NI MIRU ZA SVETILNIK
str. 4
CENA230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- ISOLA
IMENA OTROK m ''POVRATEK VELIKO POVEDO	V 3. LIGO?
(Mef) Še nedolgo tega smo se smejali ameriškim neumnostim, ki so k nam prišle v obliki filmov ali televizijskih oddaj. Pa je minilo komaj dobro desetletje in že je večina teh »neumnosti« postala del našega vsakdana, ne da bi se tega sploh zavedli.
Še pomnite, kako smo se smejali filmskim limonadam, ki so prikazovale nesrečne srednješolke, ki niso bile sprejete v navijaško plesno skupino. Danes ima svojo navijaško plesno skupino vsako košarkarsko ali rokometno moštvo, da o šolskih ekipah niti ne govorim. Smejali smo se tudi televizijskim oddajam za katere smo bili prepričani, da voditelji in gostje le igrajo, pa smo dobili oddajo v kateri skupina mladcev skuša ugajati nekakšni idealni ženski in smo ugotovili, da je tudi med našimi ljudmi dovolj gostov za omenjene ameriške oddaje. Smejali smo se izborom njihovih miss vrtca, miss Barbie in podobnih, ter kar nismo mogli verjeti, da ameriške matere tako slavoželjno jemljejo otroštvo svojim sinovom in hčeram. Pa smo tudi mi dobili takšna tekmovanja in zdaj se celo babice veselijo vsakega predšolskega uspeha svojih vnukov in pravnukov. Tudi dokumentarcem o sodelovanju na različnih avdicijah smo se po malem smejali in skoraj verjeti nismo mogli, da so Britney Spears, Beyonce in
■C Banka Koper
14. april 2005
druge megazvezde v tem biznisu že od svojega sedmega leta. Pa smo tudi mi dobili takšna tekmovanja, ki polnijo programe nacionalke in privatnih televizijskih postaj. Celo Veliki brat, ki se nam je pred desetletjem zdel popolna bedarija je zdaj na pohodu po Evropi in vsak trenutek ga bomo dobili tudi na naše ekrane.
Slabo desetletje je zadoščalo, da smo postali to, kar si niti v sanjah nismo mislili, da bomo postali. Postali smo družba priložnosti, ki jih ne gre zamuditi, družba kjer se nobena zamujena priložnost ne povrne. Zato je treba vsako izkoristiti do skrajnih meja in za kaj takega materam ne sme biti prav nič nerodno, če morajo v seks simbol spremeniti svoje trinajstletne hčere in očetom ne sme biti žal, ko iz svojih sinov pri dvanajstih letih	že	delajo športne profesionalce.
Pravzaprav se včasih zdi, da preko otrok uresničujejo svoje neuresničene sanje, saj je povprečnost največja paranoja današnjega časa. Plesalci in plesne skupine, ki sodelujejo na različnih plesnih tekmovanjih seveda ne sodijo ravno v to skupino, saj se gredo v prvi vrsti športno tekmovanje. Toda od tukaj do prej omenjenih "priložnosti" je le korak. So pripravljeni nanj?
rv/i oxo i\/i axx
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
v	BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra	080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
PRVA LIGA
Začelo je za šalo, potem vse bolj zares na koncu je tako, da že ne znamo biti brez, ker ko te enkrat prime te več ne izpusti in kar naprej razmišljaš, kje kdo lahko zgreši, kje bo sprejem počasen in blok popustil in kdaj bo servis dober in bo smečer zgrešil Na koncu se zgodi, da se takšna zabava, konča kot resna zgodba da boli te glava, ko več ne moreš reči: kaj me briga, ko se ti kar naenkrat pokaže prva liga. Včasih se mi zdi, da bi rabil zdravnika, da me dobro pregleda, pretipa in poslika, a se bojim da bo znorel in dal mi dvojko, ker namesto srca imam že žogo za odbojko.
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
lončno
PTT’s \OT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
V	ZMOTI A NEZMOTLJIVI
Tako bi lahko rekla tistim osebam, ki so v tej naši družbi dobile odgovorno nalogo ocenjevanja počutenja in zdravja drugih, pri čemer jim je več do tega, da zaščitijo “delodajalca ali državo” kot pa državljane in davko ter prispevkeplačevalce.
Da ne boste predolgo tavali v temi naj takoj na začetku povem, da je moje pisanje izraz nemoči, posebej pa užaljenosti in prizadetosti zaradi krivic, ki so se mi zgodile zgolj zato, ker je članica Zdravniške komisije 1. stopnje in delavka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dosegla, da se mi, v obdobju bolovanj, ki jih je obravnavala ta komisija, za obdobje enega tedna ugotovi sposobnost dela v omejenem, štiriumem času. Ker sem si v tem obdobju, ko sem tudi postala invalid II. Stopnje, poleg ginekoloških in posledično psihiatričnih težav nakopala še zvin gležnja, kar je moj lečeči zdravnik ocenil kot poškodbo, ki mi onemogoča odhod na delo, omenjena komisija pa tega njegovega strokovnega mnenja ni sprejela, sem ostala teh pet delovnih dni doma, tukaj pa so se prave težave šele začele.
V	dobri veri, da velja tudi za to obdobje pravica do polne odsotnosti z dela nisem odšla v službo, mi je delodajalec prekinil delovno razmerje, saj sem bila, po njihovem mnenju, neopravičeno odsotna z dela. Pritožila sem se na ta sklep in dostavila vse mogoče bolniške liste in predvsem prosila naj počakajo z odločitvijo, saj sem se na sklep Zdravniške komisije 1. stopnje medtem pritožila. Toda komisija je vztrajala pri svojem in mojo pritožbo zavrnila, zato sem se pritožila na drugostopenjski organ, to je Zdravniško komisijo 2. stopnje. Toda tudi ta komisija je potrdila sklep komisije 1. stopnje, saj je pri tem pač upoštevala le ugotovitve in gradivo prvostopenjske komisije, na mojo zahtevo po sodelovanju v obravnavi pa je ta komisija v enem delu ocenila, da je mnenje prvostopenjskega organa treba spremeniti Toda to je bilo premalo, da bi se lahko vrnila na delo, zato je bilo treba pravico iskati na Delovnem sodišču v Kopru in na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani Obe sodišči sta celovito obravnavali mojo zapleteno kombinacijo bolezni in odločili tako, da je moral delodajalec spremeniti sklep o prekinitvi mojega delovnega razmerja.
Medtem ko so se z mojim primerom ubadale komisije in sodišča pa je bilo treba predvsem preživeti. Štitičlanska družina je živela z manj kot 80 tisočaki invalidske pokojnine moža, saj do nadomestila Zavoda za zaposlovanje nisem bila upravičena, ker sem pač ostala brez dela “po svoji krivdi”. Bili smo v takšni socialni in iztega izhajajoči stiski, kot si jo le malokdo lahko predstavlja. Brez pomoči Karitasa bi bili dejansko lačni in goli. Vse to pa zaradi delavke Zavoda, ki je, ne da bi se poglobila v zdravstvene težave bolnika odločila, da polno delovno nezmožnost za vsega šest dni spremeni v delno nezmožnost. Teh 20 delovnih ur, kolikor je na ta račun privarčeval Zavod, me je zdravstveno dokončno pokopalo, družino pa potisnilo na rob preživetja.
Zdaj imam spet delo a sem psihično na tleh, jezna in užaljena zaradi ravnanja delavke Zavoda, o čemer sem tudi obvestila direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo, ki pa mi je le odgovoril, da me lahko razume a se ne želi in ne more vmešavati v strokovne odločitve podrejenih. Pa nisem želela od njega nič drugega kot le to, da vzame pod drobnogled ravnanje omenjene delavke Zavoda, a ne le kot tisti, ki mora za vsako ceno zmanjševati stroške Zavoda ampak tudi kot vodja ustanove, katere delovanje omogočamo vsi zaposleni, ki seveda pričakujemo, da bomo obravnavani kot ljudje in ne le kot številke ter nebodigatreba strošek.
__________________________ZK Izola
Pomladanska oblačila so že na policah.
Za vse člane družine.
Oblačila za močne in najmočnejše extra, extra, extra large
Pa ne le to.
Čaka vas tudi bogat jeans program.
POZITIVNA SIMBOLIKA SLOVENSTVA
zadnjič (kar se mene tiče).
Gospod bivši predsednik odbora bivše stranke. V vaši polemiki z mano ste mi kljub temu, da sem se pod svoj prispevek podpisal samo z imenom in priimkom blagovolili prilepiti tudi funkcije, ki jih ne opravljam. Seveda sprejemam vaše opravičilo in se zaradi tega ne vznemirjam. Priporočil pa bi vam, da takrat, ko pišete za javnost o ljudeh in o njihovih delih in zadolžitvah, že zaradi svoje kredibilnosti, vseeno preverite kaj napišete.
Gospod Lucio Gobbo ! Vaš predlog, kako naj se obnašam pri sprehajanju po Izoli in komu in kako naj gledam v oči, je milo rečeno, podenj ! To je tista najnižja točka, ki jo v polemikah lahko dosežete samo vi!
Nisem z vami polemiziral o osvobodilnem boju ali o partizanih ampak samo o nacizmu, fašizmu in komunizmu kot o totalitarnih režimih. Seveda vi komunizma ne priznavate kot totalitaren režim, toda to je vaš problem! Se pa v vašem prispevku jasno vidi, da ste bili ujeti v past iz katere se hočete izmotati na ta način, da bi radi razpravo preusmerili na osvobodilni boj in	tako kamuflirali	vaše	zablode.	Taki	manevri niso
dostojni g. Gobbo in kažejo samo na stisko in nemoč tistega, ki se jih poslužuje!
Torej govorila sva o komunizmu kot totalitarnem sistemu in o tem, da vi negirate sodelovanje teh dveh totalitarnih sistemov, ki smo ju ponazorili s simboli, ki sta jih uporabljala.
Poskusil vam bom osvežiti spomin, sicer pa dvomim, da tovrstni spomin sploh imate. Samo	en primer	vam	bom	navedel,	ki bi vam moral
zadostovati če pa vam ne bo	zadostoval	me pa	lahko	povabite na
kapučino pa bom vam naštel še kar nekaj primerov.
Nacizem in komunizem sta bila sodelavca (v to seveda ne bova štela naših partizanov če prav bi vi radi to tako prikazali).
V moskovskih arhivih Kominterne ( Fond 495, Opis 18, Delo 1293, (str. 2-3, v ruščini označeno kot tajno; str. 267-268, v nemščini in tajno) ;( Fond 495, Opis 214, Delo 26, str. 151-162) stoji zapisano. N. pr.:
Da je, kot posledica pakta Stalin- Hitler, na svoji tajni seji v Moskvi, 15.9.1939.; sklenil Vrhovni komite Kominterna, da se ta odločno zoperstavi vsakemu vključevanju mednarodnih španskih brigadistov in drugih komunistov	v kakršne	koli	enote	za boj	proti	nacizmu. Po
sklepu te seje se zapove vsem svetovnim Komunističnim partijam, da se postavijo proti » imperialistični vojni«, ki se vrši v korist » francoskih in angleških imperialistov ».... Morda veste, da je bila 26.4.1941. ustanovljena slovenska antiimperialistična fronta ?
Uffffa ! (Lucio, povej nam ali misliš še dolgo brskati po smetišču zgodovine ? Verjemi ko brskaš po smetiščih se navzameš tudi sam vonjav smetišča! Nas, pred vsem pa mlade, ne zanimajo več vaše pravljice za to se bomo raje posvetili sedanjosti in prihodnosti z vami ali brez vas!)
No, tovariš novi podpredsednik nove stranke, gospod Gobbo. Jaz zaključujem polemiko z vami in vas prepuščam vašim razmišljanjem, vedite pa, da vsak partizan še ni bil nujno tudi komunist in ne vsak komunist tudi nujno partizan. (Ivan Bizjak)
O SIMBOLIKA SLOVENSTVA ŠE ENKRAT
G. Lucio Gobbo, v vaši polemiki pod naslovom » pozitivna simbolika slovenstva« sem ponovno zaznala vaše sprenevedanje in zavajanje. Ta vaš način postaja že po malo žaljiv in utrujajoč. Ne vem zakaj vedno obrnete vse kar kdo napiše slabega (po vašem mnenju) o vaši ideologiji, to takoj prevedete v napad na narodno osvobodili boj Slovencev. To dokazuje, da za obrambo, nimate nobenih argumentov pa se poslužujete tega načina. G. Lucio tak način vam pa res ni v čast.
Ko nas, mislim našo družino že hočete prikazati v taki podobi, vam moram pač povedati samo nekaj stvari:
Midva z možem sva bila premlada, da bi lahko sodelovala v osvobodilnem boju so pa zato aktivno sodelovali najini starši Najina očeta sta bila aktivna udeleženca NOB, bila sta internirana v taboriščih v Avstriji in Italiji, spoznala sta zapore v Trstu in Gorici, prav tako so bile najine matere aktivistke in ena tudi zapornica zaradi tega dela. Iz naše družine je tudi spomeničar , ki je bil ustreljen leta 1942. in talka, ki je že stala pod vešali. Najini starši so imetniki odlikovanj.Niso si pa nikdar omadeževali rok.
Zato naša družina lahko hodi po Izoli dvignjene glave in lahko vsakemu pogledamo v oči, za razliko od nekaterih. Zaradi vsega naštetega g. Lucio si enostavno ne dovolim več vaših zavajanj in namigovanj.
Po vojni najini starši niso zahtevali benificiranih pokojnin za svoje delo, ob prihodu v Izolo jih niso čakale stanovanjske vile in direktorska mesta. Priznati pa moram, da niso bili člani« partije« oz. ZK. Zakaj niso bili ? Bodite prepričani, da so imeli za to tehtne vzroke ! Vaši poizkusi prikazati osvobodilni boj Slovencev izključno kot domeno in produkt totalitarnega sistema pa bodo ostali samo poizkusi.
Nadja Bizjak
2p«fll
IIAIA
Manziolijev trg 1 tel. 6418-844 URNIK
dopoldan: od 8.30 do 13.ure popoldan: od 16.ure do 19.ure tudi v soboto ob nedeljah zaprto
Obisk vlade v Slovenski Istri	v
BO VSA) MINISTRICA BOLI DRŽALA OBLIUBO ?
Vlada Republike Slovenije je v torek in sredo obiskala Slovensko Istro in Kras, predsednik in mionistri pa so se ob tej priložnosti srečali s predstavniki gospodarskega, političnega in družbenega življenja v Slovenski Istri in Krasu.
