'asilo delavcev v vzgoji, ^ ?3‘)i-aževanju in znanosti 'Kenije, Ljubljana, 23. 4 fMembra 1985 — št. 13 — ^ik XXXVI d n1 še to1 CO' 'j' V( UČ 11 sli ei ni I s ito an bi * lu' it d( ioi bi n 'J a« ju e g' i ( at r izl ie! P1’ ta >si tu1 p' let rk' V iti to t f el t^ n ifl 1 ib if :U‘ ef d' h i rt ei 3 L It if 1 )i 6 't I i Med drugim preberite • UGODEN IN SPODBUDEN ZAČETEK, str. 2 • VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V ZRCALU PRIHODNJIH LET, str. 2 • SO MLADI DOBRO USPOSOBLJENI ZA DELO? str. 3 • MENTORSTVO IN PRIPRAVNIŠTVO PREMALO NAČRTNA IN UČINKOVITA, str. 4 • TELEVIZIJA V ŠOLI, str. 5 • KAKO DO BOLJŠE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU, str. 14 % Ivanka Žarn, 6. r. Osn. š. Gorjanskega bataljona, Pobočja: Vlaganje v kozolec, linorez (Likovni ped.: Martina Koritnik Fajt/ Med številnimi prireditvami ob taborskih kulturnih dnevih so v Žalcu 14. septembra odprli 2. bienale pionirske grafike. To je osrednja likovna razstava slovenskih otrok, na njej sodelujejo učenci enainšestde-setih šol. Izbor iz 690 prispelih grafičnih listov izpolnjuje veliko avlo nove osnovne šole. Prevladujejo izdelki v visokem tisku (linorezi, tisk s šablonami in lepljenko), zastopan pa je še ploski tisk z monotipijami v več različicah. Razstavljena dela s svojo pestro motiviko nas kar najbolj neposredno in široko seznanjajo z okoljem naših otrok: Od portretov, posameznih figur in figuralne kompozicije do iger, športnih prizorov, izletov^ krajin in vedut ter kmečkega in industrijskega dela. Obenem omogočajo neskaljen pogled v notranji svet mladih ustvarjalcev. Hkrati so za gledalca sveže in prvinsko estetsko doživetje: s svojo sproščeno iskrenostjo, z izvirnim opažanjem, razgibano fantazijo in s pogumom. Resnično se jim poda skupen naslov Mladost v svobodi. Dela potrjujejo tudi naše prepričanje, da so slovenski otroci posebno nadaijeni za grafično izražanje, ki zahteva zbranost, vztrajnost, ostrino in odločnost. Kar zadeva vzgojo, nas opozarjajo, da je to za mladino plemenita zaposlitev, saj se v njej harmonično prepletajo fizično delo ter miselna in čustvena angažiranost. Razstava s svojimi likovnimi izpovedmi pomeni še pristno povezavo med mladimi ter med njimi in odraslimi, je pa tudi obetaven temelj za našo prihodnjo grafično umetnost in kulturno občinstvo. Dela bodo razstavljena vse leto. Reprodukcije v tej številki so izbor nagrajenih grafičnih listov. TINCA STEGOVEC Kritično o ukrepih in načrtih V zadnjem času je bilo veliko storjeno za izboljšanje gmotnega položaja vzgoji? in izobraževanja ter osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, so ugotovili na seji izvršnega1 odbora republiškega odbora Sindikata delavcev V vzgoji, izobraževanju in znanosti dne 16. 9. t.l. Po julijskem sklepu skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije o vrednosti programov usmerjenega izobraževanja v letu 1985 (ta sklep je pomenil usmeritev tudi za občine pri ovrednotenju programov osnovnega izobraževanja), naj bi se dohodek na enoto storitve povečal za 72 '/r, sredstva za materialne stroške pa za 80'f v primerjavi z letom 1984. Konec avgusta so organizacije za usmerjeno izobraževanje in zavodi za usposabljanje prejeli od Izobraževalne skupnosti Slovenije sporočilo, da dotok sredstev omogoča zvišanje akontacij tako, da sc dohodek šol poveča za nadaljnjih' 18,7 ' r (na indeks 166,2 v primerjavi z letom 1984), indeks materialnih stroškov pa do 150. Sporočilu je dodana napoved, da bo Izobraževalna skupnost Slovenije v skladu z dotokom sredstev v prihodnjih mesecih uresničila, kot vse kaže, navedeni julijski sklep skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Koliko so se tudi v občinah ravnali po priporočilih, naj bi se osebni dohodki delavcev v vzgoj-no-varstvenih organizacijah in osnovnih šolah približali osebnim dohodkom delavcev v gospodarstvu in kako so prevrednotili programe vzgojno-var-stvenih organizacij in osnovnih šol? Nobena od pristojni h sliižb o tem nima primerljivih podatkov. Člani izvršnega odbora so lahko poročali vsak za svojo organizacijo, kvečjemu še za občino. Po teh podatkih sodeč so se osebni dohodki povsod izboljšali, ponekod do priporočene ravni, drugje nekaj manj. Ponekod je ostalo zamegljeno, kar bi morah šolam poračunati še.za leto 1984, ponekod pa Zaradi nizkih lanskih osebnih dohodkov zvišanje ni prineslo pričakovanega izboljšanja in osebni dohodki ne dohajajo inflacije. Razlike v osebnih dohodkih so med občinami očitno še precejšnje, pa tudi med sorodnimi šolami, saj se vsaka znajde po svoje, da bi dodala osebnim dohodkom še kak dinar. Izvršni odbor namerava v prihodnje načrtno spremljati stanje in v ta namen zbirati f>odatke s pomočjo dveh virov: Zavod SRS za statistiko, ki naj bi po dogovorih začel mesečno obdelovati tudi te podatke, in občinskih odborov Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanost). Nesporno je, da le sprotni primerljivi podatki dajejo celosten vpogled v stanje in pregled nad tem, kako se dogovori uresničujejo. Tako bodo sindikati lahko sproti opozarjali na primere, kp odsto-Nadaljevanje na 2. str. Pomoč pri vrednotenju programov Samoupravno sporazumevanje na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo V Zvezi sindikatov Slovenije si že od leta 1980, ko jebil sprejet Družbeni dogovor o skupnih ,osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupna porabo,prizadevamo za samoupravno poenotenje medsebojnih odnosov delavcev v celotnem združenem delu pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Z navedenim družbenim dogovorom smo se tudi odločili, da bodo v dejavnostih, v katerih delavci različnih organizacij združenega dela opravljajo po vrstah proizvodov in storitev enako ali sorodno dejavnost, sprejeli samoupravne sporazume. Ti samoupravni sporazumi dejavnosti vsebujejo nekatere skupne osnove razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in bodo tako podlaga za stvarno ugotavljanje tako skupnega rezultata delavcev v organizacijah združenega dela kot prispevka posameznega delavca k ustvarjenim dosežkom. Sporazume dejavnosti pa bomo uporabljali tudi kot podlago za ugotavljanje družbene smotrnosti razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavci so namreč pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi odgovorni eden drugemu in vsej družbi. Zato pri razporejanju in delitvi dohodka in čistega dohodka ne morejo ravnati poljubno, ampak morajo spoštovati družbeno dogovorjena izhodišča in usmeritve. Samoupravni sporazumi ne prinašajo, ne zagotavljajo ne delavcem v materialni proižvodnji, pa tudi ne delavcem na področju družbenih dejavnosti več dohodka, višjih osebnih dohodkov. Prav gotovo pa bodo pripomogli k uveljavljanju odnosov v svobodni menjavi dela, saj vsebujejo nekatere .skupne osnove in izhodišča za pridobivanje dohodka v tej menjavi. Opredeljena izhodišča, skupne osnove v sporazumih dejavnosti bodo tako delavcem izvajalcem storitev kot delavcem uporabnikom storitev pomagale pri dogovarjanju o vrednotenju programov dejavnosti. Dohodek delavcev v družbenih dejavnostih bo tako odvisen od uresničevanja dogovorjenega programa storitev, od rasti dohodka v ustrezni družbenopolitični skupnosti, od rasti družbene produktivnosti dela in od gospodarjenja z družbenimi sredstvi, s katerimi upravljajo delavci. Na tej podlagi ustvarjeni dohodek pa bo vir za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke. Da bi se uresničilo načelo za približno enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek, vsebujejo sporazumi dejavnosti še skupne osnove za oblikovanje razvida del in nalog ter skupne osnove za ugotavljanje zahtevnosti tipičnih del in nalog. To pomeni, da imamd opredeljena razmerja v zahtevnosti del in nalog do najbolj enostavnega dela. Ta razmerja v zahtevnosti del imamo v sporazumih dejavnosti materialne in nematerialne proizvodnje usklajena; to pomeni, da bo delavec, ki opravlja enako zahtevna dela v katerikoli organizaciji združenega dela materialne ali nematerialne proizvodnje, pridobival enak delež v oblikovanih sredstvih osebnih dohodkov. Osebni dohodek posameznega delavca pa seveda nebo enak, saj bo odvisen od oblikovanih sredstev za osebne dohodke (ta so odvisna od ustvarjenega dohodka). Osebni dohodek posameznega delavca je seveda odvisen tudi še od opravljene količine in kakovosti njegovega dela, od gospodarnosti pri delu pa tudi od rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Osebni dohodki bodo torej odvisni pd zahtevnosti del in nalog, ki jih opravlja delavec -—pri tem je izobrazba le ena od sestavin zahtevnosti —ter od ustvarjenega dohodka, ki je zopet različen od organizacije do organizacije združenega dela,pd občine do občine, od republike do republike itd. Osebni dohodek delavcev v' družbenih dejavnostih tako kot osebni dohodek delavcev v materialni proizvodnji se sestoji iz osebnega dohodka na podlagi živega in minulega dela. Delež osebnega dohodka na podlagi minulega dela naj bi bil za delavce na področjih negospodarstva enak deležu osebnega dohodka na podlagi minulega dela delavcev v gospodarstvu. Osebni doho- , dek na podlagi minulega dela delavcev v gospodarstvu je namreč i ezul tat upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, k temu pa prispevajo posredno tudi delavci v negospodarstvu, v družbenih dejavnostih; zatorej naj bi bil del njihovega osebnega dohodka tudi rezultat dobrega ali slabega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, dobrega ali slabega učinka naložb v gospodarstvo. Delovna doba torej naj bi ne bila več glavno in edino merilo za osebne dohodke na podlagi minulega dela, bila naj bi le korektivni faktor po prej navedeni osnovi oblikovanja sredstev za osebne dohodke. Zdaj ko sprejemamo planske dokumente za naslednje dolgoročne in srednjeročno obdobje, je izredno pomembno, da čim-prej sprejmemo samoupravne sporazume dejavnosti, jih včlenimo v svoje samoupravne splošne akte ter uporabljamo pri dogovarjanju o programih, njihovem vrednotenju z uporabniki storitev. Z upoštevanjem, uresničevanjem določil sporazumov bomo odpravili neustrezno ugotavljanje prispevka delavcev v di užbenih dejavnostih k skupnim delovnim dosežkom, ki je največkrat temeljilo le na formalni izobrazbi ne glede na različno zahtevnost del, na različen obseg in kakovost opravljenega dela, na birokratsko postavljeni vrednosti enote pogojno nekvalificiranega delavca (PND), na indeksih in podobnem. Premagali bomo tudi zelje po širjenju programov in naložbah na račun neustreznega vrednotenja prispevka delavcev k rezultatom dela. PR ANČK A HERCA dogodki novosti OCENA STANJA IN RAZPOLOŽENJA Ugoden in spodbuden začetek Popravki v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, izboljšanje gmotnega položaja vzgojno-izobraževalnih organizacij ter zmanjšane razlike med osebnimi dohodki v tej dejavnosti in gospodarstvom, so izboljšale razpoloženje med prosvetnimi delavci. Dosedanji ukrepi in obeti za prihodnje mesece dokazujejo drugačen družbeni odnos do vzgojno- izobraževalne dejavnosti in ustreznejše vrednotenje njenega mesta v družbi. Izboljšanje med prosvetnimi delavci pa še nima trdnih in trajnih temeljev. Čim bi se razmere spet poslabšale, moramo pričakovati nov val negodovanja, nezadovoljstva in napetosti v zbornicah. Taka je bila v kratkem ocena letošnjih ukrepov za »sanacijo« vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so jo dali izvršni sekretarji in drugi člani občinskih, mestnih in univerzitetnih komitejev Zveze komunistov, zadolženi za področje vzgoje in izobraževanja, na prvem rednem posvetu v novem šolskem ietu, ki je bil 13. 9. 1985, vodila pa ga je Katja Vadnal. Za te posvete je značilno, da na njih razpravljajo o perečih vprašanjih vzgoje in izobraževanja odkrito in neposredno, čeprav še vedno mnogi udeleženci po stari prosvetni navadi najraje molčijo ali pa v svojih razpravah navržejo poleg poglavitnih tudi nešteto drobnih skrbi, ki jih bremenijo pri vsakdanjem delu. Zatišje in izboljšano razpoloženje na šolah obetata dober začetek in uspešno vzgojno delo. V razmerah, ko neugodna gospodarska gibanja vnašajo določeno negotovost v celotno življenje, je nadvse pomembno, da na takem področju, kot je vzgoja mladega rodu, teče delo nemoteno in umirjeno. Družbeno-politične organizacije se tega dobro zavedajo. Enotna so prizadevanja Zveze komunistov, sindikatov in socialistične zveze, ki bo imela še ta mesec območne posvete; na njih bodo obravnavali zadnje ukrepe za izboljšanje gmotnega stanja v vzgoji in izobraževanju in osnutke srednjeročnih načrtov. Pomembno je, so naglasili na posvetu, da tudi sami prosvetni delavci dejavno sodelujejo pri reševanju perečih vprašanj. Današnji čas je že tak, da je treba biti glasen in znati s tehtno strokovno in politično besedo pridobiti in prepričati tudi druge. Ker gre v vzgojno-izobraževalni dejavnosti za dobro celotnega mladega rodu, to ne bi smelo biti nikoli pretežko. Posvet z izvršnimi sekretarji je pokazal, da ne manjka težav in virov nerazpoloženja. Če so v splošnem osebni dohodki prosvetnih delavcev zdaj boljši, pa so indeksi in odstotki ponekod lahko tudi varljivi. Delavci v vzgojno-varstvenih organizacijah, v pedagoških, družboslovnih in podobnih srednjih šolah ter v osnovnem šolstvu v nerazvitih občinah niso povsod zadovoljni. Odločno pa je treba zavrniti tiste, ki že ugovarjajo, da rastejo osebni dohodki prosvetnih delavcev prehitro, saj pozabljajo, koliko so doslej zaostajali za gospodarstvom. Napačno pojmovanje stabilizacije Uresničevanje stabilizacijskih načrtov terja ustrezno- varčevanje tudi v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Marsikaj bi se dalo prihraniti s spoštovanjem sprejetih standardov in normativov, z gospodarno šolsko mrežo, s smo-. trnejšim programiranjem. Kritični pa moramo biti do enostranskih, strokovno nepremišljenih ukrepov. Če bi npr. zahtevali od srednjih šol, da morajo imeti tudi v višjih razredih naj- manj po 30 učencev v oddelku, bi to lahko pomenilo, da morajo vsi učenci napredovati ne jflede na znanje. Korak nazaj pomenijo tudi predlogi o nekakem kombiniranem pouku za učence različnih srednješolskih programov, s katerim naj bi prihranili kak dinar. Dvomljivi so načrti nekaterih občin, da bi ukinili še zadnje podružnične šole. Vsako vračanje na nižjo raven in nižja kakovost vzgoje in izobraževanja je v nasprotju s stabilizacijskimi načrti in z našim hotenjem, da se opremo bolj na' lastne sile. Upravičene in neutemeljene kritike Medtem ko so udeleženci pohvalili predlagane standarde in normative, ki jih je da^ v razpravo Izobraževalna skupnost Slovenije (le rok za razpravo je prekratek), pa je bilo slišati več negodovanja na račun dopolnjenega pravilnika o ocenjevanju v usmerjenem izobraževanju, češ da njegovi sestavljavci niso upoštevali zahtev šol in učiteljev. Šolam in učiteljem manjka več svetovalnega dela, pri načrtovanju raziskav pa naj bi bolj upoštevali tudi potrebe pedagoške prakse, ki ima veliko težav, ki jih ne zmore. Prosvetni delavci ocenjujejo usmerjeno izobraževanje dokaj različno. Pomanjkanje sprotnih analiz in podatkov o tem, kaj se je izkazalo za dobro in kaj ne, kaj bi bilo treba spremeniti in kako to storiti, vodi do posplošenih kritik, ki ustvarjajo pesimistično javno mnenje in ne-razpoloženje do usmerjenega izobraževanja. Razprava na posvetu je poudarila, naj bo kritika določna, strokovno utemeljena, odprta za dialog in usmerjena k iskanju boljših rešitev. Apologetika nikomur ne koristi: usmerjeno izobraževanje je sistem, ki ga bo treba še dolgo izpopolnjevati. Ob tem pa moramo pozorno spremljati še nekatere druge pojave, ki zbujajo upravičeno zaskrbljenost: praznijo se nam novi vrtci, nekateri domovi za učence so napol prazni, ker s štipendijsko politiko spodbujamo dnevno migracijo, ne pa bivanja učencev v domovih; zaradi nizke amortizacije slabo vzdržujemo na novo zgrajene-šole; učna tehnologija ne sledi dovolj zahtevam časa in novih programov; z notranjo reformo zaostajamo; pereča je življenjska raven učencev in študentov, saj nismo sistemsko uredili še vseh odprtih vprašanj. Tudi pri uresničevanju zasnove stalnega izobraževanja in vzgoje se ne moremo pohvaliti z uspehi. Vsa ta in druga vprašanja predstavljajo pisano paleto stanja v vzgoji in izobraževanju, gledano s perspektive družbe-no-političncga dela in Zveze komunistov, ki je za to družbeno področje kazala zmeraj posebno skrb. JOŽE VALENTINČIČ !*l Vzgoja in izobraževanje v zrcalu prihodnjih lejij Ob ocenjevanju razvojnih načrtov, resolucij in podobnih listin, v katerih imata svoje mesto tudi vzgoja in izobraževanje, se ponavadi pritožujemo, da je o tem področju povedanih sicer veliko lepih besed, v resnici pa je odrinjeno na stranski tir. Taka besedila so torej dokaj občutljiva zadeva: če so v njih zamisli preveč optimistične, jih ne moremo jemati resno, če pa obravnavajo področje preskromno, jim zamerimo. Prav to drugo, namreč da sta vzgoja in izobraževanje!patudi znanost in kultura) v predlogu dolgoročnega piana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in v osnutku družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990 preskromno obdelana, so ugotavljali na seji Sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kul-' ture pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije (letošnjega 10. septembra). Posplošen, resolucijsko-de-klarativen opis tega področja pa tudi jasno pove, da v samem modelu vzgoje in izobraževanja v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ni predvidenih večjih premikov y šolstvu. Ob posplošenih opredelitvah zaman iščemo določna opredeljene cilje o tem, kako bosta vzgoja in izobraževanje sledila spremembam, ki se bodo pojavile v dolgoročnem gospodarskem in družbenem razvoju. Nasprotno: celo tisti cilji, ki so bili jasno zapisani še pred desetletji ali več, so se porazgubili ali pa so razvodeneli. Ostale so obrabljene besede; o povečevanju kakovosti in učinkovitosti vseh stopenj in oblik vzgojno-izobraževalnega dela, o hitrejšem razvoju področij, ki več prispevajo h gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju ter razvoju posameznika, o razvijanju sistema stalnega,izobraževanja, o hitrejšem razvijanju znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela, o postopnem zviševanju izobrazbene ravni prosvetnih delavcev; njihovem stalnem spopolnjevanju in usposabljanju, opozorjeno je na tehnološki razvoj in nujno spreminjanje kvalifikacijske sestave. Kot poglavitni razvojni cilj v osnovni šoli je zapisano izenačevanje’razvojnih možnosti otrok, niti besede pa ni o brezplačni osnovni šoli, ki je bila še pred desetletji ena svetlih točk prihodnjega razvoja slovenskega šolstva. Obeti za vsebinske spremembe. zasnovani v programu življenja in dela osnovne šole in o enoizmenskem pouku, ki se bodo uresničili, »ko bodo dane temeljne prostorske in druge ra- Kritično o ukrepih in načrtih Nadaljevanje s 1. str. pajo od dogovorov. V organiziranosti in delovanju sindikata te dejavnosti pa se utegne pojaviti težava v tem, ker v nekaterih občinah nimajo posebnih odborov sindikata te dejavnosti. Take odbore bi bilo treba povsod ustanoviti ali pa bodo morali občinski sindikalni sveti neposredno prevzeti te naloge. Pri obravnavi osnutka enotnih standardov in normativov, ki ga je dala Izobraževalna skupnost Slovenije v razpravo, so člani izvršnega odbora pogrešali razlago, kaj se v normativih spreminja in zakaj. Standardi in normativi za domove učencev ne kažejo, da se bodo le-ti izvlekli iz krize. Glasbenih šol v standardih ni, češ da sodijo v dopolnilni program. Smo se tako zlahka sprijaznili s tem, da je ta pomembna dejavnost zunaj nacionalnega programa? Izvršni odbor je kritično pregledal, kako dosedanji osnutki srednjeročnih načrtov obravnavajo^ vzgojo, izobraževanje in znanost — raziskovalno dejavnost — ter pripravil svoje pripombe in predloge. V viziji prihodnjega obdobja, kakršno je mogoče razbrati iz osnutkov srednjeročnih načrtov, ki so nastali na republiški in zvezni ravni, je marsikaj nejasnega in protislovnega. V zveznem osnutku je na primer predvideno, da bomo za vzgojo in izobraževanje dajali komaj 3,1% družbenega proizvoda. V Sloveniji smo tako nizko raven že dosegli, saj smo nanjo zdrknili zelo hitro (od 4,4 % v letu 1978), pa se tembolj zavedamo, da je tako osiromaše-nje vzgoje in izobraževanja slaba rešitev za družbo in njeno prihodnost. Slovenski srednjeročni načrti ne upoštevajo, da bo v prihodnjem obdobju z višješolskim izobraževanjem vzgojiteljic in visokošolskim izobraževanjem osnovnošolskih učiteljev prišlo do večjih sprememb v izobrazbenem sestavu učiteljev in vzgojiteljev. Načrtovanje torej ne upošteva predvidene reforme pedagoškega šolstva, ali pa načrtovalci menijo, da bosta učitelj in vzgojitelj kljub višji izobrazbi zadovoljna z nižjo plačo? Kako bomo uresničili predvideni napredek vzgojno-varstvene dejavnosti, če se nam bodo še naprej vrtci praznili? So v načrtih razvoja raziskovalne dejavnosti stvarne ali utopične napovedi, da bomo povečali število raziskovalcev v tem kratkem obdobju kar za 2000? Ali bomo kasneje sproti preverjali, kako uresničujemo srednjeročne načrte ali pa jih bomo prepustili času in razmeram, da jih bodo prikrojile po svoje? V začetku prihodnjega leta bo skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. V pripravah na skupščino bo treba razmisliti o marsičem, npr., kako izpolniti sedanjo organiziranost sindikata (predvsem v občinah, kjer ni posebnih odborov), koga izbrati v novi republiški odbor, ki bo tudi v prihodnje štel 50 članov in čemu dati prednost v delovnem programu za prihodnje obdobje. Le-to očitno ne bo zato dobro organiziran in dejaven sindikat delavcem v v zgoji, izobraževanju in znanosti zelo potreben. JOŽE VALENTINČIČ Rudi VVeber, 7. b. r. Osn. š. Gustav Šilih, Maribor: Vozim kolo, linorez zmere,« prav gotovo ne zbujajo optimizma. V načrtu je sicer res za vsakogar nekaj, tudi to zvemo, kako potrebno je stalno izobraževanje in izobraževanje odraslih, tisti, ki poznajo šoio tudi od znotraj, pa so opozorili, da je učiteljeva vloga opredeljena preveč površno. Učitelj prihodnosti naj bi postal ob uporabi novih medijev nekakšen pomočnik, ki naj bi usmerjal izobraževalni proces. Na seji so sicer menili, da for-mulcija ni mišljena čisto dobesedno, da naj bi bila to nekakšna »nadgradnja« ob že znanem učiteljevem poslanstvu, vendar je očitno, da se učiteljeva vzgojna vloga (kot vzgojna vloga šole' sploh) izgublja, saj celo v besedilu razvojnih načrtov ni orne-, njena. Na seji sveta so namenili veliko pozornosti tudi osnutkom novih standardov in normativov. S itfat seči in izoblikoval kar pr® pomembnih pripomb. Tokrij ugotavljali, da je v osnu1* ustrezno upoštevana kategf| vrednotenja enostvnih del osnova za izračunavanje oi nega dohodka, znova pa so ol zorih na neusklajenost teh " Dbl (*ol Z.UI1U lia lIGUNMrtJClHJSl kumentov z zakonom o svob01; i V lafai menjavi dela, po katerem ses1 Ija povračilo za izvajanje P1 grama storitev ali ceno p1" mične storitve sedem sesta'1 merila pa jih upoštevajo pet. Ob novih programih na! ponovno preverili normativ« ^ materialne stroške, ki bi jihUj® rali poračunavati glede na t ki nastajajo v resnici — do vi na novo opredeljenih fiziT0® normativov. Kot smo slišali, bodo standj in normativi po novem marš1 'ati zaostrili, zmanjšali pa naj ^ obseg administrativnega del1 p odprli možnosti za boljše v( ^ notenje tako imenovanegi vega dela pedagoških deiavi ■a d SPi Tinca Stegovec: Srečanje, jedkanica in akvatinta, 1985 ■ Žalcu - z razstt* n s tnc vss Poseben sklad za šolske učbenike? S seje odbora podpisnikov Družbenega dogovora o organizirani preskrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki iač ari iftic Aa Kljub splošno znani in neštetokrat ponovljeni trditvi, da je znanje najpomembnejše gibalo družbenega razvoja in da so učbeniki posebnega družbenega pomena, saj imajo svojevrstno vlogo pri oblikovanju mlade osebnosti, se pri pripravi teh knjig težave še zmeraj kar kopičijo. Najhujše so seveda tiste, ki so povezane z denarjem: založnike dušijo izdatki, saj predstavljajo zdajšnje 58-odstotne bančne obresti za zalaganje učbenikov že več kot 15 odstotkov prodajne cene učbenika. Založniki, ki so letos potrebovali približno 280 milijonov dinarjev obratnih sredstev, pravijo, da bodo potrebovali prihodnje leto za pripravo učbenikov okrog pol milijarde dinarjev. Tako so povedali na seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o organizirani preskrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki. In kako dobiti denar, potreben 'a nemoteno, pravočasno proizvodnjo učbenikov z zadostno naklado in po ceni, dostopnejši za starše in študente? Ko so v zavzeti razpravi iskali najboljšo rešitev za proizvodnjo, izdajo in razdeljevanje učbenikov, se je izoblikoval tale predlog (ki ga je odbor tudi sprejel): Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije naj bi ustanovili poseben sklad za pripravo in nakup učbenikov. Posebne izobraževalne skupnosti naj bi pod »skupnimi nalogami« zbirale denar — do 150 milijonov dinarjev — za učbenike v osnovnih, srednjih in tudi v v isoki h šolah. S tem denarjem naj bi sofinancirali pripravo in organiziran nhkup, hkrati^3 dajali posojila založnikom- «)ra’ II* , , šali smo tudi predlog, naj hi- šest mesecev (od marca do ^ tembra), ko se šolski učben®^ iob skajo, dajali brezobrestna pC jila založnikom. Denar, ki h1' ^ založniki pozneje vrnili, bi stopili osnovnim in sred« ' šolam, da bi z njim obogatil« .,n loge učbenikov v šolskih knji -J cah. Tako bi se zmanjšali ^ niški stroški, cena učbenike' ^ bi bila gotovo primernejša. Založniki so na seji predla! j1; da bi sami zagotovili 40 od* ^ kov potrebnega denarja dajo učbenikov, 60 odstotka' ■ bi zbrali iz različnih virov, posojili. Posojila naj bi d«. tudi banke, in sicer po naja? a nejši obrestni meri — 38 odsl kov. N Kljub prizadevanju šte'1 p( posameznikov, pa tudi odi ^ podpisnikov je torej letos « tjpj beniki še zmeraj veliko t«! iam Nekaj tiskarn in papirničarj«1 tuje do zdaj ni podpisalo družbenih dogovora o organizirani pres* j2 osnovnih in srednjih šol z a«:en( niki, zato jih je odbor podpf kov pozval, naj to uredijo £1)rič Prej; . >V, Videti je, da boljših čašo' zlepa ne bo, saj inflacija sf! la c razvrednoti ves trud, in dJ (re| dolge) ne bomo mogli govoh ljen ustaljeni denarni pomoči z^iaij ske knjige; zato bo tak pos« sklad, ki ga bodo ustanovil' nji Izobraževalni skupnosti Slo'1 odg je, najbrž že pomenil vsaj2)1 2 tek organizirane podpore za,| tij^j pravo, izdajo in pocenitev u' srec nikov. TEA DOMINKO Etičen pogled na reformo o mladi dobro usposobljeni za delo? v__ ral utj Skupina raziskovalcev Pedagoškega inštituta pri Univerzi Edvarda ? I J^lja v Ljubljani se je v začetku leta 1985 lotila preučevanja uspo-* ki ania mladine po pridobljeni izobrazbi med pripravništvom. Zsa-0$ ‘'Ovalnim delom na tem področju je bilo treba kar najhitreje začeti, o\ ‘r So se diplomanti, ki so končali izobraževanje po novih vzgojno-h1 'Li.