k vsakih pet let, to je ^ z?Uiba. Na Primorskem > 'Ptila meseca izgubili v Vf161*1 tec^nu tri delovnike J Racije po Trstu. Tam j,!.110 škode. Morebiti ko-seiJkrat tudi to določijo srne goreti pri maši, mozenje. SLOiVENSKA MAŠNA KNJIGA1 jim je bila tudi na poti. V bivši "Katoliški tiskarni" v Lubljani je bil 1. 1945 pripravljen drugi natis slovenskega mi-sala (obredne masne knjige). Stavek je že bil gotov in papir pripravljen, ko so partizani zasedli Ljubljano. Tiskarno so, kot znano, uropali in jo spremenili v komunistično. Takoj so 'Dalle os >. «tr»nl > >r iz Bele hiše ne da bi dal besedo, ij9Se 400,000 premogarjev t,, Tudi Mr. Truman ' ce sta z Lewisom kaj slede poravnave v pre-»Poru. J toinut zatem je vojni naznanil, da je bilo po-tv Madisonville, Ky. 150 z oklopnimi edincami. ti,, Varovali premogarje v ' °kraju, če bi hoteli na kiU 0 polnoči je poteklo I,. 0 premirje, tekom ka-® Lewis dovolil premo- 11 »e k ni n0Ve ^anes najbrže malo in, 3ev vrnilo na delo pod lo malo, ali noben. Tekom 14 ~o odprla 5 Zelnikom an in Lewis v dogovorih ^frton--Včeraj je imel Truman pol ure raz-John L. Lewisom, pred-.'" ur)ijskih premogarjev. Je °dšel iz Bele hiše ob Smith^Comnally postavi. > Toda za premogarje je že to dovolj, da Lews molči, da ne bodo šli na delo brez nove pogodbe z družbami. Iz Bele hiše so sinoči naznanili, da se bo danes ob 10 dopoldne Lewis sestal z notranjim tajnikom Krugom, ki je v imenu vlade prevzel premogovnike in ki skuša doseči sporazum med unijo in lastniki premogovnikov. Predsednik Truman je upal, da bo imel sinoči že v rokah moč, da lahko zapre unijske voditelje, ki stavkajo proti vladi. Poslanska zbornica je še v soboto sprejela tak predlog z 306 proti 13 glasovom, toda senat je glasovanje o tem odložil do pondeljka. Ob tem času ni znano, koliko premogarjev se bo danes zjutraj vrnilo na delo. Najbrže ze- WASHINGTON. — Voditelji dveh unij železničarjev, ki sta kam. Bil je končno napravljen sporazum, da pride predlog pred bili na stavki, so malo pred 4 popoldne v soboto stavko odpove dali. Iz glavnega stana unij so hiteli brzojavni pozivi na železničarje, naj se vrnejo nazaj na delo. Nekaj ur zatem je bil železniški promet v teku. Vest o končani stavki je bila dana v roke predsedniku Trumami ravno ob času, ko je govoril obema zbornicama kongresa ter zahteval, da se takoj napravi drastična postavil proti stavkam v industriji, katero je prevzela vlada. Obe uniji železničarjev, to je strojevodje in vfakovodje, sta sprejeli pogoje, kakršne je predsednik Truman prvotno predlagal za poravnavo, in katere sta uniji takrat odklonili. Uniji sta zdaj sprejeli I8V2C na uro priboljška pri plači. Dalje sta se uniji obvezali, cla ne boste silili za druge sporne zahteve eno leto. Izboljšana plača bo 16 centov na uro od 1. januarja 1946 ter nadaljna 2 centa in pol na uro od 22. maja 1946 naprej. Predsednik Truman je dal železničarjem ultimat, da nehajo stavko do 4 popoldne v soboto, sicer bo vojaštvo •začelo obratovati železnice. Tri minute pred potekom tega ultimata sta uniji sprejeli pogoje. A. F. Whitney, predsednik unije vlakovodij je izjavil, da je unija izgubila stavko. David B. Robertson, predsednik unije kurjačev, ki ni bila na stavki, je ukazal že prej svojim članom, naj gredo na delo, da se zopet vzpostavi promet na železnicah. Predsednik je zahteval od kongresa drastične postave proti stavkam Predsednik Truman je v soboto popoldne ob 4 govoril obema zbornicama kongresa ter zahteval od postavodajalcey naglo in drastično postavo, ki bi kaznovala stavke proti vladi. Zahteval je postavo, po kateri bi predsednik lahko poklical v vojaško službo vse stavkarje, ki ne bi hoteli delati za vlado, to se pravi, če bi stavkali v industriji, ki jo je prevzela vlada. Kongresniki so burno pritrjevali predsednikovim besedam. Kmalu zatem se je zbrala poslanska zbornica k zasedanju, ter je po kratki debati sprejela z 306 proti 13 glasovom priporočilo, predsednika Trumana. V senatu je pa naletel predlog na opozicijo in sicer radi tega, ker so hoteli hoteli zagovorniki administracije napraviti samo začasno postavo, dočim so hoteli zlasti republikanci imeti stalno postavo prot stavkam. Glavni v "opoziciji je bil senator Taft iz Ohio, ki je rekel, da začasne postave ne potrebujemo, ker je stavka pri železnicah končana, pač pa potrebujemo stalne postave proti stav- Razne drobne novice iz Clevelanda in te 0 okolice zbornico v pondeljek. Med 13 poslanci, ki so bili proti sprejetju predloga proti Na operacijlo-— stavkam, je bil tudi poslanec Robert Crosser iz 21. okraja (Cleve-J . v Glenville bolnišnico se je land). Drugi je bil pa poslanec Smith iz Marion, O. Videti je, j p°dala na operacijo Mrs. Mary da če bi bilo to pred primarnimi volitvami, da bi bil Crosser v1 Fink iz 7213 Hecker Ave. Upa-Clevelandu poražen. ! m6' da bo vse srečno prestala. . Pozor, narodne noše- otavke proti vladi ne smejo biti, je govoril Truman kongresu Te besede so bile jedro predsednikovega govora kongresu v! »oš v svrho priprav za Baragov soboto. Silno odobravanje je sledilo tem predsednikovim besedam. I dan ter drugih bližajočih slav-"Te odredbe se zde drastične ifi tudi so," je rekel Mr. Tru- »osti. žene in dekleta so prija- Jutri večer bo pri Grdinovih na 62. cesti sestanek narodnih man. "Toda ponavljam, da priporočam to samo kot začasno odredbo in samo za slučaj, kjer delavci stavkajo proti vladi. "Zagotavljam vas, da tega ne priporočam lahkega srca, toda druge poti ni. To ni več spor med delavstvom in delodajalci. To je stavka proti vladi sami in take stavke ne moremo trpeti. Ako bi se to dovolilo, bi se zrušila vlada," je govoril predsednik. Povedal je tudi, zakaj ni podvzel take akcije poprej, radi česar je bil kritiziran od vseh strani. Rekel je, da je hotel najprdj poskusiti vse mogoče, da bi preprečil stavko proti vladi in da bi mu ne bilo treba priporočati take postave, kot jo je prisiljen zdaj. Mr. Truman je kar naravnost povedal kongresu, da je do te krize prišlo vsled arogance in trme dveh delavskih voditeljev, Alvanley.a Johnstona in A. F. Whitneya, ki sta predsednika unij strojevodij in vlakovodij. , Rekel je dalje, da bo gledal na to, da delavci obdrži pravice zno vabljene na številno udeležbo. Praznovanje obletnice— Poznana Mr. in Mrs. Joseph Dolenc, 1131 E. 63. St. sta na 24. maja praznovala 37. oblet-niso srečnega zakonskega življenja. čestitke! Druga obletnica— Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Laddie J. Zindar (Znidaršič) v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeleže. in koristi, ki so si jih pridobili zadnjih 13 let. "Toda v tem slu Čaju imamo opravka s peščico mož, ki stavkajo proti njih lastnij Izgubljeno pero— vladi in proti vsakemu sodržavljanu," je izjavil Mr. Truman j Izgubljeno je bilo majhno, ze-ogorčeno. leno samopojno pero (Schaeffer Lifetime), ki je dolgoletni spomin od prijatelja. Najditelj je prošen, da ga izroči v župnišču Železniški promet se je začel premikati že v soboto New York Central sistem je začel operirati