Ob koncu obiska je slovenski premier Janez Janša povedal, da sta Slovenska Istra in Kras statistična regija, ki po razvojnih kazalcih pozitivno odstopa od slovenskega povprečja in ima dobre razvojne perspektive, če bo izkoristila vse svoje potenciale. Največji razvojni zagon za regijo po Janševih besedah predstavlja Univerza na Primorskem, ki se mora še dodatno razširiti in okrepiti, pa tudi Luka Koper s svojim prihodnjim razvojem. Vprašanje Luke Koper namreč ni le vprašanje razvojne perspektive regije, temveč vprašanje razvoja številnih panog po vsej Sloveniji. V zvezi s tem pa je Janša še dejal, da bo vlada že na četrtkovi seji obravnavala uredbo o lokacijskem načrtu za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper, ki je tesno povezana z razvojem koprske luke.
Sicer pa so nekateri ministri prišli tudi v Izolo, čeprav je bila večina pogovorov in srečanj v sosednjih občinah. Tako se je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič v prostorih SGTŠ pogovarjala s slovenskimi morskimi ribiči o njihovih težavah, ki jih seveda zaposleni v ministrstvu še kako dobro poznajo.
Ministrica je želela konstruktiven pogovor in tako je večina srečanja tudi potekala, toda ko so se besedno soočili stari sogovorci se je temperatura dobro dvignila in ministrica se je lahko prepričala, da vse ne bo šlo tako kot si je zamislila. Ribiči so namreč opozarjali na probleme kupovanja goriva z DDV-jem in trošarinami, na dejstvo, da ne vedo do kod zares lahko lovijo, da je monitoring s katerim jim dopuščajo ulov posameznih vrst rib površen, saj ga opravljajo kar iz Ljubljane, da so neizenačeni z ribiči iz sosdnjih držav, da ne vedo kaj imajo od Javnega zavoda za ribištvo in da nadomestila za škodo zaradi meduz še zdaj ni prišla do tistih, ki so jo pričakovali. Poseben problem pa je status ribičev, saj s tem, ko morajo postati samostojni podjetniki dejansko prihajajo v velike težave in ne morejo izpolnjevati obveznosti, ki iz tega izhajajo. Ministrica je že dokaj razgreto atmosfero med katero so ribiči želeli zapustiti pogovor rešila s kratko izjavo v kateri je obljubila, da bo vlada poiskala rešitve za nekatere od problemov, ki so jih navedli, vsekakor pa poskrbela za to, da bo položaj naših ribičev enakopraven z drugimi v Evropski skupnosti.
Minister za zdravje Andrej Bručan je ob obisku izolske bolnišnice ugotovil, da so dolgovi tisti, ki jo pestijo. Poudaril pa je tudi nujnost organiziranja urgentne službe. Med pogovori z osebjem bolnišnice je minister omenil dodatek k dodatnemu zdravstvenemu zavarovanju, ki bo namenjen pokritju oskrbe tistih, ki dejansko niso bolni, a niso zmožni samooskrbe.
>i Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je letos izguba izolske bolnišnice veliko manjša, a je kumulativni dolg po njegovih besedah še vedno visok. Problem dolgov bodo po ministrovih besedah rešili s konvergenčnimi programi, kjer bo ministrstvo nase prevzelo breme dolgov, hkrati pa tekočega poslovanja bolnišnice ne bodo več bremenile obresti.
Minister za šolstvo in šport Milan Zver je med drugim obiskal tudi osnovno šolo Livade in se tam pogovarjal o izkušnjah pri uvajanju devetletke, saj je OŠ Livade dobila pogoje za devetletko šele pred dvema letoma.
Prometni minister Janez Božič je povedal, da se trenutno končuje prva povezava petega avtocestnega koridorja proti Italiji, ki naj bi bila po Božičevih besedah končana do septembra. Poleg tega tečejo priprave na gradnjo hitre ceste Koper-Izola. Pred Pretorsko palačo, kjer je potekala novinarska konferenca, je sicer, nekoliko presenetljivo, glede na obvestila, ki smo jih prejemali, protestirala manjša skupina ljudi iz civilne iniciative, ki gradnji hitre ceste nasprotuje. V zvezi s protestom je Božič zagotovil, da bo gradnja potekala varno in ne bo povzročala poškodb objektov.
Janez Janša se je sestal tudi sfl predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so mu predstavili težave, s	katerimi se
soočajo	pripadniki italijanske
manjšine. Tako naj bi se že ta mesec predstavniki italijanske skupnosti*^ sestali z nekaterimi ministri in se poskusili dogovoriti glede nekaterih! odprtih vprašanj.
Sam je ponovil stališče, ki ga vladaj zastopa od samega začetka mandata, in sicer izboljšanje položaja italijanske manjšine.
Predsednik vlade je še poudaril, da je ustanovitev Univerze na Primorskem dober in velik projekt za državo in primorsko regijo, ki bo, sploh po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, prinesel novo kvaliteto na področju razvoja družbe znanja. Dodal je, da je znanje največji kapital naše mlade države ter da je zelo pomembno, da na vseh ravneh ustvarjamo pogoje za pridobitev in širitev znanja.
21. redna seja Občinskega sveta „
SEJA LETNIH POROČIL
Izolski občinski svetniki bodo v četrtek 21. in petek 22. aprila ponovno sedli s svetniške klopi in obravnavali celo vrsto poročil javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Izola.
V množici teh poročil se je tako kar izgubila razprava o lokacijskem načrtu za območje Belvedere s katerim bi bili ustvarjeni pogoji, da HTP Belvedere končno začne z investicijo v nove prostore starega hotela na vrhu hriba. Za začetek pa bodo svetniki poslušali tudi informacijo o zaključnem računu proračuna občine Izola za lansko leto.
h
v ■ r
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM	080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Ni miru za svetilnik
KONEC PARKIRNIH PRIVILEGHEV ZA STANOVALCE ?
Območje svetilnika res nima miru. Potem ko je bilo celo jesen deležno pozornosti javnosti in inšpektorjev, ki so preprečili takoimenovano urejanje parka je zdaj završalo med stanovalci, ki živijo v območju ob parku. Pred dnevi so namreč dobili dopis izolske županje v katerem jih ta obvešča, da morajo vrniti ključe za elektonsko odpiranje zapornice ob vstopu na območje svetilnika, ki so jih po pogodbi z občino dobili pred leti in z njimi dobili tudi dostop do parkirnih prostorov ob hišah.
Povod za spremembo tega reda naj bi bilo urejanje svetilnika, saj naj bi s tem prebivalce tega dela mesta izenačili s stanovalci tistih ulic kjer ni možen noben promet z motornimi vozili, po drugi strani pa naj bi bil za to kriv tudi stanovalec, ki se je pritoževal zaradi kazni, ki so mu jih delili občinski redarji.
Kakorkoli že, stanovalci pravijo, da te pogodbe niso nikoli razumelimkot privilegij in da so dosledno spoštovali določila pogodbe ter skrbeli, da je bil na tem območju res red, tako kot so se dogovorili z občino. Tudi zato razmišljajo o tem, da zahtevajo pogovor z županjo, ki jim je naslovila ta dopis iz katerega je moč čutiti, kot da gre za nekakšno maščevanje zaradi nesrečnega razpleta postopka urejanja svetilnika.
Ce temu dogajanju dodamo še razpravo o prodaji zemljišča okrog gostinskega objekta, ki je v lasti HTP Belvedere in je menda predmet prodaje, potem je na dlani, da svetilnik, razen za ljudi, res ni kraj srečnega imena.
ŠOLA V KORTAH BO ŠE LEPŠA
Dokaj miroljubno napisan članek o bezadovoljstvu nekaterih staršev otrok, ki obiskujejo podružnično osnovno šolo v Kortah je imel nepričakovan odmev. V ureništvo so prihajali telefonski klici in deževala so vprašanja od kod te informacije. Seveda smo vsem povedali, da gre za javno informiranje in da so tudi viri informacij znani, predvsem pa so pod zahtevami njihovi podpisi, tako da so se duhovi počasi le umirili.
Končno so se v torek, kot smo v članku tudi napovedali, sestali predstavniki šole, urada za družbene dejavnosti, krajevne skupnosti in predstavniki staršev ter se resno pogovorili o omenjenih zahtevah. Kaj natanko so se dogovorili nismo uspeli izvedeti, saj nas o sestanku niso obvestili, smo pa lahko prebrali tisto, kar so povedali drugim medijem. Če je soditi po tem, kar je tam zapisanega, potem so se pravzaprav dogovorili o tem, da bodo večino omenjenih težav (avtobusne postaje, prehodi za pešce, garderoba, igrišče itd.) v dogovorjenem času odpravili, kar je bil tudi namen zahteve in članka v Mandraču. Vsem, ki jih je zmotil nadnaslov v katerem je omenjen šolski štrajk pa se opravičujemo.
Mimogrede: Slišali smo, da bodo o dogovoru izdali posebno obvestilo za javnost. Seveda ga nam niso poslali.
ZLATA POROKA PRI GLAVIČEVIH
Pred štirinajstimi dnevi sta 50 let skupnega življenja z zlato poroko okronala Stelina in Stanko Glavič iz Izole.
Skupno življensko pot sta začela v Istri in se že dvajset dni po poroki preselila v Izolo, kjer sta si ustvarila nov dom. Stanko je delal v Opremi, Stelina pa v kuhinji izolskega vrtca. Z zlatoporočencema so v restavraciji Riviera nazdravili: sinova LOredano z Maro in Edi s Katjo, vnuki Aleš, Lenka, Mitja in Maja ter ostali sorodniki, ki so slavljencema zaželeli še veliko zdravja in srečnih trenutkov.
PROJEKT EUCHIRES V izolskem vrtcu Mavrica
Projektu EUCHIRES kateremu so se za spodbudo o pravilni uporabi otroških
sedežev	v
avtomobilu vključile države EU, so se pridružili tudi otroci, starši in vzgojiteljice našega	vrtca
Mavrica. Kot predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, je predavanje vodil g. Almin Huremovič, kot predstavnica vrtca pa ga. Tatjana Klun.
Temelj akcije so pozitivna sporočila in dobri zgledi, ki jih kot starši moramo nuditi svojemu otroku. Otrok ne bo nikoli razumel, zakaj mora biti pripet, če so ob njem ljudje, ki jih ima rad, a niso pripeti.Akcija jih je spodbudila in opozorila, da so v avtomobilu vedno pripeti. Pri projektu jim je bil za pomoč igriva žival pasavec, katerega so podarili vsakemu izmed sodelujočih otrok. S pesmico, pobarvanko in sloganom »Red je vedno pas pripet« so otroke in starše povabili, da poskrbilo za varnost med vožnjo z avtomobilom.
Besedilo in foto: Katja Rudi
DNEVI KNJIGE V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA 18. / 22. april 2005
Ponedeljek, 18. april 2005:
Ob 9.30 v veliki čitalnici: lutkovna predstava in pripovedovanje zgodbe METULJČEK IN METULJČICA. Nastopa Tina Oman. Za otroke iz prvega in drugega razreda OŠ Vojke Šmuc.
17-18.30: ura pravljic in likovna delavnica za otroke in starše.
DORI BURUBU nam bo pokazala, kako iz slanega testa oblikujemo okrasne predmete za darila. Da bodo izdelki trajni, jih boste lahko doma v pečici maminega štedilnika tudi spekli. Po Dorinem receptu!
Torek, 19. april 2005:
Dopoldan: Reševanje Slovenskega knjižnega kviza IVAN CANKAR IN LJUBLJANA Z OKOLICO TER NOTRANJSKA. Za otroke iz četrtega a razreda OŠ Vojke Šmuc.
17-18.30: Ura pravljic in likovna delavnica za otroke in starše.
Se vam zdi kdaj škoda odvreči plastenke, konzerve, stare gumbe, koščke blaga ali papir? Tudi odpadki so lahko vir umetniškega ustvarjanja. JOANNA DUBOIS nam bo pokazala, da lahko iz njih izdelamo lep in uporaben predmet. Nekaj njenih izdelkov je že na ogled v Mestni knjižnici Izola.
Sreda, 20. april 2005:
8.45 - 9.40 in 9.45 - 10.40 ure pravljic za otroke iz nižjih razredov Centra za usposabljanje (OŠ) Elvira Vatovec Strunjan.
17-18h: Ura pravljic in likovna delavnica za otroke in starše.
Vas zanima, kako se naredi kužka, muco ali pikapolonico iz papirja? Delavnico japonske tehnike prepogibanja papirja - origami bo vodila DAMJANA KODARIN.
Od ponedeljka, 18. aprila do konca meseca maja
je v vitrini RAZSTAVA STARIH KNJIG zbirateljev Janeza in Marije Janežič.
Pod stekleno streho bo v tem tednu na ogled RAZSTAVA STARIH ŠOLSKIH PREDMETOV iz zbirke starin Janeza in Marije Janežič.
V	dnevih knjige bodo pred knjižnico RAZSTAVNO PRODAJNE STOJNICE Društva za duševno zdravje ŠENTMAR iz Kopra in zbirateljev Janeza in Marije Janežič.
Vabljeni ste k brezplačni izmenjavi knjig PRINESI - ODNESI.
V	knjižnici bodo v lesenih zabojih knjige, ki jih lahko odnesete, če se vam bodo zdele zanimive in bi jih radi imeli... v zabojih pa lahko pustite knjige, ki jih doma ne potrebujete več, nekomu pa bodo morda prišle še zelo prav.
V	DNEVIH KNJIGE BOMO ŠE POSEBNO VESELI VAŠEGA OBISKA V KNJIŽNICI!
Civilna iniciativa v akciji
NOVE VLADE STARE NAVADE
V začetku tedna smo od Civilne iniciative- Gibanje za Izolo prejeli naslednji dopis:
Člani civilne iniciative Gibanje za Izolo zgroženi ugotavljamo, da se je prakse ignoriranja civilne družbe očitno nalezla tudi nova vlada. Po več kot enem mesecu od naše zahteve po reviziji postopka sprejemanja lokacijskega načrta za hitro cesto Koper-Izola in po vmesnih urgencah še vedno nismo dobili nikakršnega odziva. Še več, niso se odzvali niti na združeno zahtevo treh civilnih iniciativ iz Kopra, Izole in Portoroža po sestanku z odgovornimi ministri v času obiska vlade na Obali.
1.	4.3.2005 - Poslali smo zahtevo po reviziji postopka sprejemanja LN za hitro cesto Koper-Izola (pošta s povratnico) ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku osebno ter hkrati v vednost predsedniku vlade g. Janezu Janši, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ge. Mariji Lukačič, ministru za pravosodje, dr. Lovru Šturmu, ministru za promet, mag. Janezu Božiču, Odboru Državnega zbora za infrastrukturo in okolje in Evropski komisiji - Generalnemu direktoratu za kmetijstvo, generalnemu direktorju g.J.M. Silva Rodriguez.
