123. številka. Ljubljana, v petek 1. junija XXVII. leto, 1894. lahaja vsak dan aveeer, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avstr o-og erske deželo aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld, » jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., ta Četrt lata 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačnje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 13. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. u. občinstvo uljudno valiliuo nar. nov« aarečbo, stare njospode aaročnlhe pa, katerim |e poteki*« koncem meaeca naročnina, prosimo, is Jo o prsvem easu ponove, «ln poftl-l|nn|e ne preneha* iu da dobe vae Številke. »SLOVENSKI NAROD" veljav um L|nbljanske naroeulke brea poill|n. n|a na dom t V»e leto . . . gld.18*— I Četrt •«**» • • «ld. s*ao Pol letn ... ** 6*so I Jeden meneč. 1*10 En poallJau)e u ta dom ae raenna lO kr. ns meneč, 80 kr. aa četrt leto. s pošiljanjem po po a ti veljat V ne leto . . . gld. 15*— j Četrt letn . . . gld. 4- — Pol letn ... 8*— I Jeden meaee . 1-40 Mnrocnje ae lahko s vaakius dnevom« a k kratu ae mora poslati tndi naročnina, drugače ae ne onirauuo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Otvoritev dolenjske proge Grosuplje-Novomesto-Straža. Včeraj jo bil vesel dan sa našo dolenjsko stran. Začela jej je biti nova žila življenja, ker izročila se jej je železnica, katere je tolikanj zaželela, a je se pred nedavnim časom komaj upala si mi-aliti na njo. Veselje nad tem se je od srca razodevalo po vseh seliščih, mimo katerih je včeraj sopihal otvoritveni, slavnostni vlak. Vasi so tekmovale s trgi in mesti, kako bi pokazale svojo radost, svojo zadovoljnost in hvaležnost. Vse, kar se je le* premoglo, porabilo se je v ta namen, ganljivo za vsakogar! Visoki vladni funkcij o nar j i in narodni zastopniki, ki ho- vse videli in slišali, morali so po tem uverjeni biti, da jo nujno, dobro delo dovršeno, mogli so se prepričati, da se bode naš zdravi dolenjski rod 8 krepkimi silami posluži 1 velike prometne dobroto in da ni slabo naložen dotični kapital. Vsega popisati ne moremo. Na sploh naj tu v uvodu omenimo, da je otvoritev in slavnost vodil sekcijski načelnik v trgovskem ministerstvu, eksce-lenca \Vittek. On je bil tu namestnik trgovskega ministra grofa VVurmbrauda, odgovarjal je pri vzpre- LISTEK. Dr. Laza K. Lazarevic. Životopiena atudija. Sestavil J. P. Planinski. (Konec.) Da ae vrnemo k aWertherju" samemu 1 Junak te novele, Janko, opisan in predočen je do najbolj skritega udarca svojega srca; pri Mariji pa je bil p satetj že boli varčen, ali samo kar se dostaje besedij; no ali s temi nekoliko besedami je povedal več, kakor da bi bil potrosil cele strani za opisovanje Marijinih lastnostij. O a nam je skozi medi u m nje očij predočil nje dufio; z ostalim obličjem bo je malo bavil. Ali to je tako markantno narisal, da poznaš do cela to Marijo in celo vefi, kaj hoče in kaj neče. In kakor logik najprej napravi premise ter na njih temelji izvede nepobiten sklep, takisto je Lazarevic storil tudi v „Werth«rji*. Pri nas žive* takšni Ijndje, k a ker Sen je Janko, a še več žen, ka-kerSna je Marija, in mnoge Ijubimske spletke se pričenjalo i a jenja vajo tako, kakor nam je predočeno v ,Wertherji". Morda je imel Lazarevic pred seboj iz ves ten tip, morda selo osobo, ali, ako tudi ne, se ■tvar nikakor ne izpremeni. Saj vrlina povesti tiči jemih na vse pozdrave, vselej poudarjajoč, da govori v imenu ministra, kako je le-temu žal bilo, da zbok opravil v državnem zboru ni mogel sam otvoriti železnice. Ekscelenca \Vittek je odzdrav-Ijaje čestital prebivalstvu na pridobljeni železnici, in izrekal željo, da bi se izpolnili vsi dobri upi, ter zatrjeval, da hoče sporočiti ministru vse pozdrave in zahvale. Odgovarjal je nemški, ker slovenščine ni zmožen, a rad je pristavljal besede: „Zahvalim lepo". Pri nagovorih in pozdravih pa je vladala povsod slovenščina, katero je eksc. \Vitteku tolmačil deželni predsednik baron Hein. Bili sta samo dve nepotrebni izjemi in to žalibog ravno od duhovniške strani. Občinski predstojniki so pa na celi progi pokazali, da prebiva ob novi železnici stanoviten, svoje narodnosti svest si Blovnnski rod. Sploh so vsi slavnostni pojavi iz naroda to brez-dvojbeno dokazovali. Ljudstva se je k pozdravu obilo zbralo ali na postajah ali na prime- nit) krajih ob progi in navdušeno „živio* klicalo. Zlasti šolska mladina je bila na kolodvorih povsod v lepem redu in čedni obluki postavljena. Postaje so bile lepo okrašene ; s stolpov in hiš, katere je bilo s proge lahko videti, plapolale so cesarske in narodne zastave. Najugodnejši vtis je vse to naprav-Ijalo na visoke uradnike in odlione goste v slavnostnem vlaku. Toliko v obče. Na peronu južnega kolodvora Ljubljanskega se je okolu 8. ure zjutraj zbrala gospoda, k otvoritvi povabljena. Z Dunaja so došli: od trgovskega ministerstva poleg sekcijskega načelnika W i t te k a ministerski svetnik Habersr, nadzornik lok. železnic Wnrmb in drugi; od glavnega ravnateljstva drž. železnic ekscel. dr. Rilinski, dvorni svetniki D j. Bischoff, Wessely in dr Liharzik ter drugi; potem knez Kari Auersperg; državni poslanci dr. Ferjančič, Kušar, Pfeifer, Povše, prof. Suklje in ekscel. baron Švegelj. Iz Ljubljane so bili: od deželne vlade predsednik baron Hein, dvorni svetnik Schemerl, vladna svetnika Dralka in Mahkot, gozdni svetnik Goli i. t. d.; od deželnega zastopstva: glavar Detel a, namestnik baron Aplaltrern, odborniki: svetnik M u r n i k , dr. Papež, Schaffer in dr. Voš- n j a k , poslanca K ers n i k in S vetec; od vojaštva generalmajor Fux in major Mul le r; od deželnega sodišča predsednik Kočevar s svetnikoma dr. Paeuer in G. Schneditz; mestni župan Peter G ras seli i in trgovinske zbornice predsednik Perdaa; nadzornik K 1 e m e n č i č. višja inže-nerja di Gaspero in Prumbauer ter zastopniki časnikarstva i. t. d. Iz Beljaka je prišel obrtni ravnatelj pl. S ca 1 a z več uradniki, iz Novega mesta pa okrož. sodišča predsednik Gerdešič ter sodni svetnik Golja. Slavnostni vlak je imel jednajst voz, mej temi šest salonskih ; hlapon mu je bil z zelenimi in cvetnimi kitami preprežen, s cesarskimi in deželno-narodnimi zastavicami okrašen in spredaj je nosil velikega pozlačenega cesarskega orla, pod tem pa zelen venec z narodno-trobojnimi trakovi. Odpeljal je veselo slavnostno družbo ob 10 uri 8 minut po že otvorjeni progi. Vlak je prvič postal na Grosupljem, kjer se pričenja nova proga. Tu je g. župan Košak s svojo gospo soprogo na peronu serviral postom okusen zajutrek. l?o četrturnem postanku začel seje vlak pomikati dalje po Grosupeljskih senožetih. Solnce je v tem času razpršilo nizko oblake in obečal se j« lep dan. Vlak zapusti na desno Blagajev, na levo stari Prapreski grad in po malih urezih pride do postajice Žali ne. Malo selo je vse v zastavah. Na posta ici je slavolok z napisom: „Slava otvoriteljem dol. železnice" in množica ljudij, duhovnik in učitelj s šolsko mladino. Dasi ni bilo v sporedu, ustavi se vlak, sekcijski načelnik "VVittek izstopi z nekoliko drugimi gospodi ter vzprejme prvi pozdrav g. župana Noljana, spremljan od stoterih „živiou. Mimo nizkih gričev pride na to vlak skozi ureze čez viadukt, ki je vzgrajen mej Malo in Veliko Loko, 22 m visok in 120 m dolg, ter tu nekoliko postoji, da si v i A j i uradniki ogledajo to stavbo. Po urezih, nasipih in dolgem predoru prispel je ob Vi na 10. nro na postajo pod Višnjo goro. Tu ga je pričakovalo prebivalstvo mestno ter iz okolice, duhovščina, učiteljstvo s praznično oblečeno mladino, ženstvo v narodni noši ter nova uniformovana Visnjegorska