vlake iz New! sv. Vida. Yorka že v soboto, toda iz Chicaga ven pa šele v nedeljo. | Narodni ples- V mestni glasbeni dvorani je včeraj nastopilo 7 narodnosti v svojih sijajnih kostumih in ple- S KAMNOM OKROG VRATU JE HOTELA ^eslom: Brez pogodbe ne ^Unvis ne bo rekel pre % naj ne delajo, ker bi dnevnega premiarja, ko je Lewis y VODO dovolil premogarjem delati, jih je hodilo na delo le kakih 43% in komaj 40% vseh premogovni- slučaju kaznovan po' kov je obratovalo. V \ lov Na Aires. — Argentin-namerava odpreti 11Ti naseljencem z na-zviša število prebi-^ 250 odstotkov v pri-0 letih. V prvi vrsti kili Italijane in Španca Nemce, Angleže in Rh * \ bi Argentina ' (j Prebivalstvo od 14,-;!!ija na 35,000,000. Samo bi bila potem večja z Prebivalstva. Argen-■tinogo dobre zemlje, etlko poseljena. ji* je objeti gen. Arthur ja *ilta Dunajska pevka in H, ^ary Akiya je hotela ,Driliki do gen. MacAr-tl bi ga objela in stis- K i1 "i S s <0> 1 iz hvaležnosti, ker .1 °dil Japonsko. Toda Ji ni lf> 1r , Cvička pustil do sebe. v ječi, ne radi ainPak ker je izrab-% ■ \ eriško pošto, kar je civilistom v vo- V H 1 ' Lausche je bolna 51 "Us, o. — Guverner ^Usche je povedal, da ) fc soproga resno zbo- X T t,; Pa •ni. povedal vrsto nje- Ray T. Miller pravni svetovalec obeh vodij železničarjev Demokratski boss v Clevelan-du, bivši župan Ray T. Miller, je glavni pravni svetovalec za A. F. Whitneya in Alvanley Johnstona, prvi predsednik unije strojevodij, drugi predsednik unije vlakovodij, ki sta zadnji teden pozvala železničarje na stavko proti vladi. Mr. Miller je bil osebno na-, vzoč pri vseh pogajanjih teh unij z železniškimi družbami ter vladnimi zastopniki. Voditelja unijskih železničarjev nista ukrenila ničesar brez nasveta od strani Mr. Millerj^. Johoston je bil leta 1933 obtožen in spoznan krivim kot direktor propadle Standard Trust banke., Toda prizivno sodišče ga je oprostilo. Zagovarjal ga je Ray T. Miller in Johnston mu tega ni pozabH ter mu izročil vse pravne zadeve železnšike unije. -o- Kanadčan spoznan krivim zarote Ottawa. — Edward Marezall, star 30 let, po poklicu inženir, je bil spoznan krivim, da je izdajal ruski vladi vojaške tajnosti. Obsojen bo 31. maja. --o-- Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vednio kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi. \ \ Frank Kocher je ribaril na obrežju jezera pri Edgewater parku na zapadni strani mesta. -Opazil je, kako je prišla do vode neka 83 let stara ženica, si privezala vrv okrog vratu, na drugi konec vrvi je pa privezala precej debel kamen ter nato stopila v vodo. Ribič je hitel v vodo in izvlekel starico na breg. Poklical je policijo, ki jo je odpeljala v bolnišnico. Iz raznih naselbin Brooklyn, N. Y. — Po dolgi bolezni je tukaj umrl Thornas Jakovac, doma od Sv. Lucije ob Kolpi na Hrvatskem, v Ameri ki bliziu 35 let. Iz starega kraja je prišel v Pittsburgh, pozneje pa se je preselil v New York. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Pittsburgh, Pa. — Po kratki bolezni je 29. aprila umrl Louis Heinricher, star 63 let. Zapušča ženo, osem sinov in dve hčeri, j Springfield, 111. — V bolnišnici Memorial se nahaja Mary Brinocar, ki se je morala podvreči težji operaciji. V isti bolnišnici se nahaja tudi Lucas Repovš. Thomas, W. Va. — Dne 17. maja je v bližnjem Coketonu umrla Jennie Klimp, rojena Šir-celj, doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici. Zapušča moža Jakoba in osem otrok. Klein, Mont. — Dne 7. maja je umrla Rose Miklič za rakom, stara 61 let. V Ameriki je bila 43 let. Tukaj zapušča moža, šti ri hčere, dva sinova, dve sinahi in 11 vnukov. NOVI GROBOVI Matthew Sala g Umrl je Matthew Salay, star 63 let, stanujoč na 1370 E. 41. St. Zapušča soprogo Magdaleno in otroke: Ernest, Albert, August, Michael, Veronica, Elizabeth Sophie, Ardelle, Josephine in Magdalene. Rojen jie bil v Bistrici fara Čerenkovci v Prekmurju. V Ameriki je bival 37 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavia na 40. cesti in na Kalvarijo. POŠTA POSLUJE ZOPET NORMALNO Washington. — Generalni poštni mojster je ukazal v soboto ob 5 popoldne, da se zopet vpelje popolna poštna postrežba, ki je bila okrnjena tekom stavke železničarjev. Pošta tekom stavke ni sprejemala časopisov in paketov za druga mesta, pač pa samo pisma in karte, katere so prevažala letala. Pennsylvania železnica je pričela s tovornim in potniškim obratom včeraj, največ pa šele danes. Santa Fe železnica je začela z obratovanjem že par ur po končani stavki. Northwestern je tudi začela že v soboto z obrato-j sih in sicer: Slovenci, Čehi. Fin-vanjem iz Minneapolisa in St. Paula. |ci, Romunci, Škoti, Poljaki in Southern Pacific in Northern Pacific sta začeli s polnim obra- j Kitajci. Več kot 1,400 gledalcev tom včeraj. j je toplo pozdravljalo predstavite- lje narodnih običajev. Naši Slo- TITO NE PUSTI, DA BI SE U. S. VTIKALE VMES Belgrad. — Stanoje Simič, jugoslovanski zunanji minister, je izjavil v poslanski zbornici, da če Jugoslavija ugodi zahtevi Zed. držav, da bi ameriški častniki pričali za Dražo Mihajloviča, bi to pomenilo dovoliti kaki zunanji državi vtikati se v notranje zadeve te države. Gen. Mihajlovič je obtožen od Titove vlade veleizdaje in pride pred sodnijo okrog 10. junija. Ameriški častniki, ki so bili prideljeni Mihajloviču, bi ra di pričali v njegov prilog. -I—o- NAM je tukaj dobro. zato se 1'ri vsaki priliki spomnimo na begunce Slovenija ruska drajna Pisali smo že, kako so dobile tekstilne tovarne v Sloveniji bombaž in volno od UNRRA. Izdelano blago pa so komunisti potem odpeljali na Rusko. Ljudje po Sloveniji pa kljub ameriškemu denarju, ki ga plačujemo za UNRRA, hodijo skoro nagi in prosijo pr,i posameznih svojih sorodnikih za pomoč. Sedaj poročajo, da gredo v Rusijo tudi boljši stroji iz Slovenije kot da je Slovenija kaka premagana dežela. Iz nekdanje Ljudske (katoliške) tiskarne v Ljubljani so pobrali vse boljše stroje in jih odpeljali na Rusko. Ta tiskarna je bila najbolje venci so častno rešili svojo nalogo. Dobrota je sirota— Marcus A. Bratel iz 18900 Monterey Ave. je danes zgodaj zjutraj pobral v svoj avto nekega neznanca, ki je čakal ob cesti. Ko sta prišla do vhoda v park pri Severance dvorani, je tujec potegnil samokres ter prisilil voznika, da ga je peljal v Wade park. Tam mu je vzel $45 ter odšel, ne da bi se prijaznemu vozniku zahvalil za vožnjo. Ribama zgorela— V soboto zjutraj je požar uničil Booth B'ischeries na 1600 Merwin Ave. do 300,000 funtov zamrznjenih rib je požar uničil. -0- Turška ladja po 26 letih v New Yorku % New York. — Prva ladja, na kateri je vihrala turška zastava, je dospela sem po 26 letih. To je S. iS Bakir, ki je priplu- cpremljena tiskarna na vsem( Balkanu. Za slovensko kulturo\I}oh,° J'm b°— je po komunističnih pojmih do-1 Zllkovci s0 vdrli v trgovino bra stara šara. To je prinesla jFisher Bros- na 5417 Superior Slovencem nova "svoboda." Tu- Ave- ter odnesli 126 funtov, si-di iz ene belgrajskih tiskarn so!rove»a masla- 22 funtov mar- odpeljali, kar je bilo več