2.	14.3.2005 - Organizirali smo tiskovno konferenco, na kateri smo podrobno predstavili nepravilnosti in kršitve zakonov, katere si je investitor privoščil in prejšnja vlada požegnala.
3.	24.3.2005 - Po elektronski pošti smo naslovili prošnjo na državnega sekretarja mag. Marka Starmana da preveri, kaj se dogaja z naši zahtevo po reviziji in da nas o tem obvesti.
4.	31.3.2004 - Poslali smo uradno urgenco (pošta s povratnico) do ministra za okolje in prostor z zahtevo po odgovoru. Istočasno smo poslali tudi urgenco predsedniku vlade z enako zahtevo.
5.	8.4.2005 - Predstavnica KS Portorož je po elektronski pošti v imenu treh civilnih iniciativ iz Kopra, Izole in Portoroža poslala zahtevo po sestanku s predstavniki vlade v času njenega obiska na Obali. Zahteva je bila poslana ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku, predsedniku vlade g. Janezu Janši, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ge. Mariji Lukačič, ministru za pravosodje, dr. Lovru Šturmu, ministru za promet, mag. Janezu Božiču
Dan kasneje smo prejeli poziv:
Civilna iniciativa je svoje nestrinjanje s potekom ceste v dolini Pivol izrazila v pismu, ki so ga naslovili na ministrstvo za okolje in prostor. Ker do danes ni odgovora je jutri na Titovem trgu v Kopru ob 14:30 opozorilni protest.
Pridi, če imaš čas.....
Malo pred napovedanim protestom pa smo prejeli še:
Včeraj smo vam poslali kronologijo neuspešnih poskusov vzpostavitve dialoga z vlado glede problemov v zvezi z gradnjo hitre ceste Koper-Izola. Danes vas z velikim veseljem lahko obvestimo, da je molk s strani vlade prekinjen. Včeraj zvečer smo imeli razgovor z ministrom g. Janezom Podobnikom, danes ob 10:00 v avtocestnem nadzornem centru nad Kastelcem pa imamo dogovorjen sestanek s predstavniki MOK (prisoten bo tudi državni sekretar g. Marko Starman), predstavniki DARS-a in predstavniki DDC-ja.
Skratka, zgodilo se ni veliko oziroma nič dopisovali pa smo si kar precej.
Prejeli smo:
VSTALA PMMORSKA,in Slovenija...
Ali res zombiji in reinkarnacija obstajata? Živimo kot, da bo mir večen a, očitno, moramo biti pripravljeni, kot da bo vojna jutri. Res, namesto da se ukvarjamo s problemi sedanjosti in boljše bodočnosti, se moramo paziti še starih strahov.
V zgodovini so se sprejela nekatera splošna načela o katerih se da sicer strokovno in drugače diskutirati, vendar so bila sprejeta z namenom postavitve splošno ugotovljene in postavljene platforme na kateri se je gradila bodočnost.Konkretneje govorim o Evropi (v tem primeru bi lahko govorili o celem svetu). Ker ji sedaj tudi formalno pravno in organizacijsko ter sistemsko pripadamo. Ta Evropa je imela tri velike prelomnice, ki so za aktualnost in našo bodočnost izredno pomembne:
•	prva je prva svetovna vojna, ko se je postavila nova prostorsko politična ureditev Evrope. Izginila je Avstroogrska.Formirala se je t.i. prva (kraljevina in diktatura) Jugoslavija (SHS). Primorska (in Istra ter del Dalmacije) je bila priključena državi, ki ji NIKOLI ni pripadala - Italiji.Kar je pomenilo še implementacijo fašizma. Takratna »naša« država in ožje Slovenija, ni NIČ naredila za našo osvoboditev in priključitev matici.
•	druga svetovna vojna je bila druga prelomnica V borbi, ki je bila OSVOBODILNA in ZMAGOVITA se je Slovenija na novo organizirala v sklopu nove Jugoslavije po takratni logiki (tudi sprememba nazadnjaškega političnega sistema). Še sreča, da je bilo tako. Za nas Primorce in še posebno Istrane je zelo vprašljivo, kje bi se nahajali (nepovratno v Italiji, tako kot naša sedanja slovenska manjšina). Za nas je to ključno. Ob koncu te vojne je bilo zavezniški Evropi in tudi Američanom popolnoma jasno kakšno vlogo je kdo imel v tem grozovitem konfliktu. BILI STA DVE STRANI: ENI so bili na ZAVEZNIŠKI, DRUGI na NACIFAŠISTIČNI.
Kot konec druge svetovne vojne velja dogovorjeno 9. maj. In tu pridemo na lokalni (Slovenski) nivo. Domobranci (in drugi, ki so uradno sodelovali z okupatorjem) niso, za razliko npr. od Nacistov, NIKOLI podpisali premirja in so še vztrajali. No, nova platforma - teritorialna in politična razdelitev Evrope (kakršna je pač) je bila postavljena in to je bila osnova za novo življenje.
•	tretja prelomnica je bil razpad blokov in politična sprememba Evrope ter nastanek novih samostojnih držav. NOVIH, vendar iz okvira obstoječih brez okupacij! Tako smo prišli tudi do naše samostojne Slovenije, ki se je demokratično odločila pristopiti Evropski Skupnosti.
Ključno je, da vsega tega nebi bilo, če Slovenija nebi imela jasnega, že prej razpoznavnega statusa v Federativni Jugoslaviji. Bila je teritorialno očrtana z vključitvijo velike večine Slovencev-tudi Primorske in Slovenske Istre ter kulturnozgodovinsko in jezikovno razpoznavna.To so ključne osnove za ustanovitev države.
Da, LJugoslavija (SHS) je imela nekaj podobnega. A kje je bila Primorska? Kaj je bilo s parlamentarnim delovanjem kjer so se naši politiki le kregali in je z njimi pometla diktatura?
Edina prava, prva in izključno Slovenska vlada, ki si je postavila jasne cilje za Slovenijo in je obsegala sedanjo Slovenijo je bila ustanovljena v Ajdovščini 5. maja 1945 (na žalost je bilo potrebno čakati na našo Istro, ki pa ni bila v drugi državi in je bila pod takratno začasno, a le, upravo). Očitno je v slovenskih genih (pri nekaterih) velika samomorilska tendenca. Zgrešili so med vojno. Njihovi današnji somišljeniki in somišljeniki polikitantov pred drugo
svetovno vojno in kolaborantov pod fašizmom spet dvigajo glave. Kako prav pride to desničarskim zagrenjencem z one strani meje, ki imajo še vedno pretenzije po naših ozemljih. Hkrati spet vidijo priliko, da operejo svojo slabo vest. Če jim že to ne more uspeti v Evropi, jim to vsaj pri nas v Sloveniji (in sosedih).Ob nasedanju njihovi igri upajo tudi naši desničarji, da se bodo moralno oprali ali vsaj omilili svoj položaj.
Da spet ne bo prišlo do česa podobega -spomnimo se razpada Jugoslavije, ko nas je napadel NOTRANJI SOVRAŽNIK IN NE TUJI, se uprimo s tem, da se masovno udeležimo prireditve 27. aprila na Nanosu in še posebno ob 60. obletnici l.slovenske vlade 5. maja v Ajdovščini.
Za to sedanja vlada pravi, da je to lokalna zadeva društev borcev in je zato ne bo organizirala, financirala in z njo nima nič. Pomagajmo tudi s financiranjem organiziranja.
VSI V AJDOVŠČINO 5. MAJA. Masovnost bo pokazala, da Primorci in Istrani vemo kako je prišlo do tega, da smo v Sloveniji in ne bomo dovolili, da bo Ljubljana postala Beograd, Rim, Berlin, Dunaj,...
Se vidimo tam, lep pozdrav
Lucio Gobbo
ASOCIALNI kS DEMOKRATI
OO Socialnih demokratov Izola vas vabi in poziva vse, ki vemo in verjamemo, da so partizani s svojim bojem ustvarili pogoje, da danes živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji, da se 27. aprila 2005 množično udeležimo pohoda in shoda na Nanosu,
5. maja pa proslave v Ajdovščini ob 60-letnici ustanovitve prve slovenske vlade.
Organizatorji proslave v Ajdovščini so Primorski borci.
Pozivamo vse, ki smo ponosni na svoje skupno preteklost, da z denarnim prispevkom podpremo organizatorja proslave. Sredstva lahko nakažemo na
NOVA KBM Podružnica Ajdovščina na poseben TRR št. 04751-0001132186
za ZZB Ajdovščina.
ZZB Izola sprejema prijave za odhod na proslavo na sedežu organizacije.
IMENA N0V0R01ENCEV POVEDO MARSIKAJ
Rafael Vidali iz Škofij je človek, ki zna zbirati stvari, to pa seveda pomeni, da jih ne meče kar na kup ampak jih tudi ureja, razvršča, beleži in primerja. Tako se je pred štirimi leti odločil, da bo zapisoval imena novorojencev v izolski porodnišnici in zdaj je podatke teh štirtih let zbral v zanimivo branje, ki je po eni strani strokovno, po drugi pa poljudno in zanimivo. Seznam in klasifikacija imen nam namreč veliko pove o demografskih spremembah, o narodnostni sestavi prebivalstva pa tudi o kulturoloških ali populističnih vplivih na poimenovanja otrok. Marij in Rafaelov je vse manj, vse več pa tujih, kratkih imen in vse kaže na to, da bomo kmalu namesto imena imeli številke. Da gre svet v smeri digitalizacije priča tudi podatek, da se je prav v torek v izolski porodnišnici rodil fantek, ki je dobila ime Bit. Nova doba se je dejansko že začela.
OTROCI ROJENI V PORODNIŠNICI BOLNICE IZOLA v letih 2001,2002,2003 in 2004
Podatki povzeti iz časopisa Primorske novice (možne so manjše subjektivne napake.) Novorojenčki, ki so bili rnieni v norodnižnici bolnišnice Izola med leti 2001 in 2004:
Leto	Zajeto dni v letu	Tednov	% časa	Rojenih otrok	Na dan	Dečkov	% dečkov	Deklic	Dvoj- čkov
2001	161	23	45%	245	1,52	123	50%	122	4
2002	365	52	100%	587	1,61	313	53%	274	5
2003	365	52	100%	577	1,58	295	51 %	282	8
2004	366	52	100%	628	1,72	334	53 %	294	3
									
V 4 letih	1257	179	86%	2037	1,62	1065	52 %	972	20
Rojenih je bilo 93 dečkov več kot deklic.
V izolski porodnišnici seje v teh letih tedensko rodilo najmanj 4 in največ 21 otrok.
Pogostost deških imen, ki se v obdobju 2001/2004 ponavljajo
(podatki se nanašajo na 972 dečkov, ki so ob svojem rojstvu dobili ime);
47 krat - Luka / 35 krat - Jan / 22 krat - Nik / 21 krat - Erik / 19 krat - Matej, Rok / 18 krat - Matija; Tadej / 16 krat - Jakob, Martin / 15 krat -Marko, Nejc, Vid, Žan / 14 krat - Mark, Teo / 13 krat - Aleks, Leon, Patrik, Tilen / 12 krat - Rene / 11 krat -Klemen / 10 krat - Andrej, Enej, Tim / 9 krat - David / 8 krat -Alen, Alex, Denis, Jaka, Jernej, Kristjan, Maj, Manuel, Timotej, Žiga / 7 krat - Aljaž, Andraž, Filip, Gašper, Lan, Miha, Peter / 6 krat - Adrian, Aleksander, Blaž, Daniel, Emanuel / 5 krat - Domen, Gabriel, Gabrijel, Liam, Taj, Tomaž / 4 krat - Alan, Dino, Jure, Kevin, Lukas, Mitja, Samo, Sandi, Timi, Tine, Tomas, Uroš / 3 krat - Amel, Anže, Benjamin, Din, Dominik, Ervin, Gaj, Gregor, Lorenzo, Luca, Matic, Mihael, Samuel, Simon, Thomas, Toni, Val;
721 dečkov ima 83 ponavljajočih se različnih imen, 251 dečkov pa je takih, ki se jim ime ponovi največ po dvakrat.
Pogostost dekliških imen, ki se v obdobju 2001/2004 ponavljajo
(podatki se nanašajo na 962 deklic, ki so ob svojem rojstvu dobile ime):
47 krat - Nika / 34 krat - Sara / 31 krat - Ana / 26 krat - Lea / 24 krat - Gaja, Lana / 19 krat - Eva / 17 krat - Maja / 16 krat -Valentina / 15 krat - Maša, Taja / 13 krat - Lara / 12 krat - Ema, Mia, Nina / 10 krat - Anja, Špela, Tina, Veronika / 9 krat - Hana, Katarina, Kristina, Laura, Lia, Neja, Teja, Tjaša, Zala / 8 krat -Ela, Marija, Tea, Tinkara / 7 krat - Jana, Karin, Rebeka, Vita / 6 krat - Aurora, Martina, Monika / 5 krat - Ajda, Anamarija, Andreja, Kaja, Katja, Naja, Neža, Petra, Tamara, Tia, Urška, Živa / 4 krat - Alja, Gaia, Julija, Klara, Lucija, Maruša, Nastja, Nejla, Vanja / 3 krat - Ajla, Alisa, Anastasia, Anna, Brina, Elena, Eneja, Iris, Ivona, Larisa, Lejla, Luana, Maria, Mateja, Metka, Mija, Nicole, Sabina, Saša, Selma, Šejla, Tajda, Tanja, Urša;
650 deklic ima 84 ponavljajočih se različnih imen, 312 deklic pa je takih, ki se jim ime ponovi največ po dvakrat.
V obdobju 2001 / 2004 so novorojenčki v porodnišnici bolnice Izola dobivali pogosto zelo kratka imena.
Tako najdemo 38 različnih deških imen s samo tremi črkami in kar 72 različnih imen, ki imajo po štiri črke.
Deška imena s tremi črkami: Ali, Bor, Črt,
Dan, Den, Din, Gaj, lan, Jan, Kim, Lan, Leo,
Lev, Lin, Mai, Maj,
Mek, Mik, Nal, Nej, Nik,
Nio, Rai, Rei, Rob, Rok,
Taj, Tar, Tay, Tej, Teo,
Tim, Tom, Urh, Val, Vid,
Zak, Žan;
Deška imena s štirimi črkami:	Adel, Alan,
Alec, Alek, Alen, Aleš,
Alex,	Alin, Amar,	Amel,	Amer,	Anej,	Amel,	Anže,	Arti,	Blaž,	Dane,
Deni,	Dino,	Džan,	Edin,	Edis,	Egon,	Emir,	Enej,	Enis,	Erik,	Erin,
Erni, Fali, Gael, Greg, Ivan, Izak, Jaka, Jaša, Jean, Jure, Kris, Leon, Liam,	Luca,	Luka,	Maks,	Mark,	Mert,	Miha,	Nejc,	Nick,	Nike,	Niko,
Noel,	Rene,	Roan,	Robi,	Samo, Sani,	Saša,	Suad,	Taid,	Taik,	Tevž,
Theo, Timi, Tine, Tjaš, Tjaž, Tomi, Toni, Uroš, Vito, Žiga;
Bilo je 21 različnih dekliških imen s samo tremi črkami in kar 73 imen, ki imajo le štiri črke.
