Fosftiueaaft fttevUka stane 12 v. 64, številka* Maribor, dne 12« avgusta 1918 v , listat ; — $lì®s®6^^^^S$»feiàSSte!63aK»$!3!E$3^aa3a, W'T'fàéJ* ■ M' ■ Lvi/a.o . . K 12-— Poi leta .... 6-— Četrt leta . . , 3'— Mesečno. . . „ 120 ■ Zm?.a$ Avstrije : _ Celo leto . • » — Posamazme številke — 18 vissarfev. — ts^ss^-mmisrap^smT^mismmm^ssiiss UreiJijisivo in upravništvo Maribor ' Koroška ulica. S. Tckfon ši. 111. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, Letnik X» Inserat! ali oznanila se računajo po 18 vin.. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. — ,,Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan Jd 11.—12. ure dopoldne. Čehom in Poljakom bratski pozdrav! ■ V Ljubljani in St Janžu na Dolenjskem bodo se odigravali zadnje dni tega tedna važni dogodki . Dne 16. in 17. avgusta se bo ustanovil v Ljubljani Narodni Svet Daw 16, avgusta na večer pridejo v Ljubljano z brzovlakom od severa češki in poljski gostje pod vodstvom načelnika Češkega Svaza poslanca Staneka in načelnika stranke tVsepoljabov, bivše-ea ministra dr. Glombinskega. Dne 17. avgusta se vršijo v Ljubljani posvetovanja jugoslovanskih,, čeških in poljskih zastopnikov. " Dne 18. avgusta ]e zjutraj ob 8. uri z dolenjskim vlakom odhod na dr. Krekovo slavnost v Sent -Janž. Dbčine ob železnici bodo poskrbele, da se bodo češki in poljski gostje prepričali, kako ljub in mil nam je njihov prihod na jugoslovansko zemljo. V St, Janäu se bo potem na slovesen način izvršilo odkritje plošče za dr. Kreka. Dvojna ideja, bo ppevievala tp posvetovanja in slaamosti : ideja, zjedinjenja troimenega jugoslovanstva naroda in ideja najožje vzajemnosti jugoslovanskega naroda s češkim in poljskim. Dana bo prilika ne samo mestnemu prebivalstvu, ampak tudi kmets kemu, da dokumentira svtiie gkfcjoko razumevjajnje sedanjega Časa. Jugoslovanski narod pa bo oh teh slavnostih ■ tudi lahko spoznal, da v svojem boju he stoji sàm, ampak da ima mogočno podporo v svojih bratih Čehih in Poljakih. Pozdravljeni češki in poljski bratje im naši ljubljeni sloven ski zemlji! ... -,... : . izjav in resolucij, ampak krepkega dela za vse, kar naj našemu narodnemu cilju koristi. ^Zbirati mora vse sile. ki so potrebne, da dosežemo svoje samostalno jugoslovansko državno življenje ter odvračati vse, kar bi škodilo skupnemu nastopu naših strank za ta cilj. Njegova naloga bo tudi, skrbeti za vse ono, kar da našemu elementu že v sedanjih razmerah trdno in ugodno pozicijo v političnem, gospodarskem in narodnem oziru, • Ako se bo Narodni Svet ogibal vsakega formar bštičnega dlakocepljenja ter iskal vse, kar bo Stranjam omogočevalo skupen nastop, ako bo kazal na potrebno skupno delo in ga organiziral, bo postaj ve -likega pomena in silne koristi za našo narodno bo -dočnost. Narodni 'Svet se bo skraja raztezal na slovenske dežele te* na Istro in Dalmacijo. Toda že sedaj se dela na to, da se ustanovi skupen Narodni Svet za vse jugoslovanske dežele naše monarhije. Narod pošilja Narodnemu Svetu najboljše želje za uspešno delovanje l Zveza svobodnih narodov. o a. ' ‘ ' , S ' ,Kt svet Dne 16. in 17. avgusta se vrši ustanovitev Narodne Sveta v Ljubljani, Že pred vojsko se je pogosto, kadar so za nekoliko časa polegle strankarske politične strasti, klicalo po skupnem narodnem središču za vrne skupne zadeve. Narodni Svet bi bil že v mirnih časih koristen, sedaj jo naravnost potreba. Vsaka stranka si je obdržala svojo lastno organiza cijo, vendar vsaka tudi priznala, da jo veže z drugimi strankami enoisti narodni cilj. Tako Vseslovenska ljudska stranka, Jugoslovanska demokratska in Jugoslovanska soeialdcmokratična stranka. Za skupne zadeve je trebalo skupne organizacije. Ta bi se naj prihodnje dni ustvarila z Narodnim Svetom. iOd Najrodaejga Sveta pe, pričakujemo pomppsmjih sem jim hite na po-o-kitajske čete. Cesimeli uje general Hoirva4 ', na Uralu in v Si - Več tisoč kilometrov oddaljeni od svoje domovine tam ob Volgi in med Uralom, se bije boj med češkoslovaškimi brigadami in boljševik!. Če$ko-slo -vaškim brigadam so se pridružili razni dru^i s se -oanjo boljševiško vlado nezadovoljni elementi, kakor Ukrajinci, Esti, Leti ter rasói drugi ostanki razbitih bivših ruskih armad. Od v moč združene ameriško-jap. slovaške hrigade, katerim zmagujejo na deli črti, ob biriji. Prišlo je Se celo tako ; daleč, da so že stavili bolj še viški vladi v Moskvi ulijOjat, v katerem zahtevajo, da haj' odloži orožje, sicer bi ji zadrli itovoz živil iz Sibirije v, Evropo ter jo izstradalo -, : Ko je meseca maja t. L strmoglavilo petrograj-m delavstvo takratno začasno rusko vlado, je zahtevalo, da se Rusija odreče javno vsem -imperialističnim vojnim ciljem, kar je tudi storila, Ta korak nove ruske vlade je odvzel češko-slovaškim brigadam v Rusiji vsako upanje, da bi s pomočjo Rusije dotalo češko-slovaško ožemi io v Avstriji svojo politično neodvisnost. Kakšen namen bi potem še naj imele tp brigade ? • Sedaj šo jih pričeli Snubiti razni z novo rusko vlado nezadovoljni elementi. Po sklenjenem miru v Brestu-Litovskem bi se bile rade vrnile domov, a reklo se jim je, da jih čaka kot uporne avstrijske po -, daniko smrt v domovini, ako se vrnejo. Ko so avst -rijsko-nemške Čete ukorakale v Ukrajino, so se češkoslovaške brigado umaknile ob reko Volgo, da ne bi prišle v pest