^ovalnih programih, po dveh in treh letih šolanja pred tem že bo( ‘Ojučili v začetek dela, pripravništvo pa se je za veliko večino mladine jst1 tega prvega rodu končalo marca 1985. — po ta' ^gojno-ižobraževalni pro-' 3 k-' srednjega izobraževanja ia) bili zasnovani na nekaterih v£ ^dpostavkah, ki jih je treba i«'Oieljito pretehtati. Med te ti! edpostavke smo šteli tudi vifrPosabljanje mladine za širša jjc ^ dročja dela ali za več poklicev; le zbujalo zaskrbljenost, ali do učenci pri izobraževanju v id’ ' .Po nekaterih programih rsi «nj usposobljeni za samostojno a) Pfavljapje konkretnih del in el’ J°g- Hkrati smo upali, da bo /( »manjko« mogoče ’a j d"1168!!1! kasneje s programi vd .Posabljanja, saj naj bi pro-rtti srednjega izobraževanja ??gočali, da se bodo priprav-v razmeroma krajšem času “jko usposobili za ■ konkretno M L*? y primerjavi s prejšnjim I p^licnim) šolstvom. Pa še eno ii ?Cakovanje je združeno zorne-leno predpostavko. V praksi se lr.namreč pričakovalo, da bodo ^ Pravniki, ki so končali zahtev-.: lSe smeri v isti stroki, usposob-p’za začetek dela tudi na nižji . u.Pnji zahtevnosti. Predmet || ^ obravnave je problem uspo-sv; ^an3a z delom, gre torej za H *0vno-pravni institut, ki ga w ejajo predpisi s področja egoje in izobraževanja. Tu torej b°rno govorili o celotni pro-1 rematiki pripravništva, ki jo :.elajo predpisi s področja, de-; Vnih razmerij. poglavitni namen raziskovalne H ai°Se je bil ugotoviti obseg in HpOvost strokovne usposoblje-učencev (pripravnikov), ki Sl pridobili izobrazbo po pro-’tam’h srednjega izobraževanja s° se vključili v delo. Želeli v° ugotoviti, kako se izvaja ;! Sebinsko, organizacijsko) rPosabljanje v delovni organi- j; "J* m kako učinkuje pridob-',r^.^izobrazba po novih pro- na proces usposabljanja C delu v začetku pripravništva. "T^mljava je potekala na več ( cmov in z različnim inštrumentom. S posebnimi vprašalniki se obrnili na neposredne k' aJalce programov usposablja-it1!;3 m pripravništva (instruktor-,; ’ mentorje). V preučevanje pa bj 0 zajeli seveda tudi same pri-i) avnike, ki so zasnovali pn-»i^uištvav marcu 1985. Tako p0] bljene podatke nameravamo b ij.- 0l?ca letošnjega leta dopol-i 1 z izsledki sistematičnih ob-jn rvacij in z rezultati analize do-k .,rtlentacije in izdelkov priprav-ji1|ž°v- ^ vzorec je bilo zajetih 58 Pd te organizacij združenega dela, ' ga so se nam na vprašanja o iidili 11d vpiaaanja /vali izvajalci iz 99 organiza-a! jb Nekatere podatke, ki smo jih is °bili s pripomočkom, namenje-:a t‘nstruktor3em in mentorjem, o< .°nio na tem sestavku predstavi-k r ru®e P0datke bomo obdelali k oučnem poročilu ob koncu igeta 1985. aJ so povedali vprašani /I1 . p iči fodatki so bili pred kratkim ZLlUna'niško obdelani. V tem aiTlezne ugotovitve, ki se naka- 0,: >ih povzamemo le po- ^su lahko a,iejo na podlagi še ne tabelira- st “j rezultatov. ji >e 2Vaialce v organizacijah zdru-)i(a?e8a dela smo povprašali, iij^0 se uresničujejo navedena Okovanja. Takole so nam od-gorili: p13a ,a'Trašanji, ki sta se nanašali la tret°^'no usposabljanja za kon-fi |; n° delo oziroma na usposob-r f081 pripravnikov, ki so kon-i'' 2ahtevnejše smeri v isti stroki j. acetek dela tudi na nižji stop-vioH 2abtevnosti, so anketiranci ;i F)vorili takole: iluj,. /c jih meni, da se priprav-l\et so končali programe Qnjega usmerjenega izobra- ževanja, v sorazmerno krajšem času lahko usposobijo za konkretno delo v primer javi s prejšnjim (poklicnim'-' . vom,68% izvajalcev pa ■■■ ■ Ut pri- čakovanalo: H % jih ni odg. ■■ Spodbudingši so odgovc.ašanje, saj je 62 % izvajalcev odgovorilo, da so po njihovi presoji pripravniki, ki so končali zah' nejše smeri v isti stroki, usposobljeni za začetek dela tuu. i nižji stopnji zahtevnosti. Na' neposredno vprašanje izvajalcem, kaj menijo, glede na poznavanje dela, o prvem rodu pripravnikov, ali so le-'ti v primerjavi s prejšnjim sistemom (sistemom poklicnega šolstva) bolje usposobljeni za konkretno delo, so le-ti odgover-rili takole: 1% jih meni, da je njihova usposobljenost mnogo boljša, 10% enaka, 64% slabša, 16%. jih. meni, da je usposobljenost mnogo slabša, 9 % jih ni odgovorilo, ali pa so se kako drugače opredelili. Dobljeni odgovori povedo, dh je bila pri izobraževanju v šoli po nekaterih programih res dosežena manjša stopnja usposobljenosti za samostojno opravljanje konkretnih del in nalog, kot se je predvidevalo že pred uvajanjem novih VIP-ov. Ko smo povprašali anketirance, ali se slabša usposobljenost pripravnikov v primerjavi s prejšnjim šolskim sistemom nanaša bodisi na neustreznost vzgojnoizobraževalnih programov, ali na pomanjkljive programe med pripravništvom, jih je 54 % menilo, da so neustrezni že'sami VIP-i, 9 % jih sodi, da gre za pomanjkljivosti v programih usposabljanja, 37% izvajalcev pa se ni opredelilo. Malce ugodnejša je ocena izvajalcev o - vlogi vzgojno-izobraževalnih organizacij ali organizacij združenega dela pri usposabljanju učencev (pripravnikov) za začetek dela. Dobili smo tele odgovore: 1 % izvajalcev meni, da so uspele VIO zelo dobro usposobiti pripravnike za začetek dela, 28 % jih sodi, da je ta usposobljenost dobra, 49% zadovoljiva, 13 % nezadovoljiva, 9 % pa jih ni odgovorilo, ali pa so se drugače opredelili. Na vprašanje, kako je bila delovna organizacija pripravljena pred sprejemom pripravnikov, ki so končali programe srednjega izobraževanja, meni 6 % anketirancev, da zelo dobro, 72% dobro, 9% slabo, ostalih 13 % pa jih ni odgovorilo, ali pa so dali druge odgovore. Na vprašanje, kakšne spremembe je treba včleniti v sistem srednjega usmerjenega izobraževanja, da bi le-ta v prihodnje ustrezneje kot doslej usposabljal mladino za začetek dela, so odgovorili izvajalci takole: 35% anketirancev meni, da bi bili potrebni le manjši popravki in dopolnitve zdajšnjega sistema, 33 % se zavzema za sistemske spremembe, 32% pa se jih ni opredelilo. Z enim izmed vprašanj smo želeli ugotoviti objektivne kriterije (ocene,norme, merila), po katerih v OZD vrednotijo uspešnost vključevanja pripravnikov v začetek dela po pridobljeni strokovni izobrazbi. Ugotovili smo, da se delovne organizacije in posamezne panoge glede tega zeUo razlikujejo. Ponekod dejansko sledijo objektivno merljivim normam storilnosti, ki so veljavne za vse delavce posamezne -delovne organizacije. Drugod se nanašajo norme na samo kakovost izdelkov. V nekaterih delovnih organizacijah se poslužujejo ocenjevanja spretnosti, izurjenosti in delovnih veščin po mentorjih, tu in tam pride tudi do komisijskega ocenjevanja delovnih navad in .veščin. V nekaterih panogah posebej izpostavljajo poklicno-etične norme (odnos do dela, delovnih sredstev, sodelavcev, strank itd.), Ti podatki so zelo raznoliki, zato jih bomo dokončno interpretirali, ko jih bomo dopolnili z izsledki observacij in z analizo izdelkov. Posebno pozornost smo pri zbiranju podatkov posvetili analizi znanj, ki jih izvajalci pogrešajo pri pripravnikih. V zvezi s tem napomenimo (prostor nam ne dopušča, da bi to analizo tu bolj obširno predstavili), da je potrebno nekatere rešitve, ki smo jim sedaj priče, do naslednje generacije vzgojnoizobraževalnih programov temeljito pre-, tehtati. Gre zlasti za tiste sestavine VIP-ov; ki se nanašajo na razreševanje odnosa med proizvodnim delom in delovno prakso učencev v OZD,..praktičnim poukom* vlogo predmetnega področja OTP in organsko povezavo programov usposabljanja po pridobljeni strokovni izobrazbi: Hitro odpravljati pomanjkljivosti Izmed podatkov, ki smo jih dobili v okviru projekta Spremljanje in vrednotenje... snio izbrali za predstavitev v tem ■ kratkem zapisu nekaj tistih manj optimističnih (morda smo izbirali celo med najmanj optimističnimi). To nismo storili iz želje, da bi hoteli vnašati v nadaljnja reformna prizadevanja nepotreben nemir. Bolj kot vse drugo je pri tem pomembno, da poskušamo s skupnim dogovarjanjem vseh, ki jim je veliko do tega, hitro odpravljati pomanjkljivosti, še preden se začno nepredvidljivo razraščati v škodo zdajšnjega rodu in prihodnjih mladih rodov. Predmet naše obravnave sta bila to pot le dva izmed številnih vidikov: usposabljanje mladine za širša področja dela oziroma za večje število poklicev in pri-. čakovanje, da bodo pripravniki, ki so končali zahtevnejše smeri v isti stroki, usposobljeni za začetek dela tudi na nižji stopnji zahtevnosti. V namenu in cilju projekta smo pa nakazali še nekatere druge vidike, ki so bili predmet obravnave v naši raziskavi, vendar izsledkov tu nismo navajali. Vse izsledke bomo predstavili v končanem poroči-, lu. Želeli bi, da bi vsaj del ugotovitev našlo plodna tla, ko bodo načrtovalci začeli izdelovati na- slednje generacije vzgojno-izobraževalnih programov srednjega izobraževanja in ko bodo dopolnjevali pravno podlago, na katero so vezana vprašanja pripravništva (mislimo zlasti na novi osnutek pravilnika o pri-• pravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu). .V ozdih je treba poiskati najustreznejše oblike notrdnje organiziranosti ter razvijati sodelovanje in povezovanje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, ko gre za odprta vprašanja, vezana na usposabljanje mladine po pridobljeni strokovni izobrazbi. Potrebne so konkretnejše akcije predvsem s strani Gospodarske zbornice, njenih združenj in drobnega gospodarstva — obrti pri pripravah in izvajanju usposabljanja pripravnikov. Za sedaj je prisotno spoznanje, da je bilo v ozdih več storjeno za uveljavljanje proizvodnega dela in delovne prakse, manj pa za usposabljanje (učencev) pripravnikov po končanem izobraževanju. Povsem brez izkušenj glede usposabljanja mladih ljudi združeno delo ni — saj so v prejšnjem sistemu (sistemu poklicnega šolstva) usposabljali v OZD v okviru praktičnega pouka v svojih obratih učence šol s periodičnim poukom, marsikje v končnem delu pa tudi učence šol s celoletno organizacijo pouka. Vse dosedanje pozitivne izkušnje pri tem usposabljanju mladih delavcev je treba O RACIONALIZACIJ! ŠOL IN ŠOLSKE MREŽE Iskanja in zablode Sladiana Bobič, 5. r. Osn, š. Milan Šuštaršič, Ljubljana: Slovesa in srečanja, šablonski tisk, (Likovni ped.: Lučka Selan) ©.racionalizaciji šolstva — o smotrnem in gospodarnem delu v vzgoji in izobraževanju jc bilo že mnogo posvetov, saj je tema aktualna, njena vsebina pa še zdaleč ni obdelana v celoti. Tak posvet o racionalizaciji je bil ob koncu junija tudi na Cetinju. Pripravili so ga: reviji Vaspitanje i obrazovanje in bkonomika obrazovanja ter Pedagoška fa-kulteta.v Osijeku, udeležilo pa se ga je več vidnih znanstvenih, prosvetnih in družbeno-politič-nih delavcev. Uvodni referat je imel dr. Milan Ratkovič, ki vodi jugoslovanski raziskovalni projekt o družbenogospodarskih odnosih pri spreminjanju vzgoje in izobraževanja. Daljše prispevke so na, posvetu imeli tudi dr. Adam Grubor, mag. Ferdo Rečnik, mag. Pavle Aleksejev, dr. Sveti-slav Antič idr. Po Ratkovičevem mnenju je šolska mreža samo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na gospodarno zasnovanost vzgojno-izo-braževalnega sistema. JNi tem moramo upoštevati, da oddaljenost šole neposredno vpliva na izbiro in dolžino izobraževalne poti, za katero se odločijo mladi in že zaposleni, na spreminjanje - izobrazbene sestave prebivalstva, s tem pa tudi na gospodarski, kulturni, etnični in urbanistični razvoj določenega območja. Če iščemo v racionalizaciji izhod samo v tem, kako čim bolj varčno porabiti skromno vsoto denarja, nas to lahko pripelje do nevarnega krčenja programov, do upadanja kakovosti in omejevanja pravice državljanov do izobraževanja. V racionalizaciji moramo iskati predvsem pot do višje kakovosti —. vsako drugačno gledanje vodi v zastoj in nazadovanje. Racionalizacija je prehod od ekstenzivnosti k intenzivnemu izobraževanju. Njen glavni cilj ni samo selekcija, kot trdijo nekateri »strategi« reforme, pravi dr. Ratkovič. Na razmah izobraževanja gledajo nekateri že skoraj kot na družbeno zlo, čeprav je to hvalevreden pojav, ki ga je treba le prav usmerjati. Prehod od elitnega k množičnemu izobraževanju je mogoč samo v izobraževalnih sistemih, ki lahko vključijo v različne oblike stalnega izobraževanja vse občane in jim omogočijo napredovanje. Izobrazba in znanje sta pomemben družbeni kapital. Le z odprtimi možnostmi izobraževanja lahko dobimo nadarjene strokovnjake, od katerih lahko pričakujemo vrhunske ustvarjalne dosežke. Sodobna pedagogika, sociologi ja in ekonomika izobraževanja za zdaj ne poznajo boljše poti, pravi dr. Ratkovič. Preoblikovanje šolske mreže je sicer pomembno, vendar samo če vodi db višje kakovostne ravni. Končni cilj je kakovost, pridobljena v množični, in ne selektivni šoli. v Prednost srednje velikim šolam Na hrvaškem, je poročal dr. Grubor, nameravajo organizirati velike osnovne šole. Res so nekatere prednosti v tem, da združimo na enem kraju učence in učitelje, učne pripomočke in opreme, vendar so vidne tudi pomanjkljivosti. Ponekod so ukinili podružnične šole, čeprav so bile pomembna kulturno-prosvetna središča kraja. Pri takih šolah b"i morali upoštevati tudi njihovo mnogovrstno kul-turno-izobraževalno vlogo ter njihov vpliv na celotno okolje. Druga skrajnost so tako imenovane občinske šole. organizirane po načelu ena občina — ena šola; To je privedlo do prevelikih organizacij in učiteljskih zborov ter do odvečnega administriranja. Že učitelji se med-seboj malo poznajo — kaj šele učenci! Pedagoško delo postaja papirnato. Pri načrtovanju šolske mreže moramo misliti ne le na sedanje, marveč tudi na prihodnje potrebe. Življenjsko obdobje šole je dolgotrajno, čeprav se število šoloobveznih otrok spreminja. Ta gibanja bi morali temeljiteje proučevati, da bi bile naložbe v nove šole bolj premišljene. Načrtovanje šolske mreže je pomemben del v načrtih razvoja določenega območja, zato ga moramo povezovati z gospodarskim in kulturnim razvojem kraja ter upoštevati tradicijo in vlogo izobraževanja. Oblikovanje šolske mreže torej ni in ne sme biti administrativno opravi- lo. Kakšna šola je po velikosti najbolj primerna? Po hrvaških izkušnjah so to šole s 16 do 32 oddelki, češ da je na takih šolah vzgojno-izobraževalno delo lahko najuspešnejše. Optimalna osnovna šola naj bi imela najmanj 480, največ pa 980 učencev, z oddelki po 30 učencev. Vsakašola naj bi bila odprta tudi za izobraževanje odraslih, za izobraževanje in usposabljanje vseh vsaj do 40 leta starosti, saj je to pogoj za višjo delovno storilnost. Po slovenskih raziskavah, o katerih je poročal mag. Ferdo Rečnik, ima optimalna srednja šola okoli 800 učencev ali nekje med 500 in 1200 učenci. Taka šola omogoča kakovostno delo. Čeprav ima jo velike šole z veliko različnimi programi, kakršne imamo v svetu in pri nas, po izobraževalni in gospodarski strani nekatere prednosti, je njihova vzgojna uspešnost manjša. Take šole ne bi smele biti organizirane centralistično kot enovite delovne organizacije, marveč naj bi bile decentralizirane razpravljamo uveljaviti na novi ravni in v novih razmerah. V ozdih morajo vedeti, koliko je učenca za vstop v dglo pripravila šola (katera teoretična in praktična znanja so si pridobili učenci), da bodo na tej podlagi lahko pripravili in izvajali programe usposabljanja pripravnikov. Če pa se v zvezi z usposabljanjem po pridobljeni srednji, izobrazbi nalagajo združenemu delu prevelika bremena, bo treba razmisliti, ali bodo v sedanjih reformnih prizadevanjih dovolj le manjši popravki in dopolnitve zdajšnjega sistema? JOŽE REŽONJA organizacijsko, samoupravno in pedagoško. Le tako bo vsak program zaživel v pravi podobi, vsak učitelj in učenec pa se bo lahko uresničeval tudi kot osebnost. Kako bodo zdajšnje omejitve vplivale na mrežo srednjega in visokega šolstva? Vse kaže, da bo imela v prihodnje odločilen vpliv kakovost posamezne šole in tistih, ki jih bo ta usposobila. Samo to je lahko temelj za trajno, in ne le trenutno zasidranost šole v okolju, združenem delu in družbi. Cilj —boljšam sodobnejša šola Razprava se je Žadržala. pri kakovosti in prehodnosti srednjega in visokega šolstva. V srednji šoli je osip precejšen, še slabše pa je v visokem šolstvu; to pa ni gospodarno. Kje so vzroki? V preobsežnih programih in zastarelih oblikah dela. v pomanjkanju učbenikov, v nerazvitem raziskovalnem delu med študijem, v nezadostni motivaciji za učenje itd. Razpravljavci so menili, da merila za ocenjevanje učencev in študentov niso zahtevna. Nekatere visoke šole so zdrknile v zahtevnosti nemara že na raven srednje šole. Izhod je. v posodabljanju vzgojno-jzobraževalnega in raziskovalnega dela, da bomo dobili bolje usposobljene strokovnjake. Hkrafi pa ni mogoče sprejeti domneve, da toliko študentov ne more končati šole zaradi nesposobnosti. Vzgojno-izobraževalne organizacije, ki nimajo pravega uspeha, ne morejo pričakovati družbene podpore. ,V naši družbi je veliko nasprotij, je menil dr. Djokovič. profesor na titograjski univerzi. Na eni strani sc bojimo prevelikega števila izobražencev in krčimo denar za šolstvo, na drugi strani pa se bohoti administracija. Uvažamo tuje znanje in tehnologijo, na seznamih brezposelnih pa je čedalje več ljudi s srednjo in visoko šolo. Dr. Šara-novič, rektor titograjske univerze. je opozoril na to, da šole nimajo potrebnih možnosti za posodabljanje pouka in njegovo večjo učinkovitost. Kako naj usposabljamo študente v skladu z zahtevami prihodnjih desetletij, če imamo kot edini pripomoček — tablo? Pri razvijanju šolstva ne moremo več naprej po starem, je poudarila sklepna razprava. Ne moremo podpirati tistih, ki jim ni mar, koliko znanja predstavlja diploma, niti tistih, ki bi brez temeljitih raziskav ukinjali šole ne glede na njihovo kakovost. Nove rešitve morajo voditi do boljše kakovosti in zagotoviti boljše, prave strokovnjakel RADIVOJE OSTOJIČ S razpravljamo Vrata domov so za marsikoga zaprta V zadnjem letu je bilo slišati več kot ponavadi o delu in življenju v domovih za učence. Največ je bilo izrečenega na račun težkega gmotnega položaja domov in neustrezne kadrovske sestave ali. povedano drugače, na račun nezadovoljstva učencev z vzgoj-no-izobraževalnim delom — za to pa krivijo učenci predvsem vzgojitelje. Skupnost domov za učence srednjih šol je letošnjega 19. junija pripravila posvet, na katerem so udeleženci ponovno spregovorili o vseh naštetih problemih. V Sloveniji so v zadnjih desetih letih obnovili in zgradili več domov, veliko od teh pa jih je zelo slabo zasedenih. Vzroke za to je treba iskati v neustrezni mreži srednjih šol, manjšem prilivu učencev iz drugih republik in v zaostreznih družbenogospodarskih razmerah. Prav te razmere onemogočajo mnogim učencem, da bi med šolanjem prebivali v domovih za učence, kjer bo mesečna oskrbnina v naslednjem letu znašala okrog 14 tisoč dinarjev. Starši tistih učencev, ki se šolajo za poklice, v katerih je preveč delavcev, in zato ne prejemajo štipendije, sami tako visokih izdatkov za šolanje ne zmorejo več. Učencem ne preostane drugega, kot da se vsak dan vozijo v šole po uro in več v eno smer. Po zadnjih po-. datkih Zavoda SRS za šolstvo je takšnih učencev 8690. Kaj pomeni ta podatek, menda ni treba posebej razlagati. Zdravniki pravijo, da jih med učenci vozači največ zboli na živcih in želodcih. Vika Potočnik, predsednica ZSMS, je poudarila, da bi se bilo treba resneje zamisliti nad tem, da se 20 do 30% učencev, predvsem s pomurskega, posavskega, z notranjskega in dolenjskega območja po osnovni šoli takoj zaposli, in~ustrezno ukrepati. Med njimi je dosti dobrih učencev, ki bi šolanje nadaljevali, pa ga ne morejo zato, ker ostajajo brez štipendije, stroški šolanja zunaj kraja bivanja pa so previsoki. Novi samoupravni sporazum o štipendiranju predvideva sicer nekatere spremembe, kot so možnost, da učenec, ki med šolanjem biva zunaj domačega kraja, prejema dodatek k štipendiji, vendar pa se v tem sporazumu še vedno zrcali krat- koročna kadrovska politika, ki je naklonjena proizvodnim poklicem. Višje štipendije so i|e naprej predvidene za učence rudarskih in metalurških poklicev. To tudi pomeni, da imajo dekleta manj možnosti, da dobe štipendijo. Dodatek k osnovni štipendiji bi moral znašati vsaj 40 do 50 %, da bi se učenci začeli prijavljati v domove. Takšno stališče smo zavzeli tudi udeleženci tega posveta, ki bi morali skupaj z vsemi drugimi pedagoškimi delavci bolj zavzeto sodelovati v javni razpravi o spremembah tega samoupravnega sporazuma. In kaj so povedali na posvetu predstavniki učencev domov? Zavedajo se, da hitro naraščanje življenjskih stroškov ni prizadelo samo njih, temveč tudi vse, ki z njimi delajo. Mnogi domovi iščejo drugačne vire zaslužkov s turistično dejavnostjo; s to se največkrat ukvarjajo kar vzgojitelji, in zato marsikje zanemarjajo svojo poglavitno dejavnost. Mnogi učenci še zmeraj kritično ocenjujejo vzgojno delo v domovih, češ da ni sodobno, metode dela pa so premalo prožne, saj ne upoštevajo dovolj hotenj, potreb in sposobnosti posameznikov. Učenci si želijo bolj sproščene in neposredne odnose z vzgojitelji, saj bodo domovi le tako lahko postali njihov drugi dom, v katerega se bodo zmeraj radi vračali. Vzgoja v domovih za učence je nedvomno zahtevna in težka naloga, saj so vzgojni položaji zelo pestri, nepredvidljivi in neponovljivi, zato zahtevajo celega vzgojitelja. Sicer se lahko zgodi, da se odnos med učencem in vzgojiteljem kaj hitro pretrga. Potem največkrat ni poti nazaj. Vzgojitelji bi se morali večkrat povprašati gojence, kaj menijo o posameznih zadevah, ter brez odpora in strahu sprejemati njihove predloge, za katere se je v praksi že večkrat izkazalo, da so dobri. Posvet se je po nekajurni razpravi končal. Skoraj sočasno pa so se zaprla vrata vseh slovenskih domov za učence. Upam, da se bodo vsa spoznanja in rešitve nakazane na tem posvetu jeseni, ko se bodo vrata domov zopet odprla, prenesle v vsakdanje življenje in delo učencev in njihovih pedagoških delavcev. ALENKA LAUKO Več praktičnega znanja V Rudniku lignita Velenje so ob koncu pripravniške dobe anketirali mlade delavce, ki so v lanskem šolskem letu končali srednjo šolo v programih četrte zahtevnostne stopnje. Anketa je zajela 20 delavcev rudarske, kovinarske in elektro stroke, obdelal pa jo je MARTIN PUSTA-TIČNIK, pedagog v rudniškem izobraževalnem centru. Nekaj značilnih odgovorov, ki so jih dali anketirani, zlasti na vprašanje, kako šola pripravlja za delo: Kar polovica anketiranih meni, da bi morali spremeniti programe tako, da bi dali več poudarka praktičnemu pouku in praktičnemu delu, s katerim imaš pozneje opraviti v poklicu. Večina anketiranih se zavzema, da bi imela praktična znanja precej večji delež v programih kot do-slei. Čeprav je bilo pripravništvo razmeroma dobro organizirano in je pripravnikom omogočilo, da so se s pomočjo mentorjev v nekaj mesecih dovolj uspešno osamosvojili pri delu, so mnogi pripravniki mnenja, da bi bilo vseeno treba nameniti praktičnemu pouku v času šolanja več poudarka, češ da bi bilo njihovo praktično znanje in znanje za začetek dela brez prejšnjih delovnih izkušenj in lastnega zanimanja mnogo preskromno. Avtor-ankete se pri razčlenjevanju odgovorov na koncu ustavi pred dilemo, ki je pri nižjih stopnjah strokovne zahtevnosti v usmerjenem izobraževanju še po$pbej nerešena: ali naj šola učence pretežno usposablja za nadaljnje šolanje ali pa za delo? Anketni odgovori nagibajo k drugi rešitvi: večjo skrb bo treba nameniti usposabljanju mladih delavcev za začetek dela; tistim med njimi, ki pa bi želeli kasneje nadaljevati z izobraževanjem, pa naj bi omogočili z dopolnilnimi programi nadomestiti manjkajoče splošno znanje. Po gradivu, ki ga je poslal uredništvu M. PUSTATIČNIK POMAGAJMO UČITELJEM ZAČETNIKOM! Mentorstvo in pripravništvo premalo načrtna in učinkovita Vil. številki Prosvetnega delavca (24. 6. 