Dekliška imena s tremi črkami: Ana, Ela, Eli, Ema, Emi, Eva, Ika, Iva, ha, Kim, Lea, Lia, Mia, Nea, Pia, Rea, Ria, Tea, Tia, Ula, Una;
Dekliška imena s štirimi črkami: Aida, Ajda, Ajla, Ajna, Ajša, Alba, Alja, Alma, Anes, Anja, Anna, Asja, Dana, Daša, Enea, Enya, Erna, Gaia, Gaja, Hana, Hava, Iris, Jana, Kaja, Kala, Kari, Kely, Klea, Lana, Lara, Leja, Lisa, Liza, Lora, Luna, Maja, Maša, Maya, Megi, Mija, Mimi, Mira, Naja, Neja, Neža, Nika, Nina, Noel, Nuša, Rene, Rina, Roža, Sara, Saša, Sija, Taja, Tara, Taša, Teja, Tija, Tina, Tisa, Tyra, Urša, Vera, Vida, Vita, Zala, Žana, Žara, Zoja, Žana, Živa;
Nekatere ugotovitve
Med imeni novorojenčkov je kar nekaj takih, ki jih nekoč nismo poznali in bi jih lahko opredelili za tuja. Poiskal sem jih nekaj:
Pri dečkih: Alec, Ali, Adnan, Amel, Annan, Arben, Amel, Arnes, Belmin, Chris, Džan, Dženan, Dževahir, Edis, Emir, Enes, Enis, Erin, lan, Imram, Kenan, Kevin, Liam, Nermin, Noel, Roan, Senad, Suad, Taik, Tarik, Tay, Temim, Tikei, Thomas, Yanick in Zahir, itd.
Deklice pa: Arbina, Behida, Delana, Emina, Ezana, Jeanette, Nejla, Noemi, Sophie, Taira, Xhenisa, Žana in druga.
Kljub novim navadam ob poimenovanju novorojenih otrok z zelo kratkimi imeni, pogosto tudi s tuje zvenečimi ali prilagojenimi našemu govoru in pisavi, pa se sem ter tja najdejo tudi stara tradicionalna imena, kot: Andraž, Andrej, Benjamin, Gabrijel, Gašper, Jakob, Jernej, Klemen, Marko, Martin, Matija, Matjaž, Tomaž, Uroš in celo Ivan in Toni so se našli med dečki.
Tudi med deklicami je bilo nekaj tradicionalnih imen, kot: Ana, Angela, Katarina, Kristina, Lucija, Urška, Valentina, Valerija, Veronika, Viktorija in celo Marija.
Nekaj izjem je bilo tudi, da so novorojenčke poimenovali z dvema imenoma Takih je bilo v času štirih let 19 otrok.
Še vedno pa ne naletimo več na nekoč obvezna imena, kot: Franc, Janez, Jože, Lojze, tudi ne ženskih imen: Antonija, Francka, Alojzija ali Rozalija.
Ker se nahajamo na dvojezičnem območju, sem si dovolil poiskati katera poimenovanja naj bi bila taka, ki bi lahko bila italijanska. To so za dečke: Adrian, Antonio, Dario, Gabriele, Galileo, Leonardo, Lorenzo, Luca, Massimo, Mattia, Mauro, Michelle, Rocco; za deklice pa: Adelisa, Adriana, Agnese, Alessia, Amedea, Anastasia, Anna, Cecilia, Chiara, Giolia, Maria, Maristela, Michela, Mirele in Rebecca.
Navedbe so povzete iz podatkov, ki sem jih tekom štirih let beležil iz rubrike Utrip Istre - novorojenčki v porodnišnici bolnice Izola, ki je izhajala v torkovih Primorskih novicah vse do prestopa na dnevno izdajo, ko je rubrika prešla na novo dnevno obliko poročanja o rojstvih. Tedaj sem nehal z beleženjem podatkov in je to končni izdelek.
Rafael Vidali
Zaradi pol milijona tolarjev
IZOLSKO PODEŽELJE ODŠLE) BREZ BIBLIOBUSA
Pred par meseci sem srečala vzgojiteljico iz vrtca. Beseda je dala besedo in žev sva se znašli	sredi razmišljanja	o	bralni
kulturi: kar nekaj Šaredinov da bi si rado izposojalo knjige v potujoči knjižnici, ki prihaja enkrat mesečno v Korte; če bi se ta ustavljala tudi pri njih. Pravzaprav bo pripeljala še nekajkrat,	da pospravi izposojene	knjige, potem pa	nič več.
Pa ravno	zdaj, ko je število	uporabnikov začelo	vidno
naraščati?	Marsikdo od vedno	večjega števila	na	novo
priseljenjih prebivalcev hribovskih zaselkov si namreč izposoja knjige na bibliobusu bogate Koprske knjižnice.
Knjižničarja na vprašanje ali bi se dalo razširiti delovanje knjižnice morata odgovoriti: "Na Šaredu bi se lahko, kar se nas tiče, tudi ustavljali, šli celo v Medoše, Cetore in na Barede, a kaj, ko je Občina Izola ukinila prispevek za naše obiske Kort in Malije, koprska občina pa za izolske občane ne bo več dolgo skrbela. Sicer ne vemo, zakaj, saj naprimer na Nizozemskem, ker je šolski sistem med najuspešnejšimi v Evropi potuje bibliobus tudi 100 km daleč do ene same družine. Poleg civilnih bralcev imate tu vendar tudi še šolo in vrtec. Ali ste kaj ukrenili, saj smo vas na to opozorili že v lanskem šolskem letu? Že eno leto vozimo k vam brez prispevka vaše občine!«
Kaj naj bi še ukrenili, če najdemo predvsem trmaste sogovornike!
Korte so imele knjižnico že pred 120 leti (v Ravnikovem času, saj on je vedel, da je treba ljudi prosvetljevat!). Zamrla je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, približno takrat, ko so ukinili samostojno osnovno šolo. Bralci našega podeželja ne prenesejo izgovora na tistih 250 preostalih knjig iz stare zapuščine (šolsko branje in marksistična literatura!), saj še ne morejo predstavljati knjižnice, niti najmanjše zasebne ne. Današnji bralci hočejo knjige, ki izhajajo zdaj, teh ni tako malo in drage so. Naši bralci so starejši ljudje - vedno več upokojencev in otroci — pa prelepa, bogata in udobna izolska knjižnica je zanje le malo predaleč. Da bi pa knjige iz nje vozili v kombiju v Korte ali bralce dol, je malo smešno, kaj? Sprašujemo se, kako to, da se marsikak dinarček v občini obme v prazno, za kulturno rast podeželja in slovenske države pa ga ni.
Zanimivo, da si povsod prizadevajo za dvig števila bralcev in za večjo bralno kulturo. Tudi pri nas o tem radi govorijo in nastopajo v tem smislu. Sprašujemo se, ali pristojni se ali se ne zavedajo posledic ukinitve tako bogatega vira kulture kot je knjižnica. Mogoče pa je nepismenost, neukost, slepota in gluhota občanov odgovornim v interesu, ker menijo, da je tako lažje vladati. Če se pa ne zavedajo posledic, ali imamo na oblasti natanko tisto, kar si zaslužimo? Saj še vedno drži, da imajo volilci vedno prav, mar ne?
Medicinske pripomočke izdajamo tudi na recept
(naročilnico za medicinsko tehnične pripomočke): plenice za inkontinenco,
pripomočki za sladkorne bolnike, izdelki za stomo, obvezilni material (gaze, povoji, komprese), opornice, prsne proteze, lasulje, bergle, sedeži za kopalno kad, nastavki za toaletno školjko, kanile, kompresijske nogavice.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.

Koprski bibliobus, ki je zelo bogat po številu knjig in po krasni preglednosti vozi v 61 podeželskih krajev od Sv. Petra nad Sečovljami do brkinskih vasi. In obišče vse podeželske šole in vrtce. Pomeni tudi družabno srečanje bralcev, širitev števila bralcev in širitev splošne kulturne zavednosti. Vozi pa po naših vaseh že 30 let. Pred sedmimi leti so kupili novo vozilo. Zanj je sorazmerno prispevala tudi izolska občina. Bila bi pa dolžna prispevati še letni minimalni prispevek za obratovanje.
Tega res simboličnega zneska (minimalni delček male prireditvice!) pa občina noče prispevati, kar je predvsem veliko nemoralno dejanje in velika neodgovornost do področja, ki je tako izpostavljeno kulturni degradaciji kot je naše podeželje. Ali bomo res za »par fičnikov« ukinili to kulturno dobrino, z izgovorom, da je bibliobus ostanek nerazvitih ruralnih časov oziroma nadstandard?
Nada Morato
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 • 040 - 64
ZA 650 TISOČAKOV LETNO GRE
Evgen Kostial, direktor osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra, ki upravlja z bibliobusom je povedal, da jim je žal, da so se stvari razpletle v tej smeri. Izolska občina je namreč sodelovala pri nakupu tega novega bibliobusa, pa tudi redno je plačevala svoj vsakoletni delež vse do leta 2004, ko so dobili pojasnilo, da gre za previsoko ceno storitve na prebivalca in zato občina ne bo več plačevala stroškov potujoče knjižnice.
Kljub temu so se v knjižnici odločili, da bodo nadaljevali z vožnjami po izolskem podeželju v upanju, da si bo izolska občina le premislila in zagotovila tisti svoj delež. Žal se to ni zgodilo in ko so dobili pripombe s strani drugih občin, ki sofinancirajo bibliobus, so se morali odločiti za prenehanje voženj po izolski občim.
Pa strošek bibliobusa res ni takšen, da bi zaradi tega propadla izolska občina. V naslovu omenjenih 650 tisočakov, kolikor naj bi prispevala letos, je namreč neznatnih v primerjavi z nekaterimi projekti in testiranji, ki so občino stali bistveno več. Pa tudi kakšnega resnejšega pogovora na temo prihodnosti in pomena potujočih knjižnic v 21. stoletju na ravni občina - knjižnica, doslej ni bilo.
Morda pa bo za podeželje, namesto občine, poskrbel kakšen, bolj kulturniško in predvsem bralno zagret podjetnik ali poslovnež in bibliobus le vrnil nazaj na podeželjske ceste izolske občine. (M.F.)
KINO OTOK SE VRAČA V IZOLO
Kino otok - Isola cinema, festival filma Afrike, Azije, Latinske Amerike, vzhodne Evrope s prijatelji bo letos v dneh od 25. do 29. maja
Organizatorji pravijo, da, zahvaljujoč lanskim ter novim partnerjem in pokroviteljem lahko že danes rečejo, da bo tak, kot so si ga želeli, podoben lanskemu,morda malo večji in bolj urejen.
To spoznanje bi radi - preden še bolj zavihajo rokave - proslavili skupaj z vsemi, ki tako ali drugače sestavljajo mozaik Kino Otoka. Zato vabijo, da se jim pridružite na aprilski Zdravljici v petek, 15. aprila od 19. ure dalje v multimedijskem klubu KT1 na Kristanovem trgu št. 1, nasproti izolske tržnice. Takrat bodo tudi prvič predstavili letošnji festival, zaupali nekaj posvečenih skrivnosti, se spominjali lanskih nepozabnih festivalskih dni, nehote zapluli v pričakovanja letošnjih ter se predvsem družili in spoznavali.
Hkrati je Kino otok objavil poziv za prijavo digitalnih in video del v program Video na plaži. Rok za prijavo se sicer izteče jutri, 15. aprila, zaželjeni pa so dokumentarni, igrani, animirani in eksperimentalni filmi. Sicer pa se lahko prijavite preko spletne strani www.isolacinema.org
KAPUČINO

Nogomet-2. SNI Izola Argeta: Livar 0:310:0)
IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Vehar (Žiri) 6,5. Strelci: Perne (53), Balagič (77), B. Božič. (91 -avtogol).
Izola Argeta: Rupnik 6,5, Hanc 6, Sirotič 6,5, B. Božič 7, Krajcar 7, Rajčevič 6,5,
Viler 6,5, Rastoder 6,5, R. Pahor 7,
Čauševič 6,5, Batista 6,5. Trener: Darijo Pribac.
Kaj takega se najbrž še ni zgodilo in morda bi se za to tekmo našlo mesto tudi v Guinessovi knjigi rekordov. Čeprav se avtorstvo zadetkov po pravilih pripiše igralcem, ki sprožijo strel na gol, lahko zapišemo, da smo na tej tekmi videli kar tri avtogole! Na razmočenem terenu sta enajsterici v prvem delu prikazali nezanimivo igro brez pravih priložnosti.
Izolani so sredi polčasa otresli pritiska gostov, odločneje krenili na nasprotno polovico in imeli nekaj polpriložnosti, ki pa niso bile nevarne za obrambo Livarja.
Drugi del so gostje začeli odločno in najprej zadeli okvir izolskih vrat. Že v naslednji akciji je Perme poslal žogo pred izolski gol, žoga pa je zadela Vilerja in se odbila v domačo mrežo. Zatem se je igra razživela in enajsterici sta prikazali bolj zanimivo igro s priložnostmi na obeh straneh. Teh je bilo nekoliko več pri gostih, ki so nadaljevali z napadi na podoben način- tokrat je žoga zadela Batisto, povišali vodstvo. Naši fantje so se kljub temu še naprej borili, vendar njihove akcije večinoma niso imele pravega zaključka. Izjema sta le strel Jana Pahorja z glavo tik pred golom Livarja ter lep predložek Čauševiča, a naši napadalci niso ujeli žoge. Velika smola, ki je tokrat spremljala našo ekipo, se je znova izrazila tik pred koncem. Krajcer je odbil žogo izpred domačega gola, a je zadel soigralca Boštjana Božiča, od katerega se je žoga - kot po receptu, odbila v domačo mrežo.
Stanje na lestvici je za Izolo nespremenjeno, čeprav se je položaj nekoliko poslabšal. Z enajstim mestom ima Izola Argeta slabši razpored, kot bi ga sicer imela z uvrstitvijo na deseto mesto. Tam je po porazu v tem krogu še vedno Factor, ki ima šest točk prednosti pred Izolo. Žreb je določil, da v nedeljo potujejo fantje k Dravogradu, s katerim so si v prvem domačem pomladnem krogu razdelili točki. Bolj kot težki nasprotniki pa v izolskem taboru skrbijo nove poškodbe nekaterih igralcev (D. Božič, Franetič), kar bo v prihodnje še bolj otežilo delo Dariju Pribcu pri sestavi enajsterice.