avstrijskonemškim četam v Ukraji -ni. Prvotno so nameravale po sibirski železnici v -,Vladivostok, kjer bi se vkrcale v Franeijo. Toda si- birska železnica bi bita za prevažanje tako številnih Čet iz obratno-tehničmh vzrokov nesposobna, Kaj torej pričeti? Zgodilo se je’sedaj nekaj, kar ni nihče pričakoval. Pridružili so se tem brigadam razni bivši ruski generali s svojimi Četami kot Kaledin, Kornilov, Dutov in še več drugih. Zveza, je bila sklenjena in pričel se je boj proti boljševiškim četam. Cim IjutejŠi so bili boji, tem več bojevnikov so dobivale Češko-slovaške brigade iz vrst ruskih reakcionarcèv-Na ta način so nehote postale češio-slovaške brigade orodje ruske protirevolucije, ki sedaj' zmaguje na celi črti ter je ustvarilo novo fronto na vzhodu. Potrebno je bilo, da je bila tu ha- kratko opisana zgodovina teh češko-slovaških brigad, kajti ta zgodovina je za avstro-ogrsko državo* zlasti za njene vodilne državnike, zelo poučna, D tem piše dunajska „/Arbeiter-Zeitung“ ‘sledeče: „Zgodovina češko-slovaških brigad na Ruskem je simptom težke notranje bolezni naše države. Po raznih, izkustvih na fronti in glede prehrane je zdaj izključen vsak dvom, da razmerje Cehiov do države slabi moč obeh osrednjih velesil. V takem razmerju čaša 'država napram Češkemu narodu, ki je med. osmimi narodi v državi bodisi glede Števila, bodisi glede kulture na drugem mestu, ne more in tudi ne sine té nadalje vstrajatl Kaj storiti? Sila take bolezni ne ozdravi, kar dokazujejo izkušnje Anglije z irskim nav rodom. Le svoboda pridobi narode za državo. Dokaz temu izkušnja Anglije \ južni Afriki,, kjer. so Angleži sicer zasedli republiki Oranje in Transvaal, pa jima dali popolno svobodo, tako, da ste ti dye syojfe-Časno samostojni nemški republiki sedaj najzanesljivejša angleška opora. Naši očetje so pač najbolje u-meli, kako pridobiti narode za držayo>K° se hpteli zagospodovati nad Ogrsko, je leta 1866 organiziral Klapka madžarsko legijo proti Avstriji Takrat so naši očetje opustili takoj vsak brezupen poskus zavladati s silo nad O grško, marveč so priznali lom pravjčo dò lastne samostojne države in glej, — dandanes ni na 'Ogrskem nobenih madžarskih legij Ako bi hib naši nemški meščanski krogi v stanu se česar naučiti,: bi končno morali uvideti, da bi 'demokratična rešitev češkega vprašanja mòrda nekoliko oslabila nemštvo v Pragi ali v Plznu, a pray gotovo bi pa ojačila nemštvo v Evropi. lAko bi bili vladajo® naši ‘državniki zmožni s« česar naučiti, potem bi jih morala zgodovina češko-slovaških brigad naučiti da more Avstrija Živeti le tèda j, ako postane zveza svobodnih narod o v* LISTEK. Na planine ! (TzTof s tovariši v main 1. 1.1 V soboto zvečer smo po dogovori s tovariši odrinili na prijazen pohorski „Šumik“ in od tam k Sv, Arehu. Solne© je jemala slovo tor se kmalu skrilo za visokimi gorami; po vsej dolini je legal mrak, dan se je nagibal h koncu. Oprtali smo si nahrbtnike, segli po dolgih leskovih palicah ter urnih korakov odšli. Zapeli smo si veselo koračnico. Tone naj mlajši pa je navdušeno M klamiraL Sčasoma med potjo se je oglasil 201etni France humorist ter je pripovedoval prav kratkočasne. Mislil sem si, pravi značaj svojega umrlega očeta. Veseli smeh vseh je glasno odmeval, ali daljo naokoli je postajalo bolj in bolj tiho, kajti nastopila je noč. f O to prekrasno zvezdnato nebo, prelepa jasna j noč, to nas je vabilo dalje do našega cilja! Zvezde j so nam kazale pot, polna luna je leno gledala na nas ; in se nam nekako nasmehovala. Dolge sence mogočnih smrek in jelk so ležale čez pot, po kateri smo s-topali. Potok je nalahno žuborel med kamenji, njega površina se je lesketala v jasni mesečini. Ob robu ceste so kakor nekakšni strahovi stali stari grčavi gabri, za njimi so se spenjale v zrak bele, nežne breze; nekoliko nižje ob strani vzdigovale so se tanke in debele smreke. Veter je narahlo pihljal, listi so se priklanjali, kakor da bi nas s tem pozdravljali. Vsi smo polagoma utihnili in se z vse-jni čustvi »riali, čaru te krasne majniške noči, Pod košatimi smrekami je vladala avoma/storžev in se je mešala z vonji gozdnih rastlin. , Pozno v, noč . sum prikorakali do prvega kmetskega poslopja. potrkali na okno in kmalu je nam u-daril na ušesa jedrnat glas pohorskega kmeta. V kratkem času se je sam prikazal nu; pragu. Prosili šipo ga za prenočišče, in uljudno nas je sprejel pod svojo gostoljubno streho. Bil je to mož krepke posta1 ve, nosil je dolgo brado in močno vlekel, iz svoje pipe. Po okrepčilu je nam kmet odjcazal lepo opremljene spalnico, vsi m voščil lahko noč in kmalu smo litru j eni zaspali Ptički so veselo prepevali svoje krasne meto“ dije. ko smo zjutraj zarana vstali Stopali smo brzih korakov v hrib, od daleč se je že slišalo mogočno žuborenje vode. Kmalu smo 'dospeli 'do zaželjenega „Šumika.“ Uh, krasen pogled! Solnce je prisijalo čez vrhove, njega žarki so se kopali v padajoči vodi, katere kaplje so bile kot čisto zlato. Lep, top si svet, sem pr idej al. Blizu nas je pela sekira svojo mrtvaško pesem in ročna žaga je urno strgala. (Drvarji so opravljali svoj posel. Pohiteli smo naprej ter končno dospeli do Sv . Areha. Tukaj je bila že zbrana vesela mnogobrojna družba, pristopili smo, segli vsak po kozarčku ruj -nega vinca ter zapeli: Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce. Vsi smo se prav izborno zabavali in bili Židane volje. Pozno zvečer, ko se je bleda luna že prikazala na obzorju, smo se zbrali veseli in Čili ter brzih korakov, ,odšli nazaj v prijazno, .'dolino, . . L.. G. . 