vredno, V Ameriki pravimo temu rop, pri ruskih komunistih pa je to pravica močnejšega. Nekateri tudi v Ameriki občudujejo to močno roko, ki s komunistično Poljaki sprejeti pri Stalinu London. — Premier Stalin in j zunanji komisar Molotov .sta( sprejela zastopnike komuni-j stične poljske vlade. Vodil jih' je predsednik Poljske Boleslav Bierut. V skupini je bil tudi premier Morawski. -o-— Angleži aretirali dva U. S. begunca London. — Angleške oblasti so prijele dva ameriška vojaka, ki sta že pred dvema letom ušla iz armade in se skrivala po gozdovih. Izročili so ju ameriškim oblastem. la iz Carigrada z 170 potniki. Pravico krade P° Slovenskem. Pripeljala je tudi 3,000 ton' -0-- tnvžkpo-, hakra slovenski begunci vas turškega oaKra._ 1_prosijo pomoči: garina, 100 funtov funtov sladkorja in 35 omotov cigaret. Osbom stavka končana— Stavka pri Osborn Mfg. Co., ki je trajala 127 dni, je končana. V soboto so delavci, člani CIO odglasovali, da sprejmejo pogoje, odobrene med unijo in podjetjem. Pogoji vsebujejo 18'/^c na uro priboljška, unij- VARNOSTNI DIREKTOR SVARI, DA jsko"tovarno ter druge izboljša-JE TREBA TUDI DOMA PAŽNJE f - Clevelandski varnostni direk- ril, je pograbila posodo in hote-, V Avstraliji so se stepli la na verando. Dobila je težke za cigarete opekline po rokah in obrazu, ko Brisbane. — Pri razprodaji je padla, nakar se je razlila po1 ameriških, kanadskih in an- nji vroča mast. fgleških cigaret, katere so zase- Vsled tega varnostni direktor sH tekom vojne na carinami, svari, da je treba tudi doma v Je bil° več oseb ranjenih, hied hiši vedno gledati na varnost temi več žensk- Razprodajo so Ako se vname m&st v posodi, je morali Prekinitli- Omot ciga" ,.v x . . . . ret so ljudje na razprodaji pla-najbol.ise, ce se jo naglo pokri- ^ * je. Nevarno je pa zliti nanjo; tor Frank D. Celebrezze poroča o dveh nezgodah zadnji teden, obe doma v hiši. Nek moški je spal na stolu blizu okna. ko se je v spanju preveč nagnil na okno in padel iz 2. nadstropja na tla. Močno se je pobil. Neka ženska se je pa nevarno opekla, ko ji je spodletelo in je padla, noseč posodo z gorečo mastjo. Pražila je na masti krompir, ko se ji je vnela mast V strahu, da s® bo ogenj razši- čevali po $4, pa jih zunaj takoj prodali po $8. Na razpro-vodo ali potresti jo z moko, ker daji je bii0 en milijon in četrt to še bolj podžge ogenj. cigaret. XHERISKA DOMOVINA, MAY 27, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland s. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto (7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po po>Stl četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt let« $2.50. Posamezna številka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7,00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. 0. s. $2.50 far 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. _ Entered as second-claps matter January 8th 1908, at the Post Office at r tile Cleveland, Ohio, under Act of March 3rd 1879. No 104 Mon., May 27, 1946 Sijajna armada, narod je pa lačen in bos Iz stare domovine dnevno prihajajo pisma v Ameriko z milimi prošnjami . . . usmilite se nas, pošljite nam kaj obleke ali obutev, ker1 smo nagi in bosi . . . Pišejo, da ni,dobiti tega, ni dobiti onega, niti za denar ne . . . Iz teh pisem sodeč, je naša stara domovina ena najbolj siromašnih dežel na svetu. Mi verjamemo tem pismom, ampak verjamemo tudi drugim poročilom, iz katerih vidimo, da je v Jugoslaviji danes še denar, da je še živež, ampak ne za pozabljenega človeka v siromašni bajti, ampak samo za — armado. Oni dan je priobčil N. Y. T. poročilo od svojega poročevalca iz Belgrada, ki piše, kako je gledal parado jugoslovanske vojske ob priliki obiska čeških vladnih zastopnikov, ko so podpisali z jugoslovansko vlado pakt za medsebojno prijateljstvo in pomoč. Poročevalec pravi, daf je trajala samo povorka jugoslovanske motorizirane vojske TRI URE. In v treh urah, bi rekli, se mimo gledalca |e nekaj premakne na motornih vozilih. Amerikanci, ki so gledali to povorko, so se čudili moderni opremi . . . tukaj so se vrstili težki tanki ter topništvo vsake vrste. Vojaki so bili vsi oblečeni v dobrih uniformah in bili so videti dobro hranjeni. Enako parado je obdržavala jugoslovanska vojska nedavno tudi v Zagrebu, kjer je tudi pokazala najmodernejšo opremo, največ motorizirane edinice. Parada, trdi ameriški poročevalec, je bila na milje dolga. In ob tej priliki se vprašuje ameriški poročevalec, kje da Jugoslavija dobiva bencin za vse te motorizirane edinice za vojsko. To bi zlasti rada vedela relifna organizacija združenih narodov (UNRRA), ki stalno pošilja v Jugoslavijo to kurivo za motorje. Ali uporablja jugoslovanska vlada olje in gazolin za tanke in vojaške truke, ali ga uporablja za to, za kar je bilo to poslano v odpomoč Jugoslaviji — za traktorje? V tem poročilu čitamo dalje, da je bilo v februarju tako pomanjkanje gazolina, da je morala UNRRA zmanjšati število trukov ,ki so sicer dovažali potrebščine civilnemu prebivalstvu, živež in drugo. Toda ob istem času je bilo pa dovolj gazolina za vojaške edinice. Uradniki UNRRA so se že pritožili, da niso dobili nikoli polnega poročila, koliko gazolina dobi Jugoslavija iz Romunije. In vendar bi moralo biti tako poročilo na rokah, ker le potem more relifna organizacija presoditi, koliko gazolina in olja potrebuje ta ali ona dežela, kar pa ni namenjeno za vojaško uporabo, ampak v odpomoč prebivalstvu. Taki, ki natančno poznajo razmere v Jugoslaviji in vedo, kako da je dežela odvisna na pomoč od zunaj, ne morejo razumeti, kako m,ore ob istem času mala in ubožna Jugoslavija, kjer narod malodane umira od gladu, toliko potrošiti za armado. Videti je, da je v Jugoslaviji vedno dovolj denarja za armado, a za sestradani narod pa ni kruha, niti ni denarja za druge javne naprave, ki bi služile v splšono korist narodu, za katere potem beračijo v tujini. Seveda, če bi beračili za armado, bi odšli praznih rok, ker bi jim vsak rekel, da Jugoslavija ne potrebuje take velike in tako moderne armade. Vladni proračun izkazuje, da gre 50 odstotkov vseh vladnih dohodkov za armado, poleg tega pa še ena tretjina dohodkov vseh federalnih edinic. Potem ni čudno, če ni denarja za bolnišnice, za mostove, za nakup semenja, in za vse drugo, kar narod tako krvavo potrebuje. Titova vlada, katere dolžnost bi bila skrbeti za narod, kot je to dolžnost vsake vlade, pa istočasno narod še odira in izžema iz njega še tiste pare, ki jih ima. Tako med drugim vlada prodaja narodu za drag denar blagb, ki ga dobi zastonj od. UNRRA. Pa ko bi že šel ta denar za javne naprave in potrebščine za narod sploh, pa gre vse v armadno blagajno. Vse za tanke in topove. Na UNRRA prihajajo pritožbe, ker Titova vlada prodaja to relifno robo za take oderuške cene. Poročevalec za New York Times pravi, da UNRRA sicei' preiskuje, pa kaj bo, ko pa od drugih strani slišimo, da je ameriška komisija UNRRA v Jugoslaviji popolnoma pod rusko kontrolo. Ako si pa kak uradnik drzne vtikati svoj nos v stvari, ki jih