3 SNL
POTOP ALI RAZPAD AVT0PLUSAP
Avtoplus Korte: NK Novo mesto 0:5(0:4)
Avtoplus Korte: Sirotič Elvis, Bamca Simon, Stepančič Marjan, Mehič Almir, Muminovič Elvis, Bauer BorutBožičič Zoran, Štampfer Miroslav, Maijanovič Aleksander, Dromljak Zdravko, Mujkič DamirStrelci NK Novo mesto: 0:1 - Juršič(10'), 0:2 - Žagar(15’), 0:3 -Perše(17'), 0:4 - Juršič(33'), 0:5 - Kaloper(80j_
Odbojka
Mislinja - Hitachi 0:3 (15:25, 17:25, 16:25) Hitachi: Stanič, M. Pešič, J. Pešič, Dobrinja, Kolar, Bandelj, Gluvajič, Čeklič. Trener: Tihomir Pešič.
Čeprav bi jim za napredovanje zadoščala že točka, so igralke Hitachija zaigrale kot znajo, za gostiteljice pa je bila tokrat zlasti usodna naveza Stanič-Kolar. Izolanke so bile boljše v vseh elementih odbojkarske igre in brez težav nadigrale domače moštvo. S svojo 18-to zmago so tako osvojile drugo mesto ter si tako skupaj z Ljubljanskim Šentvidom priborile vstopnico za napredovanje v prvo ligo.
KakojeznapredovanjemP
Še lanski tekmovalni sistem je določal, da se prva in druga ekipa iz druge lige neposredno uvrstita v prvo. Če bi se v takem primeru ena ali druga ekipa odpovedala napredovanju, bi jo »kazensko« premestili v nižjo ligo. Zdaj tekmovalna pravila pravijo drugače: prvo in drugo uvrščeni ekipi z uvrstitvijo na ta mesta pridobita pravico do nastopanja v prvi ligi. Čeprav imajo moštva že med tekmovalno sezono bolj ali manj jasno nakazane cilje, se lahko
namizni tenis
Kristina RahoDn tretja na TOP 12 RS
V	soboto in nedeljo je v telovadnici o.š. Livade potekal 2.TOP 12 RS za člane in članice. Na povabilo obeh selektorjev je v dveh kvalitetnih skupinah nastopilo 24 najboljših članic in 24 najboljših članov. Pri članicah so manjkale le igralke, ki so na letošnjem evropskem prvenstvu osvojile bronasto kolajno ekipno. V prvi kvalitetni skupini je nastopila Kristina Rahotin. Kristina je prvi dan odigrala zelo dobro in po koncu tekmovalnega dne imela šest zmag in en poraz. Drugi dan je pričela slabše in dosegla eno zmago ter tri poraze. S tem je osvojila končno tretje mesto, kar je največji uspeh Arrigonija na članskem TPO turnirju. Prvo mesto je osvojila Petra Škafar, ki letos zastopa Iskro Avtoelektriko iz Vrtojbe, druga pa je bila Petra Škabar iz Semedele. Od Primorskih predstavnic je v prvi skupini nastopila še Jana Ludvik, nekdanja igralka Arrigonija, ki letos nastopa za Semedelo in je osvojila šesto mesto. Sedma je bila Janja Milost iz Iskre Avtoelektrike.
V	drugi kvalitetni skupini od 13 do 24 mesta so od primorskih predstavnic nastopile tri igralke Arrigonija. Z devetimi zmagami in dvema porazoma je drugo mesto osvojila Kristin Fatorič, kar je bilo za najmlajšo udeleženko turnirja veliko več od pričakovanja. Peto mesto je osvojila Petra Kukovec, šesta pa je bila Nika Marušič. Vse tri so
dosegle svoje najboljše uvrstitve na TOP turnirjih. Ob dobrem delu je pričakovati, da se bo kakšna že v prihodnji sezoni uvrstila med 12 najboljših. Ob koncu gre zahvala vsem članom NTS Arrigoni za uspešno izpeljan turnir.
položaj ob izteku sezone iz različnih razlogov spremeni. Tako se lahko ekipa odpove pravici do napredovanja brez vsakršnih sankcij. V primeru odpovedi določene ekipe Odbojkarska zveza napredovanje ponudi ekip( na tretjem mestu. Nova določila tako Šentvidu in Hitachiju še dober mesec dni po končanem prvenstvu omogočajo čas za premislek, tako da morajo Ljubljančanke in vodstvo našega kluba svojo odločitev posredovati do sredine maja. Šentvid je svoj pozitiven pristojnim morda že posredoval. Tudi pri Izolankah je bila glede na njihovo zagnanost in igro v prvenstvu vseskozi razvidna želja po napredovanju. Prva liga pa poleg želje zahteva še nekaj drugega, a verjamemo, da Tihomir Pešič že ve za pravi recept za uspešno nastopanje tudi v najvišji slovenski odbojkarski ligi. (BV)
' POGLED f\ S STRANI
A/r Ir	piše ŽARKO
.. T/" nvki.A.Hn V
Vsako zlo ni nujno zlo, ostaja pa grenak priokus. Po vsem prespanem se vse zdi normalno. Korektnost in priznanje, da je nasprotnik boljši strasti začasno umiri. Mnogo tega pa še vedno razjeda tisto, kaj bi bilo, če bi.
Tudi šport pozna uroke in Barcelona še naprej ostaja tabu za Celjane. Tehtanje argumentov bo še nekaj časa na strani “Špancev”. Majhnosti, pred vsem pa občutkov se žal samo z eno ekipo ne da spremeniti, predvsem pri tistih najvišjih.
Globalizacija je že opravila svoje, toda kljub vsemu bomo prisotni, naši igralci so že dober izvozni artikel. Za nas tako ostaja glavna tema domače prvenstvo. Bistvenih sprememb ni za pričakovati, kakšna iskrica, kar monotonijo prevlade Celjanov samo popestri. Izolski rokomet je po porazu v Šmartnem bil na domači tekmi proti Radgoni zopet blizu prepada. Prvi polčas so domači izgubljali, nato pa le pokazali kaj znajo. Morda je za vse tudi pojasnilo, namreč zaradi slabosti je trener Hrvatin zapustil klop. Sicer pa šport postaja čedalje bolj “moška stvar”, predvsem pa zelo nevarna stvar. Na mladinski tekmi med Izolo in Velenjem so gostujočega vratarja nezavestnega
odpeljali v bolnišnico. Fant se je po dveh strelih v glavo (res nenamernih) v slačilnici zgrudil. Žal se stvari ponavljajo, odgovornost, predvsem pa že tolikokrat omenjeni zdravniški pregledi in potrdila. Morda, kaj lahko tudi uide, žal je tega vse kot preveč. Kako to izgleda šele pri tistih ta pravih športnikih? Uspeh za vsako ceno, še več, žrtve niso skoraj pomembne. Občutek, da je ob zmagi zaželjena tudi kri je vedno bolj prisotna. Majhnost tako le ni primankljaj, problemi naših sosedov, ki morajo brzdati polne stadione so veliko hujši. Šport, predvsem pa tribune stadionov in dvoran postajajo “mali parlamenti” kjer se rešuje dnevna politika.
Dolgo časa nazaj je bilo tudi tako, palec gor ali dol?
www.goldenindex.com
pokroviteli A MT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
^ JLv	JL '^==s!^	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 0
Jadranje
"Bis” Evropskega pokala Laserjev
IZOLA - V Izoli je od četrtka do nedelje potekal Evropski pokal razredov Laser standard, radial in 4.7, ki ga je mednarodna zveza Laser lani zaradi slabe organizacije odvzela Monaškemu jadralnemu klubu in ga ponudila izolskemu JK Burja. Ti so priložnost zgrabili z obema rokama in ga kljub težkim vremenskim pogojem izpeljali z odliko, tako da so jim organizacijo zaupali tudi za prihodnje leto.
Po treh dneh različnih vetrov je Vasilij Žbogar gladko zmagal v konkurenci laser standardov, tako kot Hrvat Marko Sestana, ki je prav tako brez težav osvojil prvo mesto med 4.7. Britanec Jon Emmett je bil nepremagljiv v Laser radialu, od naših pa sta se v tej klasi najbolje znašla Jan Mikulin ki je bil odličen 6. in Luka Domijan mesto za njim. Teja Čeme je v ženski konkurenci končala lO.mesto. (J.P.)
SPOMLADANSKI POKAL V PIRANU
Konec tedna pa so v Jadralnem klubu Pirat Portorož organizirali Spomladanski pokal, v katerem so se pomerili jadralci iz razredov Optimist, Evropa, Fireball in 470. Kljub slabemu vremenu se je Spomladanskega pokala udeležilo 118 jadralcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije.
V	razredu 470 je suvereno zmagala posadka Dekleva - Mavčec, Mikulin in Prinčič sta bila druga, Žbogar in Košir pa četrta.
V	razredu Fireball sta zmagala Kerševan in Perovič pred Slekovcem in Markoto ter Hrvatinom in Markočičem.
Pri optimistih je bil od Izolanov Jakob Božič 3-ji, Vito Batistič - 6-ti, Simon Laganis 8-mi, Klas Kaligarič 9-ti, Jakob Perne 11-ti, Ren Kaligarič 12-ti, Katja BAčko 13-ta, Jan Dolšak 15-ti, Urška Košir 16-ta, Nina Volk 17-ta in Gal Švare 18-ti.
KickBoxing
Dne 06.02.2005 je v Italiji potekalo tekmovanje, v panogi kickboxing “GOLDEN BELT”, ki se ga je udeležilo preko SOOtekmovalcev. Prisotna je bila tudi 7 članska ekipa KBV KiT Izola. Člani kluba so nastopali v različnih kategorijah, predvsem pa je vodstvo kluba bilo zadovoljno z nastopom Jake Hudales, v kategoriji dečkov do 12 let,
ki je klonil šele v tretjem kolu z rezultatom 4:5 za nasprotnika in osvojil 5 mesto. Dve mesti višje se je v kategoriji 12-15 let uvrstil Tomi Pečar, osvojil je 3.mesto. Med člani je v kategoriji do 89
kg osvojil 3.mesto Admir Sinanbegovič, dočim pa so v svojih kategorijah,v Lkolu bili le točko prekratki Matevž Radin, Aleksander Škorjance in Andrej Bezjak.
V	Ormožu se je dne 19.03.05 odvijalo Lkolo light kontakta, kjer je nastopil le član Aleksander Škerjanec, v kateegoriji do 84 kg. Žal je že v Lkolu naletel na aktualnega evropskega prvaka Andreja Sande iz Maribora, končni rezultat 1:2 za nasprotnika. Vsekakor pa je sam potek borbe pokazal, da Škorjance v prvem delu borbe lahko parira tako močnim nasprotnikom, za nadaljevanje pa mu zmanjka energije. Žal sta zaradi različnih študijskih oz.delavnih obveznostih na tem tekmovanju manjkala zanana izolska tekmovalca Sašo Popovič in Admir Sinanbegovič.
Dne 02.04.05 se je v Zagorju odvijalo Lkolo v šemi kontaktu, kjer je nastopilo tudi 11 članov KBV KiT Izola. V kategoriji dečkov do 145 cm je premierno na blazine stopil Anže Zajc, ki je klonil proti nasprotniku z reultatom 5:7 in se na koncu uvrstil od 4 do 7 mesta. Tu je nastopil tudi Jaka Hudales, ki je z identičnim rezultatom,kot njegov klubski vrstnik klonil v finalu in tako osvojil 2.mesto. V maldinski kategoriji do 48 kg sta izolske barve zastopala Andrej Škrgat in Tomi Pečar. Kmalu bi gledali izolski finale, Če ne bi sodniki diskvalificirali v polfinalu Pečarja, ki je osvojil 3.mesto, Škrgat pa je na koncu v tej kategoriji stal na najvišji stopnički. Po sledeh brata je šel tudi Niki Pečar, ki je v kategoriji do 63 kg osvojil 3.mesto.
V	ženski članski kategoriji do 55 kg bi morala nastopiti Damjana Tomšič, ki pa je tik pred pričetkom tekmovanja zaradi bolezenskih vzrokov odpovedala nastop.
V	članski kategoriji do 74 kg je nastopil Andrej Vindiš, ki je prišel z zmagami do finala, kjer je po rezultatu 10:11 osvojil 2.mesto. Nadalje sta v kategoriji do 79 kg nastopila Dario Svjetlanovič, ki je v prvem kolu naletel na kasnejšega zmagovalca in tako izpadel iz nadaljevanja tekmovanja. Tu je nastopil še Sašo Popovič, ki je na koncu osvojil 4.mesto. Zaradi nerazumljive sodniške odločitve, pri rezultatu 6:1 za Popoviča, ko so ga diskvalificirali, mu je bilo onemogočeno nadaljnje tekmovanje. V kategoriji do 89 kg je kot prvi nastopil Admir Sinanbegovič, ki je žal izgubil proti nasprotniku in tako izpadel iz 2.kola. Uspešnejši je bil Aleksander Škorjance, kije klonil šele v finalu in osvojil 2.mesto.
Da je klub aktiven, nakazuje tudi dejstvo, da kar nekaj članov potuje na Svetovni pokal, ki bo potekal od 16-17.04.2005 v Maribor
Judo
V Celju je bilo državno prvenstvo za mladince in mladinke v judu. Nastopal je 26 klubov iz Slovenije
Pri madinkeah je nastopila Salober Jerneja v kat. nad 78 kg (Judo klub Izola) in dosegla 2.mesto.
Mlajši dečki pa so nastopali na državnem prvenstvu, ki je bilo v Marezigah, kjer je Petja Blaž dosegel 5. mesto, ki je trenutno najboljši dosežek dečkov in kmalu se računa, da bodo tudi dečki posegali po višjih mestih kot je to uspelo dekletom.
Heliosove barve za lepšo podobo športnih objektov
Poslovni sistem Helios iz Domžal in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS) bosta tudi letos svoje sodelovanje usmerila na obnovo športnih objektov po Sloveniji. Helios že več let namenja premaze OKS, ta pa jih v okviru programa ugodnosti za svoje članice razdeli najbolj prizadevnim. Konec tedna je bil objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani, ki izpolnjujejo pogoje. Od leta 1999 je bilo po Sloveniji na ta način obnovljenih že 36 manjših in večjih športnih objektov.