1 I Balfour proti Nemčiji V an^fešJft spodnji zbornici Je imel ministe* Balfour dne 8. avgusta govor, v. katerem se je obrnil zoper mirovna stremljenja nekatornikov ter je izjavil, da .je glavna mirovna ovira pruski militarizem, Pruski militarizem ne temelji na. častihlepnosti nekaterih vojakov, marveč na Častihlepnosti nemških profesorjev, pisateljev, teoretikov ;in pra(ktikov in takih, M se pečajo s trgovino in z zgodovinskimi preiskavami in vsi ti zastopajo teorijo, da je bila prava politika vsakega naroda, ki je hotel postati velik,, politika svetovnega gospodstva, Ta velika nomoralična herezija je koreninila ravno v omikanih slojih, dokler pn ta korenina ne bo iztrebljena iii uničena, je le zelo male upanja, da M postala Nemčija miroljubna članica družbe narodov. To zlo je imelo svoj izvor v lahko izvojevanih vojaŠKH uspehih Nemčije in edino sredstvo, kako u-ničiti to zlo, je uvidevanje, 'da vojna ne vodii vselej ‘do uspehov in večkrat celo do prav nobenih uspehov! ! Ni naša naloga, da bi vprašali, je-li bila ta gnusna nemška doktrina, fantazijska slika posameznih mislecev. Držati se moramo samo dejanj nemške vlade. Kar dostaje. Belgije,, nočemo povedati nič drugega. nego 'da opozorimo zbornico na to, da se 'dose-daj .>e ni mogel pospneti noben nemški 'državnik do tega, 'da bi bil, čeprav so temu 'dali dogodki mirovne struje v Nemčiji močan sunek, izrekel jasno, 'določno in nedvoumno : Zasedli smo Belgijo brez vzroka, hočemo jo dati zopet nazaj, kakor hitro nam bo mogoče in sicer z vsem. kar smo ji odvzeli. Nikdar niso govorili kaj takega in ta politika bi bila fedina, ki bi mogla zadovoljiti naj ekstremnoj še pacifiste v s-podnji zbornici. Na vzhodni meji se še pa nahaja jasnejši 'dokaz za izvedbo nemških teorij, dokler ima Nemčija o-blast v. rokah. , N'emški upliv sega sedaj, ko je Rusija strta ob tla, od severne Finske notri do Črnega, moria. Na. Finsko je prišla Nemčija kot osvoboditeljica, tq'dà, razven nemškega žasužnj.enja ni hujše u.- sode, nego biti od Nemčije osvobođen. Finska se sedaj nahaja v oblasti Nemčije. Nekoliko bolj proti jugu se nahajajo baltiške province. Brez pomisleka in brez obotavljanja ter brez usmiljenja si je Nemčija prizadevala, da je z vsemi, sredstvi, 'ki so ji bili na razpolago, s silo in s silo narekanimi pogodbami s-pravila te narode pod nemško vojaško in gospodarsko nadvlado, tako da bi postali v trgovskih vprašar njih njeno orodje in jo v vojni zalagali s četami. — Nemčija je bila tako odločna podjarmiti te narode in prenarediti po svoje zemljevidi tega dela Evrope, da se je skrbno varovala preurediti meje tako, kakor bi odgovarjale mejam narodov in plemen. Nasprotno je zgradila stavbo tako, da se bi brez nemške opore morala zrušiti. Tudi mi smo precej razširili svoja ozemlja. Zasedli smo južno Palestino, velik del Mezopotamije in vse nemške kolonije. Kdorkoli bi hotel proučiti raz -loček med nemškimi in angleškimi metodami, le naj primerja stanje ozemelj, katere smo mi zasedli, z razmerami, 'kakor se nahajajo v deželah, katere Je zasedla Nemčija. Kamorkoli smo prišli mi, smo ustvarili stalne in varne razmere. Smo mnenja, da sedaj zraste v. Mezopotamiji več žita, nego ga je poprej zrastlo v stoletjih, da uživa Palestina' sedaj več blagostanja , nego bedai poprej ter da smo uvedli v nemških ko -lonijah velika izboljšanja. Po zelo skrbnem študiju postopanja nemške vlade in naznanil nemških politikov ne vidim niti najmanjšega znamenja, da bi bil kak razgovor z njimi uspešen. Prepad, ki toči naše zavezniške države in osrednje velesile, je tako glo -bok, da ga ni mogoče napolniti in tako širok, da bi bilo le težko mogoče ga premostiti., Proti pacifistični skupini poslancev spodnje z-bornioe obrnjen, je dejal Balfour, da bi, sodeč po sedanjih razmerah, ne bilo mogoče vrniti Nemčiji njenih afriških kolonij, Nato je Balfour vprašal pacifistično skupino, je-li bi bila Nemčija pri volji, da bi o-pustila svojo politiko napram ruski vladi, Ako Nemčija ne spremeni svojega srca ali ako popolna zmaga zaveznikov ne prepriča vseh v Nemčiji, 'da je bila ta nemška politika pogrošen a, ne more videti, kako bi naj bila Rusija zopet upostavliena. Obisk it&lij anskih zrakoplov- oot’ n*. Zhraajv. V petek, dne 9. avgusta, > o 9. uri predpoldne, so se nenadoma pojavili nad Dunajem italijanski letalci. Bilo jih je šest. Dunaj je bil mahoma na nogah. Po ulicah so se zbirale velike gruče ljudi in so opazovale kretanje letalcev. Bomb letalci niso me-tavali, temveč samo letake. Vrgli so jih več stotisoč. Ljudje so se kar trgali za nje in jih čitali z veliko radovednostjo. Letakov je bilo tri vrste. Eni so "‘'sili grb savojske kraljevske hiše in so bili tiskani na troharvnem papirju. Besedilo tega letaka se glasi: „Spoznajte Italijane! Ce bi mi hoteli, bi lahko vrgli na vaše mesto cele tone bomb, ami Vam pošljemo samo pozdrave trikolore, trobojnice svobode ! Mi Italijani vodimo vojsko ne z meščani, otroci, starci in ženami. Mi vodimo vojsko z vašo vlado, sovražnikom narodne svobode, z vašo slepo» trdosrčno in strašno vlado, katera vam ne more dati ne kruha in ne miru in vas voda le s sovraštvom in goljufivim upanjem. Dunajčani! Od Vas se govori, da ste inteligentni; a od časa, ko ste oblekli prusko u-niformo, ste padli v nižino berolinskega grobi-bijana in cel svet se je obrnil proti vam. Hočete-li nadaljevati vojsko? Le storite to, če hočete svoj samomor. In Česa upate? Odločilno zmago, ki so Vam jo obljubili pruski generali ? Vaša odločilna zmaga je kakor 'kruh iz Ukrajine: Vi čakate nanj in umirate, predno pride. Meščani dunajski! Pomislite, kaj Vas še Čaka in prebudite se! Živela svoboda! Živela Italija! Živela ententa!