Titova blada ne vidi rada, ga kmalu pošljejo domov. Vsi časnikarski poročevalci, kolikor jih je moglo v Jugoslavijo, trdijo, da so videli vojaštvo vsepovsod, tako po mestih kot po vaseh in trgih. Poleg številnega vojaštva patrulj irajo pa še policijske straže, oborožene s strojnicami in puškami. Kaj dela tako številno vojaštvo in številna policija po vaseh Jugoslavije? Tam, bi rdkli, pač ni treba iskati sovražnika. O, da, vojaštvo in policija mora biti, ker sicer bi Titova vlada ne žrla naroda niti en dan. Tako mora sestradano in obubožano jugoslovansko ljudstvo vzdrževati veliko in drago vojsko proti samemu sebi. Kako dolgo bo šlo to? Dokler ho Tito imel denar, ki ga je pobral takim, ki so ga imeli, in dokler bo še UNRRA zalagala. In potem bo pa konec, ker denarja za vzdrževanje vojske ne bo dobii nikjer. MacArthur je rekel, da ima za vso Japonsko in kraje tam okrog dovolj 400,000 mož. A Jugoslavija jih ima danes pod c:ožjem nad 600,000 za tistih nekaj sestradanih ljudi. BESEDA IZ NARODA ■4iifmw Hubbardske novice Madison, O. — No, po dolgem čakanju smo pa le dobili dež in če hi imel res kako maniro, saj bi bilo res fletno še bolj pa koristno, ampak, kadar se zatele-ba, pa nehat ne zna. . . In tako je prvi dež res veliko koristil, a drugi nalivi, ki so sledili prvemu dežju, so pa zabili v zemljo še tisto, kar je bilo prej pognalo. Paradižnike, ki sem jih bil že prej posadil, je zabilo v zemljo. Mislil sem si, nasadil bom zgodnjih, da jih bom imel prej za pod zob, pa je sedaj splavalo po vodi moje upanje. Jaz sem namreč zaljubljen v paradižnike, ampak ne brez sladkorja, ker sem bolj sladkosnedem Za kisle reči kot je kislo zelje in repa mi ni prav dosti. Pravijo, da sladkoba človeka redi, pa že mora biti, ker sem precej obilnega života in se že kar bojim, da bi se mi kaj takega ne pripetilo kot se je našemu uredniku, kot povedo. Pravijo mi, da moram biti ja-ko previden, kadar bom kje na poti po svojih opravkih, da me kje ne pograbijo in zmašijo v kotel za milo (žajfo), ki ga tako primanjkuje. Tako se godi takim, ki se vedno le bolj stolčka drže, da so potem bolj obširni v zadnji del života. Pravijo, da je debelost tudi j ako nevarna za prezgodnjo smrt. Se pa tudi dosti ne zmenim za smrt, saj pravijo, da za jest in za pit ne bo dosti, saj za pit že itak ni, za delo mi pa tudi ni dosti več, čemu naj potem še živim. Druge zabave pa na deželi tudi ni, kot jest, pit in delat, če bi še na spanje ne bil tako lako-men, pa bi si res že skoro želel smrti. Oni dan sem se'bil' oglasil pri naših ta novih sosedih na Ben-net Rd. Taki pa ja, ko bi bil jaz tako navdušen za delo kot je naš sosed Tone, potem bi bilo pa že za živet. Novodošleci na farme imajo posebno veliko veselje so kmetijstva, a ko se mu pa enkrat kosti postarajo in postanejo tr-cie, mu dosti več ne gre tako delo od rok. Meni se sicer niso od dela, zato sem pa urnih korakov še danes, ker'sem pač take sorte. Pri pisalni mizi bi sedel in pa rožice ogrebal. Cvetlični vrt sem si letos tako lepo uredil, da še nisem imel takega, je večji in tudi lepši bo kot vsi dosedanji. Kajti moje edino veselje na tem žalostnem in puklastem svetu je, da živim v neskončni lepoti, katero sem si pripravil in jo od lt ta do leta tudi izboljša val, da je res tako lepo kot v najlepšem raju. Naš park sem letos še obogatel z večimi pristavami, da je res lepo in kdor ne vrjame, naj pa pogledat pride, če bi prišel Mr. Grdina, bi sedaj lahko posnel več lepih slik, ki bi jih potem lahko pokazal Clevelandčanom. Ampak veste, vse to je pa tudi velika nesreča za naše ljudi in naš grunt, ker ima takega gospodarja, cla mu rojijo samo take reči po glavi in delo pa mu je deveta briga, to se teče tako delo, ki bi bilo res v kakšno korist in ki bi tudi prineslo kak groš k hiši. Drugi farmarji se zaletavajo v delo od jutra do večera, prav teko tudi naš sosed, ki dela pridno, da ima res kaj od svojega dela, zato so pa vsi tako veselega značaja, ker imajo tudi groš. Saj pa tudi ni nič čudnega, predno se jaz zjutraj pri-valim iz postelje, se naši pridni sosedje že s svojimi putkami pogovarjajo in jih iz rašujejo, po koliko jajec bo katera znesla in te pa jim veselo odgovarjajo, da po dva, po dva . . . Zato so pa oni lahko veseli in vedno smehljajočega obraza in jaz se pa držim kot bi same kisle kumare jedel aH lesnike. Saj pa tudi ni prav nič čudno, če se kislo držim, ker se pač ravnam po vremenu, ki se zadnje čase drži tako čmerno in ni sonca na izpregled, pa mrzla burja brije sem od jezera. Zato se pa še največ vedno držim spodaj pri furnezu. Ali se to spodobi, kaj pravite? — ko pa bi bilo veliko bolj prijetno v moji poletni pisarni kot v zaduhli kleti in bi napisal marsikaj zanimivega. Tako da bi nekaterim bilo všeč in zopet drugim pa tudi ne. Saj še Bog vsem ne ustreže, kako pa naj bi jaz, ko nikdar ne slišim nobenega človeka govoriti, da bi vedel, kakšnega mnenja so. Ljudje v teh krajih ne mislijo na nič drugega kot samo na delo in zato pa ne pridem z nikomur v dotiko, da bi kaj po-moževali. Pa naj bo zadosti za danes, bom pa še prihodnjič kaj napisal. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Iz ruskega ujetništva v Titovo armado Ifloroški slovencki fant pripoveduje Ko je izbruhnila druga sve tovna vojna, sem bil tudi jaz poklican k vojakom. Bil sem na ralznih frontah, končno sem bil tudi na ruski fronti. Dodeljen sem bil v prve vrste in sem bil v bittki na Krimu. Tam so se morali Nemci umakniti, jaz pa sem bil zajet od Rusov dne 11.-aprila 1944. Vojaki nemške vojske smo bili v strelskih jarkih in ko smo videli premoč ruskih tankov, smo še hoteli Ruscn predati. Nekateri fantje so dvgnili roke kvišku in odložili orožje, drugi so dvignili bel robec ali kaj podobnega v znamenje, da se predamo. Toda vse to ni nič pomagalo. Ruski tanki se na to niso ozirali. Šli so preko strelskih jarkov in veliko fantov, ki so se hoteli predati, so pomendrali pod seboj. Jaz in še nekaj drugih vojakov smo pričeli bežati do vasi, ki je bila pol ure vstran. Prišli smo v vas in šli v hiše. Že prej smo odložili orožje. Zdaj pridrvi-jo ruski tanki v vas in se us-stavijo. Ruski vojaki so šli po hišah, da bi pregledali; kje •kdo skrit. Mi smo prišli na prag hiše in se hoteli predati; ker sem imel dobro obleko in čevlje, me je ruski vojak poklical k sebi in me peljal na vrt za hišo. Nisem vedel, kaj bo. Tu mi je ukaizal, da moram sleči svoje hlače in sezu-ti ževlje. Sam pa je pripravil puško za strel. Vedel sem, da gre sedaj za res. Spomnil sem se svojega življenja in v srcu sem molil kesanje. Ruskim-vojakom je bilo prepovedano ropati in krasti obleko ujetnikov in če je bil kak nemški ujetnik brez hlač, čevljev itd., je bila takoj preiskava, kateri vojak je to storil. In ker so se ruski vojaki tega bali, zato so tiste ujetnike, ki so jih poprej iz-ropali, takoj ustrelili, ker mrtvemu so lahko slekli obleko in mu sezuli čevlje. Bil sem torej v smrtni nevarnosti. Še nekaj minut in ustreljen bom. Boga sem poklical na pomoč. V tem pride na vrt drugi ruski vojak in s svojim tovarišem se prične prepirati za moje hlače in čevlje. Rešen sem bil: Ker se prepirata dva, tretji dobička ima. Tako sem prišel v rusko ujetništvo. Prišel sem v taborišče. Tu so Rusi ločili oficirje od navadnihh vojakov. Za oficirje so veliko bolje skrbeli in mi vojaki smo marali nemške oficirje še pozdravljati in stati pred njimi mirno če smo skupaj prišli. Nam niso dali 7 dni mbene hrane. Bili smo tako iztradani, da jih je nekaj umrlo. Po 7 dneh smo dobili malo vode in vedno le redko jed. (Dalje prihodnjič.) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje a X strani) ukazali razdreti stavek slovenskega misala. Toda vaši partizani tam v Ameriki bodo rekli, da OF spoštuje vero. NAVDUŠENJE ZA DELO JIH RAZGANJA. — \ Ljubljani je izšel za 1. 1946 neki stenski koledar, na katerem so bile besede: "Bog je ljubezen." Natisnjene so bile tudi svetopisemske besede: "Sedmi dan je sobota Gospoda tvojega Boga; ne delaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin ne tvoja hči ne tvoj hlapec ne tvoja dekla ne tvoja živina." Zaradi teh besed so časopisi napadli ta koledar, češ, da hoče ljudi odvračati od dela. Vse to seveda ker vero "spoštujejo." V Ameriki bi jim najbrž rekli hinavci, v Jugoslaviji pa bi za tako označbo komunistične pridnosti šel v ječo. MOHORJEVA DRUŽBA V CELJU je ostala, toda izdati je morala za 1. 1946 koledar ofar-ske in komunistične vsebine. Ljudje so se bili zelo številno vpisali za letošnje mohorske knjige v nadi, da bodo kaj prida. Ko so pa dobili koledar v roke, se jim je zagabilo in mnogi so z nejevoljo knjige vrnili. Tako so partizani tudi staro katoliško ustanovo zlorabili za razširjenje svojih zmot. DELITEV CERKVENE ZEMLJE. — Kjer so ljudje verni in vdani Cerkvi, nočejo delitve cerkvenega zemljišča. Nekaj požrešnih sprijencev se pa kmalu dobi. Pa še to ne povsod. V neki fari na Hrvaškem se niti en faran ni prijavil za cerkveno zemljo.. Nato so vladni organi zagrozili, da bodo pripeljali tujce. Na župnikovo posredovanje so farani vzeli zemljo, a so obljubili, da jo bodo obdelovali samo kot najemniki ter dajali najemnino. Pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini je samo pet ljudi glasovalo za razdelitev cerkvene zemlje. Na to je vladni or£an dejal: "če hočete ali nočete, razdelilo se bo vseeno." Tako se spoštuje "ljudska" volja. SVOBODA VESTI POD PARTIZANI. — Dr. Bogdan Brecelj (brat komunističnega ljubljanskega ministra) je ravnatelj bolnišnice Val d'Oltra pri Kopru (zona B). župnik iz Rižane je hotel obiskati bolnike, ker spadajo v njegovo župnijo. Ravnatelj mu je rekel, da mu ne more dovoliti nobenih obiskov dušnopastirskega značaja, ker da je pri njih "svoboda vesti." Ljudje umirajo brez .verske tolažbe, ker vlada pod komunističnim ravnateljem "svoboda vesti." že več jih je bilo pokopanih brez duhovnika. Toda ne pozabite, da vlada pod Titom svoboda vere! Ali je v Ameriki še veliko modrijanov, ki verjamejo v tako svobodo vere po jugoslovanski ustavi? LJUDSTVO IMA BESEDO. — župnik Franc šušteršič, doma iz Horjula pri Vrhniki, je bil pred vojsko župnik v Selcih na Gorenjskem. Ko so prišli Nemci so ga izropali in izgnali kot druge duhovnike po Gorenjskem. Ko so Nemci odšli, se jt vrnil v veliko veselje velike večine župljanov. Toda nekaj zagrizenih partizanov je sklenilo, da se "farja" za zmeraj iznebe. Proti volji skoro vsega judstva je moral priljubljeni župnik iz svoje župnije. Sprejel ga je pod streho ključar v Lučinah. Tako se spoštuje ljudska volja. V RAJHENBURGU JE AGRARNA REFORMA tudi popolna. Menihom trapistom sc vzeli tovarno čokolade in likerjev, ker je niso podarili komunistični državi. Tudi svet so razdelili. Župnišče v Rajhenburgu pa so spremenili v bolnišnico. DVA UBITA REDOVNIKA. — Dodatno se poroča,»da so partizani ubili župnika Erklavca iz križevniškega reda in brata Mel-hiorja Lilija iz Grušovlja v Sa- ! vinjski dolini. Ubili so ju 13. novembra 1944 blizu Semiča. SAM SE JE SODIL. — Vr hniškega kaplana Štefana Kra-Ijiča je hotel 1. 1942 ubiti Vin ko Turk, velik partizan. Sedaj se je sam ustrelil, ko je "osvobojen." SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo SONNER CAS CONVERTORS ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA VELIKOSTI ZA VSAKO GRELNO ZAHTEVO. spremenja furneze za premog in boilerje v avtomatično gretje Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN U li KI II 15505 EUCLID AVE. n H H II At Taylor MU. 4200 Heating & Plumbing Supplies • Since 1907 ŠTEFAN M. ROBASH. ZASTOPNIK AUGUST HOLLANDER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ka-belna. Vsaka pošrljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh ^devah, ki spadajo v njegov delokrog. Ker je znano, da i«*« vedno lepe gvante, , sam kupujem, je prav 1» goče, da bi komu padlo, da bi se dobilo F^ zdaj nekaj lepih oblek w ^ zastonj, odkar so me ; obrezali in oklestili, da "1 mera navzkriž hodi. A»' ^ se zmotili. Kaj mis].ij0'.]lici zastonj takrat v glavo padel z senenega Res sem nekaj časa * ( gledal prevelike obleke1" , strefil po aržetih, če Je ~ pozabljen cent, ki sem ga ^ skrivaj vtaknil notri Pr> J šu, da ne bi nevošljivc1 koliko sem jih namlat";• obleke, ki je še dobra, s<%; slil ter jo zlagal na spravim s poti, kamor • Pa me je zopet nekaj v glavo, da sem k*1 i Osel, sem si rekel „j. sem bil sam doma i« II lo nevarnosti, da bi K"" t ' J ____, Ji __ ' ven, sem si rekel in se ravnost in brez ovink0^ ; 1 i, zakaj so pa krojači ^, In predno bi mogla m dvakrat otresti z rep°m' J držal telefon v rokah i" ega j šega izbornega krpjab ^ stra Lojzeta Srpana- s sva si vedno zelo na 1 ^ "Lojze," sem vPl! ) $ . ko sem zaslišal lo, "k meni pridi, Če i bom nekaj povedal- "Kar po telefonu f bj „„ > mi svetuje Lojze, c,elefoOv 1 kaj povedal. Saj ni ^ p f ši samo za napotje a d0'" like i" "Ja, pa to so ve i ttf fetvari, ki bi ti jih ra j ni, saj jih drukaš 11 ^jpiei pošten najditelj Pf0^" jej nagradi nazaj Prinetf0li n^l lUM naslov za menoj kratni, pa še križam JJcIglilUI V Lojzetov zelo priPra . gj "Duša ložanska, a»J ^ „ povedat, da prav za P t zgubil kako 30 luJunt()v stvar, ampak za 30, skumral, ti rečem. ... v Š "Aha, so te opalu* v, p Iu, kaj ne, Japček- gV0 boš zdaj lažje prenaša ^ že in težave po sve^- ^ hvali na golih kolen1«1 ^ jj sem se nekaj ong*vl' j & funtov odložil. Dva ^ bolj ob svojem, tr r)9e ^ pa rekel nji: zo, če ne bo nekaj 11 aju', veš, kako so v starem*^ dražili krojače, češ, 0 , mo zato tako težke ^e jih sapa ne odn**-bo še nosila, če k»J v liki." a iK "čakaj, Lojze," J spraviti na pravo P0^ ^ jaz rad povedal Je ' obleka visi na men^^ lovem ražnju. Kaj odpomoči. . ^ S*1 "Pa tako napravi-^ starem kraju, če s° ^ 0 1 preveliki, da smo s čili vanje." J "Tok zdaj naj se P* je ^ da me bo nazadnJe b»[ polieman popokal- . ^le^,.,« rad vedel je to, če f ! ko nekaj vjameš, ^ "I, nekaj se ze vjU kaj bi se ne. M*10 nekaj se knofe pi-ems ^o1 Pa kaj se tako štimf3' tel kam na oglede ■ bc, IJ "Lojze, pusti Prl! vi()el*J meni pridi, da b°va ^pi'*^ f se bo dalo z gvafltom ^^ "Bom prec lT1e veš, pijem nič ne, silil." "Si brez skrbi. ^ r& take navade." O* ,lS, latelj Jim ušel v \ j,i ' • ; his1' mam pijače P11 J . je res kmalu Prise ' 0MERISKA DOSttVmS. MAY 27, 1946 ''miifTin'F*"" išarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA ? hlapec, pri našem '•Jfledoletelo!" si Je mis" J" 5111 pripravila pribo- i "i jfj zmetala vanj!" je L Mohor. "Cesar sama dsf arenica'b0 pa tr0" »r Na z® ll »! M )Stl rlo a« ^ it Pa saj ni ne" Uaj je bila gosp-o-;ftaj da unti kar na-^Sa fanta si lahko $ ii 0 če bi namignila! leP grunt!" je vrta- mar?" je besno "Kaj komu mar? a vsak jezik obregati i1 J !lfl Je prestrašila, ter t* poslovila. :efl )?a_fanta si lahko iz-effl%JSi ga je! AH ne 11 Pn njem," si je "In to.je bila fa sina. Sina, ki sem "Unt!" 