1985) je objavljen prispevek o položaju učiteljev na začetni praksi. Ugotovitve v njem so zbrane na podlagi anketnih odgovorov, ki resno opozarjajo, da kljub jasnim določilom predpisov še ne znamo uspešno organizirati mentorstva in pripravništva. Temeljne usmeritve za uresničevanje te dejavnosti imamo podane v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o osnovni šoli in Zakonu o usmerjenem izobraževanju, v Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih ter gotovo v vsakem samoupravnem aktu na šoli. Le redke pa so šole, ki so ta določila dosledno uresničile v praksi. Ne gre zgolj za kršenje pozitivne zakonodaje, temveč za nedopustno preziranje ali omalovaževanje izredno pomembne dejavnosti, ki odločilno vpliva na pedagoško rast učiteljskih rodov. Zal temelji sodelovanje z novim učiteljem pretežno na tovariškem odnosu med njim in mentorjem. Šole sicer določajo mentorje in njihove okvirne naloge za delo z učiteljem pripravnikom, vendar je ta dejavnost velikokrat še daleč od načrtnosti in zadostne* učinkovitosti. Bistven razlog je v tem, da mentorstvo ni priznano kot enakopravna dejavnost z drugimi pedagoškimi nalogami, kaj šele ustrezno vrednotena. Še vedno se zanašamo na entuziazem in poklicno zavest, ki v drugih delovnih okoljih že. zdavnaj ni več edini delovni ideal. Dokaj neresen odnos imamo do spoznanj, da je uspešnost začetniške prakse odločilna za nadaljnjo strokovno rast mladega učitelja, hkrati pa v prid učencev in šole. Prvi stiki s prakso pomenijo vselej nestrpno pričakovanje poklicnega uspeha, preverjanje lastnih sposobnosti, zlasti pa preskus še svežega strokovnega in pedagoškega znanja ob delu z učenci. Tako je še zlasti v učiteljskem poklicu, ki terja poleg osnovnih še druge osebnostne lastnosti. Menim, da smo še vse preveč neprizadeti kljub spoznanju, da se večini mladih sotovarišev ob prvih korakih v razredu uresničujejo davne poklicne želje iz zgodnje mladosti; prvo srečanje z učenci pa pomeni mnogim srečen življenjski dogodek in pomembno razpotnico v osebnostni in poklicni rasti. K vsemu temu se pridružuje še nič manj pomembna motivacija: opraviti kar najbolje strokovni izpit. Letni načrt mentorske dejavnosti Vse to zahteva, da bolj kot doslej uveljavljamo pozitivne predpise ter zagotovimo v bolje zasnovanih programih organizirano mentorstvo in pripravništvo na vsaki šoli. Kot odziv na zelo aktualno pobudo Prosvetnega delavca v omenjenem članku navajam nekaj zamisli za oblikovanje letnega načrta mentorske dejavnosti. Nadaljnji prispevki pa naj odkrijejo še druge organizacijske in vsebinske vidike tega problema. * Prvi pogoj za opravljanje mentorstva za učitelje pripravnike je priznavanje in ovrednotenje tega dela, ki ga mora vsebovati finančni sporazum (dogovor) med občinsko (republiško) izobraževalno skupnostjo ter vzgojno-izobraževalno organizacijo. Šele tedaj bo lahko zajela šola to dejavnost v svoj delovni načrt, ki bo tako temeljil na stvarnih temeljih. Program mentorstva mora vsebovati prvine, ki zagotavljajo uspešnost priprave na strokovni izpit in uvajanje v prakso. Upoštevati mora obseg dela, organizacijski, metodološki in vsebinski vidik dejavnosti. Ker je sestavni del letnega programa šole, nalaga pri izvajanju tako šoli kot mentorju in učitelju pripravniku, da sodeluje pri načrtovanju kot enakopraven subjekt. Prav začetnik bolahko v marsičem sam predvidel, v katerih vsebinah, didaktičnih področjih je sodelovanje z mentorjem najnujnejše. Jasno je, da je odgovorni nosilec pri uresničevanju programa mentor, ki ga določi učiteljski zbor. V šolah, ki imajo morda več učiteljev pripravnikov, naj se mentorji povezujejo (v skupino); ta v načrtu razvrsti naloge: v tiste, ki jih mentorji uresničujejo skupno, in tiste, ki se nanašajo na didaktično-metodično mentorstvo v razredu in učnem predmetu. V programu moramo na- David Skubic, 6.r. Osn. š. Peter Sp raje-J ur, Žalec: Igra z računalnikom, linorez (Likovni ped.: Dragica Sajovec) tančno urediti mentorstvo za učitelje pripravnike, ki na šoli nimajo ustreznega mentorja in ga je treba poiskati na drugi šoli. Brez primernega dogovora rešitev ne bo popolna. Delajmo s pripravnikom — ne namesto njega Osnutek programa, ki ga je sestavil mentor v sodelovanju s pripravnikom, mora obravnavati in sprejeti učiteljski zbor; ta je odgovoren zlasti za pedagoško-didaktično vsebino pripravništva in v resnici sodeluje pri uvajanju začetnika v prakso. Čeprav je mentor neposredno odgovoren za izvajanje pripravniške prakse, pa ne more biti edini izvajalec vsebinskega načrta; na nekaterih področjih morajo sodelovati tudi drugi pedagoški delavci. Posamezen mentor namreč ne more biti univerzalno usposobljen za vsa vsebinska področja mentorstva, ki ga mora zajemati načrt dela z učiteljem začetnikom. Predpisana vsebina je mnogo obsežnejša, kakor je lahko uvajalno delo v razredu. Pri mentorstvu bodo morali pomagati učitelji vspore-dnic (hospitacije, informacije, pogovori), učitelji drugih učnih predmetov, pedagoški vodja šole, svetovalni delavci, mentorji šolskih organizacij in interesnih dejavnosti. V praksi je pogosto ta raven dela s pripravnikom premalo upoštevana, odgovornost pa ostane navsezadnje le na mentorju samem. Ta mora neposredno delati s pripravnikom, hkrati pa poskrbeti tudi za sodelovanje z drugimi pedagoškimi delavci. V teh načrtnih prizadevanjih naj bo edini cilj: novega tovariša čimprej osamosvojiti, ga spodbuditi k ustvarjalnosti, načeloma pa delati z njim, ne pa namesto njega. Še bolj kot se to dogaja zdaj, je treba učitelje pripravnike uvesti v preučevanje, spremljanje in razčlenjevanje lastnega dela; to omogoča samokritično obravnavo učno-vzgojnega dela in neprestano spopolnjevanje sloga in postopkov ter uspešno vključevanje v delo učiteljskega zbora. Program mentorstva naj predvidi ip operativira didaktična področja, na katera bomo usmerili še posebno pozornost. Načrtovani naj bosta vsebina hospitacij in konzultacij ter njihova pogostnost. Brez pogovorov po hospitacijah in končnih sklepov ne moremo pričakovati uspešnega sodelovanja. Prav je, da so hospitacije obojestranske, določene z roki in napovedane; to omogoča izbiro didaktičnega področja in temeljito pripravo na učno uro in obravnavo. Mentor in pripravnik morata imeti dispozicijo za spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela, s tem bo sodelovanje bolj sistematično in na strokovni ravni. Posebno mesto v programu naj ima mentorstvo pri sestavljanju letne in dnevne priprave na vzgojno-izobraževalno delo. Ravnatelj šole pa naj dobi vsak mesec vsaj po eno pripravo na pouk ter po eno pisno razčlenitev učne ure; to naj bo v pomoč tudi drugim učiteljem na šoli. Delo s starši za začetnika ni preprosto in terja pogosto premagovanje samega sebe. Prav je, če najprej hospitira na primerno pripravljenem roditelje-skem sestanku; šele drugič ga pripravi in vodi sam. Zanj naj se vsaj dvakrat ali trikrat pripravlja skupaj z mentorjem. Gotovo pa je, da mora obravnavati določeno pedagoško tematiko (predavanje, uvodne teze) tudi s starši, nanjo naj se pripravi le v sodelovanju s pedagoškimi delavci na šoli, ob slovstvu in podatkih tiste šole. Vsaj eno pisno pripravo na predavanje za starše naj preda ravnatelju šole, da bo tudi on povedal o njej svoje mnenje. Učitelju začetniku ni pra' lahko, ko se pripravlja na sej® učiteljskega zbora oddeli (predmetna stopnja), na sej1 oddelčne skupnosti, kaj šele ct mora to sejo voditi in slediti ne kemu smotru! Pri tem so odle čilne prve spodbude in nasveti pa tudi priznanje za dobro izve dene prvine. Vedeti namreč mO' ramo, da vse le ni tako idealne kot razbere mladi učitelj iz sloV' stva. Novemu članu učiteljskeg1 zbora ne bomo naredili usluge če bomo dopustili, da se bo n* konferenci »oglasil« šele p1 dveh ali treh letih. Kmalu ( prvem letu prakse naj pripravi' sodelovanju z mentorjem aktualno študijsko temo (pedagoške, psihološke ali didaktičri vsebine), ki naj zajame tudi njegov odnos do problema in nje gove zamisli o tem, kako naj b rešili problem na šoli. Svoje izsledke naj obravnava tudi s stat' ši; morda še s svetom staršev in * drugimi dejavniki. To gotov1 prispeva k osebnostni in pedagoški rasti. Učitelju začetnik1 moramo omogočiti, da se potrdi tako spodbujamo njegovo nadaljnjo ustvarjalnost, hkrati pa se mu povečuje ugled v kolektivu in med starši. Ravnatelj šole naj zbira tud pisne priprave na tematiko z’ konference učiteljskega zbora V načrtu mentorstva mora bit1 predvideno, kdo in kako bo uval jal učitelja pripravnika v peda j goške dejavnosti, ki poleg pouk1 sodijo v sklop učiteljevih obver/j nosti. Sem spadajo: spremljanj1 učenčeve osebnosti, organiza-; cija prireditev, ekskurzij, dne vov dejavnosti, vodenje pedagoške dokumentacije. To pa že prizadeva druge pedagoške delavce, ki sodelujejo z neposrednim mentorjem. Šolska zakonodaja in samoupravni akti na začetek Ni mogoče pristajati na to, dt učitelj komaj po nekaj letil1 prakse spozna pozitivno šolsko zakonodajo in samoupravno akte na šoli. To je naloga, mora biti zajeta v načrt dela* pripravnikom že v prvih meseci! prakse. Ni treba naglašati, d) mora v tem času dobro spoznat1 temeljne dokumente o življenj1 in delu šol v SRS (Vsebina strokovnih izpitov); za to namenjamo na šolah premajhno skrb! Ker so pogosto seznanjanja s M vsebino kampanjska in površna se nedoslednost kaže tudi pb strokovnih izpitih. Ne le učitelji pripravniki temveč tudi mentorji, bi se morali načrtno pedagoško-didak; tično spopolnjevati, pri tem b morali upoštevati doslej zasnovano vsebino strokovnih izpito' Za to nalogo so najbrž edin1 usposobljene in pristojne ka drovske šole, ki bi morale tud tovrstno nalogo zajeti v svoj program. Status mentorstva bi morali sistemsko rešiti; morda uskladiti z zamišljenimi našlo'1 pedagoških delavcev; to bi omogočalo primernejše in enakopravno vrednotenje njihovega dela. Strokovni izpit pa naj ne b bil zgolj zadeva administracijo temveč stvar odgovornih strokovnih organov. Ne gre zgolj z* izvedbo izpita in registriranj1 opravljene obveznosti. Menic1’ da sodi k temu še usklajevanj1 meril med komisijami, določanje pogojev za opravljanje izpitov, izbor članov komisi]' spremljanje in razčlenjevanj1 dosežkov ter nadaljnje usmerjanje mentorstva in pripravništva. Ta sklop nalog pa preseg3 obveznosti uradno pooblaščeni! pri izvedbi izpitov, temveč je ta že naloga strokovnih kolegije'1 pri Zavodu SRS za šolstvo j11 strokovnih teles pri kadrovski! šolah. LUDVIK BRUMEC ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO PROSVETNI DELAVEC ŠT. 13 PRILOGA elevizija v šoli 1985 JESENSKI PROGRAM — OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER VSEBINA • Beseda urednika • Spored • Zemljepis • Fizika • Ekologija • Spoznavanje narave in družbe • Telesna vzgoja • Poklicno usmerjanje • Prometna vzgoja Ljubljana, dne 23. septembra 1985 ' f' K. ;v:- r " : • . ' . ' - ' • ‘ : 'j: / c . • N m BESEDA UREDNIKA ŠOLSKE TELEVIZIJE Iz neke šole v Radovljici so me po telefonu spraševali, kdaj izide jesenski program šolske televizije, češ da učitelji že čakajo nanj. Priznati moram, da mi nič ne ugaja bolj kot taka vprašanja, saj dokazujejo, da učitelji vedno bolj uporabljajo naše oddaje in daje zato pouk za učence nazornejši in prijetnejši. Slovenska šolska televizija bi lahko imela več programa, kot ga ima zdaj, lahko pa bi ' bil tudi pestrejši, če učenci in učitelji to želijo. Svoje želje in predstave naj sporočijo po delegatih Izobraževalni skupnosti Slovenije. MARKO SAJKO v____________________________________:____________:__!____________________________:________________________________> e « ŠOLSKA TELEVIZIJA SPORED — JESEN 1985 TOREK Četrtek ciklus NASLOV ODDAJE TRAJANJE 1. 10. 3. 10. ZEMLJEPIS Rotacija in revolucija 19’ FIZIKA Molekularna zgradba snovi 11’ EKOLOGIJA Naravna bogastva 11’ SND Promet ^ 13’ 8. 10. 10. 10. ZEMLJEPIS Vulkani 16’45” FIZIKA Atomska energija in notranjost atoma 11’ EKOLOGIJA Življenjska združba 11’ SND Na domačiji 15’ 15. 10. 17. 10. TELESNA VZGOJA Ritmična ura 28’5” POKLICNO USMERJANJE Poklici v železniškem gospodarstvu 23’35” 22. 10. 24. 10. TELESNA VZGOJA Športna gimnastika I 23’10” POKLICNO USMERJANJE Tehniški oficir JLA 33’35” 29. 10. 31. 10. TELESNA VZGOJA Športna gimnastika II 26’30” POKLICNO USMERJANJE Poklici v gradbeništvu — začetna dela 29’35” 5. 11. 7. 11. TELESNA VZGOJA Atletika I 25’40” POKLICNO USMERJANJE Poklici v gradbeništvu — končna dela 29’30” * 12. 11. 14. 11. TELESNA VZGOJA Atletika II 25’40” POKLICNO USMERJANJE Poklici v pomorstvu 20’15” PROMETNA VZGOJA Dobro videti in biti dobro viden 10’ 19. 11. 21. 11. TELESNA VZGOJA Elementarne igre 27’20” POKLICNO USMERJANJE Poklici v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev in naprav 30’30” 26. 11. 28. 11. TELESNA VZGOJA Rokomet, odbojka 25’40” POKLICNO USMERJANJE Poklici elektro stroke H v elektrogospodarstvu 21’37” PROMETNA VZGOJA Rdeče, zeleno pa tudi rumeno 10’ 3. 12. 5. 12. TELESNA VZGOJA Košarka, nogomet 28’ POKLICNO USMERJANJE Poklici v tekstilni industriji 30’10” 10. 12. 12. 12. TELESNA VZGOJA Plavanje I 22’40” POKLICNO USMERJANJE Poklici v letalstvu 29’30” 17. 12. 19. 12. TELESNA VZGOJA Plavanje II 25’20” POKLICNO USMERJANJE Poklici v živilski industriji 27’ 24. 12. 26. 12. TELESNA VZGOJA Zimski športi 27’40” POKLICNO USMERJANJE Poklici v rudarstvu 24’35” ZEMLJEPIS ROTACIJA IN REVOLUCIJA POVZETEK VSEBINE: torek: 1. 10. 1985 MARIJA KOŠAK četrtek: 3. 10. 1985 Sonce — vir svetlobe, toplote in življenja — le navidezno kroži okoli Zemlje. Do 16. stoletja je prevladovalo mnenje, da je Zemlja v središču vsega. To mišljenje so spremenili šele po izumu daljnogleda in po natančnih opazovanjih. Zdaj vemo, da planeti (torej tudi naša Zemlja) krožijo okoli Sonca. Zemlja pa se vrti tudi okoli svoje navidezne osi. Zato se menjavata dan in noč. Z vrtenjem Zemlje se spreminja tudi položaj točk na Zemlji proti Soncu. Vsaka točka ima svoj krajevni čas in ker se spreminja položaj vsake točke, se spreminja tudi čas. Iz potrebe po točnem časovnem sporazumevanju ob hitrem razvoju komunikacij so Zemljo razdelili na 24 časovnih pasov. Začetni pas je po tem dogovoru zahodnoevropski z osrednjim meridianom, ki gre skozi angleško mesto Greenvvich. Na zemeljskem površju pa se ne spreminjata samo krajevni in pasovni čas, ampak tudi podnebje. Razlikuje v tem, da se z oddaljevanjem od ekvatorja čas ne spreminja, podnebne razlike pa so s spremembo geografske širine precejšnje. Vzrok tem spremembam je nagnjenost navidezne zemeljske osi. Posledici tega sta različen vpadni kot sončnih žarkov in dolžina obsevanja podnevi in med letom. Na podnebje pa vplivajo še drugi dejavniki, npr. razporeditev kopnega in morja, gibanje zračnih gmot, morski tokovi, nadmorska višina, prisojna ali osojna lega. Podnebje je torej rezultat številnih dejavnikov in njihovega medsebojnega prepletanja. ' ZEMLJEPIS VULKANI SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA: ,orek: 10- 1985 MARIJA KOŠAK četrtek: 10. 10. 1985 SMOTRI Učenci pri ogledu filma Vulkani: — spoznajo moč vulkanskega delovanja; — zvedo za štiri glavna vulkanska območja; — ugotovijo razlike med tipi vulkanov; — utrdijo pojem vulkan, vulkansko delovanje; — doumejo človekovo nemoč spričo naravne stihije; — se prepričajo o nujnosti znanstveno-raziskovalnega dela; to bi človeku omogočilo izrabo velike kbličine energije, ki povzroča pri ljudeh le strah. POVZETEK VSEBINE Film Vulkani ali raziskovanje nemirne Zemlje prikazuje enega od naravnih geografskih dejavnikov, ki močno součinkujejo pri preoblikovanju zemeljskega površja. Začne se s prikazom vulkanskega delovanja, ki je v šestdesetih letih 20. stoletja povzročilo nastanek dveh otokov v bližini islandske obale. Z vulkani na Havajih, v Mehiki, v Italiji in na otoku Heimuey film zelo nazorno prikazuje različne tipe vulkanov in dve značilni vrsti lave. V svetu je zdaj več kot 500 delujočih vulkanov. Večinoma so v dobro znanih pasovih ob robovih celin. Film prikazuje pet najznačilnejših zgledov vulkanskega delovanja. V letih 1963 do f967 so številni vulkanski izbruhi ustvarili v Atlantskem oceanu blizu južne Islandije dva otoka. Večji SUrtsey, ki še obstaja, je nastal iz razpršenega prahu, prekritega z zaščitno plastjo lave. Manjši otok — mali Surtsey se je kar šestkrat prikazal iz morja, vendar je zmeraj znova izginil v njem, ker ni bil zaščiten s plastjo lave. Kalauea na Havajih je podobno kot Surtsey nastal po večkratnem bruhanju lave. Havajska lava je izredno vroča in zelo tekoča, ne ustvarja stožčastih vulkanov s strmi mi pobočji, temveč na daleč razpotegnjene, položile ščitaste vulkane-. V Mehiki je leta 1943 izbruhnil sredi koruznega polja vulkan Paricutin. Velika količina magme je brizgnila visoko v zrak, med padanjem se je ohlajevala in strjevala ter oblikovala okoli vulkanskega žrela stožčato goro. Vezuv v Italiji jc zgled stratovulkana; ta je najpogostejši med vsemi vulkani. Tako se imenuje zato, ker ga sestavljajo izmenoma plasti lave in plasti vulkanskega pepela, bomb, lapilov. Islandski otok Hcimacy blizu Surtseyu je nastal približno pred 5000 leti in je miroval do leta 1973. Ker je nastal na tem otoku vulkan Kirkjuffell, je bilo treba evakuirati Vesfkannaey, pomembno islandsko ribiško pristanišče. Ta izbruh priča o uničevalni moči vulkana in da ni mogoče napovedati vulkanskega procesa. v Film se končuje z. razmišljanjem, ali bo kdaj človek s svojim znanjem in raziskovanjem lahko kaj storil za preprečevanje naravnih nesreč, ki ga zastrašujejo, in ali bo znal prav to moč kdaj izrabiti v svojo korist. NAVODILA Film se odlikuje po izredni nazornosti, saj so njegovi ustvarjalci izbrali dobre zglede vulkanskega delovanja na različnih območjih sveta. Škoda bi bilo, če si ga ne bi ogledali vsi učenci višjih razredov osnovnih šol in srednješolci. Preden si bodo ogledali film, naj ponovijo potrebne pojme (film jih sicer tudi razlaga), da bodo lažje in uspešneje sledili vsebini. V 6. razredu osnovne šole in v prvih razredih srednjih šol pa bo ta film veliko pripomogel k utrjevanju v tem letu obravnavane snovi (Sredozemlje, Islandija). Učenci naj pri pogovorih po ogledu poiščejo predstavljene vulkane na Zemljevidu in jih primerjajo z območji pogostih potresov v zadnjih nekaj letih. , Literatura: Svetozar Ilešič: Obča geografija Zgonik-Rus: Zemljepis za šesti razred osnovnih šol Christoch Kriiger in sodelavci: Vulkani (Državna založba Slovenije 1972) Roland Goock: Vsa čuda sveta (Mladinska knjiga 1969). FIZIKA MOLEKULARNA ZGRADBA SNOVI SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: torek: 1. 10. 1985 - IVA MULEC IN JANEZ FERBAR četrtek: 3. 10. 1985 SMOTRI Učenec spozna: — nekatera dejstva, na katerih temelji kinetična teorija snovi; — razlago treh agregatnih stanj po kinetični teoriji; — energetske spremembe, ki nastanejo s spremembami agregatnih stanj. VSEBINA Kinetična teorija snovi temelji na domnevi, da je snov sestavljena iz majhnih stalno gibajočih se delcev, ki jih imenujemo molekule. Teorija nam pomaga razumeti lastnosti in ravnanje snovi v vseh njenih agregatnih stanjih: v trdem, tekočem in plinastem stanju. Film pokaže, kako s kinetično teorijo snovi razložimo naslednje pojave: — različna agregatna stanja snovi —- difuzijo v plinih in kapljicah — tlak plina — kondenzacijo — kristalizacijo — taljenje — izhlapevanje — Brownovo gibanje. NAVODILO Film je po tematiki prilagojen učnim načrtom za osnovno in srednje izobraževanje. FIZIKA ATOMSKA ENERGIJA IN NOTRANJOST ATOMA SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: lorek: 8. 10. 1985 'IVA MULEC IN JANEZ FERBAR četrtek: 10. 10. 1985 SMOTRI Učenci pri ogledu filma spoznajo: — da je jedro atoma sestavljeno iz delov; — da nekatera jedra^ahko razpadejo; — da delce, ki nastanejo pri razpadu, lahko zaznamo na več različnih načinov: z meglično celico, z geigerskim števcem in s fotografsko emulzijo, — da je razpad jeder povezan z oddajanjem energije. POVZETEK VSEBINE V meglični celici je košček radioaktivne snovi, iz katerega izhajajo meglene sledi v vseh smereh. To so sledi hitrih delcev, ki nastajajo pri razpadu atomskih jeder. Ko približamo geigerski števec radioaktivni snovi, zaslišimo tiktakanje. V animiranem delu filma je razložen razpad atomskih jeder, prikazano je, kako z lupo lahko gledamo posamezne razpade. Film pokaže, da lahko najdemo radioaktivne snovi v naravi ali pa.jih napravimo z obsevanjem v reaktorju. NAVODILA Film je primeren kot dopolnilo k poskusom v poglavjih o radioaktivnosti in jedrski energiji v skupnih vzgojno-izobrazbenih osnovah. Nekateri poskusi v ■ filmu so taki, da jih v šoli ni mogoče opraviti. Učenci se seznanijo tudi z nekaterimi napravami, ki omogočajo uporabo jedrske energije. EKOLOGIJA NARAVNA BOGASTVA SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: torek: 1. 10. 1985 DANICA KMECL četrtek: 3. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznajo nevarnosti pretiranega izrabljanja naravnih dobrin; ' — ugotovijo.človekovo odvisnost od naravnih bogastev; — dojamejo potrebo po ohranitvi in varovanju naravnih bogastev. POVZETEK VSEBINE Zloraba naravnega bogastva je stara kot človeška civilizacija. Kjerkoli se je človek naselil, je nekako uničeval naravo. Mnoge onesnažene reke postajajo sramota človeštva. Človek ne premaguje narave, ampak jo uničuje in hkrati pozablja, da lahko živi le na-Zemlji. Zemlja ponuja človeštvu mnogotera bogastva, kljub temu pa mnogo ljudi že od rojstva trpi bedo in lakoto. Le z dolgoročnim načrtovanjem bomo rešili stihijsko uničenje narave. Načrtovati je treba pravilno izrabljanje gozdov, nafte' in drugih naravnih bogastev. Treba bo izrabljati sončno energijo, predelovati odpadke itd. —i--------------------------------—' EKOLOGIJA ŽIVLJENJSKA ZDRUŽBA SMOTRI, POVZETEK IN NAVODILA: »orek: 8. 10. 1985 DANICA KMECL četrtek: 10. 10. 1985 SMOTRI Učenci: ' . v — spoznajo biološko zasnovo skupnosti: to je skupnost rastlinskih in žival- skih oblik življenja, ki so se prilagodile okolju in imajo v njem posebno vlogo in nalogo; _ ;— ugotovijo, da vsak organizem zavzema določeno niso v skladu z nalogo, ki jo opravlja; — spoznajo, da v večini bioloških skupnosti nekatere rastline — primarni pridelovalci hrane, določajo naravo celotne skupnosti. POVZETEK VSEBINE Film prikazuje tri različne skupnosti: skupnost borovega gozda, skupnost pašnika in skupnost morske obale. Ob tem ugotavlja njihove ekološke podobnosti. - Skupnost pomeni vse rastlinske in živalske oblike življenja v določenem okolju. To sdvsi živi organizmi, prilagojeni istim naravnim razmeram; vsako bitje v tej skupnosti ima svojo posebno vlogo in nalogo. V človeški skupnosti imajo ljudje svoje posebne naloge, so npr. miličniki, sodniki, otroci, trgovci... Vsakdo opravlja svoje delo, vsakdo jedel te skupno- Mnogi znanstveniki nakazujejo možnosti za pridobivanje hrane iz morja (ribe, alge4 •)■ Pot, ki jo bodo za ohranjanje narave izbrali zdajšnji rodovi, bo v mnogočem odločala o tem, kako bomo živeli na Zemlji. VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE 1. Kaj smo storili in kaj moramo storiti, da bomo ohranili naravo in njena bogastva? 2. Kako bomo v prihodnje pridobivali energijo? 3. Zakaj se mnogi narodi ne odločajo za uporabo energije in radioaktivnih reaktorjev? 4. Kaj pomeni »neobnovljivo bogastvo«'? '. * NAVODILA .Televizijska oddaja je namenjena učencem višjih razredov osnovne šole in učencem srednjih šol. Film opozarja na. težke posledice človekovega nesmotrnega ravnanja z naravnim prostorom. Izdelovalci filma so se lotili teme skrajno pesimistično, zato bi morali učitelji v razpravi poudarjati, kako pomembno je, da se posameznik in vsa družba zaveda, da je treba naravne danosti varovati in jih obravnavati strokovno poglobljeno. S takšnim odnosom, ki je v naši družbi vedno bolj živ, spoznamo, da ni razloga za pesimizem, kot ga nakazuje film. sti in hkrati soodvisen od dela vseh njenih členov. Tudi skupnosti v naravi temeljijo na razmerjih do drugih vrst in organizmov — ali do drugih ms. Glede na nalogo, ki jo opravlja vsako živo bitje, zavzema svoje mesto v skupnosti. Vemo, da je sonce vir energije. Zelene rastline s pomočjo sončne energije izdelujejo organske snovi, ki so potrebne vsem živim bitjem. Prevladujoče rastline (v borovem gozdu so to bori) so poglavitni pridelovalci hrane. Vsi drugi organizmi so porabniki hrane, npr.: rastlinojedi, mesojedi in vsejedi. Primarni mesojedi so hrana sekundarnim mesojedcem. Ti so navadno večji in nasilnejši kot njihov plen, so pa tudi maloštevilnejši. Vsaka organska snov, mrtva ali živa, rabi nekomu za prehranjevanje. Razkrojevalci spreminjajo organske snovi v anorganske in tako sklepajo prehranjevalni ciklus. \ VPRAŠANJA ZA RAZPRAVLJANJE 1. Kdo so poglavitni pridelovalci hrane v bukovem gozdu? Kako omogočajo življenje drugim organizmom v skupnosti? 2. Naštej življenjske skupnosti svojega okolja! Koliko prehranjevalnih verig je mogoče ločiti v tej skupnosti? 3. Ali je človek končni porabnik v prehranjevalni verigi? 'navodilo Vzgojno-izobraževalna vsebina je namenjena učencem srednjih šol. Učitelji naj uvrstijo posnetek televizijske oddaje ob obravnavani snovi ali ob ponavljanju snovi. Po oddaji naj namenijo nekaj časa vprašanjem za razpravljanje. Nizanje dogajanj iz narave daje učitelju priložnost, da z malo iznajdljivosti in ustreznim metodičnim usmerjanjem učencev izzove samostojna spoznanja o nenehni in nujni povezanosti med rastlinskim in živalskim svetom. SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE PROMET SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 1. 10. 1985 JANEZ BOGATAJ četrtek: 3. 10. 1985 Vsebina filma presega smotre, ki jih ponavadi upoštevamo pri prometni vzgoji. Film naj pomaga vzgajati pozitiven odnos do dediščine in opozarja na številne zdajšnje sestavine prometa, transporta in komunikacij in ha človekovo razmerje do njih. Učence spodbuja k razmišljanju o vzročni povezanosti kulturnih pojavov, to pa je bistvena sestavina ali smoter družbeno-zgodovinskega načina mišljenja. Otroci spoznavajo pronffetne in komunikacijske povezave z domačijami, vasmi, mesti. Na to se navezujejo vprašanja načinov in oblik prometnih in komunikacijskih zvez po kopnem, po vodi in čez vodo, upoštevani pa so tudi jx)-sebni načini premikanja in naprave na poteh in cestah. POVZETEK VSEBINE Film je seštevek informacij o prometu, transportu in komunikacijah. Najprej prikaže del zgodovine prometnih sredstev, s tem da nas piopelje v muzej, kjer so ohranjeni primerki te tehniške dediščine. Potem preide h kmečki domačiji in pokaže uporabo prometnih in transportnih sredstev pozimi in poleti. Tako dobijo učenci tudi podatke o drugih oblikah prenašanja in prevažanja v kmečkem gospodarstvu, kot so koš, voz in druge. Film nas nato popelje iz kmečkega ali agrarnega okolja v mesto. Tu so križišča, mestni promet, ceste, tekoče stopnice za pešce, miličniki, ki skrbijo za prometno varnost, in drugo. Nato predstavi film nekatere značilne poklice v prometu (čistilce cest, avtomehanike, miličnike, voznike rešilnih avtomobilov) ter nas na kratko seznani še z nekaterimi posebnimi prometnimi površinami v mestu (sprehajalne površine. kolesarske steze, obvoznice z vsemi potrebnimi oznakami) in z drugimi vizualnimi sporočili. Posebno področje mestnega prometa so vozila, ki vsak dan zalagajo mestne trge z zelenjavo, sadjem in drugimi živili. Zadnji del filma nas seznani z nekaterimi posebnimi načini premagovanja vodnih ovir (brvi, mostovi, brod) in z načini prometa in transporta po jezerih in morju. Film se konča z največjim dosežkom prometne tehnike in znanja — pokaže sodobno potniško letalo, ki pa ga kljub tehnični dovršenosti še Vedno upravlja človeška roka. METODIČNA NAVODILA Film lahko predvajamo na vseh stopnjah osnovne šole, pa tudi v srednjih šolah. Priporočamo ga predvsem pri: — spoznavanju narave in družbe — tehničnem pouku — zgodovini in zemljepisu — obravnavi posameznih gospodarskih panog — obravnavanju kmetije kot gospodarske in socialne enote — likovni vzgoji (urbanizem mest, urejenost naselij, oblikovanje prometnih in transportnih sredstev itd.) in še kje. Uporaben je v celodnevni šoli in pri prostovoljnih dejavnostih (fotografski krožek, likovni, filmski, zgodovinski, etnološki krožek); zelo koristil pa nam bo tudi pri pripravi na ekskurzijo. Lahko ga uporabimo pri pouku slovenskega jezika kot podlago za govorne vaje (razni opisi), pisno delo, za bogatenje besednega zaklada — sestavni deli posameznih prometnih in transportnih sredstev, razmerje med tehničnimi izrazi in žargonom — »jezik obrtnikov«. Ogledali si ga bomo tudi kot ponazoritev ali motivacijo pri branju literarnih del s podobno vsebino. Prav tako lahko uporabimo tudi literarna dela kot motivacijo za ogled filma (Mencinger, Moja hoja na Triglav; Levstik, Martin Krpan). Vzporedno lahko obravnavamo tudi poezijo. SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE NA DOMAČIJI — jeseni na polju — razlike med posameznimi tipi hiš na Slovenskem — trgatev, zorenje vina, sorte vina. SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 8. 