“ Tudi drugi letaki imajo približno enako vsebino. — Letalci so se mudili nad Dunajem samo kakih pet minut. Kakor nravi uradno poročilo, so se spustili zelo nizko k tlom. Opazili so jih teko pozno sa -m c radi tega, i;er je bito ozrač,e zelo megleno, čtali-janski letalci so pripluli nad Dunaj v smeri od mesta Mestre v Benečiji al, pa iz tirolske ironie pri A -siagu. Iz Mestre do Dunaja znaša zračna črta 500, ona od Asiaga pa 600 km. Da so prepluli tako ogromno črto v malo urah ,e bilo mogoče le "radi tega, ker so bili stroji konstruirani na čisto nov način in ker niso vzeli seboj nikakih bomb. Pri Schwec'hatu so se spustila tri letala v nižino 205 metrov, tako da se je razločno videlo barvana letala. Kakor je pos neti iz došlih nam poročil, so letala plula z Dunaja v Italijo nazaj preko Gradca, Lipnice, Pohorja, Savinjske doline, Vranskega Ljubljane in Vidma, Nekatere vesti trdijo, da je prvotno bilo sedem letalcev. Eno letalo ,se je na Kamenem polju in sicer pri kraju Sohwarzau blizu Dunajskega Novega Mesta spustilo na tla*! Aparat j© popolnoma zgorel, VA Gradec. Ko so se t petek, dne 9. t. m. pojavili nad Gradcem italijanski letalci, je nastalo v mesta veliko razburjenje. Ljudje so tekali sem-tertje in se poskrili ▼ kleteh. Gradčani so pokazali mnogo meni korajže k^t Dunajčani. Lipnica. V petek, dne 9. avgusta, nekakp ob * 11, uri dopoldne* sp tu migio, pluli Hali] anski zrako* plovci. Pet jih je plulo m sipini; Mlf oo ka^b 1ÖÖQ do 1900 m visoko* Eften pa se Jo blizu Kioeka spose tu precej nizko k tlom. Mislili smo, da se* mue je zgodila kaka nesreča, a kmalu nato se je letalec dvignil po bliskovo v zrak. Pluli so v smeri proti Sv. Duhu na Ostrem Vrhu. Na nekaterih krajih so metali razne letake. Rečica v Savinjski doiim. V petek, dne 9 av gusts, smo okoli tričetrt na 11. uro dopoldne o-pazili, kako je 6 zrakoplovov nagloma plulo preko Gornje Sav doline v smeri proti Kratjski. Ljudje so ugibali, ali so naši ali sovražni zrakoplovi; ker je bil njihov polet na zonaj čisto mirnega značaja, smo jih smatrali z& avstrijske (Opomba uredništva Najbrže je to bilo onih 6 italijanskih zrakoplovov, ki so obiskali Dunaj.) Vransko. Zadnji petek okoli 11 ure dopoldne smo opazili pinti v južnozapadni smeri šest, letal. Pravjjo. da so bili Italijani, ki so obiskali Dunaj. I Pi D h V- ■> PIO /4- Ljubljana. Laki so nas' zopet obiskali. V petek (ine 9. t. m., kmalu po 11. uri dopoldne, je priplul oddelek italijanskega zračnega brodovja n aid Ljub -nano. Naše obrambne baterije so Lahe pridno; obstreljevale. Sovražnik se je mudil samo nekaj minut nad našim mestom; in je odplul ob 7* na 12.. uro proti Benečiji. , , . Izpovedbe vjetega častnika Sarzija. Voditelj italijanskega letala, ki je na povratku z Dunaja moralo pristati na S einfeldu pri Dunajskem Novem mestu, se piše Giovani Sam. Vjeli so ga kmalu, ko je ubežal in zažgal svoje letalo. Po njegovih izpovedbah je bilo italijansko letal sko brodovje, ki je priplulo na Dunaj, pod vodstvom Gabriela d’Annunzia, ki je bil v dvokrovniku; on sam je vodil enokrovnik. Brodovje se je dvignilo točno ob 6 zjutraj v Padovi in se spustilo takoj v velike višine in odplulo preko morja proti Gradežu; odtod visoko nad oblaki proti Sv. Vidu ob Glini na Koroškem, kamor je prispelo ob 7 20 zjutraj in se spustilo nato nekoliko nižje, da se dvigne potem zopet v velike višine s smerjo, naravnost proti Dunaja. Vjeti italijanski letalski častnik Sarzi bo zaslišan sedaj pred vojaškimi oblastmi lova faza sedanje vojske. Zagrebški „Glas“ piše : Te dni se je pričela ofenziva angleške armade na fronti pred Amiensom. — .V ententinem časopisju so delili nemške operacije na zapadnem bo,.išču v 2 glavna dela. Obadva sta stremila za istim ciljem — za uničenjem ontentine armade. Nemci so po dveh potih mislili doseči te svoje cilje. Prvi cilj jé bil razdeliti Angleže od Francozov in vreči angleško armado v morje. Druga pa: Zavzeti Pariz. Vojne operacije v marcu in aprilu so služile prvemu cilju, a poznejše spadajo med pohod v Pariz. Uspehi so bili poznati: Nemci so dospeli pred sam Amiens, glavno točko za neposredno zvezo med angleško in francosko armado. Ko je na tem bojišču bila nemška, armada ustavljena, so se Nemci navalili v drugo smer: öd začetka maja do polovice julija je nemška armada podvzela tri orjaške poskušnje proti središču Fran -tije in sicer od severa, severovzhoda in vzhoda. Od začetka so imeli ogromne vspehe. A poslednji naval, kr bi naj definitivno dovršil nemški vojni načrt, se je, kakor je izjavil Ludendorfl, izvršil z neuspehom. Francozi so podvzeh vrlo srečen protiudar, Pariz je danes Nemcem tako daleč kot vojni cilj, kakor je bil meseca septembra 1914, Položaj za Angleže na njihovem