ki izide v 100.000 izvodih, bo vseboval razen točnega pregleda razstave tudi kratko zgodovino ' Maribora, z vodnikom po mestu in okolici ter več velezanimivih člankov priznanih strokovnjakov o obrtništvu v Jugoslaviji, Oinamenu in pomenu razstav, o vrtnarstvu, sadjarstvu in vinarstvu v naši državi, o organizaciji o-brtništva in o vzgoji obrtniškega naraščaja, tako, da bo ta lična knjiga trajne vrednosti. Med drugim bo priključen katalogu tudi načrt mesta, razstavnih'prostorov, paviljonov itd. ter vozni red. V katalogu bo našel vsak posetnik vse, da se lahko brez mučnega povpraševanja sam takoj o-( rijentira.
Oglasi za razstavni katalog sprejema za to pooblaščeni ; oglasni zavod R. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica. Ponovno opozarjamo vse obrtnike, trgovce, industrijalce, denarne zavode, gostilničarje in druge, da bodo imeli mali oglasi v tem katalogu, ki izide v visoki nakladi in bo razširjen po 1 celi državi in tudi v inozemstvu, največji uspeh. Ker je pa ' prostor že zelo omejen in se mora nabiranje oglasov radi tiska v kratkem zaključiti, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike za najboljšo in najcenejšo reklamo. Oglasi se sprejemajo samo še do 1. avgusta 1922.
Razstavni predmeti se morajo najkasneje do dne 3. 9. dostaviti na razstavni prostor, ker bodo pozneje došli predmeti izključeni od ocenitve v svrho priznanja in podelitve diplom za najboljša dela.
Ocenitev razstavnih predmetov bo izvršila posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obrtne zbornice v Ljublja-
ni in Zagrebu ter strokovnjakov pred otvoritvijo razstave,, tako da ne bo nikomur znan izdelovatelj cenilnih predmetov in bo vsled tega izključena vsaka pristranost. Ponova* pa opozarjamo, da morajo biti razstavni predmeti najkasneje do dne 3. septembra na razstavnem prostoru, sicer z* ocenitev ne pridejo v poštev.
Za prenočevanje tujcev, ki bodo posetili to razstav*, bo skrbel stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki že danes sprejema tozadevna naročila. V prijavi naj se navede natančno, za katero dobo si želi stanovanje ter koliko sol, oziroma postelj.
Pričetek pripravljalnih del. V ponedeljek, dne 10. f. m. so se pričela pripravljalna del » na vrtu: tesarska del»; priprave za ‘nasade vrtnarskeg; društva, postavljanje paviljonov itd.
Davorin Žunko vic;
fean Tcpolovšek.
(Nadaljevanje.} 1
Tako sem dobil prvič na znanje, da je izšlo že pred 1 11 leti tako delo, kakor tudi o eksistenci svojega rojak* Ivana Topolovška, ki pa je zopet zvedel iz mojega, let* t004 v Kromerižu izišlega spisa prvič o meni in moje* sorodnem raziskovalnem "delovanju, čeprav je nanesel stečaj, da sem bil od leta 1880 do 1882,'ko je TopoloVšek študiral v Inomostu, gojenec tamošnje kadetnice in sem M v letih 1893 do 1896 v posadki na Dunaju, ko je bil tudi »1 na Dunaju v državni službi.
Od leta 1906 naprej sva si že dopisovala, a je to dt-pisovanje obstojalo le v par dopisnicah na leto, na katerik sva si izključno le sporočala kratka jezikoslovna mnenj*. Šele leta 1909 sem posegel vodilno v našo takratno tih» slavistično združenje autohtonistov s, tem, da sem shvati organizacijo preporoda staroslovenstva v sistem in raj-delil delavne uloge. Topolovška sem za to pridobil, da p«-stavi svoja jezikovno-primerjevalna dela na najširšo poi-lago in naj ne opusti tudi najeksotičnih jezikov, da žarno-remo doprinesti dokazov za naše utemeljena domnevanja * trditvi v genezi (11, 1): «Imelo je pa celotno človeštvo èi jezik in enake besede«, da ne more biti to prazna besed*, kakor tudi, da mora biti ohi jezik jako blizu staroslovei-ščini, oziroma današnjemu slovenskemu ljudskemu jezik» in navesti primere do prepričevalnosti iz vseh strani čit-veško-zgodovinske vede. General Marko pl. Czerlien — rodom Hrvat — je prevzel nalogo primerjati toponani)* (krajevno imenoslovje) na najširši podlagi; sad tega delovanja je bilo delo «Auf slavischen Spuren« (Zagreb 1. 1914). Čeha Josip in Ilanuš Kuffner sta imela podpiral akcijo publicistično, vseučiliški profesor dr. Pič naj h | doprinesel starinoslovskih dokazov za veliko starost Sl*- j vanov in njih kulture v Evropi. Jaz sam se pečal najvti s staroslovensko kulturno zgodovino, z rimskimi sponu niki in etnografijo (narodopisjem), da prodiramo tak* j koncentrično proti zmotam, deloma političnim svrham tak»^ žečim, deloma drugače zaslepljenim slavistom.
I X
(Dalje
Ai.)
AMERIKAM SKI
SINGER
S S dobijo se edino v naši lastni Sil Silil SVratl	novi trgovini
Maribor, Šolska tifica it. 2
kakor tudi:
Singer Singer	m
_ b« šivalni stroji za rodbinsko rabo in obrt-jinCjGf niške svrhe.
Prodaja na mesečno odplačilo (24 mesecem). Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih štrojev.
Singeršivalni stroji
Bourne & Co., Kew-York
Maribor, Šolska ulica štev. 2.
1

»
Sri
sb
ì§.
sđ
m
M
sSs
-8Ö
r
m
Iv
K?
n
tè
M
I
sè
$
Sv
m
ìli
ZaMna gospodarska Medi
Podružnica v Mariboru. h====
Masno: Itoška casta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospe-knka.
Centralis Ljubljana. PedraZnlce: Ujakovo, Sarajevo, Somber, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnoet z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
ICapital in rezerve skupno i afilijadjami tez K 58,000.000'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuj« vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srede državne razredne loterije:	*
Prva mariborska velepraiarna m k»® z električnim obratom.
KAREL HABER, MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 39
'Telefon f nt, štev. MO
1-2 313
Brzojavi : Haben Manibon Veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelki.
Velika zaloga sladkorja, soli, petroleja i. t. d.
$wde$l3a$ I» m4b£bS0 StomoKsif «Stnsfoč»
Odgovorni esemiafas äftado £uienle&
Das fMtexs Stefana«