Razpis, ki sta ga pripravila poslovni sistem Helios in OKS ima namen poudarjene skrbi za obnovo športnih objektov, namenjenih vrhunskemu in rekreativnemu športu. Helios v te namene vsako leto prispeva za okoli 1,5 milijona tolarjev različnih premazov svojega proizvodnega programa. Na letošnji razpis se lahko prijavijo nacionalne športne zveze, ki so članice OKS in športne zveze občin, ki so prav tako članice OKS. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh ww.helios.si (družbena odgovornost) ali na www.olympic.si. Rok za oddajo prijav se izteče 25. aprila 2005, v mesecu maju pa bo strokovna komisija opravila izbor prejemnikov ter objavila rezultate.
Akcija, ki sta jo že leta 1999 začela oba partnerja je po odzivih in rezultatih ena izmed najuspešnejših v okviru partnerskega sodelovanja. Obnovljeni so bili številni športni objekti namenjeni vrhunskemu in rekreativnemu športu (od atletike do nogometa), obnovljene so bile nekatere pomembne planinske koče v sredogorju in visokogorju ter je z obnovo planinskih markacij bilo poskrbljeno za varnejšo hojo na približno 7000 kilometrih slovenskih planinskih poti.
V	Zagrebu trenutek resnice za izolske veslače
V	Zagrebu je ta vikend (09. - 10.) potekala mednarodna veslaška regata Croatia open na kateri je sodelovaio 390 veslačev iz 11-tih držav. Regato je organizator brezhibno izpeljal kljub slabim vremenskini razmeram in močnemu vetrn. Na srečo je Jarunski kanal tako oblikovan, da onemogoča vetru ustvarjati večje valove.
Kljub napovedim o izredni konkurenci od te ni bilo veliko vsaj kar se domačinov (Hrvatov) tiče. V članski konkurenci sta manjkala brata Skelin (2.mesto na O! v Atenah v dvojcu brez krmarja) in nekaj dobrih hrvaških skulistov, pa naš Čop se je odpovedal sodelovanju, češ da ni dobro pripravijen.
V	članski konkurenci enojcev smo videli drugouvrščenega z olimpijskih iger Estonca Jansona in še nekaj kvalitetnih veslačev iz finalnih posadk na zadnjih oiimpijskih igrah. Moramo povedati, da večje veslaške velesile po olimpijadi običajno veliko posadk premešajo tako. da posedejo boljše veslače v manjše čolne (enojce, dvojce) in dajo priložnost mlajšim veslačem, da se čimbolje pripravijo za naslednjo olimpijado.
Med mlajšimi disciplinami je bila konkurenca na zelo visoki kvalitetni ravni. Videli smo kar nekaj dobrih časov v enojcu, dvojnem dvojcu in dvojcu brez krmarja Prijetno slovensko presenečenje na regati je bila nova kombinirana članska posadka izolskega Arga in Nautilusa iz Kopra (Božič-Novak), katera je ugnala vso konkurenco oba tekmovalna dneva. Izgleda, da bo razpadla primorska posadka Hrabar/Pavšič dobila dostojnega naslednika.
Zelo dobro sta se odrezala tudi naša veslača Bine PIŠLAR in Majda JERMAN. Kljub manjšim spodrsljajem na nedeljskem nastopu sta pokazala trenutno boljšo formo od lanske v tem obdobju. Bine je v svoji kategoriji suvereno zmagal, med mlajšimi člani pa je po ležernem startu zasedel 4.mesto v finalu Majda je oba dneva odvozila tekmo maksimalno, vendar z manjšimi napakami tako da se je morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom v finalu.
Dobro formo je pokazal tudi argovec Andraž Krek, saj je minimalno zaostal za najboljšim Slovencem Kogleijem (Dravske elektrarne Maribor). Od mlajših kategorij (pionirji) se je na zmagovalne stopničke povzpel le član VK IZOLA Tadej JAPELJ. S konkurenco je dobesedno pometel in zmagal z velikim naskokom pred Blejcem in ostalimi najboljšimi hrvaškimi pionirji. V isti disciplini Je 4.mesto osvojil njegov klubski soveslač v dvojnem dvojcu Matej KRULČIC. Med pionirskimi četverci - Gig je v svoji finalni skupini slavil VK IZOLA v postavi: Gregor KOGOVŠEK, Tilen BOŽIČ, Tadej JAPELJ, Matej KRULČIČ, krmar: Tim GORNJEC
Na zagrebški regati se običajno prvi dan vesla v manjših čolnih, dmgi dan pa v večjih tako trenerji lahko preizkusimo tudi kakšen večji čoln. Zal se letos to ni zgodilo, ker si je naš selektor (Miloš JANŠA) po slabšem nastopu svojih klubskih varovancev premisiii in odpovedal razne kombinacije in raje ponovno preizkusil svoje posadke v manjših čolnih. Tako smo si zmanjšali število informacij in bo potrebno počakati do prvomajske regate, ki bo čez 14 dni na Bledu.
Ta vikend pa imajo na Bledu kontrolno testiranje vsi boljši člani in mladinci. Test bo potekal na vodi v enojcih, dvojnih dvojcih in dvojcih brez krmarja pod nadzorom strokovnjakov s Fakultete za šport iz Ljubljane. (I.S.)
50 let SD Izola
IZOLSKI STRELCI SO ABRAHAMOVO
12. februar 1955 je v zgodovini izolskega strelskega kluba zapisan kot rojstni dan kluba.
Tega dne je namreč tedanji Krajevni odbor Koper izdal odločbo, s katero je odobrilo ustanovitev Strelske družine Darko Marušič.
Že ob nastanku število članov ni bilo majhno.
Začetek je bil težak, saj jim je takrat primanjkovalo orožje. Številnim strelcem pa manjkalo zagnanosti, saj so orožje zbirali po mestu in okolici. Z vključitvijo v Strelsko zvezo Slovenije so se pogoji izboljšali in delovanje kluba je dobilo nov zagon. Že nekaj let po ustanovitvi jim je Strelska zveza Slovenije zaupala izvedbo republiškega tekmovanja za Zlato puščico. V tistem času se je klub	tesneje povezal	z nekaterimi
sorodnimi klubi (Kočevje,	Predoslje..), s
katerimi ohranja prijateljske stike še danes.
Dolga leta so imeli strelci sedež v dvorani v Arrigoniju, z rušenjem te pa so se leta 1971 preselili v nekdanjo železniško postajo ob športni dvorani. Veliko zanimanje za strelski šport je spričo prostorske stiske pripeljalo do odločitve za izgradnjo zunanjega strelišča za zračno puško in malokalibrsko ter vojaško orožje. Slednjega so člani kluba zgradili s prostovoljnim delom.
V začetku devetdesetih let je potreba po širitvi komunalne

C--4&JL
r*	deponije v Izoli prevladala nad
interesom P° ohranitvi strelišča. To je za klub pomenilo tudi Ir-Ki konec streljanja s športnim malokalibrskim in vojaškim orožjem, tako da tekmujejo le še z zračnim orožjem. To ni vzelo $ volje članov in članicam kluba, ki so spričo spremenjenih j tekmovalnih pogojev s prostovoljnim delom povečali in prenovili tudi strelišče v klubu. Na ta način so privarčevali nekaj denarja, s katerim so nakupili sodobno orožje in strelsko opremo.
Fotografije so iz bogatega arhiva Strelske družine Izola . Zgoraj desno so zbrani strelci pred domom, spodaj desno pa na strelišču. Levo zgoraj so strelci med urejanjem strelišča, desno pa ste med strelci zagotovo prepoznali tudi našega naj strelca vseh časov.
SPREMENJEN URNIK MUZEJA PARENZANA
Obveščamo, da je umik muzeja Parenzane v Izoli na ulici Alme vivode 3 spremenjen, saj bo odslej muzej odprt:
od ponedeljka do petka: od 9.00 do 12.00 ob sobotah in nedeljah: od 11.00 do 15.00
Tudi muzej Ladijskega modelarstva je ponovno odprl svoja vrata pod muzejem Parenzane. Ogled je možen: vsak dan od 9.00 do 12.00, ob ponedeljkih pa je ZAPRTO Obveščamo tudi, da bo turistični vlakec po Izoli spet začel voziti od maja meseca naprej, v kolikor pa bo lepo in toplo vreme, pa lahko še prej. O tem Vas bomo pravočasno obvestili. (TIC Izola)
Ob jubileju jim je Strelska zveza Slovenije podelila priznanje za dolgoletno uspešno delo. S ponosom na doseženo kljub ne ravno ugodnim razmeram za razvoj strelstva v klubu predvidevajo dobre rezultate tudi v prihodnje. Razloge za optimizem vidijo v aktivnem svojih članov - teh je okoli 80, zlasti pa uspehih mladih športnikov. Slednji se namreč z mimo roko in ostrim vidom vse bolj uveljavljajo tudi v državnem merilu.
Smer v prihodnost kluba je torej začrtana.
(Branko Vuga)
DRUŠTVO TABORNIKOV ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV ZIZLE
Z MEŠANIMI OBČUTKI NAPOVEDUJE:
TRINAJSTI (13) BIČIKLETAŽUR
Bičikleta žur je taborniško rekreativno tekmovanje, ki združenje tabornike in tudi netabornike stare nad I5let. Je za tiste, ki si želijo več od običajnega kolesarjenja (in manj od brezciljnega sado-mazo pedaliranja), ter bi radi kakšen dan prebili v pedaliranju po izgubljenih poteh, dobri družbi istrskih komarjev in obadov, zdravilnih blatnih kopelih in ob večglasnem spremstvu čričkov in prestrašenih vaških kokoši.
KDAJ? 07. MAJA 2005 na taborniškem prostoru nad Jagodjem STARTNINA: znaša 12.000 SIT/tričlansko ekipo (vključuje: majico, barvno karto, dva topla obroka (kosilo in večerja med sobotnim večernim programom), popotnico za vsakega udeleženca in organizacijo tekmovanja) Za pregled celotnega razpisa z opisom opreme, tekmovalnih kategorij idr poglejte na bici.rutka.net ali pokličite 041/226-908 (Teja) ali 031/377-588 (Vilette).
In ne pozabite, Bičikleta žur doseže svoj vrhunec v soboto zvečer, kjer se ob dobri hrani in še bistveno boljši družbi ter seveda najboljši glasbi, lahko prepustite romantični mesečini majskega neba in ob toploti tabornega ognja, rečete kšno s starimi znanci in novimi prijatelji ter ob klepetu zaključite prijeten dan.
Za zdravo telo v Izolo na kolo!
DP v Show plesih
PLES JE DANES VELIKO VEC KOT ZABAVA
Plesni klub Titty Dance iz Izole je v soboto v izolski športni dvorani organiziral kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v show plesih. Pionirji, mladinci in člani so se predstavili v show dance, disco dance, break dance, hip hopu, electric boogie, stepu, salsi ... in to v solo plesih, parih in malih skupinah. Gledalci, ki so tribuno dvorane napolnili do zadnjega kotička so bili nad videnim navdušeni in tekmovalce nagradili z dolgimi aplavzi in vzkliki.
Predsednica plesnega kluba Titty dance Mirna Veselinovič nam je povedala, da so se za organizacijo tekmovanja odločili z željo, da bi ples na obali postal pomembna rekreativna dejavnost in mladim prikazali kako lahko koristno izkoristijo svoj prosti čas. Tekmovanje je vključeno v projekt plesne zveze Slovenije in ministrstva za šolstvo, znanost in šport »Slovenija pleše - razgibajmo življenje«. Na turnirju je sodelovalo 490 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov ki so tekmovali v 38 različnih kategorijah Na prireditvi smo videli veliko odličnih izvedb zlasti med mladinci, saj so bila finala videti kot male predstave. Organizatorjem podobnih prireditev se tudi v bodoče ni bati za podmladek, saj so tudi pionirji prikazali veliko plesnega znanja. Marsikateri mladi gledalec se jim bo v bodoče tudi pridružil.
Da so se tekmovalci uvrstili na zaslužena mesta pa so svoje delo opravljali sodniki, tokrat v ženski zasedbi:	glavna sodnica	in
delegatinja PZS (plesne zveze Slovenije) Mimi Marčac Mirčeta, Patricia Brilli, Žužana Bartha, Katja Petek, Diana Drobnič G. G. in predsednica PZS dr. Meta Zagorc.
V povezovanju »dolgega	in
napornega« programa sta	se
odlično uskladila napovedovalka Anita Urbančič in glasbeni tehnik
Danijel Urdih.
Prva mesta so tako zasedli plesalci naslednjih plesnih klubov:
PK MIKI Domžale, PD Kazina Ljubljana, PK MOJCA Ljubljana, PD ELITE Koper, PK Urška Ljubljana, PK BOLERO Ljubljana, PK M Ljubljana, PK LUKEC Krško, KUD B-BOV Trbovlje in PK TITTV DANCE Izola.
V finalu hip hop solo pionirke so si priplesale članice izolskega plesnega kluba TITTV DANCE l.mesto Katarina Hrvatin, 4.mesto Erin Lovrenčič, S.mesto Urška Umer. V finalu hip hop pari mladinci 4.mesto Majda Karajkovič & Marlena Mogorovič, v break dance battle-u 2.mesto Beach breakers-i, z nastopom pa sta si v disciplini break dance pari člani Mirna Veselinovič & Petra Čoga potrdili nastop na letošnjem državnem prvenstvu.
Tekmovanje se je po daljšem začetnem zastoju, zaradi prijav, odjav in zamenjav	plesalcev
prelevilo v neskončnost, zato je organizator zaradi * večerne rokometne tekme, ki se je začela ob 20.uri, morali dvorano zapustiti -kar sredi tekmovanja - in srečno zaključili v izolskemu kulturnem domu. (Miro Črnič)

DOZIDAVA ZADRUŽNEGA DOMA KORTE - DA ALI NE?
V četrtek, 31. marca je bilo v mali dvorani Zadružnega doma (Kulturnega doma) Korte posvetovanje s projektantom obnove tega doma in predstavniki občine, krajevne skupnosti, zastopniki društvev KS in društvev posameznih vasi (tudi Cetor, Malije in Šareda).
Arhitekt ing. Zuliani je načrt obnove izdelal že pred štirimi leti, vendar ga je Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran takrat zavrnil, saj bi s 150 m2 dozidav bistveno spremenili pročelje. Na tokratnem sestanku so prisotnim zagotovili, da naj bi bilo zdaj vendarle izdano pozitivno soglasje Toda naslednji dan so na Medobčinskem zavodu v Piranu pristojni to trditev ponovno zanikali. Zakaj torej razprava (in zakaj že poseg v pododrju?) o projektu, ki še sploh ni odobren?