10. 1985 četrtek: 10. 10. 1985 MAJDA ČEH SMOTRI Ob gledanju filma opozorimo na delež otrok pri delu na domačiji. O medsebojni pomoči sosedov in prijateljev ob večjih delih — trgatvi, ličkanju in drugih opravilih. Tako oblikujemo pri učencih zavest tovarištva in odnos do skupnosti. Učence seznanimo s sodobnirtii kmetijskimi pripomočki, s katerimi si kmetje lajšajo delo, npr. traktor z raznimi priključki, naprave za spravljanje sena, molzni aparati itd., čeprav so v filmu samo nakazani. Pogovorimo se o življenju na domačiji danes in v preteklosti. METODIČNA NAVODILA Film Na domačiji lahko predvajamo že učencem 2. razreda pri spoznavanju narave in družbe, ob temi, kako človek spreminja in izrablja naravo (polje, travnike, vinograde). V 4. razredu lahko poglobljeno obravnavamo življenje na štirih območjih Slovenije, Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem in Štajerskem. S filmom lahko dopolnimo obravnavo jugoslovanskega gospodarstva v 5. in 8. razredu pri spoznavanju družbe ali pri zemljepisu. Če smo si film ogledali pri spoznavanju družbe, ga lahko uporabimo pri slovenskem jeziku za: — govorne vaje (Delo na domačiji, V hlevu, Trganje koruze, Hiše na Slovenskem...); — spise (Na paši, Obisk na domačiji...); — bogatenje besednega zaklada (poišči glagole, ki pomenijo delo na domačiji, dopolni stavke s samostalniki). Film lahko predvajamo pred obravnavo nove snovi: tedaj moramo pripraviti primeren uvodni pogovor glede na okolje in izkušnje učencev. Za področje, kjer učenci ne poznajo življenja na vasi, je boljše, da se odločimo za projekcijo filma po obravnavani snovi. Po ogledu pripravimo skupinske delovne naloge, npr.: — opiši delo z živino VSEBINA Gorenjska domačija v Srednjem vrhu nad Martuljkom je ena od usmerjenih gorskih kmetij. Tako kot je značilno za alpske kmetije, vidimo tudi pri tej kmetiji, da je poglavitna gospodarska dejavnost živinoreja, spoznamo pa tudi vsa opravila, ki so z njo povezana. Prav zaradi govedoreje je zelo pomembna oskrba s »krmo«. Zato na širnih planinskih travnikih vse leto skrbno kosijo in sušijo travo in jo spravljajo v stegnjene kozolce. Kmetijo lahko uvrstimo v gručasto, tako kot večino drugih v gorskem svetu. Na Dolenjskem je posneta domačija na Raki pri Krškem. Predel okrog Rake je gospodarsko manj razvit in to nam kaže tudi izbrana domačija. Čeprav vidimo pri delu mlade, nastajajo težave na kmetijah zato, ker odhaja mladina v mesta in se tam zaposluje, kmetije pa propadajo. Tudi gospodarska dejavnost kaže, da prebivalstvo ni usmerjeno le v eno panogo, ki bi dajala dohodek, temveč v več različnih panog, ki zadostujejo le za domače potrebe. Tako vidimo v filmu, da se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Na Krasu, v Volčjem gradu pri Komnu smo snemali tedaj, ko je bila trgatev. Vinogradništvo je izjemno pomembna dejavnost na tem območju, saj sega njegova tradicija že v rimsko obdobje, nadaljevalo in spreminjalo pa se je do današnjih dni. Preden natočijo mošt v sode, morajo le-te očistiti, da se vino ne pokvari. Čisti jo jih z vodo, ki ob valjanju soda udarja ob stene. Potrgano grozdje zmeljejo, nekaj ga pustijo v kadeh in ga nato v stiskalnicah stiskajo. Kmetje imajo ponavadi manjše hidravlične stiskalnice. Delo opravijo kar v kleteh, kjer so spravljeni sodi,z vinom. Pomembno je, da so kleti primerno vlažne, ob vrenju mošta pa mora krožiti zrak, da odvaja strupeni ogljikov monoksid. Ko mošt odvre, vino pretočijo, da se ne pokvari. Pomembnejše vrste trte, ki jih goje na Primorskem so teran, rebula, malvazija, merlot, refošk, pinot itd. Na Štajerskem sta posneti domačiji na Gorišnici pri Ptuju in v Pavlovcih pri Ormožu. Na domačiji, ki jo vidimo na filmu, se ukvarjajo od gospodarskih dejavnosti z govedorejo, s prašičerejo, perutninarstvom, z vinogradništvom in s sadjarstvom. Govedo goje predvsem zaradi prodaje mleka in telet. Tudi prašiče prodajajo, nekaj pa jih obdrže in jih v zimskih mesecih zakoljejo. TELESNA VZGOJA RITMIČNA URA SMOTRI,0P0VZETEK VSEBINE IN NAVODILA •<>«*: 15. 10. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 17. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — usklajujejo gibe (motoriko) telesa z ritmom glasbe; — spoznavajo različen ritem iz amplitud gibanja; — ugotavljajo pravilno ritmično ravnanje, ko vadijo samostojno, v paru, v skupini in z drobnim orodjem; — sproščeno sodelujejo z učiteljem; — si pridobivajo tehnično-ritmično znanje; — z ritmičnimi in plesnimi vajami si razvijajo telesne sposobnosti in pridobivajo občutek za boljše obvladovanje telesa v prostoru. POVZETEK VSEBINE Predstavljen je način povezovanja ritmičnih, gimnastičnih in plesnih vaj z glasbo. Učenci spoznavajo posamezne ritme in jih povezujejo z gibi. V začetku tečejo in opravljajo vaje s poskoki — to spada v ogrevanje. Sledijo gimnastične vaje, ki ob jazzovski glasbi zahtevajo izvajanje bolj odsekanih gibov. Potem so na vrsti vaje z dolgim trakom. Na koncu povežejo nekatere prejšnje vaje v latinskoameriški ples. NAVODILA • Predstavljeno vsebino vaj lahko uporabljamo tudi v 3., 5. in 6. razredu osnovne šole. Ritmično gradivo je mogoče obravnavati v več urah. V našem prikazu je gradivo zgoščeno in ni tipično za eno uro ritmike. Iste vaje brez glasbe bi bile gimnastične vaje — teh pa učenci ne bi opravljali tako zagnano. Pri tehniki —tedaj ko učenci izvajajo ritmične vaje —naj pazijo učitelji predvsem na učenčevo zibanje v kolenih in na to tudi opozarjajo. Brez primerne glasbe ni ritmične ure in zaželene dinamike pri delu. Učence nevsiljivo spodbujamo k ustvarjalnemu sodelovanju. Učenci torej takoj plešejo, ustvarjajo gibalne kombinacije in se uče tehnike izvajanja neposredno. S predvajanjem takih oddaj pred urami telesne vzgoje jih motiviramo zlasti takrat, ko je med uro podobna vsebina. Učitelji, premislite, katere vaje bi še lahko izvajali ob glasbi in tako dosegli učinkovitejše delo. TELESNA VZGOJA ŠPORTNA GIMNASTIKA I 2. razred osnovne šole SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 22. 10. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 24. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo organizacijo dela pri stezi in poligonu; — ob uporabi orodja in z učiteljevo pomočjo si razvijajo osebno motoriko, odločnost in samostojnost; — spoznavajo novo športno orodje; — se uveljavljajo kot pomočniki pri pripravi športnega orodja; — se navajajo na samostojno reševanje športnih vaj; — ob dobrem metodičnem vodenju si pridobivajo zaupanje v učitelja in v svojo varnost. 6 POVZETEK VSEBINE Prikazana jc organizacija ure telesne vzgoje ob uporabi številnega orodja in naprav in z veliko učenci. Učenci vadijo predvsem plezanje, ravnotežje, visenje, preskoke, kotaljenje; dela jo tudi prevale — toč naprej na prečnici bradlje. Na začetek ure uvrstimo tekalno igro Kdo se boji črnega moža? NAVODILA Ura prikazuje novo organizacijo, nove naloge in sproščeno sodelovanje med učiteljem in učenci. Več je razlage in organiziranja otrok. Le tako bi pri naslednjih urah telesne vzgoje bolj razvijali psihomotorične sposobnosti vseh otrok, udeleženih pri telesni vzgoji. Organizacija poligona je zaradi boljšega pregleda prikazana shematično. Grafikon ne kaže merila, po katerem je narejen, temveč je kombinacija vsebinskih, metodičnih in organizacijskih zahtev. Prikazano organizacijo vadbe lahko uporabljamo v vseh razredih osnovne šole, le težavnost vaj in športnih zahtev je treba prilagoditi sposobnostim otrok na različni razvojni stopnji, v 5. razredu pa še spolu. Na razvojni stopnji drugega razreda osnovne šole lahko dosežemo pravilno obremenitev in pozornost otrok tako, da pripravimo več orodja. TELESNA VZGOJA ŠPORTNA GIMNASTIKA II 3. razred osnovne šole SMOTRI POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 29. 10. 1985 MIRAN PIRC ' • .v - četrtek: 31. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — razvijajo motoriko skrčenih'preskokov; — se uče za sonožni odriv; — se usposabljajo za varovanje. POVZETEK VSEBINE V pripravljalnem delu ure učenci tečejo, se odrivajo in izvajajo gimnastične vaje.. Glasbena spremljava je sredstvo, s katerim uravnavajo ritem vadbe. Učenci spoznavajo preskok skrčno čez švedsko skri njo in pravilen naskok na sončni odriv. ' .. Poudarjeno je varovanje -igra: vlačenje vrvi. - kako prijeti in držati tistega, ki vadi. Na koncu je NAVODILA Metodični postopekza vadbo odri vaz deske in skrčke čez švedsko skrinjo je zelo razčlenjen, zato vseh prikazanih predvaj ni primerno obravnavati samo v eni uri. Izpeljava je nekoliko preveč poučevalna, vaja se ne uporablja kot sredstvo, temveč kot namen, da bi obvladali postopek. Prijem učenčeve roke pri odrivu na mestu naj bi pokazal, kako pri varovanju pravilno prijernati. Seveda pa to ovira učenca pri zamahu z rokami. Enonožni odriv je zelo pomemben za sonožni naskok na desko. Uporaba dveh desk ni najbolj posrečena, boljše je potegniti črto ali zalepiti trak, da označimo, kje naj se učenec odrine z nogo (enonožni odriv). Pri vajah ob skrinji bi bilo treba zaposliti še več učencev hkrati. Pri vseh vajah moramo predvideti več poskusov za vsakega posameznika. V eni uri telesne vzgoje ni priporočljivo vaditi samo skrčke. Dobro je, da učence razdelimo po sposobnostih in prilagodimo oviro njihovim trenutnim zmogljivostim. Pri varovanju naj se učenci menjavajo. Pri preskoku se ne smejo predolgo opirati z 'rokami na skrinjo (vroč štedilnik). Pri prvem pregledu preskoka skrčke varuje učenca učitelj. TELESNA VZGOJA ATLETIKA I ✓ SMOTRI, POVZETEK VSEBINA IN NAVODILA: torek: 5. 11. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 7. 11. 1985 SMOTRI Učenci gledalci: — spoznavajo osnovno motoriko meta in skoka v višino; — usklajujejo posamezne gibe pri metu in skoku; — se navajajo na varnost pri opravljanju posameznih športnih halog; — ugotavljajo, kako bi se bilo mogoče bolje odriniti in vreči žogico. POVZETEK VSEBINE Ura v tretjem razredu osnovne šole se začne z igro, v kateri se prepletata tek in met. V nadaljevanju vadijo učenci met žogice z mesta in s tremi koraki. V drugem delu vadijo skok v višino — flop. Pravilen zalet v polkrogu, odriv in padec na blazino. NAVODILA V nižjih razredih osnovne šole je treba sistematično vaditi metanje in preskakovanje, ker se te prvine uporabljajo tudi v,drugih športnih panogah. Z učenci pogosto mečemo v cilj. Označiti je potrebno kraje izmeta in smer meta. Pri izmetu je treba še posebej paziti na usklajeno gibanje rok in nog (zadnji trije koraki). Pri skoku v višino se učenci učijo nove tehnike flopa. Tehnika flopa je izredno zahtevna in ne sodi med naravna gibanja. Učenci jo prilagajajo svojim sposobnostim in znanju. Pri teh skokih torej ne moremo govoriti o izvajanju tehnike flopa, ker so jo učenci sami priredili v obliko skoka na nitko. Zato tehničnih nadrobnosti ne obravnavamo; učence le seznanjamo s to tehniko, ustvarjalnost pa prepuščamo njihovi pobudi! TELESNA VZGOJA ATLETIKA II SMOTRI. POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 12. H. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 14. II. 1985 SMOTRI Učenci gledalci: > — spoznavajo osnovno motoriko teka in skoka v daljavo; — sc navajajo na pravilen odriv in let; — sc seznanjajo s tempom teka. POVZETEK VSEBINE V začetku ure v tretjem razredu osnovne šole učenci tečejo v različne smeri, v verigi, v štafetah in tako, da nosijo težko žogo.' Vadbo nadaljujejo s tekom od zastavice do zastavice, postavljene v velikem kvadratu. V drugem delu prikaza ure vadijo skok v daljavo. Posebej vadijo zalet, odriv, let in doskok. NAVODILA Pri tekalnih nalogah učenci preveč stojijo. V prvem delu ure je vadba premalo razgibana, ker ne doseže poglavitnega cilja — vzdržljivostnega teka; zgoščenost vadbe se doseže z večkratnim ponavljanjem iste naloge in krajšo obrazložitvijo. Vaje za skok v daljavo so izbrane primerno. Posebno primerne so: preskakovanje označenih jarkov v serijah, naskok na skrinjo, odriv, let in doskok. Tudi vaja preskok jarka v trojicah je posrečeno izbrana; sošolca pomagata srednjemu učencu, ko se uči pravočasnega odriva. Pri učenju tehnike skoka v daljavo sta pomembna odriv in dolg let. Zato so bile vse vaje metodičnega postopka namenjene uresničevanju tega cilja. TELESNA VZGOJA ELEMENTARNE IGRE SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 19. 12. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 21. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — razvijajo psihomotorične sposobnosti; — razvijajo smisel za zavedno disciplino, tovarištvo in kulturno vedenje; — si pridobivajo sposobnosti, ki jih-potrebujejo pri kolektivnih športnih igrah. POVZETEK VSEBINE Elementarne igre so prva stopnica v uveljavljanju kolektivnih športnih iger. Učenci spoznajo preprosta pravila; ta lahko spreminjamo in dopolnjujemo, skratka, prilagajamo možnostim in sposobnostim učencev. Igre zajemajo predvsem tek. skoke in plezanje. Prva igra lovljenje pripravi učence na večje napore in zahtevnejšo izvedbo posameznih športnih prvin. V drugi igri dobe učenci že nekatere naloge, na katere se morajo pravilno odzvati. Zahtevnost iger se.stopnjuje jn pri igri z vrvjo je na vrsti že zahtevnejša naloga, pri kateri mora učenec predvideti pravočasen poskok. Pri vsaki naslednji igri so naloge zahtevnejše, zanje je potrebno več motoričnega znanja. Tako učenci z igro, to je prvina tekmovalnosti, ki je pri učencih te starostne stopnje že močno razvita, neposredno in zelo zavzeto utrjujejo psihomotorične sposobnosti. Pri vseh igrah je treba vedno določiti zmagovalca. Za zmago pa ni dovolj samq hitrost, temveč je treba tudi natančno izpolnjevati pravila igre. NAVODILA Oddaja s posameznimi zgledi dopolnjuje učno snov od 1. do 4. razreda osnovne šole. Čeprav se prikazane elementarne igre izvajajo predvsem v prvem in drugem razredu, jih lahko za popestritev ur telesne vzgoje s prirejenimi ali zahtevnejšimi pravih uporabimo tudi v 3. in 4. razredu. Vsaka ura telesne vzgoje naj vsebuje vsaj eno elementarno igro, ki spodbuja učence h kolektivnemu igranju in s tem navaja na moštvene športne igrč. TELESNA VZGOJA ROKOMET, ODBOJKA 4. razred osnovne šole SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 26. 10. 1985 MIRAN PIRC četrtek 28. 10. 1985 SMOTRI — ROKOMET Učenci: — spoznavanje ravnanje z žogo pri metu z eno roko; — spoznavajo manjšo in lažjo žogo; — si pridobivajo tehnično-taktično rokometno znanje; — se navajajo streljati na gol z roko; — razvijajo tako rokometno igro, pri kateri ne smejo stopiti v določen prostor. pridobijo občutek, kdaj je treba teči za žogo ali od nje stran. Odrivajo se pred nasprotnikom pa tudi pred svojim soigralcem. SMOTRI — ODBOJKA Učenci: — spoznavajo ravnanje z žogo, tako da jo odbijajo, sprejem in podaja sta enotna akcija; — se navajajo, da nimajo neposrednega stika z nasprotnikom; — si pridobivajo nekaj tehnično-taktičnega odbojkarskega znanja; — uveljavljajo izrazito nizek položaj — prežo pri sprejemanju žoge; — razvijajo igro z odbijanjem čez mrežo. POVZETEK VSEBINE Ogrevanje z metanjem žoge v vis, s ploskanjem, obračanjem itd. Zgornja podaja; spodnji sprejem. Poenostavljena blokada na vrvici, preži. Igra z odbijanjem. POVZETEK VSEBINE Ogrevanje s prostim vodenjem žoge. Tehnika vodenja žoge. Lovljenje in podajanje rokometne žoge. Podaja med tekom in strel na gol. Igra, pri kateri se učenci odkrivajo in osvobajajo nasprotnika. NAVODILA Vse športne igre imajo v začetku podobno metodično pot: vodenje, lovljenje in podajanje žoge. Pri rokometni podaji je met žoge izrazit, zato se moramo naučiti pravilno vreči žogo. Rokomet je igra, pri kateri za;adi pravil in manjše žoge. bolj kot pri drugih igrah, igrajo učenci v parih. Pri rokometu učenec bolj občuti nasprotnika, ki ga ovira, kot pri drugih igrah, zato ga učimo že od začetka, da pravočasno odda žogo. Rokometna podaja in strel zahtevata od začetnikov izrazito usklajevanje pred izmetom žoge. Noga, nasprotna roki, s katero mečemo, mora biti spredaj. Ob to nogo,se opiramo ali skačemo pri izmetu žoge. Tako kot pri vseh igrah z žogo sc je po podaji treba premakniti, ne pa obstati na mestu. Pomikamo sc od žoge stran ali za podano žogo. Učitelj naj z različnimi postavitvami otrok po prostoru organizacijsko pomaga, da si učenci NAVODILA Bistvo dobre odbojkarske tehnike sprejemanja in oddajanja žoge je v tem, da pričakamo sprejem žoge v nizki preži (počepu), pri oddaji pa iztegnemo noge, telo in roke. Roke pri zgornji podaji držimo nad čelom, prsti so razklenjeni. Z dlanmi se ne dotaknemo žoge, palec in kazalec sta močno narazen, vendar tako skupaj, da pri sprejemu žoga ne more zaiti med roki. Vadimo sami, v parih, čez mrežo, v trojkah itd. ROKOMET Spodnji sprejem: žogo lovimo na iztegnjene podlakti, dlani so skupaj in obrnjene navzdol. Pri oddaji žoge moramo imeti iztegnjene noge, roke ostanejo iztegnjene in jih ne smemo prepogibati v komolcu. Dobra vaja je sedanje na klop, pri oddaji žoge vstanemo. Vadimo v različnih organizacijskih oblikah. Vadba blokade na tej stopnji ne pride v poštev, razen če imamo izrazito riizko mrežo. Pravila je treba poenostaviti, da na tej stopnji pridobljenega znanja učenci sploh lahko igrajo. Odbpjko igrajte in vadite čim bolj naravno. TELESNA VZGOJA KOŠARKA, NOGOMET SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 3. 12. 1985 MIRAN PIRC četrtek: 5. 12. 1985 SMOTRI — KOŠARKA Učenci: — spoznavajo, kako se zaznava žoga z rokama; — si pridobivajo košarkarsko tehnično-taktično znanje; — se navajajo na individualno košarkarsko motoriko; — razvijajo temeljno igralno sodelovanje; — se ravnajo po dogovorjenih pravilih. POVZETEK VSEBINE Ogrevanje s košarkarsko žogo. Ko se učenci premikajo po prostoru, spremljajo poskakovanje žoge,s poskoki, potiskajo — »vodijo« žogo na mestu, se usedejo in vstanejo. Pri tem skušajo žogo zadržati v vodenju. Nato jim učitelj razloži, kako se vodi1 košarkarska žoga, nakčiže, kako se meče na koš, obravnava podajo in sprejem žoge, določi, kaj so košarkarski koraki. Igra je prirejena trenutnim sposobnostim učencev. NAVODILA Vsak učenec naj ima svojo žogo. Potem jih v parih učimo osnovne tehnike, individualne taktike in primernih pravil. Pri vodenju učenca navajamo, da usmeri pozornost tudi stran od žoge, ker bo le tako sčasoma dojel vodenje in videl, kaj se dogaja v igri. Met na koš je cilj vseh akcij. Poglavitna naloga je metati žogo pred glavo in nad njo ter pri metu iztegniti roko ali pa vse telo. Sprejem in podaja žoge sta podlaga za sodelovanje dveh igralcev v igri.*Pri otrocih obravnavamo sprejem in podajo žoge bolj naravno in v gibanju (boja — lahkoten tek). Pri podaji iztegnemo roke za žogo, pri sprejemanju pa gremo v višino prsi. Košarkarski korak je samo dvojni dotik z nogami (leva, desna), to je lahko težak motorični vzorec; nanj naj se učenci privajajo lahkotno, posop-no, in ne na silo. Košarko igramo takoj, pa čeprav sc učenci še niso naučili vseh košarkarskih vaj. Pravila v igri priredimo namreč njihovim sposobnostim. V košarkarski igri, ki joprikazujeoddaja, je veliko košarkarskih prvin; te vadimo dalj časa, v več urah zapored. Naši košarkarski strokovnjaki priporočajo vaje, od katerih so nekatere celo primernejše, kot te, ki jih vidimo v oddaji. SMOTRI — NOGOMET Učenci: — spoznavajo, kako se zaznava žoga z nogami; — spoznavajo, da zaznavanje žoge Z nogami ni tako preprosto, kot zaznavanje z rokami; — se navajajo na večji prostor za izvajanje nogometne motorike; — si pridobivajo tehnično-taktično nogometno znanje; — razvijajo temeljne prvine nogometne Tgre. VSEBINA Vodenje žoge z nogo je ogrevalna in tehnična vaja. Vadenje podajanja in sprejemanja žoge, ki se kotali po tleh..Podajanje žoge — trije proti enemu, kot elementarna taktična naloga. Igra 4:4. NAVODILA Učenec naj vadi z žogo najprej sam, nato s soigralcem, šele zatem zaigrajo kot moštvo. KOŠARKA Igrišče za vadbo omejimo tako, da ne bo preveliko, postavimo manjše gole in v igri predvidimo do šest igralcev na vsaki strani. Žogo vodimo tik pred seboj. Sprejem in podaja sta povezani vaji. Ko podajamo, podamo žčrgo med tekom pred soigralca, tako da jo taobi v gibanju. Pri igri podajanja treh proti enemu se moramo »odkriti«, da nam soigralec lahko poda žogo. Igro in pravila prilagodimo sposobnostim učencev. TELESNA VZGOJA PLAVANJE I * SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 10. 12. 1985 IVO ŠINK, NIKO SLANA četrtek: 12. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — si razvijajo koordinacijo prsnega plavanja; — si razvijajo občutek za vzgon in plovnost; — odpravljajo strah pred vodo; — razvijajo temeljne higienske navade; — se seznanjajo z možnostmi za rekreacijo v vodi. POVZETEK VSEBINE Preden se začno učiti prsnega plavanja, se učenci seznanijo s številnimi vajami, ki pripomorejo k sproščanju v vodi, k premagovanju strahu. Pri prehodu na tehniko se učenci sprva ločeno učijo gibe z nogami in z rokami, povezano s tdhniko dihanja, šele kasneje se vse naštete prvine združijo. Ob koncu je še nekaj vaj, ki sodijo k pripravi za učenje drugih plavalnih tehnik. NAVODILA Pri poučevanju plavanja je treba upoštevati vsa didaktična načela, posebno še: od znanega k neznnemu, od lažjega k težjemu, od plitve vode v globoko, od preproste tehnike k sestavljeni itd. Pravzato je treba poudariti, daje za razmere, v kakršnih poučujemo, in zaradi strožjih meril pri varnosti v filmu prikazanih preveč otrok v eni skupini. V njej so učenci z različnim poprejšnjim znnjem plavnja, tako da nekateri vaje zlahka obvladajo, za druge pa so neizvedljive. Poleg tega je učenje plavanja prilagojeno zimskim bazenom, ki so grajeni v te namene. Kljub temu lahko rečemo, da je gradivo uspešno podano; večino vaj je prenesenih kar v vodo, nekatere prvine koordinacije in dihanja vadijo učenci s pripomočki; vaje poudarjajo, kako pomembno je gledanje pod vodo, razvijajo občutek za vzgojnin plovnost, uporabljene so vaje, pri katerih se učencem povečuje samozavest. Smotrno so tudi nanizane vaje za prsno plavanje in skoke v vodo. TELESNA VZGOJA PLAVANJE II SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 17. 12. 1985 IVO ŠINK, NIKO SLANA četrtek: 19. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo koordinacijo gibanja rok in dihanja pri kravlu; — pridobivajo občutek za valovito gibanje telesa za tehniko delfina; — se navajajo na usklajeno delo rok z dihanjem; — spoznavajo tehniko obratov; — ugotavljajo pravilno zaporedje gibov pri startnem skoku in letu; — si razvijajo občutek za varnost in zanesljivost v vodi. POVZETEK VSEBINE Snov drugega filma o plavanju je razdeljena na pet delov: v prvih dveh je obravnavano učenje tehnike plavanja kravla in delfina; v drugih dveh so: naj- pomembnejše vaje obrata in startnega skoka. V zadnjem Selu je odlomek o reševalnem plavnju, kjer se učenci seznanijo s plavanjem v obleki in z osnovnimi reševalnimi vajami. NAVODILA Pri vadenju povezave dihanja z gibanjem rok pri kravlu je lepo nakazano, da morajo učenci sicer preprosto povezavo velikokrat ponoviti. Delo je povečini frontalno, saj je tudi tukaj v bazenu preveč učencev, da bi lahko popravljali vsakega posebej. Učitelj se zaustavlja le pri najznačilnejših napakah in jih nato popravlja pred vsemi naenkrat. Plavanja nikoli ne začenjajo s startnim skokom, saj jele-tapri veliko učencih lahko nevaren — skok in nekaj zamahov — to zahteva posebno organizacijsko obliko dela. Ob vadbi tehnike delfina prizadevnejši učenci, predvsem tisti, ki so gibalno spretnejši, obdelujejo popolno tehniko delfina; ta pa je dokaj težka. Učenci, ki je ne zmorejo, gibljejo z nogami tako, kot pri prsnem plavanju. Za učence je sprejemljivo in zanimivo pripravljeno gradivo za vadbo obrata. K startnemu skoku je dodanih še nck&j prvin potapljanja — izenačevan je pritiska pod vodo. Zanimiv je prijem, ki učence seznanja s plavanjem v obleki kot z obliko reševalnega plavanja. TELESNA VZGOJA ZIMSKI ŠPORTI 4. razred osnovne šole SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 24. 12. 1985 MI RAN PIRC četrtek, 26:12. 1985 SMOTRI Učenci: — se navajajo na led in novo obutev; — spoznavajo, vaje iz osnovne šole drsanja; — se seznanijo s programi za različne sposobnosti drsanja. POVZETEK VSEBINE V začetku ure učenci prosto drsajo, nato sc v igri vozijo skozi improvizirana vrata — pomembno sta počepanjc in vstajanje. Učence razdelimo na boljše in slabše. Boljši poskušajo drsati na eni nogi, slabi zvračajo nogo v gležnju. S kratkim zaletom vozijo v kratkih sonožnih lokih naprej in postavljajo drsalke na rob. Sledi vaja, ko učenci z daljšim zaletom oblikujejo daljši lok, delajo nagibe z vsem telesom in ne samd v gležnjih. Drsanje naravnost, počep in odno-ženje ene noge. Zodnoženo nogo skušajo voziti širok lok. Po vsakem poskusu se drsalki srečata. Boljši drsalci vadijo križno pretepanje naprej in nazaj, drsijo v počepu s prednoženjem ene noge. Na koncu se lovijo z mentorjem. Oddaja se konča s posnetki hitrostnega drsanja, sankanja in smučarskega teka. NAVODILA Zavzemamo se za sistematično delo z začetniki. Pri toliko otrocih potrebujemo vsaj še enega vodnika skupine. Drsalne naloge moramo natančno opredeliti in doseči več ponovitev. Otroci v začetku oddaje ne bi smeli hoditi z drsalkami po betonu. Nogo, s katero se odrinemo, iztegnemo vedno do konca. Začetnike učimo pravilno uporabljati rob drsalke. Raznobarvni rokavici sta lahko dober pripomoček pri organizaciji vadbe, čeprav ju učiteljica v oddaji ni znala dovolj izrabiti. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 15. 10. 1985 RIKA M1ČIČ četrtek: 17. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavanje področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v železniškem gospodarstvu; — spoznavajo značilne poklice —- to jim omogoča, da postopno odkrivajo zanimanje za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Film nas seznanja z gospodarsko panogo, v kateri se zaposluje veliko najrazličnejših strokovnjakov. Samo v Sloveniji jezaposlenih v železniškem gospodarstvu več kot 7000 ljudi. Z energetsko krizo se bo ta dejavnost v prihodnje še okrepila. Obetavna prihodnost pa je povezana z elektrifikacijo in avtomatizacijo, torej s sodobnejše tehnologijo in z usposobljenimi, strokovnimi kadri. V filmu je prikazanih več značilnih poklicev iz železniškega gospodarstva. V prometno-transportni manipulaciji spoznamo pomembno delo vlakovnih odpravnikov, prometnih dispečerjev... Med ta opravila sodijo razporejanje vozil, priprava, sestava in spremljava vlakov, prevzem pošiljk, raztovarjanje, natovarjanje blaga, prodaja prevoznih izkazov, urejanje listin o prevozu, dajanje informacij in druge železniške storitve. Učenci spoznajo delo strojevodje oziroma tehnika vleke, zanimivo, a zelozahtevno in odgovorno delo, ki zahteva mnogo znanja in nekaterih sposobnosti. Seznanijo se tudi z nič manj pomemb- nim poklicem vozovnih preglednikov ali tehnikov prevoznih sredstev,, ki kot delavci za vzdrževanje skrbijo za tehnično brezhibnost vozil v prometu. Meha-niki-vzdrževalci, ki prezro napako, tvegajo hude posledice. , Brez znanja kovinarstva, strojništva in elektrotehnike v železniških poklicih ne gre, potrebno je pri vzdrževanju, popravljanju in upravljanju lokomotiv in drugih železniških vozil, signalno-varnostnih naprav, strojev za progovna dela, instalacij na električnih in dizelskih lokomotivah, voznem omrežju in napravah v elektro napajalnih postajah, signalno-varnostnih elektrorelejnih postajah, napravah za daljinsko upravljanje prometa in še bi lahko naštevali. Z naštetimi deli in opravili so povezani poklici: mehanik železniških vozil, strojni ključavničar, strugar, elektrom^hanik železniških vozil in naprav, elektrome-hanik signalno-varnostnih naprav. Železniško gospodarstvo ima svoje šole za izobraževanje mladine (in odraslih); izobraževanje poteka po različnih vzgoj-noizobraževalnih programih srednjega-usmerjenega izobraževanja. Železniški izobraževalni center ima dve šoli, v Mariboru je prometno transportna šola in v Ljubljani elektrokovinarska šola. V Mariboru se izšolajo npr — sprevodniki, prometno-transportni odpravniki, blagovni blagajniki, transportni komercialisti in drugi, v šoli v Ljubljani pa elektromehaniki železniških vozil, strojevodje, strugarji, tehniki vleke in mnogi drugi. NAVODILA Film je namenjen učencem osnovnih šol, zlasti učencem 8 razredov. Učitelj ali strokovni delavec seznani učence kje in po katerih programih se bodo šolali za določen poklic po zadnjem razpisu za vpis v 1. letnik šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Podatke o kadrovskih štipendijah dobi iz razpisa kadrovskih štipendij. Skupnosti za zaposlovanje pošljejo šoli potrebe po kadrih. Po ogledu filma naj se učitelj oziroma strokovni delavec pogovori z učenci tudi o telesnih in duševnih sposobnostih, ki so potrebne za opravljanje del in opravil v poklicih v železniškem gospodarstvu. Žabeležene so nekatere indikacije, ki se bolj ali manj pojavljajo pri posameznih poklicih, delih in opravilih in ki so značilne za delovne razmere: — fizična moč — telesna vzdržljivost — vremenske spremembe — dihala, telesna gibčnost — razumevanje mehanskih problemov — - natančnost, dober vid, spretnost rok — spretnost prstov, dober sluh — hlapi, naftni derivati — dihala, prostorska predstavljivost — terensko delo — kronična obolenja — razlikovanje barv, koncentracija, višina — ravnotežje — delo z ljudmi — vodenje, računanje — organizacija dela, tehnično risanje — splošna iznajdljivost, hitro opažanje in odzivanje. POKLICNO USMERJANJE TEHNIŠKI OFICIR JLA SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 22. 10. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 24. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — ohranjajo in razvijajo predstave o oboroženih silah in zanimanje za delo na tem področju; — se seznanjajo z oboroženimi silami v obrambi naše širše domovine in gojijo domoljubno zavest; — se seznanjajo (še posebno fantje) z delom in življenjem oboroženih sil in z našo obrambno zasnovo; — se seznanjajo s poklici in usmeritvami šol, predvsem s poklici tehniških oficirjev v JLA. POVZETEK VSEBINE Film nas seznani z vojaško tehniko in poklici; spoznamo poti izobraževanja za strokovnatehniška znanja v enotah jugoslovanske ljudske armade. Solan je v vojaških šolah je sestavni del vzgojnoizobraževalnega sistema v naši družbi. Posebne značilnosti vojaških poklicev, del in opravil zahtevajo šolanje kadrov za vojaške poklice v vojaških šolah, čeprav so mnogi poklici v mnogočem podobni poklicem, ki jih pridobi učenec v srednjem (in visokem) izobraževanju »civilnih« šol. Film nas seznanja zlasti s poklici, za katere se je treba izobraževati po končani srednji šoli (»civilni« ali vojaški srednji šoli usmerjenega izobraževanja), na vojaških akademijah, akademiji kopenske vojske, mornariški vojaški akademiji in letalsko-tehniški akademiji. Gojenec, ki konča tehniške smeri vojaških akademij, si poleg čina pridobi še strokovni naslov diplomiranega inženirja (npr. strojne ali.elektrotehniške smeri). NAVODILA Film je namenjen učencem srednjih šol, primeren pa je že tudi za učence višjih razredov osnovnih šol, zlasti za učence'8. razredov. Glede na to je treba pred ogledom (ali neposredno po ogledu) učence osnovnih šol seznaniti z možnostmi za izobraževanje na srednjih vojaških šolah in s profili kadrov, ki jih le-te izobražujejo. Učenci-osnovnošolci naj se torej seznanijo s srednjimi vojaškimi šolami rodov in služb, ki sestavljajo srednje vojaške šole usmerjenega izobraževanja. Pri tem je na voljo dovolj literature, ki jo imajo šole ali so jo prejeli tudi učenci (letaki, brošure). Učitelji ali strokovni delavci lahko v ta namen uporabijo najnovejše informativno gradivo, ki naj bi ga imela vsaka šolska knjižnica, komplet barvnih prosojnic, VOJAŠKE ŠOLE IN POKLICI, ki daje celoten pregled vojaških šol in poklicev ter obilo drugih informacij za vse, ki se odločajo za svoj prihodnji poklic. Vsakodelo v Jugoslovanski ljudski armadi jezahtevno in odgovorno. Poklici zahtevajo zdravega, telesno in čustveno odpornega človeka. V pogovoru po filmu naj se učitelj oziroma strokovni delavec z učenci pogovori o osebnostnih značilnostih, pomembnih pri odločanju za vojaško obrambno dejavnost. Učence naj tudi seznani s kadrovskimi potrebami po vseh vrstah starešinskega kadra v JLA, zlasti pa s potrebami za rodove kopenske vojske ter možnostmi za , izobraževanje za te in druge poklice; zate se izobražujejo tudi v splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman Stane v Ljubljani. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V GRADBENIŠTVU — ZAČETNA DELA SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 29. 10. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 31. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo področje dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v gradbeni dejavnosti — začetna dela; J — spoznavajo značilne poklice, to jim omogoča postopno ocjkrivanje zanimanja za poklic; — spoznavajo poklice, kadrovske potrebe ter ocenjujejo svojesppsobnosti, interese in znanje glede na zahtevnosti dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Gradbeniška dejavnost, ki je poznamo danes, se v mnogočem loči od gradbeništva, ki smo ga poznali včeraj, da o preteklosti sploh ne govorimo. Kar nas veže nanjo, je le skupna resnica, ki velja še zdaj; graditi trdno in lepo. Strokovno vse zahtevnejša-opravila so porajala nove poklice, v starih poklicih pa se je delo precej spremenilo. Gradbeništvo je razvejena gospodarska panoga, seže od projektiranja vseh vrst —1 visoke in nizke gradnje, vzdrževanja zgradb, prog, cest jn vodnih poti do urejanja hudournikov in komunalnih ureditev. Spremenjena tehnologija, novi materiali, gradbena mehanizacija in industrijski način dela zahtevajo veliko strokovnega znanja, zato so se poklicne zahteve starih, znanih poklicev spremenile, ali pa je delo oblikovalo nove. Osnovni poklici v.usmeritvi gradbincev so zidarji, železokrivci, tesarji in ce-mentninarji, ki so v filmu dokaj podrobno opisani. Manj znan gradbeni poklic, ki pa postaja vse pomembnejši, je izolater, raznovrstnost dela narekujejo razne posebne vrste izolacij in namembnost objektov. V gradbeništvu se za poslu jejo tudi delavci, ki po stroki niso gradbeniki, so pa nepogrešljivi pri nadaljevanju gradbenih del; to so različni monterji in inštalaterji. (Več o teh poklicih bodo učenci zvedeli v naslednjem filmu o končnih dejavnostih v gradbeništvu.) Fizično naporna dela nadomeščajo stroji, ki jih človek le upraYlja: žerjavi, kompresorji, bagri, buldožerji in vrsta manjših strojev in naprav, ki jih poganjajo elektro motorji. Upravljajo jih strojniki gradbene mehanizacije. Opravljanje zahtevnejših in odgovornejših del in opravil pa sodi k poklicema gradbeni tehnik in gradbeni delovodja. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole, zlasti učencem 8. razredov. Gradbeniško dejavnost predstavljata dva filma. Prvi se navezuje na drugega, ki sledi in bo predstavil svet dela in poklicev, ki sodijo h končnim dejavnostim v gradbeništvu. Koristno je, če si učenci ogledajo oba filma. Učitelj ali strokovni delavec lahko načrtuje pogovor z učenci po ogledu ali pred ogledom posamičnega filma ali obeh. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V GRADBENIŠTVU — KONČNA DELA SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 5. 11. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 7. 11. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v gradbeništvu — končna dela; — .spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča postopno odkrivanje zanimanja za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svgje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnosti dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Za končno uporabnost gradbenih objektov skrbijo delavci številnih poklicev. V določeni fazi, ko je objekt že pod streho in so prostori z zidovi že gradbeno določeni, se pojavijo monterji vodovodnih in ogrevalnih naprav, ki opravljajo delo po načrtu, pb določenih delovnih postopkih z ročnim orodjem in stroji. K montažno-instalacijskim poklicem sodi še monter klimatskih naprav. K oblikovanju zunanjosti in notranjščine zgradb prispeva stavbni steklar. Dopolnjujejo ga pečar, pleskar, slikopleskar in antikorozist. Nekateri'poklici v gradbeništvu so primerni tudi za dekleta, zlasti tisti, pri katerih se zahtevata natančno delo in smisel za lepo, npr. slikopleskarska opravila. Talno površino pripravi, obdela in zaščiti polagalec podov. Z obdelavo in vgrajevanjem kamenin se ukvarja kamnosek. Opekar pripravlja glino, oblikuje izdelke, jih suši in žge. Delo je posodobljeno. Dimnikarjevo delo je zaradi sodobnih kurilnih in dimovodnih naprav vse manj mehansko. Dimnikar mora poznati še druge potopke čiščenja, strojno in kemično. Poleg čiščenja opravlja tudi požarnovarnostne preglede, tehnične preglede novih gradenj ter ugotavlja vzroke nepravibega delovanja kurilnih in dimovodnih naprav. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole, še posebno učencem 8. razredov. V brošuri Postal bom gradbenik, ki so jo založili Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije ter Posebna izobraževalna skupnost za gradbeništvo Slovenije, se bodo učenci seznanili s podrobnostmi, ki jim bodo bolj dojemljive po ogledu filmov o gradbeniški dejavnosti. Z vzgojno-izobraževalnimi ootmi, gradbeniškimi usmeritvami, s programi m smermi pa naj učence seznani učitelj ali strokovni delavc: Pri tem naj uporabi najnovejše podatke, ki jih dobi iz razpisa za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1982-83. Informacija bo popolnejša, če bo v pogovoru seznanil učence tudi z možnostmi za kadrovsko štipendiranje in zaposlovanje. Podatke o kadrovskih štipendijah bo dobil učitelj oziroma strokovni delavec iz razpisa kadrovskih štipendij, šola pa bo dobila podatke o kadrovskih potrebah od skupnosti za zaposlovanje. Učitelj ali strokovni delavec naj v pogovoru z učenci uporabi zbrane indikacije, ki so značilne za poklice v gradbeništvu. Katere indikaci je, in v kakšni kombinaciji in koliko se pojavljajo, je odvisno od del in opravil v posameznem poklicu. Enako predstavi učitelj ali strokovni delavec učencem ovire za opravljanje določenih del in opravil v gradbeništvu. Pozoren naj bo tudi na zahteve, ki jih postavljajo delovne razmere: — delo na višinah — ravnotežje — delo v globinah — ravnotežje — prepih, vremenske spremembe — telesno zdravje — odpornost, zdrave roke, noge — kemikalije, Prah-dihala, splošna telesna spretnost — vibracije, spretnosti rok, razlikovanje barv — smisel za estetiko, smisel za oblikovanje, natančnost — gibčnost, delo stroje — ploska stopala — risanje, skiciranje, zdrav vid, telesna konstrukcija — prostorska predstavljivost, upogibanje-hrbtenica — skupinsko delo — prilagajanje — razlikovanje barvnih odtenkov — razločevanje črt, oblik, vestnost, oster vid — potenje rok, drhtenje rok, mišična občutljivost — terensko delo — delovišča, delo z ljudmi — vodenje — razlikovanje predmetov na daljavo — smisel za barvno skladnost, iznajdljivost — reševanje praktičnih problemov — smisel za matematiko, smisel za fiziko, kemijo — uspešnost pri tehničnem pouku. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V POMORSTVU SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 12. 11. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 14. 11. 1985 klice radiotelegrafist, upravitelj stroja, mehanik, kuhar, natakar in častniške poklice; dela I. častnika krova opravlja kapitan dolge plovbe. Sola, ki izobražuje kadre za dela v zvezi z navtiko, ladijskim strojništvom in špedicijo ter luškim transportom, je v Portorožu. Po srednjem usmerjenem izobraževanju si lahko pridobijo kandidati ob določenih pogojih dodatno znanje za dela in naloge častnikov. Šolanje lahko nadaljujejo na višji pomorski šoli, študij ima nekatere res posebne značilnosti. SMOTRI Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v pomorstvu; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča, da postopno odkrivajo zanimanje za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Film nas podrobneje seznani s poklicema ladijski strojni tehnik in plovbni tehnik. Prvi je zelo podoben strojnemu in varilskemu tehniku, če dela na ladji, je odgovoren za tehnično vodenje strojnih naprav, v ladjedelnicah sodeluje pri projektiranju in konstruiranju. To je le nekaj njegovih značilnih nalog in opravil. Plovbni tehnik sodeluje v navigaciji, skrbi za varno plovbo in prevoz tovo- ra. Zaposli se lahko tudi kot luški operativec. Film nam prikazuje življenje in delo na ladji. Spoznamo posadko in službe, službo stroja, službo za zveze, po- NA VODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovnih šol, še posebno učencem 8. razredov. Učitelj ali strokovni delavec bo dobil podatke o vpisnih pogojih, programih in smereh v zadnjem razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih.v srednjem usmerjenem izobraževanju. Iz razpisa kadrovskih štipendij pa bo črpal podatke o možnostih štipendiranja. O zaposlitvenih možnostih bo učenec ali učitelj dobil podatke pri skupnostih za zaposlovanje, pa tudi pri Splošni plovbi v Piranu. Pogovor učitelja ali strokovnega delavca z učenci lahko poteka ob zapisu nekaterih indikacij, pomembnih za delo v pomorskih poklicih in značilnih delovnih pogojih. Opozarjamo na najznačilnejše psihofizične zahteve: — reševanje tehničnih, mehaničnih problemov — delo v skupini — prilagajanje, prostorska predstavljivost, delo z ljudmi — vodenje, risanje — razlikovanje barv, telesna vzdržljivost — odpornost — delo na višinah — ravnotežje, čustvena stabilnost — zbranost in prisebnost, organizacija dela — vodenje, hitrost odzivanja — dober vid — ocenjevanje majhnih razlik. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V PROIZVODNJI IN VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV mJ)J^I,^VZLTEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 19. 11. 1985 K1KA MICIC četrtek: 21. 11. 1985 SMOTRI . Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev in naprav; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča postopno odkrivanje zanimanja za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Elektroindustrija ima v industrijski proizvodnji vodilno mesto. Napredek sodobne proizvodnje se kaže v uporabi mikroelektronike, telekomunikacij, računalništva, procesne opreme..., vse to pa temelji na znanju, zato so se potrebe po strokovnih kadrih v elektroindustriji povečale. Med najpogostejše poklice v elektroindustriji uvrščamo elektromehanike. Srečamo jih na različnih delovnih področjih, kot elektromehanike medicinskih naprav, elektromehanike za železniška vozila, elektromehanike gospodinjskih strojev in naprav, radioteleviziske mehanike, mehanike telekomunikacijskih naprav in druge. V filmu se spoznamo tudi z značilnim poklicem elektroinstala-terja, ki ga srečamo tudi na drugih delovnih področjih. Elektromehaniki vseh vrst se ukvarjajo predvsem z montažo, meritvami, kontrolo in nastavitvijo končnih izdelkov, ter skrbijo za nemoteno delovanje električnih strojev in naprav. Zelo široko delovno področje pa ima elektrotehnik-elektronik; skrbi za pripravo dela, vodenje delovnih enot, montiranje, preskušanje, vzdrževanje, popravljanje, projektiranje in razvijanje naprav v elektroniki, avtomatiki in telekomunikacijah. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole, še posebno učencem 8. razredov. Učence opozorimo še na ogled nasledn jega filma o poklicih v elektrogospodarstvu. Le tako lahko dobijo celoten vpogled v področje ene najbolj razvejanih širok v našem gospodarstvu. Poti izobraževanja, ki so nakazane v filmu, ne veljajo več. Zato se učitelj oziroma strokovni delavec ravna po zadnjem razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Učence seznani z novostmi vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju (ki so v filmu že tudi nakazani) za elektrotehniško usmeritev, z vrstami in nazivi vzgojno-izobraževalnih programov, značilnimi deli oziroma poklici ter stopnjami zahtevnosti dela. S kadrovskimi štipendijami se seznanijo učenci iz razpisa kadrovskih štipendij. Oceno kadrovskih štipendij pošljejo šoli skupnosti za zaposlovanje. Po ogledu filma se bo učitelj ali strokovni delavec pogovoril z učenci o telesnih in psihičnih sposobnostih, ki so potrebne za opravljanje del in opravil v poklicih, ki jih srečamo v elektro stroki. Shema, ki jo lahko uporabi kot vodilo za tak pogovor, bo uporabna tako pri filmu o poklicih v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev in naprav, kot tudi pri filmu o poklicih elektro stroke v elektrogospodarstvu. — razlikovanje barv, splošna iznajdljivost — delo stoje, delo na višinah, hitro razumevanje — telesno zdravje, natančnost, estetski čut — ročna spretnost, smisel za funkcionalnost — terensko delo, gibčnost — hitro zapažanje in odzivanje, potenje rok — ovira — samostojnost, odgovornost, zdrava dihala — premagovanje telesnih naporov — zdrav vid, zdrav sluh, spretnost prstov — iznajdljivost, zdrava hrbtenica — prostorska predstavljivost, mišična občutljivost — smisel za reševanje mehanskih problemov — smisel za risanje, organizacija dela, delo z ljudmi — logično sklepanje, smisel za računanje — smisel za reševanje matematičnih problemov — abstraktno mišljenje POKLICNO USMERJANJE POKLICI ELEKTROSTROKE V ELEKTRO GOSPODARSTVU Pomembno delo opravljajo elektrotehniki v elektrarnah in transformatorskih postajah. Skrbijo za pravilen pretok električne energije, opravljajo meritve, nastavljajo relejno zaščito in še bi lahko naštevali. Vzgojno-izobraževalne poti, kako do poklicev, ki jih spoznamo v filmu, so prikazane v elektrotehniški usmeritvi srednjega usmerjenega izobraževanja (glej NAVODILA). SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA:, torek: 26. 11. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 28. 11. 1985 SMOTRI Učenci: ,t v _ . , — spoznavajo področje dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v elektro gospodarstvu; — spoznavajo značilne poklice, to jim omogoča, da postopno odkrivajo zanimanje za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Naše življenje je odvisno tudi pd električne energije; ta nadomešča človekovo fizično moč in izkprišča tista naravna bogastva, ki omogočajo življenje v čistejšem okolju. Film govori predvsem o elektrarnah na vodni pogon, na pogon z različnimi gorivi in o jedrskih elektrarnah. Seznani nas s pridobivanjem, prenašanjem in razdeljevanjem električne energije za industrijo in široko porabo. Za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov potrebujemo veliko delavcev z različnim znanjem, predvsem s področja elektro stroke. Nepogrešljiv poklic V elektrarnah je poklic obratovnega elektrikarja, ki mora znati marsikaj tudi iz kovinarstva in strojništva. Posebna pestrost dela se obeta obratovnemu elektrikarju v termoelektrarnah. Zaradi širokega znanja se zlahka preusmeri k opravljanju del stikalca ali vodje skupine. Pri proizvodnji električne energije sodeluje z obratovnim elektrikarjem tehnik (energetik). Seveda'pa predstavlja njegovo deloše vse tisto, kar zagotavlja zanesljivo obratovanje elektrarne. Elektromonterji sodelujejo pri prenosu električne energije po električnem omrežju, ki ga gradijo in vzdržujejo. Monterji električnih omrežij opravljajo del opravil še ročno, čeprav jih v mno-gočem nadomeščajo stroji. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovnih šol, še posebno učencem osmih razredov. Poti izobraževanja za poklice, ki jih učenci spoznajo v filmu in za vse druge • poklice elektro stroke vodijo prek vzgojno-izobraževalnih programov in smeri v elektrotehniški usmeritvi. Poti izobraževanja, ki so nakazane v filmu, ne veljajo več. Učitelj oziroma strokovni sodelavec naj seznani učence z novostmi in se ravna pri informiranju o poteku izobraževanja za elektro stroko po zadnjem razpisu za vpis v prvi letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Po podatkih razpisa kadrovskih štipendij pa naj obvešča učence tudi o teh možnostih. Šola dobi podatke o kadrovskih potrebah od skupnosti za zaposlovanje. Po ogledu enega ali obeh filmov o elektrotehniških poklicih naj se učitelj ali strokovni delavec z učenci pogovori. Da bo laže vodil pogovor (pa tudi za samostojno delo učencev), naj pri tem uporabi shemo indikacij, značilnosti, ki se bolj ali manj na različnih stopnjah pojavljajo pri posameznih poklicih v različnih delovnih razmerah: — razlikovanje barv, splošna iznajdljivost, delo stoje — delo na višinah, hitro razumevanje, telesno zdravje — natančnost, estetski čut, ročna spretnost — smisel za funkcionalnost, terensko delo — gibčnost, hitro zapažanje in odzivanje — potenje rok — ovira, samostojnost, odgovornost — zdrava dihala, premagovanje telesnih naporov — zdrav vid, zdrav sluh, spretnost prstov — iznajdljivost, zdrava hrbtenica — prostorska predstavljivost, mišična občutljivost — smisel za reševanje mehanskih problemov — smisel za risanje, organizacija dela, delo z ljudmi — logično sklepanje, smisel za računanje, smisel za reševanje matematičnih problemov — abstraktno mišljenje. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V TEKSTILNI INDUSTRIJI SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 3. 12. 1985 RIKA MIČIČ - četrtek: 5. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo področje dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v tekstilni industriji; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča, da postopno odkrivajo zanimanje za poklicV — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja, POVZETEK VSEBINE Razvoj panoge spremljamo od statev za ročno tkanje do avtomatizirano računalniško vodene proizvodnje. Raznovrstnost vlaken ni popestrila le naših oblačil, izdelki so našli svoje mesto tudi v gradbeništvu, letalski industriji... ' Tekstilna stroka se razvija v sodobno industrijsko panogo, ki potrebuje vse manj priučenih delavcev in vse več strokovnjakov. Velika pestrost del in opravil je povzročila razvoj čele palete poklicev. Med najznačilnejše poklice za dela v predilnicah, tkalnicah in pletilnicah sodijo: predilci, urejevalci predilskih strojev, urejevalci tkalskih strojev, pletilski in tkalski tehnik (tekstilno-mehaniški tehnik). N Kakovost izdelka, videz in otip sta največ odvisna od postopkov oplemenitenja. S temi opravili se ukvarjajo delavci s poklici: belilec, barvar, tiskar, apre-ter, tekstilno-kemijski tehnik. Pri izdelavi končnega tekstilnega izdelka, ki nastaja celo ob avtomatiziranem šivanju in krojenju (delavec delo le nadzira) se pojavlja cela vrsta opravil in poklicev. Najpogostejši je konfekcijski šivalec, zelo soroden šivilji in krojaču, konfekcijski tehnik in konfekcijski modelar. Enostavnejša opravila, ki jih je včasih opravljal človek, pa v novi tehnologiji v tekstilni industriji nadomešča stroj. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovnih šol,' zlasti učencem osmih razredov. Podatke o mreži šol, vrsti programov in o smereh ter stopnjah zahtevnosti različnih poklicev črpa učitelj oziroma strokovni delavec iz zadnjega razpisa za vpis v 1. letnik šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Zelo pomemben vidik usmerjanja so tudi kadrovske štipendije, podatke dobi učitelj ali strokovni delavec iz zadnjega razpisa. Skupnosti za zaposloanje pošljejo šoli podatke o kadrih. Po ogledu filma naj se učitelj oziroma strokovni delavec pogovori z*učenci tudi o telesnih in psihičnih sposobnostih, ki so potrebne za opravljanje del in opravil v poklicih v tekstilni industriji. Pri pogovoru si lahko pomaga z zapisom nekatenh indikacij, ki se bolj ali manj pojavljajo pri posameznih poklicih, delih in opravilih, ali pa so značilne za delovne razmere: — razlikovanje barv in barvnih nians — bližinsko gledanje, smisel za risanje in oblikovanje — razlikovanje majhnih razlik, zdrav vid — hitro prepoznavanje oblik, predmetov, natančnost — smisel za skladnost in lepoto — smisel za barvne kombinacije — ’ ropot, brnenje — sluh . — reševanje mehanskih in tehniških problemov — potrpežljivost, predstavljivost — smisel za računanje '— monotona opravila — zbranost — smisel za delo z ljudmi — vodenje — vlaga, prah, temperaturne razlike — dihala — smisel za organizacijo dela — usklajevanje gibov rok, nog, oči. spretne roke in prsti, razlikovanje debehne mišična občutljivost, obremenitev hrbtenice POKLICNO USMERJANJE POKLICI V LETALSTVU SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 10. 12. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 12. 12. 