'aval * 11» i I 'iti ^Mtaval k Blažu, dračje pred kočo ko je zagledal )df !!tii» . k '. Je odvrnil Blaž. sedi na razbelje-Se mu je zdelo, pa v soseščino. lati, čudno i» Jca Franca ne mara, ga je na eni tak, Ali Pa ga Matevž je je zavrnila. prej zahteval mogel počakati n°v? Nerodna sta, Jezik!" je zaklel Mo- e°f>ezdaš?" ' je hitela ženska !'av, 'Ali jaz? Matevž, ki h }{tf: «1 Ot iie« čl iS1 o m tel tf * je, slišal je že, da so se odprla vrata in je France stal bled in nem na vratih. "Da bi se ovadil! Mlad sem še. In jaz nisem kriv. Zakaj me je izzval?" iS silnim naporom je zadušil v sebi očitke ter se nasmehnil. "Kakor otrok sem! Vse me straši! Za pokoro je še čas, za ječo je še čas. In zdaj naj grem pred sodnika. Ali ne de-lam pokore z zlomljenimi udi? '.Ognila Cajnarica. Ali ni to pokora? Ali sem ga Sl mislil! Matevž je hotel umoriti? Nisem. Saj ga nisem." In mu je odgovarjal drugi glas. "Hotel si ga umoriti in si ga umoril!" • "Jaz sem še mlad in za pokoro je še čas!" Trmasto je stisnil ustni. Toda v skrivnem kotičku srca je živela drobna misel, klju-vala, kljuvala kakor vztrajen črv ob njegovo zavest. - "Ce stopi sodnik predme, bi mu ne mogel skriti. Cisto (zmrviilo me bo. Kako bi mu pogledal v lice? In če Blaž le naznani. Ce Blaž naznani, potem, potem padem v ječo. In nikoli več ne bom videl solnca. Ce me celo ne zadene vrv!" Kakor da ga je sunilo ostro bodalo, je zastokal od srčne stiske in bolečine ter se premek-nil na postelji. "Vrv! Okoli vratu! In bom zabingljal v zraku!" Krčevita groza mu je spre-letela ude. Spomnil se je na strašni prizor, ko so pred njegovimi očmi obesili gališkega kmeta. Vrgli so mu zanko okoli vratu in kmet je takrat zatulil od strahu in groze, zatulil, da je šlo skozi ušesa. Nato se je opotekel v zraku, kakor da misli ubežati, ter si sam izpodbil stol izpod nog. In še zmerom je navidezno bežal po zraku . . Hip, dva hipa, trije hipi. Nato so mišice uplahnile in oči izstopile začudeno, zari-pelo, krvavo obrobljene in iz spačenega obraza je pomolil j ezik. Tine je skoraj zakričal ob spominu. "Vrv! In tudi jaz bom bežal pa zraku ter omahnil in pomolil jezik!" Z vso silo se je prevalil na postelji, zagrabil za rjuho in si obrisal kaplje znoja s čela. "In v tako smrt naj grem sam, prostovoljno, ko sem še mlad! In bo takrati solnce si-naglo j al o v oči. O, strašno, strašno!" • Smrtna zona mu je preletela telo. Trepetal je od divje groze, ki mu je stiskala srce. Gledal je svojo zdravo, močno roko, ki mu je drgetala na rjuhi, gledal je, kakor da ni njegova. "In ta roka bo visela ohlapno ob meni, brez moči, brez življenja!" Dvignil si je roko prav .pred oči, gledal, kako se premikajo kite pod kožo, kako se krčijo okoli kakor iz- je lad Sedel na prag ter snegom, ki se je f;tJBg°vih hlač. eto Prime!" tiokai" Mčala. 'go se je Mohor od- bi te I LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IIZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111. 1. podpreds.: Frank Tushek, Joliet, 111. P 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111. 5 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. I Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, 111. s Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. E SVETOVALNI ODBOR: = Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland. O. a Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John Germ, Fmk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR: Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. Člani: John Terselich, John DenSa, Frank Lokar, Jean Težak. ZA FCBLICITETO: Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Račič, Rado Staut. Papež Cecilija (r. Sever, Hi-nje) — piše Anton Potočar; Pire Janez in France (iz Borovnice) — piše Popit Viktor; Podržaj Alojzij (Salt Lake City?) — piše Alojzij Mehle; Rozman Ivana (iz Hotedrši-ce) — piše Roizman Viktor ; Randl Cecilija (r. Regali, Pittsburgh, Kansas?) — piše Ivan Regali. (Dalje prihodnjič) Naslovi j enci naj sporoče, kam naj se jim pošljejo pisma. Pišejo naj na naslov: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Rev. Alojzij Medic OFM., Lemont, 111., taj. DELO DOBIJO Dokument o Škofu Rožmanu Iz starega kraja sem prejel škof Rozman hodil okoli v la~ poročilo o delovanju škofa Rož- ški uniformi in je dajal ukaze, ||[cailllllllllilUIIlll!IIHIlC3lllllMlUIIC31lllililIIIIC3IIIIlllllllIUI[ItltllUiirLUIllllllIlllC3llllllllHilC311llillllIlIC3 VOJNE SIROTE PRIHAJAJO. . . mana, ki ga tu objavljam v in-1 j formacij o naši javnosti. Poslal i Iga je odličen duhovnik, ki je | j imel sam opraviti s to zadevo. 1 j Da imena tega duhovnika ne morem objaViti, bo vsakomur samo po sebi umevno. Ravnota koga naj kdo ubije in kje. Celo marsikak zločin, ki so ga komunisti sami napravili in je izzval med narodom veliko nejevoljo, zdaj skušajo naprtiti škofu Rožmanu, da bi sebe razbremenili, njega pa obremeni- za svet!" le zvedavo pogledal Spi }„?* bi se Matij ec lah- se!" v umolknila. " Pa se noče!" i' ve,hnil Mohor. • je trdil Blaž. ggwv z Sa ne mara!" •Nnca?' Po je . veš, Franca? Da, Je sinil, kakor da mu od srca. "Zdaj ^20to dolgo vem!" 0 ga je pogledal vu poveš!" dobro! Franca je 1,,ec je otrok—vse bo Ti meta!" je vzdihnil Ti aw!;",je z bla?n.