delu fronte ni bil posebno srečen. Radi tega je angleško vrhovno vodstvo podvzelo sedanjo ofenzivo, da se reši neugodnega položaja. Kar je sedaj novo o angleški olezzivi, je to, da je potekla iz lastne ententine unicijati -ve. Fochov protiudar pa je imel značaj odpora v sili; francoski general je srečno izkoristil ugoden tre-notek. ki so mu ga nudile sovražne armade. Položaj angleške ofenzive je drugačen. Britska armada je sama, neprisiljena, pričela z navalom na neprijatelja . To je novi moment o sedanji borbi na zapadu. Vse to, kar se godi zadnji čas, znači, da je Nemcem odvzeta inicijativa. Končana je ona faza velike borbe, v kateri zavezniki niso mogli misliti na velike ofenzive iz lastne inicijative. Naravno je, da končna usoda sedanjega načrta, ki ga je skovala ententa, še ni znana. Ali bo ta načrt oddan v arhiv , kamor je šlo že toliko vojnih načrtov, bomo kmalu videli.“ J»g o s 1 o v s. B sk a d. ek i $ r & « i j b , Jugoslovanskem i klubu na Dunaju so dospele nadalje za majniško deklaracijo sledeče izjave: Gornjesavinjčanke naknadno še 1314 podpisov in sicer: Šmartno na Paki 436, Ljubija pri Mozirju 128, Šmihel nad Mozirjem 66, Kokarje 452 in Ran -mirje-Ksaverij 312: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Laporju; Žene in dekleta, možje in fantje vasi Levič, občine Žabljak; občinski urad Žab -ljak pri Laporju,; žene in dekleta župnije Šmartno v Rožni dolini, okraj Celje, 766; žene in dekleta župnije Prevorje, okraj Kozje ; z velikim navdušenjem se pridružijo majniški deklaraciji možje in fantje žup nij« Novacerkev prj Celju in sicer oblini Növacer-kev 543 in Višnjavan 8Ö8, skupno torej 9žl podpis? občani občine Lepanjlva pri Mozirju 196 ; žene in dekleta, možje in mladeniči iz St. Vida nad Valdekom, skupno 360; občina Sv». Urban, v Slov. gor.; občina Drstelja; možje, žene in dekleta občine Drstelja pri Ptuju; krajni šolski svet na Dobrni; občinski odbor Slivnica pri 'Mariboru; možje in fantje, žene in dekleta jz župnije Sv. Barbara v Haiozah; 428 podpisov pocl geslom: Prost mora biti naš narod, na svoji zemlji svoj gospod, od teh iz. občine Sv. Elizabeta 125; občinski odbor Vintarovci; Narodna Čitalnica Hrastnik ob Savi; žene in dekleta, možje in fantje župnije St, lij pod Turjakom 229; žene in (teideia, možje in fantje župnije Mala Nedelja pri Ljutomeru; fantje in dekleta Župnije Sv. Jakob v G alibi ji; občina Pi-rešiea 93; občinski odbor Tepanje; občinski zastop občine Bače pri Brežicah toplo odobruje jugosiovia..-sko deklaracijo ter se ji soglasno pridružuje; občna. Oglenšak pri Slov. Bistrici; občina Bukovje©, okraj Slov. Bistrica; občina Žitnice, okraj Maribor; z velikim veseljem in navdušenjem se pridružujejo zave-f.m prebivalci trg.. Vitan4 okraj veijo: m za- stop v Vištanju se pridružuj© deklaraciji, slede podpisi: župan Janez Turnšek, odborniki: Mart, Aman, Jožef Vouk, Franc Kostanjšek, Anton Plevnik, Janez Bah, Alojzij Kovačič; krajni šolski svet v G. Rečici pri Laškem ; Čitalnica, pri Sv. lederti nad Laškim; žene in dekleta, možje in fantje župnije Sv. Jedert nad Laškim; žene in dekleta občine Okolica Slatina (-vasi Negorie, Ratanska vas, Gradiškin idol o Sečovo, Cerovec, Ločendol, irgje (164), Sv. Križ, U-javica, Strmec, 'Jržišče (161), skupno topej 410 podpisov; žene in dekleta občine Nimno 60; žene in dekleta občine Spodnje Sečovo 115; žene in dekleta občine Tokačevo 124; možje in fantje, Žene in dekieis občine Sv. Tro.ioa 133; občinski odbor Kozje.;, župani in kmetje ormoškega okraja.. Duhovniki kozjanske dekanije, vedno goreči v pravi, iskreni ljubezni do svojega naroda, navdušeni za njegove pravice, neupoglji vi v boju za narod le svetinje, prisrčno z zadoščenjem pozdravljajo deklaracijo bot prvi korak za uresničenje zaželjene pros -tosti in svobode jugoslovanskih plemen v okvirju jugoslovanske države pod žezlom presvitle habsburške diniastji,e. Pridružujejo se jugoslovanski dekhisraioi.i v polnem dbsegu in žele iz vsega srca, da Ivi se že v kratkem oprostili verig raznarodovalnega, nam krivičnega in sovražnega sistema in da bi se svobodno zamegli razvijati v. narodnem, kulturnem, gospodarskem in socijalnom oziru. S Koroškega: Zavedne žene in dekleta župnije Stebenj pri Beštajnu (naknadno 63 podpisov), z že vposlanimi skupno 356 podpisov; žen« m dekleta n Tekale; občina Bekštajn pri Beljaku 22; navdušene žene in dekleta župnije Ukve v Kanalski dolini 149; možje in mladeniči, žene in dekleta občine Brdo pri Smohoru naknadno k prvi zbirki 32 podpisov ; i Slo -venci in Slovenke iz Libuč pri Pliberku 687; mož,e in mladeniči, žene in dekleta Župnije Ziljska Bistrica 152; Dob pri Pliberku; Slovenci in Slovenke iz Župnije Gorje ob Žili 73; Slovenci in Slovenke iz Tini pri VeJlibovieu 72; zavedni možje, neustrašene žene in dekleta občine Radeče 158;. zavedni župljani župnije Škocjan v Podjuni 512; zavedne žene in dekleta iz vasi Hrašče, občine Marija na Žili pri Bel -jaku; zavedni občani občine Kostanje pri Vrbi 186; žene in dekleta, možje in fantje v Globasnici na Koroškem z največjim navtdušenfem pozdravljajo maju. deklaracijo, 2äü Politične iresti. Prepovedan shod. C. kr. okrajno glavarstvo v Maribora je S. K. Z, prepovedalo shod, ki ga je nameraval imeti poslanec Pišek dne 11. avgusta v prostorih Kmetijske zadruge v Račah, da poroča svojim