1985 pripravljeno nanj, se vključi še ena, nepogrešljiva skupina letalskih delavcev, kontrolorji letenja. Šele po skrbnih priprvahin ob kontroli letenja je letalo pripravljeno za vzlet. Upravljanje letala je povezano z zahtevnim šolanjem. Šolanje za poklic pilota poteka po več poteh, z visokošolskim študijem na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ali šolanjem na vojaških šolah (srednje in visoko izobraževanje). SMOTRI Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v letalstvu; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča, da postopno odkrivajo zanimanje za poklic; — spoznavajo poklice in kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Film nas seznanja z več strokovnjaki v letalstvu. Delo se začne že na tleh, zato spoznamo najprej letalske mehanike pri delu na parkirnih ploščadih in v letalskih dokih. Šolajo se po programu za kovinarja strojnika. Mehaniki morajo skrbeti za motorje in celotno letalo, za zveze, za delovanje električnega sistema in instrumentov. Od dela mehanikov je odvisna tehnična pripravljenost letala za poleg. Letališki meteorolog skrbi za podatke, ki jih pošilja pilotu. Za potnike poskrbijo stevardese. Pilotovo delo poteka po načrtu. Preverjanje navigacijske opreme, delovanje radijske postaje in instrumentov. Pred poletom, ko je že vse NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole, še posebej učencem osmih razredov. Učitelj seznani učence s šolanjem v kovinarski usmeritvi (kovinarstvo in strojništvo-mehanik). S pomočjo inforamtivnega gradiva v vojaško obrambnih poklicih, zlasti prosojnic VOJAŠKE ŠOLE IN POKLICI PA NAJ SEZNANI UČENCE S ŠTEVILNIMI VOJAŠKIMI POKLICI NA TEM PODROČJU. Šolanje poteka na letalski Splošni srednji vojaški šoli »Maršal Tito« v Mostarju, nadaljuje pa se na Letalski vojaški akademiji v Zadru (piloti). Za letalske tehnike se lahko izšolajo učenci v Letalsko-tehniški srednji šoli v Rajlovcu pri Sarajevu, postanejo strokovnjaki za vzdrževanje in oskrbo sodobnih vojaških letal, helikopterjev, elektronskih naprav za nadzorovanje zračnega prostora in vzdrževanje zvez ter druga specialistična opravila, v svoji stroki. Za izobraževanje v letalstvu so velike možnosti v vojaškem letalstvu (kadrovske potrebe). Za delo na tem področju pa so potrebne posebne zdravstvene in psihične sposobnosti. Učenci, kandidati za vojaške šole, se ravnajo po razpisu Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. O potrebah v civilnem letalstvu dobi učitelj ali strokovni delavec podatke pri INEX ADRIA AVIO-PROMET v Ljubljani ali pri skupnostih za zaposlovanje. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V ŽIVILSKI INDUSTRIJI industrijo sodi tudi pivovarstvo; v proizvodnji piva se je izoblikovalo več značilnih poklicev, med katerimi je najznačilnqjši pivovar. V proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač je pivovarju podoben poklic izdelovalec alkoholnih in brezalkoholnih pijač. SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 17. 12. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 19. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v živilski industriji; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča postopno odkrivanje zanimanja za poklic; — spoznavajo poklice, kadrovske potrebe in ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanja. POVZETEK VSEBINE Film nas popelje od etnoloških zanimivosti pridelovanja hrane v preteklosti do preskrbe s hrano današnjega dne. Živilska stroka, v njej je zaposlenih več tisoč delavcev, obsega dejavnosti, ki sledijo osnovnemu pridelovanju kmetijskih pridelkov, tj. obdelavi, predelavi, konzerviranju, pakiranju, skladiščenju in razdeljevanju prehranskih surovin in polpripravljene hrane. Zanimivo je, kako so v dejavnostih živilske stroke in vsebini dela v industrijski proizvodnji hrane ohranjene prvine dela kmečkega gospodinjstva iz preteklosti. Spremembe so prinesli le sodobni pripomočki in stroji. V filmu se spoznamo s poklicem slaščičarja, peka in z industrijskimi poklici mesarjev (klavničar, črevar in predelovalec). V sodobni mlekarski industriji se zaposluje mlekar, ki skrbi za prevzem mleka, nadzor predelave mleka, skladiščenje in zorenje mlečnih izdelkov. Skrbi tudi za kakovost in čistost mleka, opravlja pa še druga raznovrstna opravila v zvezi s pasterizacijo mleka, pripravo masla in sira. V živilsko Predelava in priprava hrane je zahtevno strpkovno delo, ki temelji na tehnološki pripravi proizvodnih postopkov in teži k nenehnemu zboljševanju. Za svoj razvoj pa potrebuje živilska industrija strokovno usposobljene delavce; nekatere od teh smo spoznali v filmu. NAVODILA Film je namenjen učencem višjih razredov osnovne šole, še posebno učencem osmih razredov. Podatke o tem, kje in po katerih programih sebodolahkošolali učenci za posamezne poklice dobi učitelj oziroma strokovni delavec v zadnjem razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju, podatke o kadrovskih štipendijah pa v zadnjem razpisu kadrovskih štipendij. Pregled, koliko kadrov je potrebno, dajejo šoli skupnosti za zaposlovanje. Po ogledu filma se bo učitelj ali strokovni delavec pogovpril z učenci o telesnih 'P psihičnih sposbnostih, ki so potrebne za opravljanje del in opravil v poklicih v živilski industriji. Pri pogovoru si lahko pomaga z zapisom nekaterih indikacij, ki se bolj ali manj pojavljajo pri posameznih poklicih, delih in opravilih: — splošno zdravje, zdrave noge, fizična moč — .mišična občutljivost prstov in rok —- telesna gibčnost, spretnost prstov — smisel za lepo, osebna higiena — zdrave roke (potenje), zdrava dihala — razlikovanje barv,'razlikovanje okusa — razlikovanje vonjav, splošna iznajdljivost. POKLICNO USMERJANJE POKLICI V RUDARSTVU SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek: 24. 12. 1985 RIKA MIČIČ četrtek: 26. 12. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo področja dela, delovne razmere in možnosti za izobraževanje in delo v rudarstvu; — spoznavajo značilne poklice; to jim omogoča postopno odkrivanje poklicnega zanimanja; — spoznavajo poklice, kadrovske potrebe ter ocenjujejo svoje sposobnosti, interese in znanje glede na zahtevnost dela in izobraževanje. POVZETEK VSEBINE Slovenija je tudi rudarska dežela. Še pred dobrim desetletjem je bilo veliko dela opravljenega ročno. Potrebe po večji produktivnosti pa so zahtevale mehanizirano pridobivanje rud. Rudarjev telesni napor je nadomestila sodobna mehanizacija, delovišča so varna. Nova tehnologija je preoblikovalai poklicne potrebe posameznih rudarskih poklicev in zahtevala oblikovanje novih. Najpomembnejši rudarski poklici pa so: rudar, pomočnik rudarja, rudarski tehnik, rudarski mehanik in rudarski elektrikar. Seveda pa je poklic rudarja najpogo- stejši, opravila so pestra in široko razvejena. Prav rudarji neposredno pridobivajo rudno bogastvo. Pomočniki pa jim pomagajo pri odkopu in pripravah, zračenju, sanaciji in transportu. Za usklajeno, organizirano in varno delo skrbijo rudarski tehniki. Elektrika poganja stroje in napave, črpalke hidravličnega podporja, transporterje, trakove in izvažalne stroje, prevzračevalne naprave... za nemoten potek skrbi rudarski elektrikar. Montaža in sestavljanje pridobivalnih strojev, hidravličnih področij, transporterjev, zbirnih trakov, demontaža, popravila, vzdrževanje in še bi lahko naštevali, pa je delovno področje rudarskih mehanikov. Film nas seznanjariudi z dnevnimi kopi,1cajtj rudarjenje njjtedno povezano z deli globoko pod površino zemlje. Za omenjene poklice se izobražujejo učenci po programih srednjega usmerjenega izobraževanja v rudarski, elektro in kovinarski usmeritvi. NAVODILA Film je namenjen učencem osnovnih šol, zlasti učencem osmih razredov.. Učitelj ali strokovni delavec naj čipa podatke o možnostih za izobraževanje iz zadnjega razpisa za vpis v L letnik po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju, podatke o kadrovskih štipendijah pa dobi iz zadnjega razpisa kadrovskih štipendij. Pregled, koliko kadrov je potrebno, daje šoli skupnost za zaposlovanje. Za pogovor z učenci po ogledu filma lahko uporabi učitelj ali strokovni delavec nekatere indikacije, ki so pomembne za opravljanje del in opravil v rudarskih poklicih, predvsem poklic rudarja, rudarskega pomočnika in rudarskega . tehnika: — telesna odpornost, gibčnost — telesni položaji —- delo stoje, sluh ropot, vid-adaptacija na temo — zdravi udje, hrbtenica, razlikovanje barv — hitro odzivanje, temperaturne razlike — pljuča — čustvena stabilnost, delo z ljudmi, ravnotežje — živčna obolenja, organizacija dela, risanje, skiciranje — prisebnost, smisel za računanje — reševanje tehniških in mehaniških problemov. PROMETNA VZGOJA DOBRO VIDETI IN BITI DOBRO VIDEN SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: lorek: 12. 10. 1985 ZDRAVKO SMERDEU IN MARJAN TOMŠIČ četrtek: 14. 10. 1985 SMOTRI Učenci: — pripovedujejo o svojih izkušnjah z vidnostjo v prometu; — spoznajo pomen dobre vidnosti za varnost v prometu; — spoznajo sredstva, s katerimi se lahko zveča vidnost na cesti; — pregledajo opremljenost koles; — pregledajo opremljenost torbic z bdsojniki in trakovi; — izdelajo odsojne trakove in nalepke iz svetleče folije in jih uporabijo. POVZETEK VSEBINE Prometne nesreče se dogajajo podnevi in ponoči. Ponoči jih je toliko kot podnevi. Brez večjih stroškov se lahko zavarujemo pred nevarnostjo, ki nam grozi v slabih vidnih razmerah, če uporabimo svetlobne odsojne predmete in zaščitna oblačila. To pomeni — biti dobro viden in tudi, dobro videti druge udeležence prometa. Film kaže pešce v noči: pešca v svetli in temni obleki, pešca v zaščitni citronasto rumeni obleki in drugega z odšojnim trakom na desnem rokavu. V zaščitni obleki ostane dlje viden, najlaže pa ga je opaziti, če nosi odsojni trak. Pešec je najmanj zaščiten udeleženec prometa. Vsi si moramo prizadevati za svojo varnost, to pa storimo, če se opremimo tako, da nas drugi bolje vidijo. Možnosti je veliko: časopis v desni roki, bel dežni plašč, rumena ali rumeno oranžna pelerina, belo obarvana palica, katere učinek je mogoče še povečati z obeskom ali s trakom. Iz folije lahko izrežemo geometrijske like in jih namestimo na vidna mesta, npr. na obleko ali na peto pri čevljih. Posebno skrb namenimo najmlajšim. Svetla oblačila in rumena ovratna rutica jih naprvijo veliko opaznejše. Tudi mladi kolesarji so v prometu zelo izpostavljeni nevarnostim. Priporočljivo je, da pritrdimo rdečo luč nad odbojno steklo na zadnji strehi kolesa. Vidljivost poveča tudi na vidnih mestih nalepljena svetlobna odsojna folija ali pa z belo ali svetlobno odsojno barvo pobarvan del zadnje strehe, okvira ali gum. Tudi kolesarji naj nosijo na levem rokavu svetlobni odsojni trak. Zaščitna čelada je najbolj vidna, če je rumena ali rumeno oranžna. Avtomobili, traktorji in tovornjaki pripomorejo k varnosti na cesti, če so svetle barve in opremljeni z odsojnimi trakovi. Voznik, ki se mu ponoči ali ob slabem vremenu pokvari vozilo na cesti, naj obleče svetel dežni plašč ali opaše svetlobni odsojni pas. K večji varnosti v prometu veliko pripomorejo tudi sodobno opremljena cestišča s fluorescentnimi črtami in prometnimi znaki. NAVODILA Film sistematično pokaže več možnosti, ki so na voljo v prometu, da bi zboljšali vidnost v slabih svetlobnih razmerah in pripomogli k večji varnosti udeležencev prometa. Učitelj ima veliko priložnosti, da pripravi učence na samozaščito. Na primer: z učenci pregleda kolesa, torbice in druge predmete, na katere lahko namestimo svetlobne odsojne predmete, organizira izdelavo, nabavo in namestitev. Dejavnost učencev moramo usmeriti tudi v okolje, kjer ti žive, za sodelovanje pa je treba pridobiti tudi starše. Film je primeren za predšolske otroke in za učence osnovne in srednje šole. PROMETNA VZGOJA RDEČE, ZELENO IN TUDI RUMENO Razred: L, 2., 3., 4. SMOTRI, POVZETEK VSEBINE IN NAVODILA: torek- 26 11 1985 MARJAN TOMŠIČ Čečtek: 28. 11. 1985 SMOTRI Učenci: — spoznavajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pešci; — spoznavajo pravila za varno hojo in prometne znake; — odkrivajo nepravilno ravnanje pešcev v prometu; — vrednotijo objestno ravnanje pešcev in odnos do drugih udeležencev prometa; — se navajajo na nošenje oznak, ki povečujejo vidnost v prometu. POVZETEK VSEBINE Gašper in rumena-rutica sta dobra prijatelja. Rutica je Gašperja naučila marsičesa, ni pa ga mogla navaditi na red. To jutro pa je bilo takole. Iztekla se je prva ura in otroci so odšli na igrišče. Gašper je šele zdaj pritekel v šolo. V učilnici ni bilo nikogar. Sošolci so na igrišču, ob poti, ki pelje iz mesta. Na poti je več križišč, prehodov z miličnikom in takih »kar tako«, kjer ni nikogar. Učenci gredo po cesti disciplinirano in v vrsti. Gašper pa jo ubere kar počez, po svojih prometnih predpisih, tako da moži-ček v semaforski utici kar poskakuje in miličnik žvižga, Gašper pa teče, podre kolesarja, se zaletava v mimoidoče in nazadnje prehiti celo avto. Kolona učencev z ljubeznivo tovarišico lepo prečka cesto: vsak najprej pogleda desno, in ko je prazno, gre čez na igrišče. Miličnik pa za Gašperjem po igrišču. » Gugalnice vedo, kaj se spodobi, in nobena se noče igrati z Gašperjem. Pa se Gašper brž spomni na rumeno rutico, ki jo ima v žepu. Hitro napravi iz nje žogo, ta pa skok naravnost v kanal. Fant hitro poišče novo zabavo: hojo po železniških tračnicah. Postajni načelnik opazi nevarnost, in brž ustavi vlak, da se frkolin lahko do konca sprehodi in nazadnje preskoči še zapornico. Ko hoče s šolskim avtobusom na izlet, mu avtobus pokaže vrata. Gašper pa v jok. Najde ga miličnik, ki ima na skrbi vse cmerave otroke, in ga odpelje. Toda ne zato, da bi ga kaznoval — odpelje ga v šolo prometnih znakov. Zelo veliko znakov je tam; taki so, ki opozarjajo na nevarnost, ki prepovedujejo, obveščajo, in še mnogi drugi. Ko sta jih z miličnikom spoznala in ponovila, se je hotel Gašper posloviti, miličnik pa ga je ustavil: »Brez rumene rutice nikamor!« Dal mu je rutico, ki jo je snel z znaka Nimaš prednosti, tistega, ki ima podoben pomen kot rutica. Potem je miličnik po telefonu poklical šolski avtobus. Ta se je rad vrnil in vzel Gašperja, da se je veselo odpeljal na šolski izlet. NAVODILA Risanka je prijetna za predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovne šole. V vsebino je zajetih več prometnih prekrškov, ki jih radi zagreše objestni otroci. Učenci spoznavajo ob slabih zgledih nepravilnosti in vrednotijo ravnanje udeležencev prometa. BELEŽKE ■l . BELEŽKE: »i. PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE 2'Kovna šola za usposabljanje učiteljev angleščine >to žensk na Rogli ; aslov ni izviren, je pa nadvse j eren za poročilo o jezikovni ^ učitelje angleškega jezika Sn°vni šoli in kaže že skoraj feminizacijo našega po- ^ jezikovni šoli v avgustu •j je letos sledila druga. Uči- * tujih jezikov se stalno stro-110 spopolnjujejo v aktivih in dinarjih. Poglabljajo svoje aie metodike, slovnice in lite-Ire- Za pravo jezikovno spo-"JBvanje na takih srečanjih avadi primanjkuje časa. Pa, da je jezik živ organi-sPreminja se, raste — živi. • eU_tujega jezika mora biti, če b učencu predstaviti in pribli-?.lvi naraven govor in kulturo 2lvljenje tujega naroda, ne-,stano, iz leta v leto, v stiku z rn° pisno besedo v jeziku, ki Poučuje, in seveda, v stiku z ’ Vsakdanjo govorico. Knji- jtelevizija, filmi in občasna Uavanja nam veliko pomaga-’vendar nam ta sredstva ne °Sočajo dvostranske komu-. C|je. Namen vsakoletne je-‘^Ue šole je zapolniti prav to ‘ Ves jezikovni pouk šole pa BSno povezan z metodičnimi ' Utami in s praktičnimi navo-2a neposredno delo v razre-] j?n' je prevzelo organizacijo b Pedagoško društvo Maribor, ss Pa Pedagoško društvo Celje Bkcija za tuje jezike. Seminar v°dila profesorica Marina s'Bračko. Za organizacijo ^"tarja kakor tudi za vsebin-Uačrtovanje in izpeljavo sta Pedagoški društvi Maribor in _)e povezali z Britanskim sve-. v Zagrebu, Ameriško amba- I v Beogradu in s pedago-futt svetovalci za tuje jezike , voda SR Slovenije za šolstvo. ^dl9. do 26. avgusta 1985 je “ua Rogli sto anglistk. Britan-Svet in Ameriška ambasada II Pfeskrbela odlične predava-,'B' Rhodri Jones in David ry sta prišla iz Velike Britani-’■ ill Perry, Don Bouchard, •"uel Lynch pa iz ZDA. 5ai je pripomoglo, da je bil .‘Unar “Blji i ^Uar tako uspešen, da so bili ^ P tako zadovoljni? Ali od- _0rganizacija, vsebinsko in in pedagoški sveto-smo bili zbrani v štirih sku-|j0^ Skupinsko delo je pote- ^dh uueno prvovrstna predava-’ skrbno pripravljeno delo v Putah, mnoge dejavnosti ob JljUfju, prijetno, sproščeno jacje, izredna dejavnost ude-ncev, prelepa Rogla? ['.BUelji ‘Cl smo t J315- Sku ^ ^opoldne, po nekoliko dalj-^ °Poldanskem počitku, na-^Jenem tudi sprehodom ali L anju, pa smo se zbrali na arnih predavanjih. Tem je tav°Vno uiedtla sproščena raz-i,. a’ izmenjava mnenj o au, predstavljenih na plenar-^ Predavanju. Perry je v plenarnem in . Puiskem delu predstavil ude-,nncem t.i. »naravni pristop« iiihtUra' aPProach«) pri pouku enarnem delu seznanil z bistvom teorije 01 lega prijema, opredelil je tura: »učenje jezika« (lan- as je. aravn, ‘age le, ?'kovi arning) in »pridobivanje to. . nega znanja« (language T 'sition) in bistvo teorije me-u^a Stephena Krashena. Pri jj.Ptnskem delu pa je predava-'id ?renesel teorijo v prakso, li 1 Srno, da so nekatere zami-laht°Vega Pr>jema tudi pri nas tale 3 Uresn'čljive. Res je, da je olj Položaj (situacija) v razredu Ida manj umetna tvorba, okr sPreten učitelj lahko mno-tosf31 Usrnerja učenčevo pozor-kv na jezik sam, ne pa le na re-ob4a n.e*ffa„ jezikovnega tv.. |!na. Udeleženci smo sami ^Ijl31 take dejavnosti in vaje. |oD 0 smo razpravljali o vseh ^ ujsh pridobivanja znanja — L^Bdstavitve do utrjevanja in 6ovabe- In prav za utrjevanje | 1 nam je »natural approach« ob naših delovnih razmerah zelo koristil. Pedagoški svetovalci mnogokrat opažamo pri nadzor-no-svetovalnem delu pomanjkljivo znanje t.i. »class-room English« —-jezikav razredu, ki je pravzaprav edina, resnična in spontana komunikacija med učenci in učiteljem ali med učenci samimi. Pri skupinskem delu Billa Perryja smo obnovili znanje jezika, ki ga uporabljamo za organiziranje dela v razredu, za dobivanje informacij od učencev, za razlago in za interakcijo. David Perry, lektor iz Zagreba, je yse svoje izvajanje zasnoval na učbenikih za angleški jezik za osnovno šolo. Pripravil je tudi vzročne priprave, tako npr. za enoti 6 in 8 v učbeniku English 2, in za dodatno besedilo v učbeniku English 4: Bank Robbery in napotke za privajanje učencev na delo s slovarjem. Učitelji so dobili vse to tudi v pisnem gradivu. Priprava je vsebovala smotre, učne pripomočke, uvod v učno uro, posamezne stopnje učne ure — od predstavitve snovi, razlage, dojemanja snovi, branja, domače naloge in utrjevanje. Udeleženci smo praktično izpeljali vse faze pouka, šest udeležencev vsake skupine pa je moralo še posebej pripraviti nastope s pripravo in učnimi pripomočki vred. Tudi slovnica je lahko zanimiva Vemo, da je treba pridobivati znanje tujega jezika sistematično in predvsem na trdnih temeljih. Temelj pa je prav gotovo jezikovni sistem. Kako učiti danes slovnico? Kako jo približati učencu tako, da jo bo znal uporabiti, prenesti v življenje? Učitelji so dobili veliko praktičnih napotkov za predstavitev in' utrditev jezikovnih prvin že na seminarjih za predstavitev učnega načrta za angleški jezik za 6. razred. Seminarna Rogli pa je samo potrdil misel: tudi slovnica je lahko zanimiva, kratkočasna. Don Bouchard, odlični metodik iz ZDA, nam je prikazal vrste vaj in dejavnosti za vsako stopnjo v dojemanju tako jezikovnega sistema kakor tudi besed in jezikovnih spretnosti: od prve predstavitve snovi, prek razumevanja, uporabe, analize, sinteze in vrednotenja. Učitelji so dobili tudi zglede tipov vaj za vsako posamezno stopnjo; to bo predvsem odlično pomagalo pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Don Bouchard nas je opozoril tudi na to, da je treba pri vseh stopnjah dojemanja snovi v celoti pritegniti učenčeve miselne sposobnosti, vso teorijo pa je podkrepil s praktičnimi nasveti. V tesni vsebinski povezavi z izvajanji Dona Boucharda so bila predavanja in skupinsko delo Rhodrija Jonesa, Valežana iz Velike Britanije. Tudi skozi vsa njegova izvajanja se je kot rdeča nit vlekla misel: slovnica je prijetna, treba pa je poiskati pravo ravnotežje med predstavitvijo slovničnih prvin in navajanjem učencev na komunikacijo. Na njegovo željo smo mu predstavili prvine, ki nam povzročajo največ težav pri predstavitvi v razredu, ali prvine, ki jih slovenski učenci najtežje dojamejo, in tiste, ki povzročajo slovenskim anglistom največ težav pri ustnem in pisnem komuniciritnju. Na vsa našteta vprašanja smo dobili odgovore in nasvete za neposredno delo v razredu. Še več: vsi jezikoslovci nismo tudi umetniki. Nekaj minut in že smo znali risati. Slike na tabli, ki nastajajo, zelo poživijo pouk. Dobili smo tudi ogromno praktičnih nasvetov za uporabo grafoskopa, zlasti pri predstavitvi in utrjevanju časov, dvogovorov in širjenju besednega zaklada. Strokovno bogat seminar Plenarna predavanja so bila, kot pove že dozdajšnji opis, teorija vsega, kar je bilo potem uresničeno s praktičnim delom v skupini. Le Michael Lynch, specialist za literaturo, je sodeloval le s plenarnimi izvajanji. Njegov prispevek k seminarju ni bil toliko povezan z neposrednim delom v razredu, z njim je osvežil literarno znanje učiteljev. V osnovni šoli učitelji ne seznanjajo učencev z literaturo, vse njihovo bogato znanje, ki so si ga pridobili na fakulteti, je pasivno; zato je prav, da so na vsakem.seminarju tudi vsebine, ki so namenjene le individualnemu izobraževanju. Kratko, a čudovito jasno nam je Michael Lynch orisal zgodovino ameriške književnosti. Kaj je ameriška književnost? Filozofsko je razčlenil vzroke za nastanek prvih avtentično ameriških književnih del, govoril je o delih, nastalih v dobi puritancev, med revolucijo, v realizmu in eksperimentalizmu. Uživali pa smo predvsem ob predstavitvi njegove poezije, zlasti ob globoko občutenih spominih na očeta in opisih Amerike, ki ostane izgnancu tuja. Seminar je bil strokovno izredno bogat, uspešen pa predvsem zato, ker je bilo vse, kar smo videli in slišali na njem, izrazito uporabno. Video-filmi, diapozitivi o Angliji, družabni večeri, ki so jih poživljale igre, petje slovenskih, angleških in ameriških narodnih pesmi in prikazi slovenskih ljudskih plesov, prisrčen nastop slovenskega mladinskega zbora iz Opčin pri Trstu so bili vsekakor prijetno dopolnilo ali bolje sestavni del jezikovne šole. Britanski svet in ameriška ambasada sta pripravila tudi bogato razstavo sodobne metodične literature. Tako je bil resnično vsak dan prekratek. Kar težko je bilo uskladiti dopoldansko in popoldansko delo, pregledati razstavljene knjige, ves čas sodelovati v pogovorih in pri vseh dejavnostih. Vem pa, da so bili učitelji zadovoljni. Letos je mofal organizator odkloniji skoraj polovico prijavljenih, upajmo, da bo zanje dovolj prostora drugo leto. Jezikovna šola naj bi postala tradicionalna oblika usposabljanja učiteljev angleškega jezika v osnovni šoli. Uresničila je svoj namen — poglabljanje znanja živega jezika na podlagi metodičnih vsebin — in dokazala, da lahko le usklajeno delo društev in Zavoda ter strokovna pomoč tujih in naših vrhunskih strokovnjakov rodi dobre sadove. Učitelji, ki so se letos udeležili jezikovne šole, pa bodo morali iz vsega predstavljenega izluščiti tisto, kar najbolje ustreza našim delovnim razmeram, stopnji znanja naših učencev in kar je mogoče skladno včleniti v vsebine učnega načrta in učbenikov za angleški jezik v osnovni šoli. NEVENKA SELIŠKAR Francoščina za stroko, študij in znanstveno spopoinjevanje Od 3. do 30. julija letos so se v Montpellieru v Franciji zbrali učitelji francoskega jezika na seminarju, ki ga je pripravil CE-RAVUM (Association pour le developpement des methodes modernes d’enseignement des langues vivantes), vodil pa Jan Janecek iz Pariza (Centre de rec-herche sur Pinformation et la communication, Universite Pariš 1 Pantheon-Sorbonne). Vsebina seminarja je bila namenjena poučevanju francoskega jezika kot jezika stroke, zlasti še jezika znanosti in tehnologije. V zvezi s tem sta bili predstavljeni metodi »fondamenta-lement« in »exprimez-vous en specialiste de...« Delo na seminarju je potekalo v majhni skupini — v njej je bilo le osem udeležence v,-To je omogočalo poglobljeno delo, hkrati pa je bila omogočena potrebna stalna komunikacija med udeleženci ter med predavatelji in udeleženci. Delo je potekalo v obliki predavanj, pogovorov, analiz, usmerjenega študija gradiv, praktičnega preskusa posameznih sekvenc metode »fonda-mentalement«, bilo pa je tudi več srečanj in pogovorov s strokovnjaki različnih znanstvenih panog. Presenetilo me je veliko zanimanje teh strokovnjakov za probleme jezika in poučevanja jezika. Ugotovili so namreč, da se tudi študentje ali strokovnjaki, ki prihajajo na specializacijo, ne morejo enakovredno vključevati v študij na francoskih visokih šolah ali se spopolnjevati v različnih znanstvenih ustanovah, če ne obvladajo dovolj francoščine. Iskanje rešitev za premostitev tega problema je pripeljalo do oblikovanja metod, ki sem ju že omenil. Nastali sta ob tesnem sodelovanju jed učitelji francoskega jezika in strokovnjaki, ki obvladajo raz]ična znanstvena področja. Metoda »fondamentalement« naj bi pomenila prehod od splošnega jezika do jezika stroke, dala naj bi nekakšno skupno jezikovno podlago za nadaljnje spopoinjevanje v znanju francoskega jezika do take stopnje,da bi študentje ali strokovnjaki lahko jezik uporabljali pri študiju ali pa samostojno sodelovali v strokovnih ali znanstvenih razpravah v francoščini. Tako metoda »fondamentalement« kot tudi »exprimez-vous en specialiste de...