°! prsti>vsak ,z*se' po dva sku" ......paj, k dlani, narazen kakor škarjice, kako obtipava palec, kako se družijo v ščepec. (Dalje prihodnjič) > 1^1 n>< Blaž ter se skri-j "Kaj praviš, je že kaj? Ali ''je v, ' vem! Toda bo, I, Bog," je vzdihnil * moj Bog!" IX x^'Nati je ležal Tine v jtift ^Vca. Z zdravo ro-!Lopiral glavo ter str- '■N v, n°' Videl ^ na ^o^iše in ni ušel člo-_io pogledu, ko je "t in pusto mu je K.Cu- V teh samotnih MALI OGLASI ' je v njem divjal Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kol lander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta . rada postregla roj akin j aim, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) Menda so vsi chikaški listi pisali o njihovem prihodu okoli 15. maja. Zvečer 12. maja jih je prišlo v Chicago na Union Station — 185. Na stotine Chikažanov jih je čakalo na postaji in poslušalo njihovo veselo petje, ko so stopali iz vlaka. Mnogo pričakujočih Chikažanov je iskalo svojih lastnih otrok med sirotami, zakaj izjavili so se že bili, da hočejo postati njihovi očetje in matere — namesto onih, ki jih je vojna Vihra spravila ob življenje. Ne, ne, to niso bile slovenske sirote. Ti otroci so bili mali Poljaki in Poljakinje, ki so prišli zi Meksike v Ameriko. Toda njihov prihod je značil začetek podobnega priseljevanja iz raznih dežel. Med tem smo že imeli priliko citati, da so na potiu "begunske" in "izgnanske" ladje tudi iz Nemčije, pa še nadaljnje bodo sledile, če Bog da. Kakor vam je že vsem znano, se napovedujejo tudi ladje, ki bodo pripeljale sem med nas—slovenske sirote. Ob svojem času za sirotami tudi odra-•sle begunce, katere bodo tukajšnji sorodniki počasi spravili čez morje v to deželo. Ne poj-de vse tako hitro- in morda bodo potekli še mnogo meseci, u-'tegnejo biti celo leta, toda upanje je tu, čeravno zaenkrat bolj na papirju. Toda ttudi u-panje teh, ki so zdaj že tu ali na poti sem, je bilo prej na papirju kot v srcih vseh prizadetih. Nič ne vemo že povedati, kdaj bomo smeli pričakovati sem slovenske sirote. Toda prihod poljskih sirot in opis njihovega j pR.0!SlMO, izbirajte še nada-priheda v čikaških dnevnikih jje denarne 'prispevke in pono-nam je dal neko sliko, kako bo | gen0 o^LEKO ter pridno po-takrat, ko se to zgodi. Dal -namenjajte, da bo mogla naša LI-je neko idejo, kako bo treba'qA še mnoge zlasti najbolj vnaprej misliti na tiste dni in!za,puščene — med begunci raz-vse potrebno pripraviti. | veseliti. Tudi LIGA Vam kii- Ker se zaenkrat, kot je videti, j če: BOG- PLAČAJ! še ne mudi tako zelo, zato samo opozarjamo na te reči in želimo vzbuditi med našimi katoličani potrebno zanimanje. Ce se bo nujnost potrebnih predpriprav v kratkem pokazala, bo naša LIGA to javnosti pravočasno povedala. Ako pa ne, se bo to vprašanje pretresalo na LETNI>SEJI LIGE v Clevelandu dne 29. junija in morda tudi na KATOLIŠKEM DNEVU istotam naslednji dan. Takrat bodo tudi izdana podrobna navodila za sprejem in preskrbo slovenskih sirot, ki imajo priti v Ameriko pod patronanco ameriške škofovske organizacije. Tudi v Lienzu so dobili našo obleko Leskovic Ana. Prečastiti: Prejela sem od dekana Škerb-ca krilo, bluzo in kapo. Bratec pa hlačke in srajco. Bog Vam tisočkrat poplačaj trud in skrb, ki jo imate z nami begunci. Tukaj sem brez očeta, ker so ga že 29. VI. 1942 ubili sovražniki, ker ni hotel sodelovati ž njimi. Imam tu mamo in dva brata. Mlajši je star 4 leta. Vse, kar sem prinesla s seboj, se mi je že raztrgalo, ali mi je pa premajhno. Hodim v prvo gimnazijo. Tudi moj mali bratec je zelo vesel hlačk, ker je imel že vse raztrgane. Bog povrni! Strah Francka. Dragi rojaki: Prav lepo se Vam zahvaljujeva za obleko, ki so jo dobili od Vas za nas gospod dekan Šker-bec. Tisočkrat naj Vam Bog povrne. Tukaj v taborišču smo brez ata, ki se nam je izgubil na potu v begunstvo. Mamo imava tukaj in tri bratce, pa še eno sestro. Midve hodiva v šolo in trije bratci. Zato nam je obleka zelo prav prišla. Bog povrni. Lepo bodite pozdravljeni. Pavla in Marija Jenko. Dobrotnikom v Ameriki: Najlepše se Vam zahvaljujem za obleko, v imenu brata pa za rekel j c. Silno sem bila vesela tega. Veseli smo pa tudi, da imamo begunci v daljnih deželah prijateljf, ki na nas mislijo in nam hočejo pomagati. Za dobrotnike bom molila, saj jim drugače ne morem pokazati svoje hvaležnosti. R. Mavrič, dijakinja. ko boste verjeli, če omenim, da tli. Več i ni ljudi se sicer ga-poročilo ni prišlo po navadni bi citati vse te ogromne laži, pošti. Dotični duhovnik piše: "Škof Rozman je bil tisti, ki vendar zaradi nepoučenih moramo tudi mi govoriti. Veste pa sami, da v domovini gvobod- je med prvimi spoznal, da za;na beseda ne sme na dan Osvobodilno Fronto tiči komunizem. Zato je že spočetka zavzel proti njej odločno stališče. Tako v poroča pismo staro-krajskega duhovnika, ki je sam Da je imel prav, se je kaj kma- osebno govoril s papežem radi lu pokazalo. Zato se je odločil, j pastirskega lista, preden ga je da napiše in objavi proti komu-[škof izdal. Mi smo že zvedeli, niizmu pastirsko pismo. Sma- da so škofa Rožmana napravili tral je za svojo višjepastirsko j v Belgradu za '"vojnega zlo-dolžnost, da vernikom pokaže činca" v prvi vrsti zavoljo ti-brez ovinkov, kje je nevarnst. stega pastirskega lista. Nismo "Ko je svojo namero razodel pa doslej vedeli, da je iskal nekaterim svojim svetovalcem,' škof Rozman pred objavo tiso se med njimi poj avli taki, stega lista papeževo mnenje, ki so mu odsvetovali. Dejali so, Zato nas je razveselilo to pi-da čas ni pripraven zakaj take- smo in ga tu objavljam našim ga, naj rajši pusti, da se stva- katoličanom v preudarek. Naj ri razvijejo same po sebi. obkladajo škofa Rožmana z gr-"Škof je ostal pri svojih mi- dimi imeni, kakor hočejo, nam slih, vendar je hpitel poprej j je in' ostane svetel zgled krčan-zvedeti za mnenje samega sv. J skega junaka in mučenca ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNA2ENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Rev. M. J. Butala, Predsednik, Lige Katoliških Slovencev. MALI OGLASI Očeta. Naprosil je nv mu, naj bi vprašal papeža, kaj misli. Takrat sem pa ravno jaz odšel v Rim po nekih opravkih in sem se sešel tudi z onim gospodom v Rimu, ki je imel od škofa nalogo, da poiizve za papeževo mnenje. Dotični gospod je mislil',' da bi jaz mogel bolj natanko opisati sv. Očetu razmere, v katerih je bil takrat naš škof in z njim vsi katoličani njegove škofije. Zato je kar zame hsposloval avdienco pri clair Aye< ^ Q974_ papežu in me je sv. Oče sprejel Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 velikih sob, na 173. cesti in Grovewood Ave. Garaža. Toilet tudi v kleti. Cena je $8,500. Za podrobnosti vprašajte William Sintic, 18419 St. (106) Prosimo, pomagajte nam iskati naslednje naslovi j ence: Bavd'ek Tone in Lojze, sta doma iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Piše jima Bavdek Franc; Brajar Janez (iz Praprotne Police) — piše Sodja Jože; Cebašek Tomaž — piše Ce-bašek Janez; Jaklič Jože; Jančar Jože — piše Rozalija Boldin; Jesih Franc (iz Dobrunj pri Ljubi j.) — piše Jesih Jože; Kambič Matt — piše Škerl Marija; Kameen Ana (Veliki Dol) — piše Kastelic Janez (Glavičev); Kastelic John — piše Kastelic Jože; Koželj-Žužek Ana — piše Jože Žužek; Lazar Marija (r. Demšar iz — piše Ko- PC* bi se Da bi se sam rešil teh os- K0i- t Da bi se lahko fc Kolikokrat se mu C.111 zazdelo, da sliši 1 Francetove stopin- Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th O tem pričajo nadaljnja pi sma. Na primer: Prečastiti: Prav lepo iz srca se Vam za- Breznice pri Žireh) hvaljujem za poslano obleko. Sane Antonija; Zelo sem je bila potrebna, ker! Lužar Anton — piše Anton so nam sovražniki vse pobrali,: Bartel; kar smo imeli. Imam še žive! Mesec Louise (in Valentin) starše in eno sestro. Enega bča- — piše Mesec Vladimir; ta so mi sovražniki umorili, za enega pa nič ne vemo, če je še živ. Hodim v prvo gimnalzijo tu v Peggezu (Lienz). Stara sem 12 let. Hvaležno pozdravljam Vas in vse dobrotnike. Nagode Jakob — piše Peter Nagode; Novak John (Canada) — pi. še