godba. Z vrhov se oglase topiči, gostje vsi izstopijo. Gosp. P. Gilly ogovori ekscelenco uprav v tem, da bo nam v nji usoda in dogodki, osobe in predmeti opišejo tako, da moramo misliti, da se je vse to čisto tako tudi godilo in da je na svetu taksnih ljudij. — Pa kako zdravi svojega sentimentalnega junaka? On uporablja simpatiško zdravilo; v navadnem Življenji imenujemo to: klin s klinom. Oa iSče vzroka bolezni in ko ga najde — ni smeti pozabiti, da je govor o dušni bolezni — on ta vzrok izvede pred bolnikom ad absurdum. V vseh teh povestih sta dve osnovni vrlini: psihologija in tendencija. Prva mora biti v vsaki povesti, ako hoče, da je to; druga že ni, da bi morala biti. Povest je lahko tudi zgol zabavna. No Lazarevic hoče tudi tendencije, in prav je storil, da jo je upletel v vsako povest. Ljudje so vsakovrstni; ali zaslepljenega človeka doveBti na pravi pot, je vselej največja zasluga. — Brez psihologije, kakor smo rekli, ne more biti niti povesti, zakaj če nje ni, ne more biti niti govora o doslednosti v značajih, o razvitku dogodkov siti o predočevanji raznih položajev, odnoBajev in razmer; ne more biti potemtakem govora o dobrem, nikari pa o umetni -Skem sklopu povesti. Naporni nanih šestero poveš ti j je izšlo I. 1886. tudi v posebnem izdsnji. Mimo teh šestero je napisal Se dvoje pove^tij: „Vetar" (v, Otadžbini") in „On zna 8ve", hateri je srbska akademija znanustij prisodila 1. 1890. prvo nagrado in jo sama izdala. Predmet ji je vzet iz narodnega malomestoega srbskega življenja in ne zaostaje v ničemer za ostalimi Lazarevičevimi povestmi. Toliko, da so se pojavile prve Lazarevićave povesti v „Otadžbini", že so bile preložene na češki jezik. „Koleda* je obelodanila prevod povesti „U pravi čas hajduci", a „Ruch" povest ,Na bunaru". D.e leti kasneje je že izšla obširna literarna Btudija o Lazareviču v hrvatskih „Narodnih Novinah". Pisatelj teh .biogradskih književnih studija" pravi, da se je, prečitavši „Školsko ikono", poklonil ia vzkliknil: „Ti Bi pesnik!" in prečitavši vWertherja": „Ti si pesnik prve vrste ia najboljši pisatelj najnovejše srbske književnosti". Napisal je dotlej samo petero manjših iu jedno večjo povest, s katerimi se je povzpel do najboljšega srbskega pripovedovalca. Tudi Turgenjev, pravi dotični pisatelj, je bil jeden najboljših ruskih pisateljev že tedaj, ko ni napisal drugega, nego petero svojih lovskih zapiskov. Velikost uma in talenta se ne meri po kolikosti, ampak po kakovosti delovanja. Pri nas se čeuto ne pazi na to neomajno pravilo, ampak se stoprav onemu daje književni patent, kateri je vsaj pol biblijoteke napisal. — Tako pisatelj .Narodnih Novin". g. Witteka kot mestni župan slovenski in kot c. kr. poštar nemški. Šolarica pokloni g. \Vitteku jeden šopek, a gospica drug šopek g. baronu Heinu, ki se zahvali, da ga „veseli videti ženstvo v stari kranjski noši." Ko je godba odsvirala cesarsko himno, in sta v, vlak pristopila okr. glavar Litijski g. Grill in župan g. Gilly, poslovili smo se mej neprestanimi Živioklici od zastav polne Višnje gore, ki se potovalcu prav lepo kaže ravno s postaje. Od tu naprej drži železnica tik velike ceste ob vasi Hudo in staroznani poštni postaji „Federalan" mej samimi travniki in njivami. Tu se tudi svet odpre. V bližini zagledaš stari Zatiški samostan, ki ima še sedaj prijazno lice, v daljavi pa velike hribe proti Žužemberku. Na postaji Za ti či na iznenadil nas je mešani zbor pod vodstvom g. nadučitelja Kovača. Lepe pevke in krepki kmetski pevci pričakovali so vlak, vsi v bogati, staro-narodni noši. Ta slika je vse razveselila, osobito Dunajsko gospodo, ki si je nošo zanimanjem ogledala. Tu je slavnost-nike pozdravil g. župan Gorišek, obdan od ZatiŠkih uradnikov in veljakov ter od vse šolske mladine. Mešani zbor pa je vrlo zapel najprej cesarsko pesen, potem pa Nedvedovo: „Nazaj v planinski raj". Urednik „Dom in Sveta" g. dr. Lampe je celo sliko za svoj list fotografova!. Slavnnstnikom se je tu pridružil okr. sodnik g. Jenčič. Na bližnji postajici Št. Vid se je vlak le ustavil, ker je bilo videti, da želi množica tudi tu pozdraviti. G. Wittek je izstopil, vzprejel pozdrav prvega obč. svetovalca g. Knnsteka in šopek od šolarice, zahvalit se ter ogovoril nadalje še gg. duhovnike in učitelje. Železniški tir reže v tem kraji menda najlepši del proge; travniki se menjavajo z njivami, tu krasna planota, tam nadobudno obrasteni bolmi! Od Rado h ove vasi, kjer je slavnostni vlak pričakovalo zopet veliko kmetskega prebivalstva in je pozdrav govoril g. župan Zadel, drdral je vlak naprej po Temeniški dolini, sloveči zastran živinoreje in pred kratkim tudi rakov, mimo seliač Stranje, Žubina, Veliki Gaber, Breg, Sv. Lovrenc, dokler nam mični grad majorja v p. g. pl. Terbuhoviča na holmci z mlaji, cesarskimi in narodnimi zastavami ter streli ni naznanil, da smo dospeli na postajo Velika Loka. Tu je bilo zopet zbranega mnogo mladega in starega. Župan g. Klemt-nčič je ogovoril g. \Vitteka, kateri je prejel tudi šopek cvetic, imovit posestnik g. M. Slajpah pa je pose bo zahvalo izrekel baronu Sveglju ter mu poklonil velik venec z narodno trobojnimi trakovi in slovenskim napisom. Šopek cvetic je prejel tudi tukaj deželni predsednik baron Hein. Pristopila sta v vlak g. major pl. Terbuhovio in okrajni glavar Novomeški, g. pl. Vesteneck in odpeljali smo se mimo male gromade „premoga iz Goljeka" po ravani, na levo ob vaseh Kamen potok, Breza itd., na desno mimo vrhovatega obraščenega sveta, naprej do Trebnega. (Kome prlh.) Državni zbor. Na Dunaji, 31. maja. Vladna večina v prvi vrnti pa nemška levica je bila v današnji seji moralno tako pobita, da že Leta 188G. je „Hrvatska" ponatisnila povest „Prviput s ocem na jutreoje." Isto leto je prinesla „Li Revue de I* Orient" francoski prevod povesti „U dobri čas hajduci" ter rekla: „Lazarević sudi mej one ljubezaive pripovedovalce, ki umejo vsakdanje življenje pripovedovati tako nežno, da nam segajo v srce. On ne išče onih ekscentriških pripomočkov, h katerim se romanopisci često zatekajo, da stresajo živce blazirane publike. On je realist, ali v dobrem pomenu te besede. On ne le da ne išče vulgarnih stvarij, nego jih celo izbegava, ia ljudje iz naroda, katere nam on slika, to so prijetni tipi ljudij, katerih ni še nagrizle zlo tega veka. In dasi so to ljud|e iz naroda, oni so neprenehoma obkroženi z atmosfero prave poezije. — Pisatelj je dosegel v svoji domovini vrlo redek uspeh. Kritika ne le v Srbiji, nego v vseh slovanskih deželah je pozdravila njega pojav kot važen literarni dogodek. Zatorej zmatramo za svojo dolžnost, da sezuaniroo svoje Čitatelje z njega povestmi " „Novoje Vremja" (1890) je prineslo ocano Lazarevičevih povesti iz peresa M. J— ča, kateri pravi, da bi smel po vsi pravici nazvati njega proizvode klasiške. Tudi .Graždaain" in drugi ruski listi so obelodanili posamne povesti njegova. Slovaške „Narodniu Novinya (1888) so pri- dolgo ne tako. Mlad očeh Paca k je pri raspravi o tiskovni noveli predlagal dodatek, doslovno tak, kakor ga je že jedenkrat vzprejela zbornica I. 1884. ia kakor se nahaja v Scbonbornovem načrtu kas. zakona. S tem predlogom bi m imela varovati imuniteta državnozborskih govoro? in — vefcma je asms sebe po ustih udarila ter ta predlog odklonila. Tako očitno zatajevanje principov je mogoče samo v avstrijskem parlamentu. O tej točki govoril je tudi posl. dr. Laginja. Novela se js odobrila in tskisto tudi poročilo o lokalnih Železnicah, katere je zgotoviti I. 1894, pri kateri točki sta govorila tudi posl. Klun in Vošnjak. Začetkom seje odgovarja domobranski minister grof Welsersheimb aa nekatere