« sta zamišljeni kot avdio-vizualni metodi in dajeta velik poudarek poslušanju in govoru ter grafični predstavitvi posameznih prvin. Avtorji metode »fondamentalement« so namreč namenili veliko pozornosti sliki kot nujni sestavini didaktičnega gradiva. Na seminarju v Montpellieru smo torej zvedeli, kako si v svetu prizadevajo, da bi strokovni jezik dobil ustrezno mesto v izobraževanju. Pripraviti skušajo tako didaktično gradivo, ki bi vsakomur, ki potrebuje znanje francoščine za stroko ali za študij in znanstveno spopoinjevanje, omogočilo doseči želeni cilj. Dokler bomo v našem izobraževalnem sistemu poučevali francoščino le kot drugi ali tretji tuji jezik (pa še to ne v tehniških usmeritvah), ni mogoče pričakovati,da bi naši učenci med rednim šolanjem v srednji šoli presegli raven znanja splošnega jezika. Mislim pa, da bi obe metodi (ali njune sestavine) lahko uvrstili v specializirane jezikovne tečaje ali pa v pouk francoskega jezika na visokih šolah. BORIS KLEMENČIČ Neobstojni samoglasniki v rodilniku množine Spoštovani tovariš profesor! Gotovo se me spominjate s seminarjev slovenskega jezika in šolskih aktivov. Dobro veste, da sem sicer učiteljica iz starejšega rodu, vendar imam do slovenskega jezika bolj resen odnos kot marsikatera od mladih. Cenim, da ste napisali več jezikovnih vadnic za osnovno šolo. V marsičem so bolj temeljite od prejšnjih. Opazila pa sem v vaših knjigah neko pomanjkljivost, ki me zelo moti. V vaših jezikovnih vadnicah je zelo natančno predstavljeno vrivanje polglasnika v rodilniku množine: tekma — tekem, opna —open, škatla —škatel, igra —iger, smokva —smokev. Prav tako je prikazano tudi vrivanje z'-ja pred glas j: ladja — ladij, skorja —skorij. Zakaj ste pa izpustili vrivanje z-ja pred, glase; klopca —klopic, lučca —lučic, stvarca —stvaric, vratca — vratič, živalca — živalic? Ravno zadnjič mi je neki učenec zapisal stavek: Bojan je zapeljal mimo vratc. Kako naj mu dopovem, da to v knjižnem jeziku ni dovoljeno, če nimam opore v šolski knjigi! Prav tako se mi zdi narobe, da niste v svojih knjigah obdelali neobstojnega zz-ja: trop ovac, pod iz surovih desak, naročje tresak. Mogoče o tem niste hoteli razpravljati, ker so te oblike starinske, ampak če bomo nanje pozabljali, bo iz našega jezika izginila vsa žlahtnost. Brez zamere, ampak jaz ne morem drugače. Vsakemu povem, kar mislim o njem in njegovem delu. Lep pozdrav Marija Spoštovana tovarišica učiteljica! Prav imate, da vsakemu poveste, kar mu gre. Zdaj pa naj se najprej lotim zagovora. V rodilniku množine se da izgovarjati klopic in klope, stvaric m stvarc, vratič in vratc, živalic 'mživalc, medtem ko se tekni, opn. škatl ne more izgovarjati. To potrjuje tudi zapis vašega učenca, ki vas je tako razjezil. Možnost obojnega izgovora je med slovenisti dovolj znana, o tem je večkrat pisal profesor Jože Toporišič v kritikah stare slovnice. Ko sem pisal jezikovne vadnice, sem hote opustil staro pravilo o vrinjenem z-ju pred c, da bodo učenci v teh primerih lahko sproščeno govorili in pisali po svojem občutku. Na neobstojni a pa nisem popolnoma pozabil, kot mi očitate. Omenil sem ga pri besedi tla: To moram dobiti, pa če iz tal izkopljem. Z vašim primerom naročje tresak ste me spomnili na pokojno babico. Večkrat me je naganjala: Prinesi naročje tre-sdk. Odkar mi je babica umrla, tudi oblik ovac, desak, tresak ne slišim več, zato jih tudi v jezikovnih vadnicah nisem priporočal. Menil sem, da je v osnovnošolski slovnici treba prikazovati predvsem sodobni jezik, ne pa starega. Kako naj končam pismo? Ostanite pri oblikah klopic, stvaric, živalic, ovac, desak, tresak; meni pa pustite oblike k/opc, stvarc, živalc, ovc, desk, trsk. Tudi šolarjem razlagajte stare oblike, če mislite, da je tako prav; ne bodite pa preveč hudi, če jih ne bodo govorili ali pisali. Zahvaljujem se vam za vaše odkrite besede. Ce bi vsi učitelji tako prizadeto razmišljali o slovenskem jeziku kot vi, bi bilo znanje naših učencev prav gotovo boljše, kot je. Lep pozdrav FRANCE ŽAGAR Mitja Tanjšek, 7. r. Osn. š. Peter Šprajc Jur, Žalec: Spravilo lesa, linorez (Likovni ped.: Dragica Sajovec) SKRB RAZVITIH DEŽEL Kaj pomeni kakovost v izobraževanju in vzgoji? Čeprav je to v zadnjih časih ena izmed osrednjih tem v razpravah o tem področju, pojem kakovosti v vzgoji in izobraževanju ni enotno in natančno opredeljen. Ni sporno, da je kakovost neposredno povezana z uspešnostjo vzgoje in izobraževanja, z izboljšavami v tej dejavnosti in njenimi najboljšimi dosežki — temeljitejših študij o kakovosti vzgoje in izobraževanja pa je zelo malo. Zakaj taka nenadna skrb za kakovost? V večini držav razvitega sveta ne morejo tako imenovani družbeni porabi namenjati vedno več denarja in celo zmanjšujejo sredstva za družbene dejavnosti. Vzporedno s tem ugotavljajo še drug pojav: v mnogih deželah se število učencev v osnovnem izobraževanju vztrajno zmanjšuje in tako lahko pričakujejo upadanj ; tudi v prihodnosti. To pa pomeni, da v vzgoji in izobraževanju ne moremo pričakovati večjih izboljšav iz dodatnih finančnih virov, niti se zanašati na številnejši dotok učencev. Iskati moramo predvsem višjo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V državah članicah OECD opažajo še nekaj drugega: povečani ali zmanjšani izdatki za izobraževanje sami po 'sebi ne vplivajo nujno tudi na kakovost izobraževanja — vsaj dokler šo izdatki v mejah, ki omogočajo primerno izobraževanje vsem socialnim skupinam. Ustrezno financiranje še ni porok za kakovost in uspešnost izobraževanja, za to so potrebni še drugi ukrepi. Strokovnjaki, ki preučujejo razvoj vzgoje in izobraževanja, prihajajo do presenetljivega Kako do boljše kakovosti v vzgoji in izobraževanju O kakovosti v vzgoji in izobraževanju v zadnjem času.veliko razpravljajo tudi v deželah OECD —.organizacije, ki povezuje najrazvitejše zahodne države. Na predlog ZDA je komite za izobraževanje te organizacije pripravil tani v Washingtonu mednarodno konferenco o kakovosti v izobraževanju in vzgoji. Ugotovitve in razmišljanja razvitih dežel o teh vprašanjih so zanimiva tudi za nas, vsaj za primerjavo z našimi ocenami in stališči. Tudi pri nas v razpravah o vzgoji in izobraževanju čedalje bolj izstopa vprašanje kakovosti. Kar presenetljivo je, kako se kot v deželah razvitega kapitalizma tudi mi pogosto srečujemo z istimi pojavi in iščemo odgovore na ista vprašanja. Gradivo navedene mednarodne konference, ki nam ga je posredoval Boris Lipužič, objavljamo v strnjeni besedi. sklepa: enake naložbe v šole, ki i delajo v podobnem okolju, s podobnimi programi in sestavo, ne dajo enakih uspehov. Videti je, da ima vsaka šola posebne značilnosti in sistem dela in da je od tega predvsem odvisno, kakšni bodo učni in vzgojni uspehi. Ra- . ziskave v ZDA in Veliki Britaniji zadnja leta iščejo odgovor prav na vprašanje, kaj jetisto, kar posamezno šolo opredeljuje kot dobro in uspešno. Še en pojav zbuja zaskrbljenost za kakovost šole: v nekaterih državah opažajo, da kakovost v vzgo ji in izobraževanju pada ali vsaj ne raste tako, kot zahtevajo nove razmere. Uspehi mnogih učencev vseh ravni sposobnosti niso taki, kot bi si želeli. Šola enakih možnosti — ta cilj mnogih reform — je zelo težko uresničljiva. Kljub dolgoletnemu šolanju stopajo mladi v življenje pomanjkljivo pripravljeni. Sicer pa mora reformirana šola delati z učitelji, kakršne ima in kakor so bili usposobljeni v prejšnjem obdobju. S šolo enakih možnosti so tako nezadovoljni, ne samo »elitisti«, marveč tudi »egalitaristi«; prvi menijo, da se v šoli enakih možnosti nadarjeni otroci utapljajo v povprečju in zahtevajo zanje posebno skrb; egalitaristi pa, da tudi sedanja šola ne namenja dovolj pozornosti mladim iz socialno ogroženega okolja in zahtevajo, naj šola bolj skrbi za manj uspešne učence. Vse države OECD se strinjajo, naj ima vsak mlad človek pravico do najboljše izobrazbe, ki jo družba lahko da. To zahteva stalno skrb za posodabljanje učnih načrtov v skladu z zahtevami časa in za ohranitev kakovosti. Čeprav so države različnega mnenja glede slabšanja kakovosti, pa so enotne v oceni, kje so glavne razvojne težave in kako jih premagati. Enakost in kakovost si ne nasprotujeta Ali si zahteve po enakih izobraževalnih možnostih in zahteve po kakovosti vzgoje in izobraževanja ujemajo ali si nasprotujejo? Udeleženci konference so menili, da med obema ciljema ni nasprotij, da sta v resnici komplementarna in jima moramo . dati prednost. V nobeni izmed držav članic OECD ne nameravajo podpirati nadarjenih na škodo mapj nadarjenih, marveč skušajo povečati število talentov tako, da pomagajo slehernemu otroku razviti njegove naravne sposobnosti. Predstavniki ZDA so poudarili: naš cilj ni v tem, da bolje izobrazimo elito —dvigniti moramo spodnjo iri zgornjo raven vseh. Prizadevanja za višjo kakovost ne gredo torej na račun dostopnosti in enakih možnosti izobraževanja. Stališče francoskih predstavnikov: kakršen koli konflikt med kakovostjo in enakostjo je nesmiseln; enakost mora ponuditi vsakemu mla- demu človeku najboljše razvojne možnosti. Stališča udeležencev iz ZRN: spodbujanje socialno ogroženih mora biti še naprej naloga celotnega sistema izobraževanja; posebej si moramo prizadevati, da se bo zmanjšalo število mladih, ki odhajajo iz šole brez končnega spričevala. V prihodnje moramo bolje poskrbeti tudi za nadarjene in visoko sposobne učence. Poročilo Švedske pa navaja: zadnji dve desetletji je bilo v izobraževanju veliko reform, ki so izhajale iz načela, da ima vsak pravico do dobre izobrazbe in da je. vsakemu dobra izobrazba f udi potrebna. V tehnološko razviti družbi je znanje pomembna sila, zato mora biti izobrazba splošna pravica, in ne privilegij manjšine. Možnosti za izobraževanje, ne smejo biti odvisne od gospodarskih razmer, socialnega in kulturnega okolja, kraja bivanja in spola. Šola mora premagovati fe neenakosti, da bodo vsi otroci in mladostniki prišli do kakovostnega znanja. Najdražja je povprečnost Denar še ni vse in še ne pomeni kakovosti, pa tudi zagotavlja je Veronika Čenčur, 5. r. Osn. š. Simon Jenko, Kranj: Igre, monotipija Likovni ped.: Jolanda Pibernik ne. Čeprav je tako mnenje splošno, pa se povsod zavedajo, da dodatne naložbe lahko pomembno pripomorejo k večji kakovosti'izobraževanj a. To potrjujejo izkušnje Norveške, kjer so v zadnjih petrihjstih letih namenili več denarja raziskavam in eksperimentalnemu delu v izobraževanju, integraciji in posebnemu izobraževanju prizadetih otrok, pa tudi izboljšanju učbenikov, sočasno pa so podaljšali izobraževanje učiteljev za eno leto, okrepili svetovalno službo v šolah, povečali strokovno pomoč in razširili programe dodatnega izobraževanja učiteljev. Vzporedno s temi ukrepi pa so tudi zmanjšali učno obveznost osnovnošolskih učiteljev, znižali število učencev v oddelkih in uvedli v šole boljše načrtovanje dela in več stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. V Angliji namenjajo veliko denarja in skrbi dodatnemu izobraževanju učiteljev. Pri prepričevanju uporabnikov, naj dajo več denarja za šole, se sklicujejo na geslo, da je dobra šola vredna tega denarja. V ZDA pravijo: visoka kakovost je res draga, vendar, gledano dolgoročno, je povprečnost še dražja. Boljši izobraževalni sistem omogoča večjo učinkovitost. Velik pomen. pripisujejo izboljšanju plač in družbenega položaja učiteljev, da se lahko bolj samozavestno primerjajo z drugimi poklici. V ZDA razmišljajo, kako bi bolje prerazporedili denar v proračunih, ameriško javnost pa želijo prepričati, da je visoko kakovostno izobtaževa-nje vredno dodatnega plačila. Visoki cilji in pričakovanja Splošno je mnenje, da družbeni, kulturni, gospodarski, tehnološki in znanstveni razvoj narekuje šolam zahtevnejše naloge, spremembo programov, posodabljanje učnih metod in načina 'ocenjevanja, zlasti pa višjo uspešnost. Tako se v ZDA zavedajo, da bi zaostajanje v razvoju . šolstva nujno pomenilo tudi zaostajanje v tekmi 'z drugimi deželami v znanstveno-tehnološkem pogledu in trgovinski menjavi. Sola Muzeji izobražujejo m zabavajo Dejavnosti muzejskih pedagogov v Zvezni republiki Nemčiji Koliko odraslih redno zahaja v muzeje in galerije? Kako znajo sprejemati umetnost? Ko opazujemo turistične skupine, ki organizirano pridejo v muzej in galerijo, se nam pogosto zazdi, da mnogi o tem, kar gledajoče vedo nič ali pa zelo malo; zato se vidno dolgočasijo in čakajo, da bo na vrsti »prosti« del programa, torej hoja po trgovinah, kava in klepet. Na odnos do muzejev in galerij prav gotovo veliko vpliva vzgoja v otroštvu. Kako pripravimo učenca na obisk muzeja aK galerije? Mu tam damo možnost, da sam razmišlja o tem, kar gleda, ali mora le poslušati suhoparne podatke, ki mu jih pripovedujemo, medtem ko budno pazimo, da kdo česa ne poškoduje, ali da ne zaide po svoji poti? S kakšnimi spoznanji odhaja učenec iz muzeja in galerije? Če bi razčlenjevali obiske muzejev in galerij, ki jih organizirajo naše šole, prav gotovo ne bi bili zadovoljni. Te ekskurzije ne dosegajo ciljev, ki smo jih zastavili, učencem muzej prepogosto pomeni le prostor, kjer mu je dolgčas, saj mora biti tiho, pri miru in se ne sme ničesar dotikati. In vendar se da obisk izpeljati tudi drugače! V Zvezni republiki Nemčiji delujejo muzejsko-pedagoška središča (Museumspadagogisches Zen-trum), ki oblikujejo svojo prakso po spoznanjih muzejske pedagogike (Museumpadagogik), govorijo pa tudi o posebni panogi: muzejski didaktiki (Museumsdidaktik). Njihov cilj je delo z otroki pa tudi delo z odraslimi — učitelji, vzgojitelji ali naključnimi obiskovalci muzeja. Težišče dela je prav gotovo na programih za otroke in informiranju in izobraževanju tistih, ki bodo otroku dajali prva spoznanja o umetnosti in ga tudi vodili po muzeju ali galeriji: to pašo starši, učitelji in vzgojitelji. Prav tako pomembno je, da tudi starejše naključne obiskovalce muzeja osvobodijo strahu pred muzejem. Tudi za to je potrebna pedagoška zasnova, -ki temelji na sodobnih znanstvenih spoznanjih didaktike in sociaologije pa tudi na praktičnih preskusih andragoške prakse. Otroke, ki prihajajo v muzej, lahko razdelimo v dve skupini: na tiste, ki pridejo v organiziranih skupinah, in na tiste, ki pridejo sami, s starši ali s prijatelji ob popoldnevih. Muzeji v svetu imajo vedno pomembnejšo vlogo v izobraževanju. Šolske skupine, ki jih učitelj pripelje v muzej, pogosto ne pridejo samo zato, da bi dobile neko splošno predstavo o tem, kaj muzej je, ampak morajo učenci v muzeju dobiti nazor-nejšo predstavo o novi snovi ali dopolniti in preveriti znanje, ki so si ga v šoli že delno pridobili. Učitelj jih mora na delo v muzeju pripraviti, saj je muzej primeren prostor za samostojno delo učencev. Mnogi muzeji posojajo učiteljem gradivo, tako da ga v šoli lahko pokažejo, in slovstvo, ki naj ga učitelj uporabi, da seznani učence s tem, kar bodo v muzeju opazovali. Pogosto pa obišče pred obiskom muzeja razred tudi muzejski pedagog. V muzejih so učencem na voljo posebni prostori, kjer jim učitelji ali muzejski pedagogi lahko kaj dodatno razložijo. V Zvezni republiki Nemčiji so muzejski pedagogi pripravili delovne zvezke (Die Trails ali Such-und Findenheft); ti spodbujajo dejavnost učencev med obiskom muzeja, učenca vodijo med pomembnejšimi razstavljenimi predmeti, tako da mora opazovati, odgovarjati na vprašanja, isfeti, risati, dopolnjevati. Pomembno je, da so taki zvezki napisani razumljivo in pregledno, da lahko vsak otrok samostojno rešuje naloge. Seveda pa je učitelj zraven in lahko priskoči na pomoč. Otroci torej sami odkrivajo muzej in si zato mnogo več zapomnijo. Kasneje je učiteljeva naloga, da nova spoznanja povzame in pridobljeno znanje preveri. Če želi učitelj v muzeju obdelati le določeno temo, sestavi delovni zvezek sam. Učence lahko razdeli v skupine, vsaka ima svoje naloge, na koncu pa vse skupine poročajo osvo-jem delu. V mnogih muzejih so učencem na voljo primerne knjige in informativno gradivo, ki jim znanje o posameznih temah še poglobi. Delovni listi ali zvezki spodbujajo k sbt mostojnosti, ob njih učenec tudi spozna, koliko informacij lahko dobi ob posamezni razstavi. Muzeji pa ponujajo še več. Tako so na dan muzejev leta 1973 v Berlinu maturanti gimnazije kuhali po starih rimskih receptih. Leta 1971 so hodili v Amsterdamu učenci enega razreda gimnazije namesto v šolo kar štiri dni v muzej. Tam so imeli Jta voljo vse slovstvo, da so ob razstavi Židi na Holandskem od 16. stoletja do 1940 lahko obdelali res vsa področja iz življenja Židov. Razred je bi! razdeljen na skupine; zadnji dan je vsaka skupina popeljala vse po dplu razstave, ki ga je preučevala. Vsak obisk — povod za dodatno dejavnost Tudi če želimo učencem predstaviti muzej le bežno, naj se ne strne vodenje le v učiteljev monolog, ampak naj učence spodbuja k razmišljanju. Muzejski pedagogi v Zvezni republiki Nemčiji organizirajo brezplačne seminarje, na katerih učitelji pokažejo, kako naj približajo umetnost otrokom. Zgledi: če si ogledujemo stari del mesta, popestrimo ogled z duhovitimi zgodbami iz starih časov, ko pa se vrnemo v razred, zaigrajmo zgodbico, ki so si jo otroci najbolj zapomnili; če si ogledamo muzej lutk, skušajmo kasneje skupaj z otroki izdelovati lutke; če smo v galeriji opazovali slike, kasneje skupaj slikajmo. Vsak obisk muzeja ali galerije naj bo torej povod za dodatno dejavnost. Za vse pomembnejše muzeje Miinchna so muzejski pedagogi sestavili priročnike, ti opozarjajo učitelje na raznolike možnosti, ki jih zbirke lahko ponudijo učencem za razmišljanje in nadaljnjo dejavnost. Če je prvi otrokov stik z muzejem prijeten, se bo otrok kasneje v prostem času vrnil vanj sam, s starši ali s prijatelji. Kaj ponudi muzej otrokom, ki ne pridejo v učiteljevem spremstvu? Tudi ti otroci lahko dobijo delovne zvezke, da po njih sami odkrijejo zanimive podrobnosti o razstavljenih predmetih. Zvezke ob koncu ogleda oddajo muzejskim pedagogom, ki se z otroki tudi pogovorijo. To jesen so miinchenski muzejski pedagogi sestavili kviz o mestu Miinchen. Vsak otrok lahko brezplačno vzame droben zvezek v muzejih, knjižnicah, slaščičarnah, prodajalnah igrač... Naloge, ki so v njem, reši na sprehodu po Miinchnu, rešitev pa predstavlja rešena križanka, ki jo otrok pošlje na Muzejskopedago- ški center, saj bodo ob koncu podeljene vabljive ntfgrade. Vsi pomembnejši miinchenski muzeji pa ponujajo malim popoldanskim obiskovalcem tudi najrazličnejše dejavnosti v svojih ateljejih. Tako prihajajo umetniki, ki skupaj z otroki ustvarjajo in se pogovarjajo o nastalih delih. V mestnem muzeju v Miinchnu, kjer imajo v svojih zbirkah tudi muzej lutk in starih inštrumentov, poučijo otroke o izdelavi lutk in inštrumentov, z lutkami in glasbili, ki jih sami naredijo, pa ob koncu tudi kaj zaigrajo. Vabljeni so tudi starši. Antična zbirka Miinchna ponudi v svojem ateljeju otrokom možnost, da lahko odkrijejo skrivnost lončarstva. Za mlajše je zabavno že izdelovanje samo, starejši pa se ob grških in rimskih vazah, ki so razstavljene v muzeju', pogovore tudi o slikah na vazah in poskušajo nekaj tega tudi sami ustvariti. Podobne zglede bi še lahko naštevali. Otroci se tako v muzejih srečujejo z umetnostjo neposredno, spoznavajo različne tehnike risanja, slikanja in kiparstva, hkrati pa se izražajo tudi sami z ustvarjanjem. Vsaka posebna razstava seveda spodbudi nove dejavnosti tako za otroke, ki si jo ogledajo v okviru pouka, kot tudi za tiste, ki pridejo v prostem času. Del muzejskopedagoške dejavnosti so ti^li posebni katalogi za otroke. V delu Mein.Museumbuch (1974),ki vodi otroke po Wallraf-Richartz-Museumu v Kolnu, so predstavljene le nekatere izmed slik, ki jih otrok lahko vidi v tem muzeju. Ob slikah preberemo, kaj vse so rekli ob tej sliki otroci določene starosti, hkrati pa avtorica Renata Friedlander otroke spodbuja, naj, poiščejo podobne slike, naj povedo, kaj jim je na sliki všeč, naj primerjajo sliko Kolna z zdajšnjo podobo mesta, naj sliki poiščejo svoj naslov, naj tudi sami kaj naslikajo... V uvodu muzej č 20 lip Ža ,rf tal : 'a], se zato ne sme zadovolji1' skromnejšimi cilji. Vsak učeP naj razvije svoje zmožnosti * najvišje možne stopnje. Šole'11 zato postavijo učencem bolj $ so biciozne zahteve, družba naj zahteve podpre, starši pa naj1{! jajo od otrok več delovne di*1 pline, več vztrajnega učenja pravdnega ponašanja. V Veliki Britaniji z .veselja opažajo, da nudijo šole učen#1, širšo izobrazbo kot pred dvaj? s°l timi leti in da je na koncu šolal1 k več učencev uspešnih. ■Prilik d nost bo zahtevala od šole, da* jj'1 dajala učencem še višjo ra'1 ^izobrazbe, in to vsem, ne san1 nadarjenim. Japonska opozarja na n<>' naloge šole, ki izhajajo iz ve lil sprememb v industriji, iz p' dora informatike in vedno vri,. medsebojne odvisnosti drža Pe Mlade moramo pripravljati1 21. stoletje in to na vseh podr»‘, jih — doma, v šoli in družbi. N* ^ bolj pomembno pri tem pa je'1 SV| lesno in mentalno zdravje. J Cilje vzgoje in izobraževan č bo treba v marsičem na nri ^ opredeliti, pravijo Norveža* Učencem bo treba pustiti več d, govornosti za delo, spremeniti' ’ treba ozračje, odnose in slog d( t, v šoli in okoli nje. Na Finsld ^ poudarjajo, da ne sme bitic Us šole le usposabljanje delo''1 ^ sile. Z izobraževanjem spreje1! p( učenec tudi kulturne tradicij« ^ vrednote današnje ter jutrišn ^ kulture. Socializacija naj sp01 j buja tudi k spreminjanju kul111; nih tradicij. 0, Cilje izobraževanja in vzg0 ^ je treba torej posodobiti in n tr novo oblikovati, jih povezat' cilji družbenega razvoja ifl i vlogo izobraževanja v njem. O | izobraževalne politike, povez3 je s cilji socialne politike moril biti jasno opredeljeni: to pogoj za uspešno deloval1! vzgojno-izobraževalnega sis'; ma, pravijo na Finskem. Natal1' neje opredeljeni in k razV usmerjeni cilji vzgoje in izob0 q ževanja določajo vsaki vrsti' stopnji šole, kaj družba pri0 kuje od nje in tudi kakšna naj*' kakovost izobrazbe in vzgojri1 jo daje šola učencem na po' življenje. (Prihodnič naprej) h razumljivo predstavi, v sklepu pa tudi podatki o umetnikih, kat£< dela v knjigi navaja in seznam dr«I kolnskih muzejev. ■. Mnogi muzeji iščejo nove poti® j. otrok, saj je otrok po naravi rado' ^ den, le pravi način moramo najti-1 . ga navdušimo za umetnost. Pri " so torej pomembne naloge pedal' gov. Zato sodelujejo muzejski p«1’ gogi pri načrtovanju, pripravi^ izvedbi razstav. Navezujejo Stik s’ lami in prevzamejo tudi del ud' Ijeve priprave učencev na obisk V žeja ali galerije. Prostovoljce izol>, . žujejo za vodstvo po muzeju in' delo z otroki, izobražujejo pa 1’ p učitelje in študente. Sestavljajo" lovne liste in različna učila in iš£( nove metode, v muzej pa uval®-1 tudi nova sredstva. Informacije ^ jejo ne le otrokom, učiteljem in si*j šem, ampak tudi vsem, ki jih tK majo druge dejavnosti, ki jih ma!j -razvija: filmske in gledališke prij stave, koncerti... Prav te dejavri'1 pogosto muzej približajo ljudem ! . se morda sicer ne bi odločili za oli1 11 v njem. Zato tudi muzejski pedal pomaga pripravljati te prireditve Muzeji se spreminjajo. DanriF moremo več govoriti o muzeju k0' temnem prostoru, kjer lahko le š£r / tamo... V njem najdemo svetle m rane, kjer so predmeti postavljenir ( načelih sodobne estetike. Me2,; pripravljajo vedno več različnih \ javnosti.. Vodstvo po muzejih dolgo ni edina oblika dela z obiS''| t valci. Muzeji se čedalje bolj odpir,j in upoštevajo, kaj zanima ljudi vw hovem okolju. Ljudje se morajo P vaditi na to novo vlogo muzeja i" muzeju spoznati prostor, v katri se lahko izobražujejo in zabav« Muzeji v svetu se tako vedno h® vključujejo v pedagogiko pros'6? časa in muzejski pedagogi pozh svoje možnosti in naloge. BARBARA HANUŠ Človekoljubno, družbi potrebno delo jiti ■en ti ^ fi is), J t£i M J3 ilioi lel; ja i1 ^ila ik Ki 'ak, i no' P ve*. rža k ti dr» N2 je ara) ^ let Osnovne šole dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi letošnjega 6. junija smo v ste-,eni dvorani delavskega doma bf°rj-e 0*:, ^av' Praznoval' 20. . letnico snovne šole dr. Slavka £Urna. Učenci so izvedli krajši mi spored, odprli pa smo I ^'razstavo njihovih likovnih in mičnih izdelkov. Na razstavi t Sodelovali s svojimi izdelki ■J" varovanci iz delavnice pod Nebnimi pogoji. v Pokroviteljstvo- nad prazno-?njem je prevzela Izobraževalna mpnost Zagorje ob Savi. d Jako se Je razvijalo posebno ) ■ stv0 v Zagorju? Že leta 1939 le](b|l ustanovljen poseben odde-Pri zagorski osnovni šoli. Vo-,, ! ga je Stana NVraber, v njem VeJe bilo 10 otrok; to so bili po-cinj eretiki, pobrani iz vseh ra-k^ov. Delo v tem oddelku je ■ etrgala vojna, ponovno pa je ustanovljen leta 1947, prav 0 Pri osnovni šoli. Tudi tu je' deset otrok, vodila jih je Pca Reven. jJčenci so bili zadovoljni z lom v posebnem oddelku, saj del Prav tu dobili priznanje za kje delo. Tovarišici sta imeli . em, da sta v kolektivu vedno mli razumevanje, posebno pri-(leven je bil France Klun. ,ePca Revnova je poučevala v »• ,l'tr> oddelku do leta 1951. Ko je dt leta odšla, je posebni odde-'d E | v Zagorju prenehal delovati. C ele leta 1962 je bil ponovno stanovljen pri osnovni šoli To-eta Okrogarja. V oddelku je poučevala "Regina Kralj. Po "i ot 8i svetovn‘ vojni se je skrb za ,o( trpke z motnjami v telesnem in jjusevnem razvoju povečala, za- -go m ce , so jih humano in strokovno ravnavati. Oddelkov je bilo .ml j e več. Otrokom je bilo ubadati ustrezne učno-vzgojne in. inr0?rarne s posebnimi metodami O. učnimi oblikami dela in se jim izai^ko individualno približati. To I bilo odločilno, da je bila leta p b5 ustanovljena samostojna usebna osnovna šola Zagorje I Savi. Ravnateljica je postala d reua Drenik, ki je šolo uspešno id °dila do februarja 1980. Sola je dobila prve prostore na . mkarjevem trgu; tam je bila do 'Jn!,6®3 leta 1976/77. Zaradi nikUstrezn'b 'n življenjsko nevar-u delovnih razmer smo dobili v —i 11 v, i v-i ^ 111 casne prostore v športnem domu Proletarec, in v njem poteka delo še sedaj. Mnogokrat smo razmišljali o integraciji naših učencev z učenci redne osnovne šole. Ker smo kot šola organizacijsko že vključeni v mrežo osnovnih šol, vrtca in glasbene šole v naši občini, smo se skušali povezati tudi vsebinsko, torej predvsem tam, kjer je to mogoče in ustrezno glede na duševne in telesne sposobnosti naših otrok. Dolgoletna praksa je pokazala, da je povezava naših otrok, laže prizadetih, z otroki redne osnovne šole mogoča samo na nekaterih področjih. Praksa je že potrdila področja integracije, ni pa si mogoče predstavljati povezave tako, kot jo razlagajo nekateri teoretiki; ti menijo, da bi se laže prizadeti učenci lahko vzgajali in izobraževali ob sošolcih, ki imajo precej večje umske in duševne in telesne sposobnosti. Ne moremo, dovoliti, da bi si ob tako zahtevnih programih, ob toliko učencih, kot jih ima oddelek osnovne šole, razvijal svoje sposobnosti prav naš prizadeti otrok — kljub individualizaciji in diferenciaciji pouka. Ob sedanji zahtevnosti šole temu prav gotovo ne bi bil kos, saj tudi dopolnilni pouk ne more pri prizadetem otroku nadomestiti vseh pomanjkljivosti. Ker je naša družba humana, mora biti pomemben vsak posameznik. ki lahko doseže svoj • največji razvoj ob strokovnem vodenju. Dosedanja praksa posebnega šolstva kaže, da pravilno razumemo integracijo, saj smo v 20-letnem obdobju samostojnega dela vključili v delovni proces vse naše absolvente kot pridne delavce, ki v različnih tozdih postanejo enakovredni člani naše družbene skupnosti, povezani v naš samoupravni socialistični sistem. Priznati moramo, da še tako dobro vodeno delo v osnovni šoli ne more uvrstiti prizadete učence iz podpovprečja med povprečne ali celo nadpovprečne učence. Največ, kar lahko storimo je, da sposobnosti glede na zmogljivosti podpovprečja kar najbolj razvijamo; to pa dosežemo s strokovnim delom pri pouku v šolah s prilagojenim programom. Tako je naše delo: z veliko truda, s posebnimi učno-vzgoj- 'U - P°učuje slovenščino v Srednji \oi p ' elektrotehnične in kovinsko ti/ izdelovalne usmeritve v kranjski la? )et poklic, ki mu ni para l°žica Mihev že dvaindvajset Rojena je v Mariboru, diplomi- ra Pa je na ljubljanski Filozofski Poučevala je na Tez- KltJtl v Hočah in v Osnovni šoli lnU)na Jenka v Kranju, čeprav razmišlja že o upokoji-l> si te vesele, živahne in mla- °stne profesorice kar ne morem Z Podstavljati, da bi mirovala. Še JueraJ lma v sebi veliko »neo-^ m°č‘ ‘n še zmeraj lahko 'rsikaj naredi za tiste, ki jih Suja in izobražuje. govori o mladini, kar zažari jned učenci se počuti srečno. - j 0 svoje dolgoletno profesorji ie 0,°’ poučevanje slovenskega ’ ‘ Zg ,v srednji šoli, kjer je zapo-i na’ in vse, kar spada k temu te-^nemu delu, je prejela NA-Z;AD° ISKRE. Jožici Mihev Uk6 t0 Priznanje še posebno ve--iuZ' y tovarni so spoznali, da je poklic pomemben in 4 predrto nagrade. i i čen • iko se P° irtlikilt fehTzpou-1 PrZ^a oz'ra na opravljeno delo, ni Vl’ ie zadovoljna z doseže-™ r . ’ ačitelj pa je že tak, da se zme- -P1 Z sPfašuje, ali je vedno ravnal j^ško in prav. To pa ni lahko. , 0 jo vprašam, ali bi si še en- /0?r izbrala učiteljski poklic, od-cn° pritrcn O poklicu samem la !aR0Ie: »Pravega občutka no,el° z mladimi ne da človeku s,ufna. š°la. Ali imaš zanje po-* ’ ali pa ga nimaš. To je bistvo. Učitelj ni in ne sme biti samo prenašalec informacij; dobro mora poznati učenca, njegove doore in slabe strani, vedeti mora, kdo želi doseči več in kdo se raje umakne v ozadje, čeprav marsikaj zmore, in še veliko veliko stvari. Učiteljevanje je lep poklic, -a zanj je potreben poseben dar; tega pa nima vsakdo. Za delo z mladimi je potrebno predvsem izredno potrpljenje.