Campa Magdalena; Slapnik Anton (iz Trojan - piše Cukjati Ivan; popolnoma samega. Sedela sva v njegovi delavni sobi pri pisalni mizi in se pogovarjala. "Ko sem ga vprašal zavoljo nameravanega R o ž m a novega pastirskega lista, je sv. Oče dejal: O tem ne more biti nobenega pomisleka. Moj prednik (Pij XI.) je komunizem odločno ob-dodil in jaz nimam k temu ničesar pristaviti. Komunizem je še zmerom to, kar je bil. "Potem ko sem mu pripovedoval, kako nekateri škofovi svetovalci mislijo, da čas za tak pastirski list ni primeren, je dejal: Ljudstvo naj izve vso resnico, kakoršna pravite, da je. Kadar je nevarnost tako resna, kakor vaš škof sodi o njej, se pred ljudstvom ne sme prikrivati. "Potem sva govorila o škofu Rožmanu in papež se je izrazil o njem: Rožman je dober škof. Potem se je popravil in je rekel s poudarkom: On je prav dober škof. S to izjavo je izrazil, da se popolnoma zanese na to, da bo Rožman s svojim pastirskim listom pravilno ukrenil. Nato sem jaz odšel od papeža in potem v Ljubljani škofu povedal, kako sem opravil. Kmalu po tem mojem ralz-govoru s papežem je izšel Rož-manov pastirski list proti komunizmu. To je pa bil tudi signal vse silne gonje zoper našega škofa, ki se še danes ni polegla. Ta pastirski list jih je tako razkačil, da ne morejo škofu nikoli odpustiti. Naj nihče ne verjame, da je na škofu Rožmanu še kakšna druga krivda. Seveda mu očitajo to in ono, pa v resnici je vse izmišljeno, ali pa obrnjeno tako, da mu nepoučeni štejejo v zlo. Žal, da je nekaj ljudi, ki nasedajo tem obtožbam in verjamejo celo takim gorostasnim poročilom kot je tisto, ki pravi, da je Stanovanje iščejo Srednje starosti zakonski par brez otrok "išče 4 ali 5 sob z garažo. Najraje med 79. in 55. cesto. Mora vedeti v prihodnjih 60 dneh. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (106) Piano naprodaj Naprodaj je piano v j ako dobrem stanju. Vprašajte na 1449 E. 172. St. (106) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Nahaja se na 732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 (x) Šivalne stroje popravljamo RE 5557 Tudi kupimo stare Šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. Delo dobi Zanesljiva kuharica dobi delo v restavraciji; kratke ure, 5 ali 6 dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte od 2 do 4 popoldne v Merry Makers Cafe, 4814 Superior Ave. ali pokličite HE 9395. _(io4) Izdelovalci sukenj Lepa prilika za izkušene moške Stalna pozicija Plača THE HALLE BROS. CO. __ (106) MALI OGIASF Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat j Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdieott 0487 __Govorimo slovensko (x) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem lotu, na 1378-80 E. 40. St. nasproti cerkve sv. Pavla. Letna najemnina prinaša $1020. Cena je samo $7,700. Za podrobnosti pokličite Mr. Zormana HEnder-son 1713. (106) SPENCER KORZETI Narejeni za vsak slučaj pose-be za take ki jih boli križ 11a nosečnost, za po operacijah, za podporo ledic in hrbta. Spencer podpora za prsa je tudi napravljena za prsne probleme, za doječe matere, tekom spanja in za drug© uporabo. Izdelujemo jih točno po zdravniških predpisih, ter vam jih pomerimo na vašem domu, bolnišnici ali pri zdravniku. Pokličite Mrs. Madeline M. Kreti 975 E. 131. St. MU 5310 PR 2020 (Mo.- x) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni CENA 50 CENTOV « Handel Drug Lodi Mandel, Ph. 6., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 0:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Poprava prainikov Izvršujemo vsa popravila na pralnikih. Nizka cena, vse delo garantirano. Pokičite EN 0768. Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Za varstvo otroka Rada bi varovala otroka 5 dni v tednu, star okrog 3 leta. Pokličite EX 2331 in vprašajte za Mrs. Berg. (105) Popravljamo omet Za popravila ometa (plaster) v vaših sobah pokličite ME 3647 opoldne ali po 6 uri zvečer. (105) 4 AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 27, 1946 w Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Kaj mislite vi drugi o tisti novi sekti, ki ima, kakor pravijo, celo v Pompejih nekaj prjstaš.ev, o učenih hebrejskega boga —Krista?" "O, to so le ničemrni sanjači," je dejal Klodij; "med njimi so revni, neznatni, nevedni ljudje!" "Ki pa zaslužijo, da bi jih križali za njihovo bogoskrun-stvo," je dejal Panza jezno; "tajijo Venero in Jupitra! Na-zarenec je toliko, kolikor bogo-tajec. Da bi jih mogel le ujeti!" Minula je druga jed — gostje so se stegnili na svojih poči-valnicah — nastopil je odmor, med katerim so poslušali mehke glasove juga in sokadske piščalke. Glavk je čutiil najmanj potrebe, da bi motil molčanje, toda Klodij je menil, da bi mogel čas bolje izkoristiti. "Bene vobis! (na zdravje!) moj Glavk," je dejal in z dobrodušnostjo starega pivca iz-pil polno čaša ob vsaki črki Grkovega imena. "Ali nočeš popraviti svoje včerajšne smole? Glej, kocke se nama že smehljajo." "Kakor hočeš," je odgovoril Glavk. "Kockati v avgustu in v navzočnosti edila!" je dejal Panza, obrnivši se rta prsi, "je vendar proti vsem zakonom." ' Ne v tvoji navzočnosti, častitljivi Panza," je odvrnil Klodij," ki je že tresel koche podolgasti puščici; "tvoja navzočnost prepoveduje vsak prestopek zakona, toda reč sama na sebi ne krši izakona, marveč le nje pretiran je." "Kako modro," je z&šepetala njegova senca. "Nu, se pa obrnem v stran," je dejal edil. "Zdaj še ne, dragi Panza; počakajmo do konca obeda," je odgovoril Glavk. Klodij se je vdal skoro ne-jevolno in globoko za!zdeh ^ Mrs. K. Simoncic družina, Mrs. M. Dobrinich-J11 $ Mr. J. Brinsek, Mr. P. Sever, Mr. in Mrs. G. družina, Oražem družina, Mr. in Mrs. J. ZaK fo-družina, Mr. J. Lustig in družina, Mr. in Mrs-mazin, Mr. in Mrs. Ausec, Frank Zakrajsek Mr. in Mrs- J- Tushar in družina, Mrs. Frances in W-Mr. in in in vec, Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, Mrs. J. Pozelnik, Mr. in Mrs. Chas. Slapnik, Mrs. J. Papesh in družina, Mr. A1 in J. Modic, Mrs. Fr. Benigar, Mrs. J. Urbas in družina, - ^ Mrs. L. Urbas in družina, Mr. in Mrs. A. Zaller Jn ^ žina, Mr. in Mrs. J. Mihelich in družina, Mr. J. Kremzar, Miss Pauline Lavrich, Mr. in Mi"s- ^ re, Mr. in Mrs. J. Zakrajsek Ridipath Ave., J Mrs. A. Zadnik, Mr. in Mrs. J. Schuster, Mr- ^ jn H. Markovic, Mr. in Mrs. F. Gries in družina, Mrs. A. Gerchman in družina, Mrs. Rose CimPeI", jn Misses F. in M. Russ, Mr. in Mrs. A. Milavec, Mrs. F. Sober družina, Mrs. A. Pence in mati, 1 ' q. Pastiran Jr. Kalcik. Mr. in Mrs. E. Kyttler, Mr. m Mi"3' Obenem želimo izreči našo prisrčno zahvalo ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob P greba. vse*11' riliki P0' ft ■ed Nadalje izrekamo našo iskreno zahvalo M1"-Debelak, Mr. Bill Krosel, Mr. Jos. Slogar, M''- g0 Slogar, Mr. Jos. Hočevar, Mr. Andrew Zamejc nosili krsto in jih spremi j evali do groba ter jib P ^, k večnem pcčitku. Prisrčno se želimo zahvalit' ^ pokojnega Mr. Joseph Debelak in Mr. Louis ErJ' 0. ki sta prišla iz Thompson, Ohio ter se poslovila °ejjg]