interpelacije, potem pa se je nadaljuje razprava o tiskovni noveli. Posl. dr. Pa ca k predlaga, naj se določi, da resnična, četudi skrajšana poročila o javnih razpravah v parlamentih niso nikdar kazniva. Govornik opravičuje svojo formulacijo, rekši: Ko je državno pravdništvo I. 1884. konfnkovalo neki Schrjaererjev govor, so pjslanci Chlumeckv, Tomaszczuk, Kopp, Sturm in tovariši ravno tak predlog stavili. Ta predlog se je takrat odkazal tiskovnemu odseku in le-tega poročevalec dr. Kopp je predlagal doslovno to isto stilizacijo, kakor danes jaz. Njegov predlog je bil tedaj vzprejet z vsemi proti trem glasom. Doslovno isti pasus se nahaja tudi v vladnem načrtu kazenskega zakona, Čegar oče je grof Schoa-boro, in o katerega uvod.Inem delu ima dr. Kopp poročati. Kazenski odsek je ta pasus vzprejel. Izrekla sta se zanj vlada in dr. Kopp, torej ne more biti ovire, da se danes vzprejme. Će bi pa levica vzlic temu glasovala zoper ta predlog, bi to bil dokaz, da je iz liberalnega laborja popolnoma prešla v reakcijonarni tahor. Pravosodni minister grof Scbonborn se iz reče zoper Pacakov predlog, češ, naj se odloži do tedaj, ko bo kazenski zakon rešen. Posl. dr. Paca k pravi, da je to uspeh koalicijske vlade, da glasuje večina z vlado zoper njiju lastne predloge. Tu ne gre za reformo kazenskega zakona, ampak za premembo tiskovnega zakona. Ministru se to ne zdi važno, dasi je on s svojim ukazom o konfiikovanju nenemških govorov kršil imuniteto poslancev. (Posl. Perneratorfer: Zanj ni to važno l) Njemu bi bilo najljubše, da sploh ni ni kakih drž. osnovn h zakonov (Posl. Hauck: Samo državni pravdniki naj bodo.) Za nas je stvar nujna. Večina naj se ne poniža tako, da postane samo mašina za glasovanje. Poročevalec dr. Rutowski pravi, da bo je ta predlog spnžd le iz taktičnih ozirov opozicije. V bistvu ni stvari zavreči, ali opozicijonalnim kapricam ne kaže ustreči. Večina ae s tem ne izneveri svojim principom. Izvodi iz govorov so tudi sedaj varni pred konfiskacijo, predlog je torej nepotreben. Faktično gre tu za češke govore. S takimi stvarmi se le čas porablja, ne da bi se kaj koristilo. Posl. dr. P a ca k ugovarja, da tu ne gre za kaprice, nego za varovanje imunitete. nesle prevod povesti .Sfcolska ikona", .Pančevac* (1887) prvo njega povest „Prviput s ocem na jutreoje" — .kot jeden najlepših biserov iz nisa, s katerim je Lazarevic obogatil srbsko knjiievnost", „Vienac" (1887) celo studijo o Laza rev čevih povestih iz pereaa učenega dr. Milivoja Žrepla Zaderski „Srpski list" (1887) oceno od S. Bjelanovića, „Straži lovo" (1886) oceno iz peresa Paje Markovića Adamova, „Ljetopis Matice Srpske" (1886) oceno od dr. Milana Savica, in „Otadžbina" (1891) obširno studijo, po kateri je tudi naša posneta. Tudi nemški listi so odprli predale Lazarevi-čt)vim povestim: L*st „An der achoaeu blauen Donau" (1887) je obelodanil prevod povesti „Na bunaru" in ,Das Magazin fdr die Literatur des In- und Aus-laades" (1889) prevod povesti „Prviput s ocem na jutrenje." Jedini nedostatek celega Lazarevic* vega delovanja je, da ni vsaj nekolikokratov večje, in največja hiba pri Lazareviću je bila, da je bil preveč preobložen s svojim zdravniškim poslom, ter ni utegnil, da bi dajal v umetniški obliki zdravila za duševne bolezni, za katere je bil takisto velik di-jagsoBtik, kakor za telesne bolezni. V manjših povestih specifilko psihološke vrste sta dosegla vrhunec Turgenjev in Brtt H trte. Ti dvojici se vredno pridružuje Lazarevic. Pri glasovanju se odkloni Pscakov predlog s 132 proti 66 glssom. Razpravlja se potem o mino-ritetnem predlogu glede objektivnega postopsnja in odprave časnilkega kolka. Posl. Scbleainger pojasojnje kanfiikacijsko prakso in ima ostro polemiko s predsednikom. Posl. dr. Laginja se poteguje sa odpravo Čainiškega kolka, čudeč se, da finančni minister še si našel sredstva za njega odpravo. Država ima vsako leto tako velikanak prebitek, da bi lahko pogrešala dohodke is časniškeg« kolka. Slabim časopisom se s kolkom ne pride do živega. Najboljša vzgojiteljica je vedno svoboda. Ako bi se fiskalične ovire razvoju novinarstva odpravile, bi bilo za svobodo in za pravično stvar avstrijskih narodov mnogo storjeno. Ko bo je še poročevalec večine dr. Rutovrski izrekel zoper predloge, se je predlog o utesnitvi objektivnega postopanja odklonil. O predlogu, naj se odpravi časniški kolek, se je glasovalo po imenih in je bil tudi ta predlog s 140 proti 79 glasom konfiakovan, odklonila pa se je tudi resolucija Kro-navvvttrova, naj bo vrne kolkovina za konfnkovane številke. S tem je b Ia dognana tiskovna debata in zbornica je začela razpravo o poročilu železniškega odseka glede lokalnih Železnic, katere je dograditi I. 1894. Posl. Lienbacher želi, naj se najprej dogotovi proga državnih železnic, potem šele naj se podpirajo lokalne železnice, ali subvencija za lokalne železnice ne sme biti nikdar ovira zgradbi državnih železnic. Govornik se poteguje za železnico čez Ture. Posl. Svoboda govori o lokalnih železnicah na Češkem. Posl. dr. Vaša ty graja, da je obratno ravnateljstvo v Beljaku razpisalo nekaj služb zahtevajoč, da morajo prosilci izkazati, da so zvršili kako nemško tehniko. Na Ruskem vzprejemajo češke tehnike z veseljem. Naj se torej na slovanskih srednjih šolah uvede ruščina kot učni predmet, da bodo ljudje na Ruskem kruha našli. Glede vzprejemauja v državno službo se imajo Četi bolj pritoževati kakor židje. Posl Klun opozarja vlado na progo Kranj-Tržič in pričakuje, da predloži vlada na jesen predlogo, s katero se zagotovi zgradba te železnice, priporoča pa vladni pozornosti tudi nadaljevanje dolenjske železnice do Črnomlja. Trgovinski minister gnf Wurmbrand pravi, da bo glavue avstrijske proge izgotovljene, če tudi ne tako sistematično, kakor v drugih deželah. Potrebne bi bile torej korektivne linije, proti katerim pa je mnogo pomislekov. Minister pravi, da studira vprašanji o železnici čez Ture in čez Ljubelj, ter o podržavljenju južne železnice. Lokalne železnice imajo služiti provincijalnim potrebam. Za glavne proge druge vrste mora vlada kaj storiti, ker bo splošnega pomena. Kolikor večji je investirani kapital, toliko manjše je obrestovan je. To si vidi pri državnih železnicah. Naše železnice so mnogo veljale. Lokalne železnice bo cenejše in dajejo več dobička. Vprašanje o Ljubeljski železnici še ui dozorelo za rešitev, s vlada bo z veseljem pospeševala kranjske lokalne železuice. Dežele naj ustanove železniške urade ali nastavijo vsaj spretne inzenerje. Novi zakon o lokalnih železnicah še ni rešen, vlada se ne da siliti in bo skrbela, da se ne bo več greševalo zoper narodno-goBpudaiska načela. Pod. Kaftan je govoril o čeških lokalnih železnicah in o podržavljenju češke zapadne železni je. Posl. Bartol i se je potegoval za zgradbo lokalne ozkotirne železnice iz Trsta v Poreč in v Kanfanar. Po daljši debati, v katero je posegel tudi posl. Vošnjak, priporučujoč zgradbo lokalne železnice iz Velenja v Dravograd, vzprejela se je predloga, seja pa se zaključila. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. junija. Delegaciji. Oficijozni listi javljajo, da se bodeta -delegaciji na izrecno željo ogerske vlade sktiesli Šele na jesen in Bicer najbrž na dan 11. septembra. Kakor znano, zborujeta delegaciji letos v Budimpešti. Dalje v prilogi. Priloga ,,Slovenskemu Naroda" St. 123, tint 1. junija 1894 Ali naj ostane JTohemvart vodja konservativcev? Konservativni in krščansko socijalni tisti se Se vedno prepirsjo o tem vprašanji, „Reichepost" pa nadaljuje s priobčevaajem odgovorov na zgornje vprašanje. Is ti odgovori, katere pišejo večinoma duhovniki, so navadno pikri, časih pa ostri in zbadljivi, Vzgledov se bomo navajali, konstatujemo le, da neki duhovnik nikjer ne vidi Hoheavrartovih zaslug za katoliško Solo, aeki drugi pa misli, ds je Huben-wart star liberalec, kateremu sa ljubi, imenovati se konservativca. Interesantno je tudi to, da je princ Alojzij Liechtenstein dal v „Reichspošti" izjavit', da on ni sprožil „a k o t o e g a" vprašanja, ali naj OBtane Hobenwart vodja konservativnega kluba in da tudi ni v nobeni zvezi z dotično diskusijo. Kdor to verjame, zasluži posebno premijo. Mladočehi v delegaciji, V zadnjem delegacijakem zssedsnju so se veleposestniki in nemški delegatje domenili, da ne folijo nobenega mladočeškega delegata v proračunski odsek, da jih lako »kaznujejo" za njih turbulentno postopanje v dei. zboru češkem. To nečuveno po-atopsnje je tedaj prouzročilo burne prizore. Sedaj se bliža zopet delegacijsko zasedanje. MladoČeški klub je izjavil, da bo za vkupno listo le glasoval, če se mladočeškim delegatom zagotovi jedno mesto v proračunskem odseku. Veleposestniki in Nemci so v tem oziru dali potrebna zagotovila. PoloMaj na Ogerskem. Cesar se Ae vedno ni odločil glede zahteve ogerskegs miniBtentva, privoliti, da se pomnoži število dednih članov ogerske magnatske zbornice v •vrbo, da bo obveljal civilni zakon. Včeraj je bil Wekerle zopet poldrugo uro pri cesarju v svdijenci in se potem dolgo posvetoval z grofom Kalnobyjem. Iz tega se sklepa, da aituvacija Se vedno ni kritična, nego da se vrše kaka pogajanja. Splošno pa ae pričakuje, da pride Se danes do odločitve. Celo tisti prijatelji ogerske vlade, ki so doslej vedno trdili, ds se ni ničesar bati, da je Wekerlova zmaga zagotovljena, postali so malodusni in priznavajo, da je malo upanja na zanje ugodno rešitev. Tudi Bu dimpeštsnski ao vladni privrženci v strahu in ao celo v gledališči uprizorili demonstracijo, v parlamentu pn nnpadali poslanika v Berolinu S?ogyenytja, dvorne krogj in člane cesarske rodovine, češ, da sgitujejo soper civilni zakon Sicer ps ae ves svet zanims za krizo, ker pričskuje, ds pride do premembe političnega aiatema na Ogerskem Viiaiije države. Bolgarske homattje. Koburlaa Se ni vzprejel Stambulovljeve demisije in ae Se vedno posvetuje s raznimi politiki glede nove vlade. V tem ae je pokazalo, kako aovražen je Stambulov, kako vesel je narod novice, da odatopi ta poštenjak. V Sofiji ao bile velikanske demonstracije, naperjene soper Stambulova. NemSki listi pravijo, ds ao te demonstracije uprizorili dijaki, a faktum je, da ae jih je udeležilo na tisoče odraslih mož, in ti so pobili vse kipe Stambulovljeve in s silo preprečili demonstracije zs Stsmbulova. Prišlo je tudi do boja. Policija je na atrsni Stambulova, vojska ps je proti njemu. Le trije višji častniki so za •Stambulova. Pri demonstracijah je podpolkovnik KutisČev ssukszsl, streljati na demonstrante. Vojaki ga niso ubogali. Koburžan je dal Kutiačeva še tisto noč zapreti. S.doh pa ae kaže, da je vojska vsa soper Stambulova in da je Koburžan le v svojem intereau ravnal, da ga je odpustil. Uzrok tmm je sfera mej Stsmbulovom in prejSnjim vojnim ministrom Savovom. Ssvov ima Upu mlado ženo in tudi lepo sestro. Nekegs dne prišel je mej uradnimi urami — Stambulov je gledal na to, da so se ministri držali uradnih ur U ko točno kakor diurniati — na svoje stanovanje in našel tam Stambulova pri svoii ženi v aituvaciji, da ni bilo dvoma, kaj se je bilo zgodilo. Najprej je vzel palico in pretepel Stambulova tako, da je ta komaj odnesel svojega rojstva kosti. Savo v je še na ulico šei za njim in ga pretepal. Žena Savova je povedala možu, da je Stambulov njo in avakinjo zapeljal. Savov js Stambulova pozval na dvoboj, a poštenjak je boj odklonil in izposloval, da ae je Satov odpuatil iz službe. Na vojsko je to naredilo velik utis in Koburžan ae je ločil od Stambulova, ker se je bal vojaške revolucije. — Pričakovati je, da se rrfli kriza te dni Stambulov pojde najbrž v inoz-mstvo, uiivr.t milijone, katere si je bil „prifttedil". Italijanske finančne predloge. Te dni se odloči usoda, če ne vs*ga minister-stva, pa vsaj usoda finančnega ministra Sonnina V zadnji seji poslanske zbornice je Sonniuo zago var jal svoje finančne predloge, a sreče ni imel s tem govorom, vsaj utiša ni naredil dobrega na po slance, zlasti, ker je časih samemu sebi nasprotoval in vrh tega oatentativno naglašal, da odstopi, če se njegovi predir gi ne vzprejmo. Soonino je odklonil vsako preme m bo in s tem porušil za soboj vse mostove. Generalna debata ae je že končala, ldaj bode glaaovanje, še ni znano. j_ OVJ Domače stvari. — (Otvoritev proge Grosuplje-Novomesto-Straža) popisujemo podrobno na uvodnem mestu. Dopolnjujoč včerajšnje brzojavno poročilo omenjamo danes na kratko, da je včeraj popoludne ob 3. uri bil banket na Novomeški postaji, kojega se je udeležilo 9G povabljencev. Prvo napitnico je izpregovoril baron Schvvegel v imenu konsorcija in se (nemški) zahvaljeval vladi, potem (slovenski) deželnemu zboru kranjskemu za podporo pri podjetji, nadalje (nemški) ekscelenci Witteku za izkazane usluge ter stavbinskemu vodstvu za izgotovljenje, in naposled povzdignil čašo v proslavo presvitlega vladarja, rekši (nemški in slovenski): „Hog ohrani in poživi Nj. Veličanstvo cesarja! Slava!" Gromoviti trikratni „Slava" se je razlegal po dvorani, ko so bili vsi navzočni vstali in je vojaška godba, ki je mej obedom svirala, intonirala cesarsko pesem. Drugo zdravijco je izrekel deželni glavar gosp. Detel a v čast trgovskemu ministru grofu Wurmbrandu in njegovemu navzoč-nemu namestniku ekscelenci Witteku in pritrdilo se jej je z burnimi „živio". Gospod glavar je pričel in nadaljeval svojo napitnico v lepi, s kiticami priljubljenih narodnih pesnij prepleteni slovenski besedi, a končal jo z nemškim jezikom. Napravila je jako prijeten utis in obudila večkrat veselo odobravanje. Priobčimo jo jutri doslovno. Tretji je govoril sekc. načelnik eksc. W it tek, zahvalil se na ova-cijah, ministru in njemu prirejenih, zagotavljal, da je ministru v resnici žal, ker ne more biti deležen lepe slavnosti vsled neodloživih parlamentarnih dolžnostij; ministru se je videlo potrebno, da bi z osebno navzočnostjo dokazal svojo naklonjenost, in je dolgo upal, da mu bode znabiti venderle možno priti; ker pa to ni šlo, pooblastil je njega, dasi bi ga tudi potreboval uprav sedaj, ko zastopa v državnem zboru predlogo o lokalnih železnicah za 1. 1894. Minister — tako je zatrjeval nadalje govornik — želi od srca, da bi nova dolenjska železnica imela vse zaželjene uspehe, da bi služila v povzdigo gospodarskih razmer in nekakšno osamosvojbo dežele kranjske (Dobro!); želi na dalje, da bi ta železnica ne ostala samo pri sedanji progi, ampak se podaljšala (Dobro !); namen ima minister, da se vsi projekti lokalnih železnic tudi realizujejo, toda dežele morajo vzeti v bodoče na-se financijelni risiko, tako, kakor je storila uprav pri dolenjskih železnicah dežela kranjska, ki je s tem drugim pot pokazala. Govornik napije gospodarskemu razvoju in povzdigi blagostanja dežele ter sreči dolenjskih železnic, in konča slovenski: „ Na blagor vojvodine Kranjske!" Navdušeno se je vzela na znanje tudi ta zdravijca. Kmalu za tem došle bo v dvorano Novomeške dame v narodnih nošah, kar je obudilo splošno veselje v družbi. Ob 6. uri pa je bilo treba odpeljati se. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo za slovo odhajajoči vlak, dame pa so se ž njim peljale do bližnje postaje Mirne Peči. Vračajoči ae vlak so r.a raznih postajah pričakovale množice, da ao se z viharnimi živioklici poslavljale. Po 9. uri zvečer je došel vlak v Ljubljano. Tudi tu je na kolodvoru bilo mnogo občinstva. —(Občni zbor društva „Narodni dom") bode jutri v soboto ob polosmih na večer v Čitalnici. Ker pride poleg običajnih atva-rij pri zadnji točki na razgovor tudi dvoje važnejših vprašanj glede društvenega poslopja, pričakovati je od strani društvenikov mnogobrojne udeležbe, k kateri vabi upravni odbor. — (Člani .Sokola" Ljubljanskega,) ki se udeleže izleta v Novo mesto v društveni obleki, se vabijo, da gotovo pridejo danes (petek) zvečer ob 8. uri v telovadnico k drugi in zadnji vaji za kretanje po novem pravilniku za izlete. — (Vojaška vest.) Dne 4. junija pride v Ljubljano korni poveljnik baron Reinlander in Spicirat tukajšnjo garnizijo ter se odpelje dne 6. junija odtod v Trbiž. — (N a d z o r o v a ln o potovanje.) Predsednik avstrijskih državnih železnic aekcijski načelnik vitez dr. Bilinaki odpeljal se je v JNabrežino ogledat si novo furlansko železnico Tržič (Monfalcone) Čer vinjan. Potem bode ogledal večje postaje na pro gah Trat Hrpelje in Divača-Pulj. Vrne se dne 6 t. m. preko Trbiža na Dunaj. — (Slovenako planinskodruštvo) vzelo je planinsko kočo na Nanosu („na Planotah") od občine St. Vid pri Ipavi v najem. Zazaamenovana pot is Zatičine na Gradišče a od tod na Št. Vid na Dolenjskem konča nasproti gostilne gospoda Antona Kunateka v Št. Vidu, a ne Antona Skufce, kakor se je včeraj vsled neljube pomote poročalo. — (Za železnico po vipavski dolini,) ki bi po najkrajšem potu vezala Ljubljano z Gorico, ae poteza v jedni svojih zadnjih številk Dunajska ,Rei ch spos t". Omenjeni list pravi, da ae politika na Primorskem more zboljšsti le tedaj, sko se bode podpiralo gmotno in duševno, državi zvesti živelj, Slovane. Furlanska železnica ae je dogradila, vipavska pa se zavlačuje. In vender bi bila ta železnica velikanske strategiške, gospodarske in poli-tiske koristi. Obmejne pokrajine bi ae po tej železnici po najkrajšem potu zvezale a središčem. — (Obrtno pomo(no društvo,) vknji-žena zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, je imelo dne 30. pr. m. svoj 38. letni zbor, ki je bil dobro obiskan. Ravnatelj g. Srečko No Hi otvoril je sejo ter se s toplimi besedami Bpominjal pokoj--nega ustanovnega člana in ravnatelja g. Iv. Nej Horaka. Potem se je prestopilo na dnevni red. Ki kor je razvidno iz računskega sklepa za 1. 1893, imelo društvo 688.183 gld. 46 novč. opravnega di narnega prometa, in sicer 344.339 gld. 87 nove dohodkov in 344.227 gld. 95 novč. atroškov. Gotovine v blagajnici je bilo dne 31. decembra 1893. leta 111 gld. 92 novč. Društveni imetek znaša 159.290 gld. 26 novč. Čisti dobiček je znašal 602 gld. 12 novč. Rezervni zaklad je narastel na 29.665 gld. 10 novč. Pregledovalni odsek je poročs), ds je našel vse v najlepšem redu, na kar je občni zbor podelil ravnateljstvu absolutorium. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni na novo: gg. GuBtav Garich, Srečko Nolli, Jakob Petrin, Jernej Žitnik in Anton Putrich v upravni odbor, v pregledni odsek pa gg. Joaip Lokar, Fran Pilko in Ludovik Widmsyer. Jednoglasno se je vzprejel predlog, da društvo podeli za dobrodelne namene 10O gld. Na predlog ravnatelja g. Sr. Nolli-ja se ta vsota razdeli takole: Za cnemogle obrtnike in njihove rodbine 30 gld., družbi sv. Cirila in Metoda, Narodni šoli, Radogoju, Narodnemu domu, učencem katol. pomočniškega društva (za šolake potrebe), družbi sv. Vincencija, ubogim otrokom (za obleko na Miklavžev dan) vsakemu po 10 gld. Ko-nečno je izrekel g. Kirbiš ravnateljatvu posebno zaupanje, kar se je splošno odobravalo. — (Mestna hranilnica Ljubi j a na k a.) MeBeca maja t. 1. vložilo je v mfstno hranilnico Ljubljansko 615 strank 179.999 gld. 11 kr, 438 strank pa vzdignilo 153.893 gld. 2 kr. — (K nesreči na Erjavčevi cesti) v Ljubljani se nam poročs, da 68ietna tašča gospoda Drganca ni umrla. Ampak ženica je okrevala, in nadejati ae je, da nesreča ne bode imela za njo zlih nasledkov. — (Vreme) se kar ne more ustanoviti inje od srede mesesa aprila naprej že šeBt tednov jako spremenljivo Danes opoludne amo imeli v Ljubljani zopet kratek vihar z gromom in bliskom in je ravno okolu poludneva kje v bližnji okolici tre-Sčilo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 20. do 26. maja. Novorojencev je bilo 17 (=27 5G°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 31 (=50 96%0), mej njimi so umrli za otročico 1, za logarjem 1, za jetiko 9, za vnetjem sopilnib organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 2, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi je bilo tujcev 9 (=29 »/•), iz zavodov 15 (= 48 3 •/•)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 2, za škrlatico 1, za tifuzom 2, za grižo 2, za vra-tico 2. — (Skrbimo za oliko našega ljudstva) Pod tem zaglavjem prinaša BSlov. Gospodar" na čelu lista članek, s katerim spodbuja rodoljube, naj snujejo povsodi bralna društva ali vsaj knjižnice za ljudstvo. Taka druStva ali ljudske knjižnice bi mnogo koristile. V tem naj Slovenci posnemajo češke brate v Šleziji, ki so si poslednja leta že ustanovili nad 40 tacib knjižnic. A tudi na Češkem in Moravske«] jih pridno ustanavljajo. Vssk slovenski rodoljub naj torej stori svojo narodno dolžnost. — (Predavanje o sadje- in vinoreji.) V nedeljo dne 3. t. m. bode predaval potovalni učitelj Mariborske vinorejske šole g. Belo v bralnem društvu v Frainu o Badjereji in o vinoreji. — (Učite se slovenski.) Tako kličejo zdaj svojim nemškim rojakom Beljaške »Karntner Nachrichten" in za njimi tudi drugi nemški listi. Sprevideli so namreč, ds žripovedovul, da so pri Mrcini kradli, in da je Prelovšek se izrazil: če nas Šrangar (Mrcma) zasači, gu ubijem! Čebul je potem v zaporu umrl, ter bil jezen na Prelovška rekoč: tukaj bom moral sedaj poginiti in zavoljo tega človeka (namreč Prelovška), ki me je v to tatvino spravil. Prelovšek: Ta priča laže 1 Hočevar jih je že več »noter" Bpravil, jednoga še celo radi »lednega knedelna" na 15 mesecev. Ti lažeš! Takrat, ko bo pri Šrungarji kradli, Bero bil bolan. Priča Rok Florjančič se je 19. maja 1879 v Trzin priženil ter potrdi, da Prelovšek takrat ni bil bolan, poč pa leta 1880. Prelovšek: Ta priča laže, ni nič vreden, ker je svojo lastno ženo zastrupil. Priča si pridrži pravico, ds bode radi tega hudobuega obrekovanja proti PrelovSku sodno po stopal. Priča Primož Orel se zasliši na zahteva njo Antona Prelovška, ter tudi potrdi, da je bil Prelovšek bolan leta 1880. Prelovšek: Častitljiva sodba! Če sem prav leta 1879 zdrav bil, na Prinukovem pa nisem kradel. Tatvina pri Francetu Grčarfi v Dra-gomilah. Priča France Grčar izpove, da mu je v Kresu 1892 izpred hleva nekaj konjske oprave ukradene biio. Štode ima 16 gld. Tat mu je vzel hrbtni konjski jermen, blazinico in vrv. Jermen je dobil pozneje pri županu, ta pa ga je bil dobil pri »Tončku", ko bo je hišna preiskava vršila. Obtoženec Jenko se izgovarja, da je vse te reči dob'1 od neznanega človeka, k« mu jih je zastavil za gostilniški dolg. V tem je dosel gospod Alojzij S tarč, sedaj župnik na Rovu ter izpove), da mu je takrat, ko je kaplanoval v Štut Vidu nad Ljubljano, bilo ukradeno več denarja. Biio je v adventu, ko je v cerkvi spovedoval, t« r ga je g. cerkovnik poklical, češ, da so bili tatje r kaplaniji. Prišedši v kaplanijo, bila no vrata v sobo ulomljeua, in sicer z ročico, ki se je dobila na lici mesta. Škode ima 882 gld. Kdo je kradel, ne ve ; ljudje so mu pač pripovedovali, da so prejšnji dan hodili trije možje okrog kaplanijo, poznal jih pa ni nikdo. Govorilo se je, da so kradli »Trzina". Tatvina pri Mariji S roteč v Kamniku. Marija Sfetec, trgovka