« Ali je za svoje delo našla vedno razumevanje? Ne. So ljudje, ki ne poznajo dela slavistke. Koliko nalog je morala popraviti, koliko večerov presedeti pri pripravah in urejanju šolskega glasila (»Plus-minus« ureja že trinajst let). Ponosna je na svoje nekdanje učence; veliko jih je na zahtevnih in odgovornih delovnih mestih. Kadar jih srečuje in se pogovarja z njimi, zadovoljna ugotavlja, da jim je šola vendarle dala marsikaj koristnega. Veliko razmišlja o težavah mladih ljudi, o ljudeh našega časa in sodobnega sveta. Mlademu rodu dandanes ni lahko. Težave nastajajo že po končani šoli, ko ne dobe zaposlitve, temu pa se pridruži še obilica problemov, značilnih za vsak krog človeškega razvoja. Odrasli marsičesa ne vidimo, prav učitelj pa je tisti, ki se mora mladini približati z razumevanjem in pretanjenim posluhom. ZLATA VOLARIČ nimi prijemi skušamo svoje učence vsestransko vključevati in povezovati njihovo delo v šoli z življenjem zunaj nje. Poleg klasičnega poučevanja uporabljamo razne druge oblike dela z učenci. Vsako leto jih odpeljemo nekaj v šolo v naravi v Vrsar, udeležujemo se območnih in republiških športnih iger osnovnih šol s prilagojenim programom, letos (11. maja) pa smo jih celo organizira- li. Redno izdajamo svoje glasilo Naš list, sodelujemo na razstavah z likovnimi in tehničnimi izdelki 25 varovancev (11 iz Zagorja, 9 iz Trbovelj in 5 iz Hrastnika). Kooperantsko delo z ozdi in izdelovanje izdelkov po lastnem programu sta moto teh delavnic. Vse varovance delo veseli, ob uspehih so zadovoljni, dviga jih prav vsakodnevna dejavnost, kronana z uresničenimi cilji; čutijo, da družbi nekaj dajejo, da so ji potrebni. Delavci naše osnovne šole se zavedamo, da bi dosegli še večje uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu z novimi sodobnimi pedagoškimi iu • ^:» Y največji panonski vasi v Odrancih so pred nedavnim slavili prvi krajevni praznik; Ob proslavi so odprli prizidek k osnovni šoli Vinko Megla Odranci in položili tudi temeljni kamen za novo telovadnico. Na slovesnosti je predstavil ravnatelj šole Tone Černi šolsko kroniko in pri tem poudaril, da je bila prva šola v Odrancih že leta 1856. Slavnostni govornik je bil član Centralnega komiteja ZKS Vlado Janžič, ki je pred 31 leti poučeval na odranski šoli. JOŽE ŽERDIN naših učencev, odprti dan šole je lep dokaz za to, kaj in kako delamo. Vse te uspehe lahko dosegamo ob strokovno usposobljenih, zelo prizadevnih pedagoških delavcih, ki se nenehno dodatno spopolnjujejo. Uspehi nas ne uspavajo, temveč bodrijo; so naša moralna opora za nadaljnje delo, hkrati pa izraz želja po novem, sodobnejšem, boljšem načinu dela pri vodenju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pokazalo se je, da je treba vključiti vdelovno usposabljanje tudi zmerno in težje duševno prizadete otroke, zato smo v šolskem letu 1976/77 odprli prvi tak oddelek v Zasavju, v šolskem letu 1978/79 pa še enega. V tovrstnih oddelkih pripravljamo otroke za delo v delavnici pod posebnimi pogoji, ki je bila ustanovljena za območje Zasavja 1. januarja 1984 in je kot enota priključena naši šoli. V delavnici pod posebnimi pogoji je oblikami dela. Tudi pri nas delujemo kot celodnevna osnovna šola, učenci so vodeni strokovno, učitelji imajo veliko možnosti, da pripravljajo naše otroke na življenje zunaj šole. Delo v celodnevni organizaciji pouka je sicer naporno, preveva pa nas misel, da opravljamo humano, družbi potrebno delo, saj usposabljamo posameznike in jih uspešno pripravljamo za samostojnost po odhodu iz naše šole. Prav gotovo pa bo še uspešnejše, ko bo potekalo v ustreznejših prostorskih razmerah; te so predvidene po programu 4. samoprispevka. Vsi delavci naše šole si bomo še nadalje prizadevali za čim boljše dosežke, da bo vsak posamezen učenec ali varovanec čutil, da je naš, da nekaj pomeni, da je enakovreden član naše samoupravne socialistične družbe in soustvarjalec boljšega jutrišnjega dne. VALENTIN KRALJ Življenje za prihodnost Letošnjo jesen sta odšli v pokoj dolgoletni zvesti učiteljici, ravnateljica Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije VERA VEZOV-N/K, dobitnica letošnje Žagarjeve nagrade, in učiteljica zgodovine in zemljepisa JOŽICA KOŠUTA. Vera Vezovnik je ravnatelje-vcila na naši šoli štirinajst let. Razdajala se je svojemu poklicu in bila zelo dejavna v kolektivu in krajevni skupnosti. Odlikujejo jo organizacijske sposobnosti in plemenit, večni optimizem. Nikoli ni bila črnogleda, čeprav so bile težave še tako hude. V trenutkih, ki bi marsikoga spravili v slabo voljo, je ohranila nasmeh in se vedro spoprijela z vsemi problemi. Živo mi je ostal v spominu tudi marsikateri dogodek, ki je povezan • c izredno požrtvovalnim delom učiteljice in desetletne prijateljice Jožice Košuta. Kot mlado učiteljico me je prav ona naučila, ne z besedami, ampak z dejanji, kaj pomeni biti discipliniran in opravljati svoje delo tako, kot to zahteva poslanstvo vsakega učitelja. Spoštovali smo jo in ji Sledili, spraševali smo jo za nasvete in ji bdi hvaležni za vsako besedo. Bila je tovariška in polna razumevanja, predvsem do mladih, ki so šele iskali svojo pot k uspešnemu poučevanju. Bila je razgledana in vedno pripravljena kot prijetna sogovornica poudariti ali zanikati negativna spoznanja, usmerjati v pravilne tokove včasih nebrzdano in trenutno razpoloženje, v katero nas je vodilo spoznanje, da družba, žal, ne vrednoti vedno našega dela tako, kot bi ga morala. Najbolj jo je bolelo, da moramo učitelji sami dokazovati svoje delo, se ob obilici vzgojno-izobraževalnega dela bojevati za ustrezne osebne dohodke in se ubadati z drugimi obrobnimi problemi. Naši tovarišici sta odšli r pokoj; prepričana pa sem, ■ da bosta živeli z nami in med nami ter nat* pomagali, kadar koli bo to potrebno, /a obe namreč velja, da sta ne le rojeni učiteljici —pedagoginji z izrednimi izkušnjami, temveč tudi potrpežljivi sodelavki in mentorici mladim, zgledni učiteljici, ki jima je bita šola prva in poglavitna naloga v življenju. Zanjo sta živeli in goreli vsa ta dolga leta do upokojitve. Danes sd mi zdi, da so leta prehitro minita. RUŽA PEČARIČ Zamejski šolarji in novo šolsko leto Slovenske šole na Tržaškem in Goriškem bo obiskovalo 4000 učencev Za enajst milijonov italijanskih otrok se je začelo novo šolsko leto 12. septembra. Med temi bo obiskovalo šolo tudi 4000 slovenskih šolarjev. Na Tržaškem bo letos 2700 učencev ali 100 manj kot lani. Manjši vpis v slovenske šole je povzrročilo zmanjšano število rojstev, ki je posebno očitno v Trstu (za primerjavo: na italijanskih osnovnih šolah obiskuje letos šolo 280 otrok manj). * V osnovni šoli na Tržaškem je 975 otrok, v prvih razredih pa 175. V otroških vrtcih so zabeležili letos 456 otrok; tudi tu jih je nekaj manj kot lani. Na Goriškem obiskuje slovenske šole približno 1300 šolarjev. Tudi letošnje šolsko leto, kot vsa prejšnja, se je začelo brez samostojnosti slovenske šole; te pa si vsi Slovenci v Italiji želijo, saj bi samostojnost prav gotovo pripomogla k večjemu širjenju in razvoju slovenskega šolstva. V slovenski Benečiji in v Kanalski dolini še zmeraj ni slovenskih šol. Toda letos bo že drugo leto zapovrstjo deloval dvojezični šolski center v Špetru v Benečiji. To je nov korak k odprtju slovenskih šol v Videmski pokrajini, ki naj bi pripomogel, da bi se slovenski otroci v tem delu Furlanije lahko učili v maternem jezi- ku. Poleg državnih ustanov delujejo v deželi Furlahiji-Juiijski krajini tudi zasebne izobr:že-valne ustanove, kot so glasbene 'šole, izpopolnjevalni centri, rjtzne knjižnice itd. Zato se je 12. septembra začelo novo obdobje dela tudi za veliko drugih v/ ira-ževalnih ustanov, ki sestavljajo z državnimi šolami, slovenski izobraževalni sistem v Itali Ti spodbujajo izobraževanje so posebno pomembne v Videmski pokrajini, kjer ni slovenske državnih šol. Lani so opravile veliko delo na celotnem območju od Kanalske doline, Rez:: in Benečije do Trsta. Učenci so imeli poleg pouka še poklicno izobraževanje, glasbeno delavnost, telesno kulturo in d uge oblike izobraževanja. Mater inščine so se učili tudi v kultu nih krožkih in tako še bolj spozno. ali slovenski jezik in kulturo. V začetku novega šolskega leta so dobili vsi učenci osnovnih in srednjih šol na Tržaškem in goriškem Galebov šolski dnevnik; podarili so jim ga slovenski bančni zavodi. Vanj si bodo zapisovali razne zanimivosti iz šolskega življenja. Ob začetku novega šolskega leta jim želimo, da bi pisali predvsem o uspešnih in vedrih stvareh. MARKO PAULIN Uspešni terapevtski posegi Kako poteka delo z otroki, ki imajo govorne motnje Občinski vzgojno-izobraže-valni zavod v Šentjurju je uvrstil pred sedmimi leti v svojo strokovno službo tudi logopedijo. Za zdravljenje govornih motenj je zaposlil diplomirano logopedinjo. Svoje pionirsko delo, ki je v prvi fazi zajelo evidentiranje prizadetih otrok, je začela v šolskem letu 1979/80. Šla je od šole do šole in od vrtca do vrtca ter iz množice osnovnošolskih in predšolskih otrok v občini zbrala 97 otrok, ki so bili bolj ali manj govorno prizadeti in so imeli težave pri branju in pisanju. Pri tem so ji pomagali učitelji in vzgojiteljice Izbrani so bili normalno razviti otroci z govornimi napakami; med temi so najpogosteje taki, ki izpuščajo posamezne glasove in jih nadomeščajo z drugimi, ki nepopolno izgovarjajo besede, imajo motnje resonance, jecljajo, noslajajo in brbotajo. Seveda tudi ni manjkalo takih, ki so bili prepuščeni sami sebi in so zavoljo tega zaostali v govornem razvoju. Delo logopedinje je izrazito individualno, posamezne otroke obravnava po 20 do 30 minut na teden. Navezala je dobre stike z vodstvi šol in vrtcev, z učiteljicami, vzgojiteljicami in starši. Le tako popolna' povezava vseh vzgojnih dejavnikov rodi zadovoljive uspehe — ti pa seveda ne morejo biti stoodstotni. Najtežje je z jecljavčki, pri katerih traja terapija najdlje, pri nekaterih pa je celo vprašanje, ali bo uspešna. Logopedinja obide v petih delovnih dneh tedna vseh pet po.-polnih osnovnih šol, podružnice in vrtce ter opravlja terapijo na sedežu šol in vrtcev. Teren na našem Kozjanskem je precej težaven, do svojih varovancev se mora voziti z avtobusi. Ker ima Vzgojno-izobraževalni zavod tudi psihološko in pedagoško službo, sodeluje logopedinja pri svojem delu tudi s temi službami. Delo logopedinje je zelo pomembno, saj vemo, da se telesno in duševno zdravi otroci, ki imajo govorno napako,- zelo radi zapirajo vase in imajo najčešče zelo močan kompleks manjvrednosti. Odpravljanje govornih motenj otrok ni le zadeva pedagoške službe, temveč tudi zdravstva, ki to upošteva in del stroškov te službe poravna Vzgojno-izobraževalni zavod v Šentjurju. Število govorno motenih otrok se zaradi uspešnih terapevtskih posegov logopedinje zmanjšuje. Statistični podatki kažejo, da je bilo v šolskem letu 1979/80 še 97 govorno motenih otrok, nato pa vsako leto manj; leta 1983/84 so jih zabeležili 67. ERNEST REČNIK Še niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas na telefon (061) 315-585 pa boste rčdno prejemali glasilo prosvetnih delavcev! Iz starih listov 1935 V predvojni Avstriji je bilo učiteljstvo v večini kronovin zelo slabo plačano. In kdo se je zavzel za to ubogo paro? Sama vojaška oblast! Seveda je niso vodili pri tem kaki človečanski ali kulturni oziri, pač pa strah za lastni prestiž. Takole nekako je bilo pisano že v predvojnih letih v glasilu generalnega štaba: Učiteljstvo je treba boljše plačati ali pa podržaviti. Nevarnost je, da bo začelo zaradi gmotnega zapostavljanja vstopati v socialistične vrste. Te ideje bo potem razširjalo naprej med ljudstvom. Ni bolj nevarnih ljudi kot je inteligenca te vrste, ki je posejana po vseh skrivnih kotih naše domovine in nam lahko podminira s svojimi prevratnimi nazori vso očetnjavo! Učiteljski tovariš 1935 (12. 12.) št. 20, str. I 1938 Če današnje plače ne zadostujejo niti za najnujnejše življenjske potrebe, je nemogoče misliti na druge istotako potrebne izdatke. In vendar mora biti učitelj obveščen o dogajanjih v širšem svetu, nabavljati si strokovne knjige, pogledati včasih malo dalje po svetu. Njegove življenjske zahteve morajo biti večje in se ne morejo zadovoljiti s kosom kruha in streho nad glavo. Večno odrekanje mu jemlje veselje do dela, večne skrbi ga napravijo zagrenjenim. Skrajni čas je, da merodajni či-nitelji temeljito rešijo vprašanje naših prejemkov. Potrebo zvišanja in zenačenja plač so že davno uvideli, saj so razne deputacije ponovno prejele zagotovila, da bo to vprašanje ugodno rešeno. To zahteva ugled države, skrb za zdravje!naših družin, skrb za tako duševno razpoloženje učiteljstva, ki bo garancija za uspešno delo. Razmere, v kakršnih živi učiteljstvo danes, pa imajo kot nujno posledico njegovo telesno in duševno propadanje. Učiteljski tovariš 6. 10. 1938 str. 2 1923 Od nekdaj je že bil učitelj pastorek, spomnilo se je nanj šele, ko so bili drugi siti vsega dobrega. Po prevratu smo sicer mislili, da bo sedaj drugače, da je vlada nastopila pravo pot, da je izprevi-dela kakšno pomoč ima v učiteljstvu, kateremu je povišala plačo -— ušla nam je marsikatera pohvalna beseda. Morda smo ta-' krat hvalili preveč ali pa smo se iz same hvaležnosti motili. Saj vendar vidite, kako je! Začetno izboljševanje plače je bilo le pesek v oči. Pomislimo trezno, koliko časa bomo mogli še vzdržati. Plača ne zadostuje niti za polovico meseca, kljub temu, da človek ne pije in drugače ne zapravlja. Drugo polovico meseca moramo živeti od dolga. Za vratini ježe vse belo od krede, primanjkuje že' prostora, primanjkuje krede, primanjkuje dobre volje in zaupanja trgovcev, ki je vidilo razmere in ki so nam dajali živila na upanje. Učiteljski tovariš I. 3. 1923, št. 9, str. I 1923 Delo postaja vedno težje. To čutimo posebno mi učitelji, od katerih se zahteva, da naj bi bil vzor v vsakem pogledu, da bi naj vzgajali že z našo osebnostjo, svojim nastopom in svojo lično zunanjostjo. Toda naše oguljene, ponošene in raztrgane obleke naravnost zanikajo to, kar bi radi dosegli s svojo besedo. Na nas se sedaj očituje vsa ironija pregovora, da obleka dela človeka, zakaj deca ne povprašuje za pravimi vzroki, ampak sodi to in se ravna po tem, kar neposredno vidi in doma sliši. Zajedno z našim uspehom pojemajo učni in vzgojni uspehi, ker vsled pomanjkanja in mučnih skrbi, ki silijo povsod le želodec v ospredji nedostaje moči, da bi premagali te ovire, pri svojem delu in da bi kljubovali nezasluženemu zapostavljanju in zasmehovanju. Učiteljski tovariš 8. marec 1923, str. 2 V UČITELJSKEM TO VARIŠU 1885 — NASVETI UČITELJEM Če hočeš svojo deco za družbo odgojiti, moraš sam družaben biti. A pri tem bodi izbirčen. Poišči si inteligentne družbe, ali vsaj naobraženih mož kmetskega stanu, kajti ti spadaš mej boljistan — če uže ne po plači, pa vsaj po vzvišenem poslu svojem. Prevzetnosti kazati proti narodu bil bi pravi greh. Svetuj mu v kočljivih zadevah — na kratko: ti mu bodi vse. Spoznajmo tedaj, da ima učitelj^ dve nalogi: on mora biti pravi učitelj in zraven tudi pravi vzgojitelj. Drugi del njegove naloge je 'važneji, ker vzgoja enkrat zamujena —je vedno zamujena; malo več ali manj učenosti je pa vse jedno, ker dejansko živenje uči nas dan za dnevom. Učenost se učencem ne more vtepati v glavo, dokler ni prave starosti in dobre podloge, ker s pomanjkljivim in nerazumljivim znanjem se lahko uzgoji neka namišljena učenost, da se navadnega kmetijskega dela ali kakega rokodeljstva nečejo poprijeti, ker mislijo, da so poklicani za kaj višjega in Boljšega. Preveč obložen s postranskimi posli ne sme biti učitelj; kajti v svojih prostih urah, kolikor jih ima, naj se dalje izobražuje; tudi si mora nekoliko počitka privoščiti, da njegov duh ne opeša, in da si bolezni na glavo ne nakoplje. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED CERKNICA razpisuje za nedoločen' čas prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P Začetek dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Delegacija delavcev v svetu OSNOVNE ŠOLE »BAZA 20« DOLENJSKE TOPLICE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (do 31. 8. 1985) s polnim delovnim časom Pogoj za zasedbo del in nalog: predmetni učitelj slovenskega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi v osmih dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izo-n /■' -! braževanja in znanosti ter izo-braževalna skupnost Slovenije J| UdVdlll' — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. ! Izdajateljski svet ČZP Prosvetni de-' lavec: predsednik Aleš Golja, Bo- PLDAGOŠKO-KNJIŽLVNI ZBOR Predsedstvo ZAGREB. Trg maršala Tita 4 RAZPIS ZA PRIPRAVO ROKOPISA KNJIGE Pedagogika Knjiga PEDAGOGIKA naj bi bila namenjena vsem, ki se pripravljajo za delov vzgojno-izobraževalnih organizacijah, tistim, ki v njih že delajo in vsem drugim, ki se želijo bolje seznaniti z znanostjo o vzgoji. PEDAGOGIKA naj bi bila pregled in sinteza spoznanj znanosti, ki preučujejo vzgojo. V njeni sestavi in vsebini naj bi bili vidni: enotna znanstvena zasnova in metodologija pri obravnavi vzgojnih pojavov ter enotna uporaba temeljnega znanstvenega izrazja. Po temeljni zamisli naj bi bila knjiga priročnik. Vsebina, ki naj bi jo PEDAGOGIKA obravnavala: splošna opredelitev znanosti o vzgoji, metodološka usmeritev pri raziskovanju vzgoje, protislovja v vzgoji, teorije in pojmovanja vzgoje; vilji in naloge vzgoje v socialistični samoupravni družbi, narava in sestava vzgojne komunikacije, vzgojni in družbeno-politični sistem ter njuna medsebojna razmerja in povezanost; vzgoja in marksistični svetovni nazor, vzgoja za delo, za samoupravljanje, za prosti čas; družbeno-politične organizacije, družbene organizacije in krajevna skupnost — organizatorji in nosilci vzgojne dejavnosti; programiranje vzgojnega dela, organizacija in uresničevanje vzgoje (oblike, vsebine, metode, izvajalci); vrednotenje vzgojnega dela, podružbljanje vzgoje. Pisci lahko prosto oblikujejo PEDAGOGIKO s to vsebino, ne glede na navedeno zaporedje in terminološko opredelitev snovi. Pri določanju navedene vsebine PEDAGOGIKE izhajamo iz aktualnih'problemov teorije in prakse vzgoje v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi. PEDAGOGIKA naj bi zrcalila temeljne družbene opredelitve, hkrati pa naj bi bila sinteza sodobnih znanosti o vzgoji. Pisci lahko predvidevajo tudi prihodnost in rešitve, ki presegajo zdajšnjo prakso, a dajejo možnost za uresničenje vzgoje v temeljnih okvirih jugoslovanske socialistične samoupravne družbe. Posebni pogoji in roki: Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali skupine strokovnjakov. Predsedstvo pedagoško-književnega zbora pričakuje prijave od 1. oktobra 1985 oziroma čimprej, da bi lahko načrtovalo in zagotovilo potreben denar za izdajo knjige v letu 1986. Prijave je treba poslati na zgoraj navedeni naslov. Rokopis je treba oddati v 5 izvodih s polnimi imeni piscev do 1. oktobra 1986. Obsega naj do 600 strani (s 1800 besednih znakov na listu). Pri vsakem poglavju naj bo navedena uporabljena literatura in literatura za nadaljnje preučevanje obravnavane snovi. Predsedstvo pedagoško-književnega zbora bo po koncu navedenega roka za oddajo rokopisov imenovalo pet recenzentov izmed vidnih pedagoških in drugih strokovnjakov, ki niso avtorji rokopisov, da bodo izbrali najbolj primeren rokopis za odkup in objavo. Najbolj sprejemljiv rokopis bo pedagoško-književni zbor natisnil, za dva naslednja pa izplačal avtorjem nadomestilo v višini 30% avtorskega honorarja, kakršnega bodo prejeli pisci objavljenega rokopisa. Ti avtorji ohranjajo pravico do objave svojih rokopisov. O izidu razpisa bomo seznanili avtorje do 31. decembra 1986. ZDRUŽENJE FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV SLOVENIJE IN FOTOKINO ZVEZA SLOVENIJE objavljata RAZPIS za prijavo pionirskih filmov in videotrakov za XXI. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV SLOVENIJE, ki bo 27. in 28. septembra 1985 v Sevnici. Sodelujejo lahko vsi pionirji do 14. leta kot člani krožkov, klubov ali kot posamezniki. Število prijavljenih filmov ni omejeno. Filmi so lahko posneti na N 8, S 8 ali 16-milimetrski trak in opremljeni z zvokom na magnetofonskem traku hitrosti 9,5 ali s tonsko magnetno sledjo. Video trakovi naj bodo posneti v sistemu VHS ali VCR! Filme je treba poslati najkasneje do 18. septembra 1985 na naslov Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, kjer jih bo pregledala strokovna žirija. Nasvidenje septembra v Sevnici! Združenje filmskovzgojnih delavcev. Slovenije Fotokino zveza Slovenije Zakaj ne za polovico cenejše? Vodstvom vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij ter razpisnim komisijam sporočamo, da bomo zunaj uveljavljenih razpisnih rokov objavljali razpise prostih del in nalog po nižjih cenah, za polovico ceneje kot dnevni tisk. Na nas se nenehno obračajo na novo diplomirani učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki iščejo zaposlitev. Tudi prosvetni delavci, ki želijo menjati zaposlitev, iščejo informacije najprej v našem glasilu. Zakaj ne bi tudi med šolskim letom objavljali vaših razpisov predvsem v našem skupnem glasilu? Tako boste privarčevali nekaj denarja za druge , nujne izdatke, glasilu pa pomagali opravljati njegovo družbeno in strokovno-informativno vlogo. Bralci! Preverite, ali sta vodstvo vaše organizacije in razpisna komisija seznanjeni z ugodnostmi, ki jih ponujamo! Vsem naročnikom pa ponujamo se drugo ugodnost: brezplačno objavo kratkih sporočil o obletnicah mature in drugih srečanjih. # * gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Gl? 1*0 Sle 4.« leti Prva kongresna tribuna VODENJE V IZOBRAŽEVANJU Revija Učitelj in Republiški zavod za napredek vzgoje in izobr^' vanja SR Srbije prirejata 11. in 12. 10.1.1. v Banji Koviljači strok0 no-znanstveni posvet o vodenju v izobraževanju. Posvet je namenjen ravnateljem šol, pedagoškim svetoval^ strokovnim sodelavcem in drugim vodilnim delavcem v vzgoji in ■*" braževanju. Prijave pošljite do 1. oktobra 1985 na naslov: Učitelj, Beograd,^ rodnog fronta 43, p. p. 628. Hkrati je treba nakazati denarni prispe’,1 2000 dinarjev na naslov: Savez učiteljskih društava SR Srbije, $ račun: 60806-678-81087 (oznaka: za tribuno). Avtorji prispevkov ne plačajo kotizacije. Obseg prispevkov: po(l čila do 6 strani, koreferati do 10, referati do 15 strani. Poleg prispevkov, ki jih bodo pripravili posamezniki na svojo P budo, je predvidenih še več referatov, ki jih bodo pripravili vidni stf kovnjaki in raziskovlci s tega področja iz vse države. Za rezervati prenočišča v hotelih Podrinje in Gučevo pokličite po telefonu (Ol 89-746. Širše teze o temi te tribune so objavljene v reviji Učitelj št. 1-13/85. Za druge informacije lahko pokličete po telefonu (0' 683-675. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE JOŽEFA ILIRSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še pogoj0 opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38-39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ali pogoj0 opravljanje del učitelja po določilih 96. člena Zakona o osnovni šok imeti: — 5 let delovnih izkušenj,-od tega 2 leti pri vzgoji in varstvu predš( skih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti — aktiven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih od1* sosv. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepis0 pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisij0j ; imenovanja Vzgojno-varstvene organizacije Jožefa Maslo Ilirska h , strica, Vilharjeva 13 a. J * a O izidu razpisa boste obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. | ------------------------------------------------------------i I OSNOVNA ŠOLA SOLKAN NOVA GORICA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela po dogovori). Pogoj: PRU za matematiko in fiziko Stanovanja ni. Prijava s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v‘ dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Solkan 65000 NOVA GORICA, Polska 25 Vabilo Učenci in delavci Osnovne šole Vojkove brigade Spodnja Idrija’* bijo vse učitelje, ki so poučevali na centralni šoli ali podružnici šolah, na odprtje prenovljenih prostorov psnovne šole in nove tdf vadnice. Slovesnost bo 29.9.1985 ob 11. uri pred novo šolo v Spodnji Idr'ij Vabilo Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. OKTOBER 1985 AJDOVŠČINA TOLMIN ROGOZA LITIJA TREBNJE SLADKI VRH TITOVO VELENJE RUŠE TRŽIČ LOVRENC NA POHORJU VRHNIKA 1., 2., 3., 4. 7., 8., 9., 10., 11. 11. 14., 15. 16., 17., 18. 18. 22., 23., 24., 25. 25. 29., 30. 30. 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1985 znaša 800 din za posameznike in 1200din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 650 din. Cena posamezne številke je 45din, pri povečanem obsegu pa 60din. Številka teko- čega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega koh11" teja za vzgojo in izobraževanje!0 časnik »Prosvetni delavec' prost temeljnega prometnega davka od prometa proizvod^ (glej 7. točko 1. odstavka 3° člena zakona o obdavčeval proizvodov in storitev v prom0' tu).