volilcem o različnih gospodarskih zadevah sedanjega časa, Svojo prepoved utemeljuje glavarstvo s strahom, da bi s shodom bil v Račah o-grožen red in mir. Vsi, ki poznamo Rače in mariborsko okolico, vsaj tako dobro kakor okr. glavarstvo, vemo, da ta razlog ni resničen, ampak samo le pretveza. Vemo tudi, da okrajno glavarstvo ni iz lastnega nagiba prepovedalo shoda, ravno ker se ne boji prav nič za red in mir. Pravi vzrok prepovedi je sovražnost c. kr. namestništva in njenega šefa grofa Claryja proti Slovencem, ki ne dopusti nobenega zborovanja slovenskih poslancev s slovenskim ljudstvom in tudi v tem smislu daje navodila okrajnim glavarstvom. Seveda ščiti Claryja zopet dunajska vlada, ki se oprijema za svojo rešitev nemške hrbtenjače. To ve danes vendar že vsa avstrijska javnost, zato nam ne prihajajte z o-groženim^ redom in mirom! Na Češkem prepovedano nositi orožje. Po poročilih iz Prage je češko cesarsko namestništvo prepovedalo nositi orožje na Češkem. Prepoved je izšla baje ’z razlogov javne varnosti V Seidler-llnssarekovein nemškem kurzu kaj-pa strumno plove tudi koroška deželna vlada pod suprotnim vodstvom nemškega grofa Lodron a. ki se ja pri zadnji krizi imenoval že kot kandidat za mehek ministrski stolen Najnovejši dokaz temu je to, da je deželni predsednik, kakor poroča nek koroški dnevnik, premestil gospoda c. kr. okrajnega komisarja Matevža KaJd od deželne vlade za. voditelja politične ekspoziture v nemški Trg (Feldkirchen). 'Slovenec g. Kaki je prej nad vse vestno, požrtvovalne in nepristransko služboval pri velikovškem okrajnem glavarstvu, » ni bil po volji nemčerskim volksratovcem radi česar ga je njih pokorni sluga, grof 1-odron pozval k deželni vladi, v Velikovec pa poslal le samo nemško uradnike, ki slovenščine niti za silo ne lomijo. Isto se je bilo prej zgodilo z gospodom c. kr. okrajnim tajnikom Robarjem, ki so ga prestavili v nemški Spital. Maksima naše politične uprave je teda]-. Slovenske uradnike se pošilja, na Nemško, da jih letam šikanirajo, gledajo po strani in preganjajo, med Slovence pa nastavljajo nezmožne nemške uradnike, f ki po svojem šikanirajo domačine, razširjajo blaženo j nemščino ter podpirajo vsenemške cilje! In potem se | še čudijo, da se hočemo vendar enkrat otresti jerob- | stva ter biti na svoji zemlji svoj gospod. — Z animi- j vo je. da so dne 4. avgusta na nemškem „Bauernta- 5 gu“; v Trgu sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo , ! naj pusti ' deželni predsednik dosedanjega voditelj n- j ekspoziture Gustava Egger vsaj za čas vojne na svo- j jem mestu, Češ, da si je pridobil zaupanje okraja, dia j pozna potrebe ljudstva in da je nenadomestljiv. Vsi j zbrani župani in ljudstvo da za gotovo pričakujejo , j da se gotovo ustreže tej skromni prošnji. Celo ta le j nemška resolucija kaže, kako nerodno skače vladni | Šimeljček Čez plot, ko se hoče le prenerodno držati š proslulega Seidler-Hussarekovega — nemškčga j kam! , f Preki sod. preklican. Graško vojaško povelj st- j vo je dne 6. t. m. preklicalo nagli sod, ki ga je od- j redilo dne IS, maja t. 1, za Štajersko, Koroško in za Kjranjsko.j Amnestija za državne aastavljence. »Reichspost« poroča, da bo v kratkem izdana amnestija za vse one državne oradnike, ki so zagrešili kake prestopke in bili potem disciplinarno kaznovani ali pa se še nahajajo v preiskavi. Cesar na fronti. Cesar se je dne 7. t. m. po* poldne podal z načelnikom generalnega štaba baronom Arzem in običajnim spremstvom na jugozapadno fronto in se od tamkaj dne 9. t. m. zjutraj vrnil v grad Wartbolz. "rekonvalescenta strelskega polka št. 26. Pred; tkim sem imel šaržno dnevno službo. Z e'er : pri nastopu k povelju sem med drugim dobil tudi; »Štajerca« t koli 50^-70 izisov s poveljemf razde liti ga med moštvo. Značilne so Opazk ki so-se slišale pri tej priliki. Nek prostak prijjf: »še rri vojakih nam ne dajo miru s tb*v^^^.:;ma4opri do.« Njegov sosed pripomni: »Čdmi dali ta de nar, ki se potrati za papir invahdfm, vdovam, za j vojno posojilo, bi na ta -naČiš^^m^inš^^dVžaviJn.:' loveški družbi koristili, tako ge pa tra i samo pair in denar ter nadleguje utògeja vojaVà « M e J ž*m se pridruži neki v pt^ki oKfaj pristojeu če-i, vodja in pravi: »DnevniVšar*, polovico daj sem, “ t stranišče je dober « ^0rugo polovico sem vzel *’J5 v isti namen Vjjliižini Stoječi narednik Ne j^ec ' pripomni : »Wengfstens e wasVerbü ftige3 — rMst gehört zum Mm* (Veadari nlifiràj'pam triega y\oj spada k gnoM ) To je torej m enjč vojaštva 'Štajercu« in ondar se nam taki» vu Lloyd George je prepričan o zmagi. Lloyd George je imel o priliki podelitve meš čanstva dne 9. t. m. v Neath n govor, tekom ka ! er ega je izjavil med drugim: Vedel sem, da se bojujemo za pravico in pravični Bog nam bo to priznal. Sovražnik je narod, ki je govoril in sa njal le o vojni. Božji blagoslov nam bo zopet zasijal, ko dosežemo resmčen mir. Po dosedanji zmagi zamoremo z zaupanjem gledati v bodočnost. Priti zamorejo še temni dnevi, vendar pa bomo kljub temu ostati trdni Duh naroda je, ki nam jamči zmago Pri poznejši pojedini je rekel Lloyd George: Nova ustvaritev sveta zahteva velike žrtve; toda ta svet bo velik, kskor žrtve, ir katerih bo izšel. ' Angleški ministrski predsednik Lloyd George je dne 7. t. m. ob priliki velike narodne slavnosti v Wales» ob