v Kamniku, je umrla, ter ae prečita njena prejšnja izpoved. V noči od 4 na 5. aprila 1881 ukradli ao ji neznani tatovi is prodajalnice v Kamniku blaga za 498 gld. Obtožen je radi te tatvine Anton Jenku, ki pa taji. Soohtoženi Abe pa izpove, da mu je neki Lovše" pred 10 leti pravil, da sta on in Jenko to tatvino v družbi zvršila, vendar pa mu ni povedal, kako se je vse natanjko zgodilo. Lovfie je bil „cmokač", kojemu on — At e — sam ni veroval. Jože Friškovec, kaznjenec s Grada, pove\ da mu je Abe* tudi pravil, da sts Jenko is Lovše skupaj v Kamniku krsdls. Pričs je jezen na Antona Jenkota, ker ga je le-ta lansko leto s »svojimi lažmi" za štiri leta v ječo spravil. Tatvina prt Janezu NI mik u In Janezu MalavaaiĆii v Spodnji Mlaki. Priči Janezu Sirnlku ukradli so v noči od 8. na 9. junijs 1891 nemani tatovi dva prašiča iz svinjska Kdo je kradel ne ve\ čul pa je, da so prejšnji dan štirje »Trzina" okrog njegove hiše hodili. Svinjak ni bil zaklenjen; preSiči so v noči cvilili, pa se jim ni videlo aumno, ker nikdo ni mislil os tatfino. Ravno v istem čssu ukraden je bil Jsnezu Malavašiču prešiček, kojega so pozneje v vreči zavezanega na Ljubljanskem polju dobili. Priča France W e i s s dobil je tega prešiča na ječmenovi njivi v aolsati vreči. Obtoženi Aleš: Meni je spomladi 1891. I. Prelovšek Anton sam pripovedoval, da so te prešiče ukrsdli Abe, Jenko in Prelovšek. Kake 14 dni potem sem bil pri Jenkotu, in ta mi je tudi potrdil, ds ao bili prešiči ukradeni. Tatvina pri Jan. 9IaJlinu v Radomljah. Janezu Majhnu ukradeno je bilo v noči od 2 do 3 junija 1880 iz zaklenjene kašče okoli 25 mernikov pšenice in nekaj svinjskega mesa. Škode ima 95 gld. 50 kr. Radi te tatvine bil je Jenko Anton že jeden-krat v preiskavi, pa ga je sodišče oprostilo, ker je priča Lovše prisegel, da je »Tonček" tiato noč vino vozil. Priča Friškovec pote*, da mu je Abe* pravil, da sta Jenko in Lovše omenjeno plenico skupaj ukradla, in da sta se potem radi razdelitve še stepla ker je Jenko Lovšeta goljufati in prikrajšati poskušal. Obtoženi Jenko taji. Janez Majhen, kot priča zaslišan, izpove, da so tstje v zaklenjeno ksščo ulomili, in žito odnesli. V noči ni ničesar slišal, ker je prav močno dež lil. Sumil je takoj „Toučka", ker ao ljudje sploh govorili, da rad krade. Priča Nastran: Tisto dni je imel Jenko kovaškega pomagača, in ta je priči povedal, da je pri Majhnovi kašči stal voz, v kojem je bil vprežen beli konj. Ta konj je bil Tončkov", ker je šel pomagač domu, kjer konja v hlevu ni bilo. Obtoženi Jenko izpove, da tisto noč s konjem res ni bil doma, ker ie Lovšetu vino vozil. Priča Valentin C e r a r bil je takrat pomagač pri Tončku. Tisti večer vaaoval je pri avojem dekletu. Ko se je proti jedni uri vrnil v domačo vas, videl je blizo Majbnove kašče voz ie tri muž6, kojih ni spoznal. Menil je, da je vpreženi beli konj Tončkov, in ko je domu prišel, opazil je, da ni belega konja ne voza doma. Priča Matevž J a n e E i č je bil zaupen mož pri hišni preiskavi, ki se je takoj po tatvini pri Lovfietu vršila. Dobili to v sodčku nekaj risa, ki pa je najmanj mesec dnij že moral v hiši ležati, ker je bilo na njem obilo starega kana. Anton Jenko: Gotovo je, da je Lovše vino ekrival, ker ga je »kontreband" točil. Z orožniškega poročila se konštatuje, ds ae je dobila ns licu mesta »ročica", ki se je rabile pri ulomu. Tatvina pri Janezu Tome-tu v Delnicah. V noči od 24. do 25. maja 1892 ukradla je tatvinaka družba Janezu Tome-tu is zaklenjene kašče mena, masti, slanine in denarja, vsegs skupaj za 195 gld. 45 kr. Pričs Jsnez Tome je v noči čutil, kako je .rigel" spodletel, mislil je ps, da je »spomin" in zategadelj se ni upsl, da bi šel pogledat. Skrinja, v koji je bil denar, je bila prav .fajn" zaprta, ali tstje so odlomili pokrov. Ns licu mesta dobili sta se dvo »ročici", a kojima se je odpirajo. Pričs France Čar man je videl, da ao ae tiato noč pripeljali štirje molje od Šent Vida doli proti Tome toverau posestvu. Poznal ni nobenega. Priča J tnez T o n i j a, Železniški čuvaj, je ravno v iati noči čul, kako je voz okrog dveh po polunoči drdral mimo njegove stražnice. Obtoleni Aleš pripoveduje, da mu je jeden-krat Jenko sam pravil, da ao bili pri nekem kmetu v Dravljah in da šotam dobro opravili. Udeležil se je tatvine tudi Prelovšek in le dva druga, kojih imens mu pa Jenko ni povedal. Obtoženca Prelovšek in Jenko tajita. Prvomestnik: Kako pa naj Aleš vse natanjko \6, ksj je bilo ukradeno? Jenko in Prelovšek: Ker je sam bil pri ti tatvini. Prvomestnik: Sedaj prestopimo k umoru Škofjeloškega sodnika, ter hočem najprej prečitati nekaj liatia s obširnega dotičnega akta. — Prečita se nsjprej prvi zapisnik, ki gs je sestavila telegrafično v Loko poklicana komisijs deželnega sodiščs. Ranjeni dr. Krsua bil je tskrat le pri ssvesti, ali zdravnika Fux ia Arko sta se izrekla, ds ga saj komisija takoj sasliSi, ker ae je bsti, da zgubi zavest ia da kmalu umrje. Dr. Kraus je ns to sodnji komisiji a slabotnim glasom in pri savesti lapovedal, da je kil včeraj v noči do jedaajste ure v mestu,- ker gn je bil oblsksl Kamniški sodnik. Ko je hotel pri zadnjih vrstih v grad, bila so ta vrata odprta, kar gs je jezilo. Ko pa je stopil č e s prsg, ga je nekdo tako silno po glavi udaril, da se je ns tla zgrudil ia ondi brezza-vesten obležal. Kdaj In kako je v sobo prišel, ne ve. Končno je zgubo ersričoegs denarja bolj obžaloval, nego grozno nesrečo, ki je njega samega zadels. Tudi je neksj o tem govoril, da se mu dozdevs, da ao sodno kaso, v koji je bilo nekaj čez 600 gld., mimo njega nesli. Zagovornik dr. pl. W u r s b s c h naglasa, da ae je dr. Kraus tisti večer v gostilni Guzelovi radi volitev, ki so se imele tiste dni vrliti, s Kamniškim sodnikom dr. Klavžarjem nekaj spri, tako, ds je slabe volje zspustil prej gostilno, kakor je bila njegova nsvsda. S tega sklepa zagovornik, da je dr. Kraus valed tega naključja prišel v dotiku s tatovi, tako, da o kaki ssaedl govoriti ne moremo. Predlaga, da naj se kot priča pozove apel ni svetnik Le vični k, kojemu je vse to snsno. Sodišče hoče o tem predlogu šele jutri sklepati. Ns to predloli prvomestnik porotnikom lokalni ogled, da ae pouče o krajevnih razmerah. OroŽništvo poroča, da ae je kana dobila na prostem za gradom, v nji sta bili dve hranilnični knjižici, denar pa je bil i nje pobran. Prečita ae lokalni ogled: Velika grajaka vrata ao ae a kakim železnim drogom na ailovit način odprla. Tik vrat je velika luža krvi, in na kupu smeti tik stene dobila se je krvava vozna igla. Tudi vrata v sodne prostore so bila vlomljena, in pisalna miza v sodnikovi sobi s silo odprta. Kaaa je bila tako teška, ds sts jo dvs moža komaj odneala. Ko je zjutraj atrežajka v sobo k sodniku stopila, da bi mu o tatvini povedala, atal je le-ta sredi sobe. Bil je raspravljen, in videlo ae je, dn je prej v postelji ležal, kjer ao bile rjuhe in blazine popolnoma krvave. Tudi obleka bila je krvava, klobuk pa je bil še tedaj do polovice napolnjen s čisto krvjo. Dsnsšnjs razprava se dokončs ob osmih zvečer. T 1 Slovenci ln Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirile ln Metode 1 i Brzojavko. Dunaj i. junija. Ministarski predsednik VVekerle podal Je danes v imeni ogerske vlade demisijo. Danes opoludne vzprejel je cesar hrvatskega bana grofa Khuena-Hedervarya v avdijenci, Dunaj i. junija. Cesar je vzprejel V/ekerlovo demisijo In naročil hrvatskemu banu grofu Khuenu-Hedervarvju, naj sestavi novo ministerstvo. Dunaj 1. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice primerila se je karakteristična dogodba. Poslanca Klim in Vošnjak sta predlagala dve resoluciji, prvi glede zgradbe železnice Kranj-Tržič, drugI glede zgradbe železnice Velenje-Dravograd. Proti resolucijama je glasovala levica in ž njo grof Hohenwart, za resoluciji pa slovenski opozicij onalni poslanci in slovanska koalicija. Resoluciji sta bili odklonjeni. Dunaj 1. junija. Kranjski slovenski poslanci bodo volili v delegacijo posl. Kluna. Dunaj 1. junija. Dogovorno z vlado, predsedstvom posl. zbornice in voditelji koali-ranih strank se je za dobo 1894—1895 določil naslednji delavski program. Permanentna odseka, justični in davčni, bodeta zborovala do sredi meseca julija. Delegaciji se skiičeta na dan 11. septembra v Budimpešto. Po zborovanji delegacij se snide zopet davčni odsek, ki bode zboroval do meseca oktobra, kadar se snide državni zbor. Prva dva meseca državno-zborskega zasedanja sta se določila za razpravljanje o kaz. zakonu. Sredi meseca decembra se skličejo deželni zbori. Dunaj 1. junija. Ministerskemu svetu je predlagal češki namestnik grof Thun, naj se razpusti občinski svet Praški. Dunaj 1. junija. V današnji seji gospodske zbornice naznanil je predsednik smrt gen. ravnatelja Schulerja in s toplimi besedami po vda i j al njegove zasluge. Dunaj 1. junija. Danes je bilo žrebanje srečk iz leta 1864. Glavni dobitek v znesku 150.000 gold. je zadela srečka: serija 810, štev. 26. Budimpešta 1. junija. Magnatska zbornica je odložila razpravo o civilnem zakonu na nedoločen Čas. Sofija 1. junija. Imenovanje novih ministrov se je razglasilo s posebnim ukazom. Danes izide Koburžanov manifest. Sofija 1. junija. Demonstracije zoper Stambulova se vedno ponavljajo. Razburjenost prebivalstva je velikanska, nasprotstvo mej policijo, kateri zapoveduje še Stambulov, in mej vojsko je očitno. Pri neki demonstraciji zaprla je policija deset osob, katere so demonstrante hoteli šiloma oprostiti. Policija je streljala na napadalce. Vojaštvo je zasedlo policijski komi-sarijat in izpustilo zaprte demonstrante. Kombinacija Grekov se je razbila. Koburžanu se je predložila sledeča lista : Sto j lov, predsedstvo in notranja dela; Načovič, vnanja dela in za-časno javne zgradbe ; Gešov, finance ; Kado-slavov, pravosodje in nauk; Petrov, vojnr ; Tončev, trgovino in poljedelstvo. Beligrad 1. junija. Tu se govori, da je nova bolgarska vlada dala Stambulova in njegove najožje somišljenike zapreti. Pariz 1. junija. Ministerstvo se je predstavilo zbornici z brezbarvnim programom. Lherisse je interpeloval radi Turpinove afere. Po daljši debati je zbornica vzprejela dnevni red, kakor ga je vlada akceptirala, a vzlic temu se sodi, da odstopi vojni minister general Mercier. Rim 1. junija. Jutri se konča v poslanski zbornici razprava o finančnih predlogah. Danes je govoril Zanardelli, jutri bode govoril Crispi. Opozicijonalni listi računajo, da bode zoper vladne predloge 290 glasov, da torej predloge propadejo. Tujci: 81. maji*. Prt Slonu: Fischer, Lilles, Herz, Kohl z Dunaja. Ochs ia Prage. — Flemotomo, Maurih, dr. Weđl, Ziffar is Trata. — Ulricb UrahI it Celovca. — Kron?g*rer i« Gradra. — Dr. Schmidinger is Kamnika. — Kaatner i« Ljubljana. — Autič iz Selc. Pri M«liei t Fleiacher, Sirge, Kostler, Frimel, Ehrer-•tein, Oreanig, Kassovitz z Dunaja. — Gntinan iz Budim-pelte. — Tomicicb, Hiakola iz Trsta. — Alt iz Line*. — Fass ia Kranja. Pri |uanein kolodvoru t Sajovic iz Kranja. — Wellisch a Dunaja. Pri bHvanikfin dvorni Wein z Dunaj». — Gra-masehitz is Črnomlja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra 7. nj utraj 2. popol. 9.zvečer 735-4 m. 734T) nm. 784 3 «*. Tem-peratnra Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11 6°C 20 6« C 14 6* C si. vzh. megla 'si. jvjt. d. jas. brezv. [ d. jas. I I o-oo Srednja temperatura 15*6°, za 13° pod norinalom. 20-u.rxa3©Ia:a "borza doc 1 junija t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , Avstrijska zlata renta....... 120 , Avstrijska kronska renta 4°/,..... 97 „ Ogerska zlata renta 4°/,...... 120 , Ogerska kronska renta 4°/«,..... 94 „ Av«tro-ogei*Bke bančne delnice .... 993 „ Kreditne delnice......... 350 „ London v is t a........... 125 , 30 96 80 80 2r> 95 75 kr. bankovci za 100 mark 61 12 9 44 5 Nemški drž 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ Dne 31. maja t. I. 4a/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zcmlj. obe. avstr. 4t/t°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld......197 Ljubljanske srečko........25 Rudolfove srečke po 10 gld......22 Akcije anglo-avstr. banke po 20O gld., . 151 Tramway-druftt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 30O Papirnati m bel j......... 1 25 0 32',, . '27 . «7 „ 99 7» „ 90 . 140 gld. 199 , 126 . 123 kr. 50 50 50 C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1- 3i3.X3.ija. 1894 Naatopno omenjeni prihajal il ln odhajalnl ćaal osnaženi ao » Br**tnJ*rvrop*k*m cimii. 8r«dnJ««vropakl 6aa je k rajnemu daan v Ijj obijani m S minuti naprej. Odhod ta LJubljane (ju*, kol.). Ob j*, uri S m4n. po nort oiebnl vlak t Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Vranaenafeite, Ljubno, i>*u Selathal ▼ Auaaee, Iaohl, Oman-den, Bolnograd, Land-Oaetein, Zeli na Jeaeru, Inomnat, riregena, ("uriti, Ganeva, Pariz, Si«yr, Lino, Burtejevloa, PlaenJ, Marijine vare, Kkit, Karlove vara, Kranoove vare, Prago, Lipiijo, Dunaj via Amatettan. Of> H. uri 7 mir*, zjutraj meiani vlak ▼ Novo meato, Kočevje. Ob 7. uri tO mit*. eJu/r-U oeebnt vlak v Trbla, Pontabel, Beljak, Celovca, Franaenifeete, Ljubno, Dunaj, 6ea Selathal v Auisee, Isclil, Gmiimlen, Holnograri, Konti Oaateln, Dunaj via Amitotten. Oh 11. url 41 min. rtapolutln* meiani vlak v Novo meato, Kočevje. Ob ti. tri BO min. duftottttntt oeebnt vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Franienefeite, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popolutlnm oiebnl vlak v Trble, Holjak, Celovec. Kr.uu.'iHiv.io, Ljubno, • i-r Selzthal v Solnogrmd, Lend-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Iuomoit, Bregnlo, Ourih, Oenevo, Pariz, Stoyr, Lino, Oraun-den, Im-lil, Biifinjevioe, PlzenJ, Marijine vara, Rger, Franoove vara, Karlove vare, Prago. Lipako, Dunaj via Amitetten. Oh rj. liri 30 min. nrrcr mekani vlak v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob n. tri min. »Jutrnf oiebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Lip-aije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevio, Kotnograda, Ijinua, Kteyra, Omundena, Iaohla, Aua-aoea, 1'arizu, Gnunvo, furilia, Hrunenza, Inomonta, '/.i-lla na Jeaeru, l.i«iiil-t J imtiMna, Llnbnega, Celovca, Hnljaka, Kranaenafevte, Trblia. Oh H. uri 6 min. tjutrnj meiani vlak ia Novega mosta, Kočevja. Ob 11. uri H7 min. rliniotuttn« oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Llpaije, Prage, Francuvih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Hteyra, Pariaa, O-eneva, Curiha, Bregnice, Inomoata, /ella na Jeaeru, LemMiaateiiia, Ljubnega, Oelovoa, Lienia, Puntabla, Trblia. Oh iv. uri ti! min. nvjHitmtnf meiani vlak U Novnga t......t», Kočovja. Ob 4. uri 4S min. pmpfttiMn« oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Hellaka, Celovoa, Franaenafeite, Pontabla, Trblia. Oh M. uri 34 min. tnrrr meiani vlak ia Novega Meata, Kouovja. Ob V. uri VI min. Mvrrr oaebul vlak a Dunaja preko Amatottona in LJubuega, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trblia. Odhod lz LJubljano (dr*, kolj. m Ob 7. uri v:t min. tjulmj v Kamnik. „ 'J. , OS „ )■<>)■•>! >l:l lir „ „ „ a. a ttO B itvrr R n ,, tO. ,, lO ,, tvrrer ,, ,, (alodnjl vlak lo ob nedeljah in prarniklli.) Prihod V LJubljano (drž. kol.). Ob e. uri liti min. ajutrnj im Kamnik«. nt m 11. , 1.1 aojmluHnm H ,, (4 — 121) ,, 8. ,, » Važna novost! Prva češka modna akademija. Novo ustanovljen zavod sa pouk V prlkrojovanjl, lz-gotovljenjl oblek sa gospe ln groipode. Troapekte jKtAilj.i uh KHbtevHiije Baitonj m |»< ištiiiii.