Tudi na posvetu prisotni Kortežani, ki so z zadevo dobro seznanjeni, so tej dozidavi glasno oporekali in se spraševali, zakaj se samo v Kortah spreminja lice doma in zakaj bi želeli uničiti prostor pred domom? In končno, površin za kulturne dejavnosti, in še za kako drugo dejavnost, je v Kortah dovolj za njihove potrebe, samo drugače je treba misliti in ukrepati.
Društva so bila povabljena, da predložijo kvadraturo, ki jo rabijo za svoje delovanje, in to v petnajstih dneh - večina od sklicanih društev ima že svoje prostore.
Na sestanek pa začuda in na žalost niso bili povabljeni zainteresirani predstavniki in niti civilna družba, ki naj bi jim dom zares služil. Kakor, da smo že vsi pozabili kdo in kako so ga pred 50. leti gradili...
NADAMORATO

Začetek gradnje kortežanskega zadruinega doma leta 1947. Po dograditvi so v njem telovadili učenci nižje gimnazije (last Jerneja Humarja)__
Američanka v Izoli
10ANNA DUBOIS IN N|ENE RECIKLIRANE SKULPTURE
Že več mesecev je članica naše knjižnice tudi prijazna, skoraj šestdesetletna Američanka Joanna Dubois. V Ameriki je več let študirala lepe umetnosti. Tam tudi živijo njeni trije že odrasli otroci. Po upokojitvi pa jo je njena življenjska pot pripeljala v Evropo. Najprej jo je s svojo lepoto in zgodovinskimi mesti pritegnila Italija, ko pa je enkrat prišla v Slovenijo, je tu ostala. Sprva je živela v skromni sobici v vasi blizu Kopra, zdaj pa živi v Izoli in pravi, da ji je to malo obalno mestece neizmerno pri srcu.
Joanna Dubois se že vrsto let ukvarja s kiparjenjem posebne vrste. Iz odpadnih materialov in papirja ustvarja zanimive skulpture in uporabne predmete. Pri tem jo vodi misel, da umetnosti ne moremo iskati in najti le v muzejih in galerijah: »Umetnost je tesno prepletena z življenjem in daleč presega klasičen pojem visoke umetnosti, kakršno hranijo v muzejih in galerijah. Kot umetnico me zanima, v kakšnem družbenem in naravnem okolju živimo sodobni ljudje. Zato želim povezati umetnost s sodobnim načinom življenja. Naravne lepote so povsod po svetu ogrožene in jim celo grozi uničenje zaradi odpadkov, ki jih ustvarjamo z našim potrošniškim načinom življenja.«
Vodilo njenega umetniškega ustvarjanja je zato misel, da lahko s ponovno uporabo teh odpadkov pripomoremo k ohranjanju narave: »Vsak človek je najprej umetnik svojega lastnega življenja. Vsak človek lahko tudi nekaj prispeva k temu, da se odpadki ponovno uporabijo na ustvarjalen način. Ko si na primer kupimo sladoled, lahko škrnicelj pojemo, odvržemo ali z njim nahranimo nekaj ribic. Ko pospravimo z mize drobtinice ali ostanke hrane, jih lahko odvržemo ali nesemo k sosedi, ki ima doma mačko, psa, vrt ali kokoši na vrtu. Možnosti je zelo veliko.« Joanna Dubois ustvarja v tehniki kaširanega papirja: »Papier mache je zelo stara umetniška tehnika, ki nudi neskončno raznovrstnih možnosti ponovne uporabe odpadkov in odpadnega papirja. Pri tej tehniki potrebujemo le nekaj moke, malo vode in čas, da odpadke umetniško preoblikujemo v nekaj novega, lepega in uporabnega.«
Sama se navdihuje pri stari vzhodnjaški modrosti: spoštuj in uporabi tisto, kar že imaš! Na ta način tudi sama izpoveduje svoj odnos do narave, umetnosti in današnjega načina življenja. Pod njenimi spretnimi rokami iz odpadkov nastajajo prelepi uporabni predmeti: vaza za rože, lonček za svinčnike, skleda za sadje, košara za pletenje, papirnate rože in nakit. »Ustvarjanje takih uporabnih izdelkov, ki jih lahko vsak oblikuje po svojem okusu, tako, kot je njemu všeč, ima tudi spodbudne in pozitivne psihološke učinke na posameznika«, pravi. »Vsak človek, ne glede na spol ali starost, lahko odkrije nekaj novega, ko uporabi stvari, ki jih že ima, iz njih naredi nekaj novega in se pri tem še lepo počuti Pri ustvarjanju iz odpadnih materialov se morda bolj zavemo tudi tega, da smo del te potrošniške družbe, ki zemljo zasipa z odpadki, da pa lahko s svojim delovanjem ta tok tudi preusmerimo.«
Vabljeni ste k ogledu razstave izdelkov avtorice Joanne Dubois v Mestno knjižnico Izola. Umetnica bo v tednu knjige vodila tudi brezplačno delavnico ustvarjanja novih uporabnih izdelkov v tehniki papier mache.
(Z Joanno Dubois sta se pogovarjali Doris in Špela, foto Maja)
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
lieRlis
kjer si knjige lahko v miru pogledate, ob knjigah posedite in se o njih pogovorite. Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
Vsak četrtek, ob 18. uri lahko otroci prisluhnejo pravljici. Po pravljici pa ustvarjajo razne izdelke in se pri tem prijetno zabavajo.
Obiščite nas od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 17.00 ob sobotah od 9. do 13. ure ali na spletni straniwww.libris.si.
Izola / Manziolijev trg 6, Izola / (05) 64 00 135
V četrtek, 7. aprila, na svetovni dan Romov, je bil v čitalnici izolske mestne knjižnice večer poezije v izolskem dialektu. Avtorice pesmi Dorina Beržan, Tura Bevitori in Marinella Alba Reja so ga poimenovale Del cuor ala anema - od srca k duši.
Ob poslušanju mediteranske glasbe v izvedbi Tia Serenate pa so se poslušalci trem glasbenikom spontano pridružili s petjem slovenskih in italijanskih pesmi. Večer poezije in glasbe je bil preprosto lep in prisrčen, kar so potrdili številni obiskovalci, ki so se z veseljem zaustavili še ob slaščicah, ki so jih pripravili v slaščičarni družine Ekrem.
(Š.P., foto Maja Gregorovič)
SREČANJE PRIMORSKIH IN PREKMURSKIH LITERATOV
V kavarni hotela Delfin je potekal že 26. literarni večer, kjer so se tokrat skupno srečali primorski in prekmurski literati. Predstavili in brali so svoja literarna dela, tako v knjižnem jeziku, kakor tudi v primorskem in prekmurskem dialektu.
Sodelovali so člani obalnega kluba literatov Likus, katerega predsednik je Ivan Novak, ki je goste pozdravil v istrskem narečju, Janko Klajbencetel pa v pravi prekmurščini, saj tudi sam prihaja od tam, čeprav že dolga leta živi na Primorskem. Sodelovali pa so tudi Helena Sajko, Vera Vezovnik, Mira Puhar in Katja Kalaba, ki je igrala tudi na kitaro. Gostje s Prekmurja pa so bili člani literarne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota, katere vodi Jože Vild, predsednik komisije za kulturo v Murski Soboti in na Zvezi društev upokojencev Slovenije. Poleg njega so svoja dela predstavili še Marija Farkaž, Suzana Lebar, Franc Žalik, Jože Ternar, Karolina Kolmanič in Ida Resnik.
Na večeru se je ustvaril prijeten most prijateljstva med primorskimi in prekmurskimi ustvarjalci, izkazali pa so se tudi poslušalci večera, saj je bilo med njimi tudi veliko literatov, ki so imeli ta večer možnost predstavitve. Večer je vodila Marjetka Popovski, ob pomoči Franca Žalika iz Prekmurja in je tudi predstavila svojo poezijo ter zaigrala na kitaro. Večer, ki je trajal dve uri je pustil prijeten vtis med poslušalci, kakor med izvajalci, saj se je ustvarila bližina med vsemi in vezi novega sodelovanja tudi.
^ ‘A m ■
Italijanskajamoupcavna narodna skupnost Izola'
jfVabLnapredstgvitevknjige Šj^aiujie ^ .-fvV, ^ -' gf
Jtttliu t Slovma	/ Ij^
m M'
&jk
3 S-** S
Petek-,' 15. april 2005, ob 19.00 uri E	, Pa|ača
Palača Manziolijzdla^Sfr	v< ^	^
I/	„ m ’* r
ModerotorSilvanaSau —
im* .i. i W	JttM
. , h	, J
wMZWp ■ z; ' i j^nzioiir,
„	'r9“-*a
8.	r-	fr i-.J _:'i	)
1. FESTOL GLEIHLlSKIH, LUTKOVM M FLESM PTOV
sobota, 16. april ob 17. uri • KULTURNI DOM IZOLA predstavi za otroke
ČAROBNE METLE (Gledališka skupina Škarpete, Vrtec Semedela) in ZGODBAO MUCI IN MIŠKI (Nataša Kocjančič & Valentina ŠuHjan)
torek, 19. april ob 20. uri-KULTURNI DOM IZOLA
ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM (Gledališka skupina ŠČUKA, KUD Planina)
S5IKD
Območna izpostava JSKD Koper in Krajevna skupnost Sv. Anton
vabita na koncert otroških in mladinskih pevskih zborov,
ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 18.00, v Kulturnem domu v Svetem Antonu
Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov-Naša pomlad
Predstavili se bodo: OPZ Mala mavrica, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije / OPZKraški cvet, Trebče / OPZ OŠ Livade, Izola / OPZ Fran Venturini, Domjo / MPZ OŠ Dekani
POIŠČI KNJIGO V MESTU
Prireditve ob Slovenskih dnevih knjige Izola, 19. do 22. april 2005
TOREK. 19. 4. 2005
MANZIOLIJEV TRG IN PALAČA MANZIOLI v IZOLI
Ob 19.00: Manziolijeva palača: Poezija in glasba
Predstavitev projekta Kamen slovenskega pesnikaAleša Štegra in avstrijskega glasbenika Petra N. Gruberja, sodelovala bo tudi pesnica Isabella Flego s svojo poezijo v italijanščini. Prireditev bo potekala v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo iz Izole.
SREDA. 20. 4. 2005
MANZIOLIJEV TRG IN PALAČAMANZIOLI v IZOLI
Ob 18.00: Otvoritev likovne razstave učencev Srednje šole z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo, z literarnim programom.
ČETRTEK. 21.4. 2005
MANZIOLIJEV TRG, PALAČA MANZIOLI, KNJIGARNA LIBRIS v IZOLI
10.00 - 12.00:Ustvarjalna delavnica Varstveno delovnega centra iz Kopra (izdelovanje Ščitnik ovitkov in knjižnih kazal) za šolarje, mimoidoče.
Ob 10.00:	Delavnice in igrica za otroke - v organizaciji ŠOUP
Ob 17.00:	Nastop lutkarja Dareta Brezavščka
Ob 18.00:	ŠOUP Predstavlja (avdio-vizualna predstavitev in prebiranje poezije)
Ob 19.00:	Predstavitev knjige Grafitarji in risanje grafitov na panoje(ŠOUP)
Mestna knjižnica Izola
Vabimo vas na nadaljevanje predavanj
Študijskega krožka »Intelektualna samoobramba«, na katerih predava dr.Dušan Rutar, in sicer v petek, 15.4.200S ob 19. uri
v čitalnici Mestne knjižnice Izola v Livadah, Ul. Osvobodilne fronte 15
Vsa predavanja so v čitalnici Mestne knjižnice Izola v Livadah, Ul. Osvobodilne fronte 15, Izola. Vsako predavanje traja 3 Šolske ure.
Naslednji datumi so: 27.maj 2005 in IS.junij 2005. VSTOP JE PROST.
Odnosi, ki jih živimo...
Biti mati, oče, mož, žena, hči, sin...
Razmišljanja o najpomembnejšem področju našega življenja - to so odnosi, v katerih živimo, se gibljemo in smo. Od vzgoje do zakonskega odnosa.
Razmišljanja o odnosih bo vodila sestra Mateja, specialistka zakonske in družinske terapije in magistra znanosti na Teološki fakulteti. Odgovorna je za duhovno izobraževalno središče TAU na Sveti Gori, kjer vodi duhovne vaje, predavanja za starše in zakonce ter dela kot terapevtka za razporočene. Predavanja bodo ob ponedeljkih ob 20 uri, v prostorih izolskega župnišča.
VABLJENI
galerija!
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 051641 53 03
razstava
"KRAJINA"
Cihlar Jure
Italijamka samoupravna narodna skupnost Izola Osnovna Sola DANTE AUGHIERI Izola
rp
b
Ned in ČRNIN
RokKleva Ivančič
Palača MANZIOLI IZOLA
galerija ALGA
»Pesem moje duše«
razstava slik, avtorice
Nevine Pečarič
Galerija Alga / 10.00-12.00 17.00- 19.00 / sobota 10.00-12.00 / tel.: 641 84 39
Kavarna Zvon!
vabi na ogled razstave slik avtorice
Anamarije Samec W
Avtorica se ljubiteljsko ukvarja s slikanjem v
različnih tehnikah, pryp samostojno razstavo pa je imela na gradu Štanjel v letu 2001. Razstavljene slike so nastale v času, ko se je
Razstavljene slike so nastale v času, ko se je avtorica preselila na Obalo, zato tudi odslikavajo morje in tukajšnjo atmosfero.
Galerij a Krka - Zdravilišče Strunjan razstavaumetniškihdel DETI DRICELJ
KINO ODEON-Artkino
14.-15.4.oll18.301016.4. Ob 20.30 tor U.-104. Ob 18.30
ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOVNEM.
V
14.-15.4.ob20.30 ter 16.4.ob 18.30 DVOJČICI Oežl|i:BeiiSoinhogaan
v
17.-18.4.ob20.30 tor 19.-20.4.ob 18.30 BLIŽNJI ODNOSI leHltNIkeRIc&oIs
19. 4. ob 20.30 - »FILM V ŽIVO«
Gost večera bo režiser in scenarist filma JANEZ BURGER
POHilteifilMli2tli2UM2l3l (irbkoiMli III leum sknutsni lilmi. Clklis Koil Oeuzkl - VEtEI 1 USTUUUd
RUŠEVINE
GL vloge: Darko liidok, Nataša Natjašec. Matjaž Tribušon,
Nataša Burger, MIIod Štelo, Janez Škof, Polilo Bibič,
7. Festival slovenskega filma 2004: Nagrade nVesnan za najboljši	-
Dim, za režijo, za fotografijo, za glasbo, za glavno moško vlogo, za ^ glavno žensko vlogo, straasko moško vlogo, za stransko žonsko vlogo. Najboljši Dim - nagrada občlastva, Stopovo aagrade za najboljša Igralce leta.