prihodu na kolodvoru v Gardiflu nrečital brzojavko o napredovanju ententinih čet v Franciji. Pred tisočglavo množico ljudstva ie nato zaklical: Mi prodir amq! V Busiji niso več varni. Socialni revolucionarji v Rusiji so sklenili, da bodo ubili vsakega Nemca, ki jim pride v pest. Radi tega je moralo nemško poslaništvo v Moskvi kar čez noč pobegniti preko Helsingforsa in Reva-ta v Pskov. I Fraacosko bojišča. Med najznamenitejše dogodke preteklega tedna je zaznamovati velike vojaške uspehe francoskega generalising maršala Focha med rekama Marno in Aisno, kjer so Nemci prepustili Francozom čez 6000 štirijaških km ozemlja, se umaknili na severni breg reke Aisne in še važnejše vojaške uspehe angleškega maršala Haiga vzhodno od mesta Amiens med rekama Ancre in Avre ter ob Sommi, kjer so prišla angleške armade do črte Peronne — Noyon, Važno želežniško križišče mesto Montdidier je prišlo pod angleško oblast. Med Ancro in Avrò so se Nemci umaknili na črti Laboisien — Marest. Nemci izgubili Montdidier, V zadnji nemški ofenzivi z veliko težavo in ogromnimi žrtvami pridobljeno važno mesto in križišče Montdidier so Angleži in Francozi dne 18. t. m. iztrgali Nemcem iz rok. Nemška armada pri Montdidierju je bila obkoljena od vzhoda in severa. Sovražnik vjel 34.000 Nemcev, V treh dneh (od 8. do 11.) so ententine čete vjele 34.000 Nemcev in vplenile okoli 300 topov. Italijanska ofenziva. Na ozemlju Sedem občin so Italijani dne 9. I. m. pričeli z obširnimi napadi. Borba se je raztegnila od Gadove do gore Col del Rosso. Naše poročilo pravi, da je bil sovražnik povsod vržen nazaj. Italijansko poročilo pa govori o uspehih na Sisemolu, Monte di Valbella, Col del Rosso in Col -del Eel, kjer so baje sovražnej čete zasedle naie prednje postojanke. V Ukrajini. Ruski listi poročajo o velikih in krvavih spopadih med nemškimi četami in ukrajinskimi upo r-riiki v bližini Kijeva. Iz Berolina pa javljajo, da so se vršile le male praske. Moc Cdio-SIovakov, število Ceho Slovakov je znašalo prvotno le 75.000 mož. S prirastkom kozakov, Srbov in d ru-gih je narastlo na 300.000 mož. Čehi imajo razven »zemlja ob Volgi v svoji oblasti tudi vse železniško omrežje, ki vodi iz vzhodne Rusije v Sibirijo. — Položaj boljševlkov je ogrožen bolj kakor kdaj prej. Moskva je vsled prodiranja Čeho-SIovakov ogrožena. Te dni so izbruhnili novi nemiri, ki pa so bili kopet potlačeni. Boljševiki so poklicali vse za orožje sposobne moške za 6 mesecev pod orožje, da «e odstrani češka nevarnost. Češko-kozaška armada, ki prodi** Mo-Nvv strie 180 h()0 mož »Nov* Reforma“ poroča iz Švice, da se je poprejšnji brigadir poljske legije, polkovnik Jos. Haller, lanafe» leto s svojimi četami preklal skozi nemške Čete in je z njimi ušel na Rusko., Od tam je polkovni!: Haller prišel s svojo legijo v Pariz in se sedaj bori aa strani Francozov proti Nemcem. Tedenske novice. Koroške cerkvene vesti. Za dekanijskega administratorja dekanije Rožek je imenovan vlč. g. K. Hüttner, župlnik v Rožeku. - Umrl je men signor,* Frano Botek, vojni kurat, bivša kanonik v Gospa -Sveti Dve žrtvi. Korošici „Mir* poroča: „Prišlo je poročilo, da )e sredi meseca avgusta 1916 umrl na ranah, zadobljenih v, Galiciji, mladenič Tomo Malle iz Podsinjevasi v Rožu. Vedno so še upali, da se vrne, pa žal zaman. Tomo Malle je bil idealen fant in dober organizator ter navdušen narodnjak. Marsikateremu koroškemu ‘Slovencu, ki je poznal to blago dušo, tega vnetega narodnega delavca, se bo ob tej vesti zasolzilo oko. Padli junak je bil tudi eden izmed tistih, ki so ga nasprotniki zavoljo njegovega neu -poglfivega narodnega značaja imenovali „veleizdajalca“ ; pa ko se marsikateri teh obrekovalcev „junaško bori“ doma za pečjo, je Tomo umrl junaške s-mrti. In koliko je padlo ravno teh „veleizdajalcev“ , ko zapečni „patrijotje“ zmagujejo s širokoustenjem v domovini za pečjo. Naj počiva v miru! — Dne 7. julija je padel na italijanskem bojišču v zračnem boju pilot Ožbe Bierlotter, rojen v Timenici. Bil je član celovškega krščansko-sooiatnega delavskega društva, dober fant in zaveden Slovenec., Svetila mu večna luč!“ Dr. Kochenburger umrl. Dne 1. avgusta je u-mrl v Gradcu v starosti ©1 let bivši avstrijski ju-stični minister in graški odvetnik dr. Hochenbur ger. Avstrijski juslični minister je bil od i. 1909 do 1. novembra 1916. Umrli je bil eden najstru-penejših nasprotnikov avstrijskih Slovanov. Iz učiteljske službe. Na štirirazredni nemški ljudski šoli v Brežicah je razpisano mesto učitelja. Prošme do 10. g« 1» porotnega sodišča^ Za tretje zasedanje mar riborske porote za tekoče leto je imenovan za predsednika sodišča dr. pL Kočevar, za njegovega namestnika višjesodni svetnik dr. Albert Kokol, nadalje oeželnosodna svetnika Viljem Kronasser in dr* Tor- ha** . ,* & t * Poroka. V Jarenini se je dne 5. t. m. vršila poroka gspč. Ivanke Supanič, hčerke našega odličnega somišljenika g. Ignaca Supanič, veleposestnika v Vajginu z g. Rupertom Grah >rnik, veleposestnikom na Ranci Svatje so darovali za slovensko šolo v Mariboru 200 K. Živeli! Novopo-ročencema obilo nebeškega blagoslova! Posnemanja vredno. Kot vojak sem bil pred 1 tednom v Prlekiji na dopusta. Imam šoli odrastlo sestro. Pred dnevi je dobila od očeta 20 K; drugi dan jo najdem pri izpolnjevanju poštne nakaznice. Vprašujoč jo, kam da