- proato admlnl-■ traolja „Kvropuko >!.«>l janl! Novo! "V Xja.teriao.a.iin.OTr©zaa drevoredu. V soboto dne 2. junija 1894: Prva predstava sežiganja žive dame da ostane le rjo ogrodje, na kar ae zopet oživlja. ftr\W Največjo, i lu-'.I J Miti«, novoat lO. veka v vseh velikih mestih predsUvljena, kjer je povsod želu mnogo pohvale, zato je pričakovati, da bode tudi umetnost ljubeče Ljubljansko oboinatvo to predstavo s avojiui obiskom počaatiti blagoisvoliio, ker bode sleharni £ ojo veo ko »»dovoljen. (G10—1) z velespoitovanjem ravnateljstvo. L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva ae v lekarnah. 4Jul(tvu in lailro upli< vaj oče nredstvo p/oti kurjiau utrsonit y . iuljriii im pod- SsS*. X k. platili, petah in S^ŠP V\SV . Vallkp drugim trdim >r jS!<^ *>/^ prmialuih praskam S P'8em J° nH kože. ^/^^^ itinko in podpis, %~ V1 * ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredno po naredbe. Pridten v Kalubljat.nl z Joa. Mayr, J. Šwobod»i, U. pl.Tnikdczy.G.Piccoli,L. Grečel; v Kuilolfovem S. pl. Sladovič, F. Uaika; v Kuiiiuikii J Močnik; v Celovel A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-cber; v Breaaah A. Aich-inger; v Truii (na Koroškem) C. Menner; v/ llel|Miiu F. fcjchola, Dr. E. Kumpf; v dlorlol G. B. Pontoni; v lVoltW-bergu A. lin t li; v Kra-11 K Siivnik; v lta«l-K«»ul C. E Andrieu; v Idriji Josip VVarto; v Ka«iovl|lel A. Robluk; v < '«'111 J. Kupferachinid. Rv/.(>ittiie k i gradnja prizidka k šolskemu poslopju v Škofji Loki. Ponudbe ge lahko vlože za posamične kategorije dela ali pa za vse skupaj. Nacrti, proračuni stroškov, kakor tudi splošni iu posebni pogoji bo na vpogled v občinski pisarni v Škofji Loki tistim, ki se hote" udeležiti pri tem stavbenem podjetji. Plamene, zapečatene, s 5°/0 varSftino previđene ponudbe se morajo vložiti najdlje do 12. junija 1894 do I£. ure opoludnc v občinski pisarni. Krajni mestni Šolski svet si pridržuje pravo podelitve del. Vars&ina Be lahko vloži v gotovini, vložnih knjigah hranilničn h ali pa v puptlarao varnih vrednostnih papirjih. Ponudbe se odpto po ustni obravnavi dne 13 juni.a 1894. V Škofji Loki, ilte 25. maja 1894. (581—2) IiCi"oJiii šolski svet. Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik ♦ filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru ■ (|><>|»r*o j Poter Tomnn) J priporoča se za izvrševanje I cerkvenih umetnih kamnoseških del £ kakor oltarjev, tabemakeljev, prltnlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna Mliavlifiiu kainno*rska dela kakor tudi za izdelovanje ploič Is vsakovrstnega marmorja za pohištvo. Ima tudi bogato zalogo a^BPT nagrolDnih. cporaenikov ""SMS iz raznovratnlh marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonlčnlh obrisih po Jako nizki ooal. fjajjp Oakrboje napravo kompletnih druiblnakih rakav in vaakako poprav I Janjo. (tO—22) p rrr— Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. - S I ♦ ♦ I m «> I : l l ♦ i ♦ i e> I f I t I : i J „Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor. To velja po vsi pravici o mojem etsblissementu, kajti le tako velika pro-dnjalnica, kakerina je moja, ima valed tega, da kupnje jako mnogo blaga, ki ga plačuje »proti v gotovini, in vnled drugih ugodnih okolšcin minimalne stroške, ki ao potem v prid tudi kupcem. DraŠeetnl vzorci zaaebnliu naro£ltel|ena zastonj lat poAtniue prosto. Kujlaje a viurcl, kakeršnib doslej ie nI bilo, aa krojače nefrankovano. Sukneno blago za obleke. Peruvfen in dosklng za visoko duhovsci no, potem blago, kakor je predpisano »a ur i form** e. kr. uradnikov, tudi za veteraaee, pešarae bmmbe, telovadce, livreje* za 1>I1 (urile. Igralne nalae, prevleke asa vutove, lodea, tudi nepremočljiv za lovstke Miiknje. blago, kt se da prati, potni plnldl od 4—14 g!d. i. t. d. jpV Poiteue, orni primerno, tra)no, cisto volneno ankneno blago iu ue malovredne cunje, ki kouiaj toliko sunejo, kolikor iznaša saaluaek krojače v« priporoča Iv. Stikarofsky, Brno £SS& Najvec|a tovarniška, zaloga miiU nemega blaga v vrednosti '/t milj. (Id. ipapr pošilja um 1« proti povzetju I fjf Dopisovanje v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in anglelkem jeziku. (199—17) Dunajska kavna mešanica daje kavi lepo barvo, dober ukus in moč. Dunajska kavna mešanica učini kavo redllno, zdravo in ceneno. Q Vzemite torej kot p^T" ćLoćLai/telc lca.Trl satno pristno Dunajsko kavne mešanico (Wiener Ik fiilee-I^Ielaiig-e) in tovarne (60«—1) Arnold Sl Gutmann na Dunaji ki se dobiva v skoro vseh špecerijskih trg-ovlnah. Veliko zalogo Sl «Jlrdaii»kc nllcr *t. S. R zes-^ze^-ts: (Viktor Rnntb) ("j7 T^.f mI>1|»imii, IMiir-ljiii tl*|g 1 priporoma voliko »alogo oprem za krojač« in čevljarja, bsleprtenega blaga >n podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje ln kavlji-čanje, tkanega m nogovicarskega blaga, predpasnikov, iivotkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk >n petijan*. čipkastih zaves in preprog, umeteljr.ih ovetk in njih delov. *5TEl % ae i *> a <*<"W *♦* <*<» • <^V>*> iff kitkor lii.ii štedilnikov a.+m+a* m,+i a 4 Uran & Večaj ► »:-.r«:^ ■>:■>*:■■ ■:♦>->:• «-■>»- -v.-*- «■>:•<■; 9 Zajamčeno pristni kranjski ! liter po gld, 1'20 in fine denovec jt liter po gld. 1.—, ki gn priporočajo adrav-& niki, pri (21(i) § Oroslav Dolencu b irsovina z voSCenino In medom & LJubljana, Gledališke ulice ko. G. Tonniea v Llubljani. Tovarna sa stroje, telezo ln kovino-Hvnloa. ladeluje kot poaoltnoai: ▼so vrate strojev za lesoreznloo ln žage. (21) Proviaine aolo napravo in nikrbnjo pitrOMtroJe in tiOlI« I"' lllijlii.ljhi Kllnluvi, »Im iijnii turbin« iu vodna knl«im. Maksimilijan Patat-ova naslednika IT* Iflertalta *St Hoiicn v LJubljani, sv. Petra oesta št. 32, ali pa sv. Petra nasip št. 27 priporočata se p. n. občinstvu *a ženske m moške obleke, razparane in rele. iste ae lepo «ee«IIJof vsprejemata vanko-vrstna pregrinjala, sviinatn robce in trakove za pranj«* in pehari»nj«*, kakor tudi svilnato, bomnafno in uieflann blugo v seli barv. Obleka »c člatl, pure in barva hitro, dobro iti po nizki ceni. S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. aj 3j Slikarja napisov, C ttavbinska ln pohištvena pleskarja. ^ Tovarna za oljnate barve, jlak 9 in pokost. (20) r Glavni zastop Hartliol(-|rv**(;ia orl-P srlaalneicM karbollne|a. Maščoba 3| /.h konjska kopita in nanje. fi'f *^JL>** *^JL-^*1»0* *iJL*> **^Ajr^ ifi| J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano aa koueerte itd. in lepliu vrtom. = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi ia Poljakih ulic.- Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo so na karton.-pap3.ril tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. «J. Kunčič priporoča p, n občinstvu tvojo ^a) izflelovalnico soda-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („l'ri avstrijskem cesarju") s opotnujo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji flLlIja.ll tt Lescah. rabi vodo i« tekočega ituienoa nad ceato proti Bledu. >64) Zunanja nann-iln izvrde se točno. I mpr M r 1 I C»OMOvX3MOMOfrX>tv^^ * Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega iuožh Frana Toni kovanUo obrt katero bodem nadaljevale, ter se priporočam 7 a vsa v to stroko »p« d J oru dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veleNpo&tovMftjcm (37) Ivanka Toni v Kravji dolini št. 2. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina ia tisk .Narodna Tiskarne".