21-25.4.ob 18.30V ISKANJU DEŽELE NIJEBežna:MarcForsier____
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Senzacije v Shoto klubu
TAKO NI BILO VSE OD ČASOV.......................ONOV
Sensation so več kot le lokalna glasbena skupina. So edina lokalna glasbena “inštitucija”, ki ji je, morda vse od tistih zlatih šestdesetih let Kameleonov in Faraonov, uspelo zbrati več kot 200 glavo množico na samostojnem koncertu, ki ni bil free entry narave, seveda. So skupina prijateljev, ki v glasbi vidi način za sproščanje energije, za samoizpoved, za včasih že malo pretirane ekscese skromnosti. So skupina, ki se poiztoveti s svojo publiko, to pa tudi zato, ker so sami predvsem poslušalci, šele potem glasbeniki.
In kaj seje na to soboto sploh zgodilo v Shoto klubu?
Zgodila se je promocija njihove prve speštanke, naslovljene Kagada, v obliki samostojnega koncerta začinjenega z videoprojekcijami in seveda obvezno zakusko.
Obalna mladež je na poziv prihrumela v neverjetnem številu, nato celo uro skakala in pela, plesala in kričala, se potila in se gužvala in pač počela ostale stvari, ki jih počne mladež na koncertih priljubljenih	skupin.
Obiskovalci so dokazali, da v enoletnem postu skupine niso pozabili refrenov in so v to hoteli prepričati vse, tako da so se glasbenikom v ključnih trenutkih nastopa pridružili kar na odru.
Tako smo lahko videli, da je Lickadicka dejansko postala himna, da Spermalni vrelec kljub cenzuriranemu besedilu poznajo že prav čisto vsi, da je stari, iz naftalina potegnjeni hit I wanna die ohranil svoj status, da na She's a dick poplesujejo tudi tisti, bolj statično nefleksibilne sorte in da Golden no teeth bi bil vsekakor vreden večje pozornosti s strani svojih ustvarjalcev.
Po enournem nažiganju, obveznem bisu in kvazi erotični seansi bobnarja Vičiča so si fantje privoščili kratek počitek, ki pa so ga zmotili srečni imetniki nove tlačenke z zahtevo po avtogramih. Zvezde, pač. Kot jih na obali že nekaj časa ni bilo videti, vsaj v teh alternativno podzemnih vodah. In če lahko kaj pomaga lokalni sceni, da se razvija in krepi, so to vsekakor Sensation.
Lepa odgovornost, ni kaj.
petek 15.04. ob 22.00
THIS IS HELL (usa)
TRDOŽIVI KOVAČ. JANEZ GRZEJ(rihemberk)
ZAVRŽENI (rihemberfe)
This is Hell so odlična newyorška hardcore zasedba, ki jo sestavljajo člani zdaj že bivših The Backup Plan in Scraps and Heart Attacks. Njihov zvok je mešanica dobrega starega oldschool hardcora ter seveda novodobnih prvin le-tega. Nastopi v živo pa so, ja, kot se za bend takšnega kalibra spodobi, oštri, divji, nastopaški, iskreni, emocionalno nabiti in prepolni skakanja. Družbo jim bosta delali dve Rihemberški skupini. Trdoživi so v bistvu bivši Absent Minded, Zavrženi pa njihovi bojni pajdaši. Prispevek: 1200 sit.
ČISTKE NI BILO OPAZITI
Med obiskom vlade v slovenski Istri se je ministrica za kmetijstvo, skupaj s svojimi podrejenimi v Izoli srečala s slovenskimi morskimi ribiči. Pogovarjali so se o stari temi, namreč, kako končno pomagati morskim ribičem, da se premaknejo s točke izumrtja na kateri so že kar nekaj let. Pa bo tako verjetno tudi ostalo, saj je za stroko tudi tokrat odgovarjal g. Perko, ki je bil za morske ribiče zadolžen že v osemdesetih, pa v devetdesetih letih in je zadolžen tudi danes, čeprav smo medtem zamenjali državo, politični sistem, kar nekaj vlad in še več kmetijskih ministrov. Seveda ni težko ugotoviti, zakaj pri vseh gre tako »dobro skozi«. S svojim delom zna poskrbeti za to, da je ribičev vse manj in da ima vlada z njimi vse manj denarnih in podobnih skrbi.
NOV RIBIŠKI REPREZENTANT
Iz Foruma za verbalno obdelavo je pricurljala vest, da se njihov član pripravlja na jubilej in na lepše vreme, ko bo lahko nalovil še več rib kot doslej, kar bo morda prispevalo k temu, da ga bo Marino Kralj uvrstil v ribiško reprezentanco za ribolov s sanka brez palice. Malo skrbi le to, daje za fešto za vsak slučaj naročil odojka.
v v v
ZAMETKI BODOČEGA KROŽIŠČA?
Na dan pogreba papeža Janeza Pavla II. Je neznanec sredi glavnega izolskega križišča postavil svečo. To se je zgodilo že okoli osme ure zjutraj, sveča pa je najprej gorela, nato pa le še stala sredi križišča vse do poznega popoldneva. Morda je redarji, policisti ali kdo drugi niso upali umakniti iz spoštovanja do pokojnega papeža (če je res gorela njemu v spomin) ali pa je niso niti opazili.
Obstaja pa tudi možnost, da so se, tako kot v primeru stebrov	za
sporočilne	table,
odločili za testiranje bodočega krožišča na trgu republike.
POKROVITELJ
AMT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
M.	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 0
KRIMINALIJE
KLINC PA PRAZNA BLAGAJNA
Neznani storilec si je z razbijanjem stekla velikosti 100 x 150 cm omogočil vstop v objekt pod Belvederjem, kjer je razbil blagajno, ki pa je bila na njegovo nesrečo prazna, zato ga je to, na nesrečo mladih iz Shoto kluba, tako razjezilo, dajo je vrgel skozi okno in jo seveda razbil do konca.
KUPLJENO PO NESREČI?
Na policijski postaji so obravnavali tatvino osebega avtomobila. V razgovoru s kratkotrajnim lastnikom vozila so namreč ugotovili, da je vozilo kupil od osebe iz Ljubljane, ki je znanec oškodovankinega brata. Vozilo, dokumenti in ključi zaseženi, ter vrnjeni pravi lastnici.
SODELAVCI AVTOLIČARJA?
Na policijski postaji se je zglasil občan in prijavil poškodbo vozila na parkirišču. Po ogledu vozila, je bilo ugotovljeno, da je neznanec z neznanim trdim, predmetom vozilo podrsal po pokrovu motorja in blatniku.
Na policijsko postajo sta poklicala zakonca in povedala, da se je neznanec znesel nad njunima avtomobiloma, saj ju je z neznanim ostrim predmetom podrsal ter na vsakem vozilu naredil za cca. 100.000 SIT škode.
Na policijsko postajo je prišla tudi občanka in naznanila, da ji je neznanec na parkirišču poškodoval ključavnico na vozilu. Pri ogledu so ugotovili, da je neznanec poskušal vlomiti v njenovozilo, vendar pa mu ni uspelo.
Neznani storilec je z neznanim ostrim predmetom po levi strani podrsal še eno parkirano vozilo.. Lastnik ima za skoraj 200.000 SIT škode.
Neznanec je na parkirnem proštom lastniku avtomobila z neznanim, ostrim predmetom preluknjal 2 pnevmatiki, Povzročil mu je za 30.000 SIT škode in kup nevšečnosti.
NOV TAKSIST NA OBALI?
Poleg vseh voznikov se je na policijski postajo oglasil tudi voznik taxi-ja in povedal, da mu je neznanec z vozila ukradel taxi tablo, ter s tem oškodoval delodajalca za približno 25.000 SIT. Glede na števil taxistov na obali policisti ugotavljajo, da smo, kot kaže dobili še enega taksi podjetnika.
GRINGO JE NAPADEL
Za posebnost obiskov na policijski postaji je poskrbel občan, ki je prijavil, da ga je pri A Banki v nogo ugriznil pes. Med preverjanjem na terenu so policisti izsledili lastnico psa z imenom Gringo. Zoper lastnico psa sledi hitri postopek po Zakonu o zaščiti živali.
SRAKARSKE
Občan je prijavil, da mu je neznanec pred SGTŠ z motornega kolesa ukradel registrsko tablico KP F5-26.
Občanka pa je naznanila, da je neznanec hčerki v lokalu The Club na Belvederju iz torbice ukradel 3000 SIT in mobilni telefon.
Pa tudi iz doma upokojencev so sprejeli obvestilo, da je neznanec njihovi oskrbovanki ukradel GSM znamke NOKIA 3310 s polnilcem. Lastnica je oškodovana za cca.20.000 SIT.:
METALEC KAMENJA
Še en neznanec je na Belvederju imel vaje v metanju kamenja. Očitno mu zadeva gre dobro od rok, saj je z enim razbil steklo dimenzij 80x80 cm. Škode je za približno.40.000 SIT.
NI VOZIL 40 NA URO
Na odseku ceste Izola - Bclveder so obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti voznika, ki je v zadnjem desnem ovinku z vozilom začel bočno drseti in nato na drugi strani vozišča treščil v brežino. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog po ZVCP.
SLABO JE NALOŽIL
V	križišč avtokampa Jadranka se je zgodila prometna nesreča zaradi nepravilno naloženega tovora. S tovornega vozila je namreč padlo nekaj zabojev, pri tem pa je prišlo do manjše poškodbe vozila in razbitja stekla. Vozniku tovornega vozila so izrekli globo.
EN SAM DECI, PA TOLIKO
Okoli 23.00 ure je izolska patrulja odhitela na Prešernovo cesto. Tam je v jarek s ceste zapeljal 37 letni tujec. Ker je možakar dajal očitne znake vinjenosti je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 1,55 promila alkohola. Pridržali so ga do srečanja s sodnikom za prekrške.
SEZONA JE TUKAJ
V	okolici Izole je ponoči neznanec vlomil v leseno barako in iz nje ukradel nahrbtno kosilnico. Lastnika je oškodoval za 60.000 Sit.
PERILA PA NE
Policiste so poklicali na intervencijo, ker sta se skregala mati in sin. Sinu namreč ni bilo všeč, da je mati v njegovo sobo prinesla perilo, zato je kričal nanjo in jo zmerjal ter za nameček nh tla vrgel nič krivn rnžn____
KDO BO DELAL GOLAŽ?
Voznika osebnega avtomobila je obvestil policiste, da je na cesti v bližini Kort povozil srnjaka. Na vozilu je nastala materialna škoda, srnjaka pa je prevzel lovec.
Voznica pa je sporočila, da je na cesti med Rudo in Piranom povozila srnjaka. Tudi tega je prevzel lovec, vozilo pa bo prevzel avtoklepar.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup / veliko do 1000 m2 tel: 05641 3691 pol9.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije. Radi bi ostali na področju južne Primorske. Prosimo, pokličite nas na tel. št. 051 339 019 ali 031 575 372.
-	Prodam istrsko hišo na Pučah(22 x 6 m) potrebno prenove in 1000 m2 vrta gsm 031 877463
-	Kupim vrstno hišo v Izoli, Kopru ali na Markovcu gsm 040 887 005
-	V Izoli ali okolici kupim stanovanje, eno ali dvosobno gsm 051311180 -Najamem manjše manjše stanovanje v Izoli za najmanj 1 leta gsm 041 220 006
-	Študentski par vzame v najemmanjše stanovanje ali garsonjero za daljše obdobje (tudi čez poletje) gsm 041 511 092
-	ZAMENJAM trosobno stanovanje v centru Izole, 80m2, terasa 23m2 - pogled na morje, mansardno, letnik 2001. Zamenjan z doplačilom za enosobno ali apartma, enako novejše v Izoli ali drugje na obali, tel 05/ 641 31 86 ali 031 343 803
-	Oddam preprostooprcmljenosobo za eno osebo v strogem centru Izole.
Pritličje gsm 041 559991
-	Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765
Motorna vozila
-	Škodo FAvorit, dobro ohranjeno, neregistrirano, poceni prodam Tel. 64 00 010 (od 10-13.00)
-Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
-	Prodam Passat TD, bele barve, cena po dogovoru gsm 041 958 425
-	Prodam Cliojctnik 97, bele barve, 5 vrat, 1.lastnik tel 05 642 00 80
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Mo 031 285 278
-	Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826
Delo
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...)gsm 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888518
■ Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
-	POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566
-	Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862 579
Razno
-	Prodam sesalec Vorvverk s priključki, dobro ohranjen, malo rabljen, Telefon: gsm 031 223 644 ali 05 641 51 00
-	Barvni TV prodam za 10.000 sit gsm 040 887 005
-	Ugodno prodam surfbrez jader gsm 040 887 005
-	PRODAM STARE GRAMOFONSKE PLOŠČE, majhne in velike, cca 100 komadov, tudi posamezno, tel 640 1200
-	Vrtičkarji! Na razpolago še nekaj vreč po cca. 40kg kompostiranega kozjega gnoja. Tel.: 040 342200
-	Drva prodam tel. 041 958 425
-	Prodam fax in barvni televizor 041 233 451
-	PODARIM rabljeno Termoakumulacijsko peč 3kw in francosko ležišče, dvojno vzmetenje, tel 040 54 87 54
-	Obdelan vinograd, 250 trt,levo pred tablo konec Nožeda dam v najem, tel 040 894466

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor,tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
KIT se imenuje izolsko društvo borilnih veščin, ki v zadnjih letih dosega odmevne rezultate v vseh kategorijah in tudi zdaj imajo v svojih vrstah veliko mladih borcev, ki že nastopajo na pravih tekmovanjih. Kick box je sodoben šport s poudarkom na varnosti, zato so tekmovalci ustrezno opremljeni, kar pa atraktivnosti bojev nikakor ne zmanjšuje.
BURIA KONČNO DOČAKALA BURIO
Organizatorji jadralnega kluba Burja pa res nimajo sreče z vremenom. Potem ko so v bonaci preživeli Spring Cup so ob organizaciji evropskega pokala za lasetje imeli najprej bonaco, potem so zaradi žalovanja ostali na obali, tretji dan jih je močil dež z jugom in šele v nedeljo so dočakali butjo, a takšno, da jim je dala vetra. Vendar pa jadralci pravijo: bolje nekaj, kot nič.
>
PRAVA BANKA V PRAVEM MESTU na Trgu Republike 3 v Izoli telico
9
ljubljanska banka
VEČER NAREČNE POEZIIE IN GLASBE
Dvorana izolske mestne knjižnice je v četrtek prinesla veliko novih besed, ki pa so pravzaprav stare in del izolskega, piranskega ali koprskega dialekta Lepo jih je bilo slišati v poeziji pa tudi v glasbi in celo v pogovorih nekaterih obiskovalcev tega zanimivega večera.
dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezervacija miz 041/ 575 953