pošilja denar, dobim naslednji odgovor: »Vojna je, vi delate in se trudite zunaj za ljubo nam domovino, dostaja tudi nam, da pomagamo po možnosti za dragi nam slovenski narod. Začeti je treba to pri vzgoji, pri deci in v to s vrh o sem poslala 10 K za slovensko šolo v Mars boru. Milo mi je postalo pri tem odgovoru. Vem, . tam oplevejo nadležno solato, da lažje ostala pletel raste, Ker je za delavce tesno, so gg. tatovo Še Mii takp milostni in so pospravili nekemu posestniku zgodnji krompir. Zaiibog ga (posestnika namreč) še niso: obvestili, kam so ga shranili. Drugemu posestniku so poželi malo pšenice. Tudi kuretina j‘e sedai v časti, ker jo tatovi pogosto obiskujejo. Ker pa 5 j6d svoje znamenite zunanjosti zdel sumljiv. Sla je nitro k očetu in se z njim sporazumela, N&ehkrat ■š( stopili gospodar oborožen, gospodinja m Merktet prca osuplega, ki se je v naglici pozabil predstaviti. S. .prijaznim pozdravom, da takoj strela, ‘ alo bi se nretivil preiskavi, mu je predstavil gospodar p.D-M-aj, v katerem se je nahajal, U, a. je namieö'gö» suvdar dobiti v tej osebi tata prej ometnjehin oblek. Našli niso pri njem nobenih posebnosti, fazen legat, da je nosil vžigalice na koncu su njinega rokava, a.dene reči so obdržali in g. Člana izpuMIi. 'Koso ga preiskovali, se jc izrazil, da mu Je vse eno, če ga tudi 'zaprejo. To je dalo povou, da je stopila domači hči za odi šli m ter ga zvabim nazaj iod pretvezo. naj gre po tisto, kar so mu prej vv:di. Ko je mbž stopil v vežo, so ga obkolili štirje možje, oboroženi s puškami. Eden mu je tolažljivo pojasnil, da ga nameravajo vkleniti Naj jim pa daljo ludine zar meri, ako mu morajo odkazatl preuočiščže v hlevu* No, g. član tatinske družbe je pa tudi bil, kakor š;ka. Zahvalil se je za prenočišče, kajti sicer bi ga moral še iskati, če je vklenjen, nič ne- de, Človek še mora vedno kaj novega navaditi- Drugo jutro so g» odpeljali (kaka čast. in kak profit pri čevljih!) v Kozje na sodnijo, Tam sq mu dali drujgo stanovanje ter vkrenili vse potrebno. Na sotiniji upajo, da bod® g, član tatinske družbe toliko prijazen in lwle cele svftjo družbo s pomočjo žandarmerije spravil na svoje najnovejše stanovanje. Zabnkovjo. Bridka žalost je zadela, splošno s-poštovano rodovino Franca Požuna v Bukovju, Dne J. avgusta sta umrli hčerki Cilka in Karolinen p© kratki in mučni bolezni v cvetu svoje mladosti. Obe sta že bili v veliko pomoč staršem, kar je tem hujše, ker sta zdaj čisto sama ostala na stara leta. Druga je Se obiskovala šolo in je bila s svojo pridnostjo ih zlasti pa s ponižnim vodenjem v veselje učiteljem. V-zorha sestrinska ljubezen jih je vezala v njunem tako kratkem življenju, združila jih je za vedno tudi yr smrti. Bili sta pokoj)ani v skupnem grobu dne 3. t, Sežanski orožniški straŽmojster Edv. Žitko, siar 40 let, je dobil od svojega poveljstva ukaz, da naj sknša zaslediti dva Vojna ubežnika, ki sta krog Divače nadlegovala ljudi s tatvinami. StraŽmojster jr storil, kakor mu je bilo zaukazano in je tudi are?-tiral oba 'tička. Gnal ju je v Povir k županstvu. ‘ Lh-tmn ju je v pričo župana Začel preiskovati. Ko ie segel enemu obeh lopovov v nahrbtnik, da bi pogle -dal, kaj se nahaja v njem, je aretiranec hipoma potegnil bajonet iz nožnice in ga zasadil orožniku y prsi. Le-ta je omahnil in se skoraj zgrudil na tla. V zadnjem hipu pa je zbral vse svoje moči, potegnil samokres iz toka in ustrelil. Zadel je onega naravnost v srce, da se je takoj zgrudil na tla in v par trenutkih izdihnil. Takoj nato pa je padel tudi orožnik sam in obležal mrtev na tleh. Drugega aretiranca so izročili vojaški oblasti. Orožnik zapušča vdovo z otroki. Bismarck izgubil — roko In sabljo. Poročajo iz Halle v Nemčiji, da je Bismarcku s tamkajšnjega velikega spomenika padla na tla roka s sabljo vred, Ker se je zgodilo to ob sedanjih dogodkih na zapadeni fronti in ob 2(lletnici njegove smrti, tudi v Nemčiji ne manjka ljudi, ki mislijo, da bi utegnilo to kaj — pomeniti. ■ # .jl( Kaznovanje notoričnih postopačev v Ameriki» Po skoro vseh državah Sovoroameriške Unije so nedavno sprejeli zakon, po katerem morajo moški od 18, do 50. leta vsak teden delati najmanj 36 ur. Zakon je stopil že v veljave. Tak-le je bil. prvi slučaj: 29 letni zasebnik Henry Macdonald, ki je prišel v Bald-kvinsville, da bi na trnek Ibvil ribe, je bil, ker Je zakon baš to uro stopil v veljavo, areürau in obsojen na šest mesecev prisilnega dela. Jugoslavija Jugoslovanom. Pod tem naslov«® je izšla kniižiea, Id razpravlja na poljuden in prh prost način o bistvu in pomenu jugoslovanskega v-prašanja. Knjižica obsega statistične podatke o številu Jugoslovanov, o velikosti jugoslovansko žemlje, prinaša kratke zgodovinske podatke, opisuje položaj, v katerem se nahajajo danes Jugoslovani in vzroke, ki so dovedli do majniške deklaracije. Knjižica zaključuje z besedami pok, dr. Kreka: „Vi vsi, k! Ste seme jugoslovanskega naroda, mislite le eno: Kako5 boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi za njen procvit in blagostanje!“ Knjižica se prodaja v tiskarni sv. Cirila v Mariboru* Gona s poštnino vred 50 v.___ ' LISTNICA UREDNIŠTVA. Naš člankar iz Koroškega: Hvala z» članek! Priobčimo v petek. Prosimo večkrat kaj, Jugoslovanski pozdrav! Izdajatelj in založnik: Konsorcii «Straža/* -ovorni urednik: Vekoslav Stupan. r