Z25. ttCVlIRO. V lHJHjml. v torek. I oktobra 1906. XXXIX. leto. .Ah«« vuk cUn avecer, talmil na dalj« tn araauika, tat ratia pO poill pra)aaaa* m avatro-ograaa daaai« aa «h tata tft &, U K, aa pat lata 18 K, aa fiatrt lata 6 K, aa aa aiaaaa 8 K. K dar hodi aaai panj, alada aa oaa lata it E, aa aai lata 11 K, irai litodobD« raoSUjatra naročnina ■• oa anira. — Za oananlla aa aladaja ad pataraataaaa patlt-vrata aa 18 h, So ta aananila ' kaaisl 99 oo vračalo Urodnlštvo Id uprovnlitvo la o Kaaflaoih alloab it. 6, tn tioar aradniitro v 1. aadotr., apraoclltoo oa pm tata a &, aa daCrt tata o 1 M) h, aa aa aiaaaa t K so h. Za LJubljano t oalujaojaia oa dan aa lat« aa aatrt lata I ■ 50 a, aa aa aiaaaa 1 K aO a. — Za tuja dažala talika oad, kolikor ana&a poštnina. — Na naro£b« uaka aakrat, po 10 h, So oo doakrat in po 8 h, 5o la tuka trikrat ali oaČkrat. — Dopiai naj le iavolć fraakooati. -pa v pritličju. - Upravni!*™ aa) aa blagoooltJo pošiljati naročnino, r«klamaoi]o, aananila, L j. administrativno itoar' Uretfnifttra telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". »sne itertlke po 10 h. UprarnUtra telefon it 89. Justični škandali u Ptuju. Iz Ptuja 1. oktobra. Razkritja „Slov. Naroda" o po-čenjanju ptujskega župana Orniga morajo tega Človeka vendar hudo peči. Sicer pa napadajo nekateri listi, kakor „Novi Slov. Štajerc", „Mlado-slovenec", „Slov. Gospodar" Orniga se hujše kakor „Slov. Narod", vendar se Ornig zanje ne zmeni, nego se brani samo proti „Slov. Narodu". Ornigov žurnalistični branitelj — ki baje ni gimnazijski profesor, nego mož brez poklica, ki figurira pri zadrugah kot politični „komisaru in si daje plačevati pristojbine, ki jih mora vsled pritožbe pozneje vračati — piše v zagovor župana Orniga „Pettauer Aphorismem", v katerih se bavi samo s „Slov. Narodom". Tudi notici v „Slov. Narodu" št. 219. je ta mož posvetil svojo pozornost, a bavi se samo s postranskimi stvarmi te notice,o glavni stvari pa, namreč o lumpariji, ki sta jo hotela uprizoriti I. Ornig in njegov dični prijatelj c. kr. nadsodnije svetnik dr. Ignacij P e v e t z v Gradca proti „Slov. Naroduu, z znano tožbo, o tej — molči. Ta molk je priznanje in dokaz, da so bile naše trditve resnične. Ornigov časnikarski tlačan se, mesto da bi se bavil s to stvarjo, zaletava v odlične Slovence in Nemce v Ptuju in jih psuje na vse načine. Velika jeza vlada v Ornigovem taboru tudi zaradi silno ostrih napadov in senzacijonalnih obdolžitev, ki jih je priobčil graŠki „Arbeitervville". Kolikor je nam znano, ne piše v „Arbeitervville" noben Slovenec. Ornig seveda trdi, da pišejo v ta nemški so-cijalnodemokratični list — slovenski prvaki, a s tem samo skuša obdol-žitve predstaviti kot posledico narodnega in političnega nasprotja in se odtegniti dolžnosti — tožbe. če Ornig in njegovi pajdaši kakemu Slovencu kaj očitajo, je čisto naravno, da ne bo tožil pred mariborsko poroto, ker kažejo različni slučaji, da bi bilo to brez uspeha. Naj navedemo le en sam slučaj. Pred tremi leti je tožila mladoletna Julij ana Mustafa bivšega urednika „Štajerca", J. Drevenška, Or-nigovega svaka ViljemaBlan-keja in slamnatega odgovornega urednika bivše „Pettauer Zeitung" radi pregreška po § 489. kaz. zak., ker so jo glede nj enega privatnega življeljenja grdo in hudo napadali. Pri porotni razpravi, ki se je vTŠila pod vodstvom znanega Antona Marocuttija, je sodni dvor dopustil vse mogoče večinoma izmišljene dokaze, ki so jih ponujali obtoženci za resničnost svojih obdolžitev, čeravno je po postavi sploh izključen vsak tak dokaz resnice. S tem se je doseglo, da seje obravnava opoldne prekinila. Sedaj pa so sorodniki obdolžencev in druge osebe iz Ptuja imele priliko, obdelav a ti posamezne porotnike v prid obdolžencev. To se je tudi faktično zgodilo v taki meri, da je le en sam porotnik glasoval v prilog tožiteljice, vsi drugi so glasovali v prilog obdolžencev, ki so bili seveda vsi oproščeni. To je bil justični škandal, to je bil ravno tak justični umor, kakor se jih žalibog več pripeti v Ptuju in v Mariboru. Tu se je pokazalo, da ima Ornig mariborsko poroto v žepu in prav iz tega nagiba, zavedajoč se zmage v vsakem slučaju, je hotel Ornig v porazumljenju z dr. Pevtzem spraviti „Slov. Narod", oziroma dr. Tavčarja pred mariborsko poroto. Ko pa se delegacija mariborske porote ni posrečila, ker je bila nezakonita, sta Ornig in Pevetz stisnila rep med noge in umaknila tožbo, ne da bi dobila kako satisfakcijo. „Arbeiterwille" pa izhaja v Gradcu in zato se ga Ornig ne upa tožiti. Sicer bi se vršila obravnava pred nemškimi porotniki in pred nemškimi sodniki, ali ti porotniki in sodniki nimajo takih zvez z Ornigovo kliko, kakor mariborski porotniki in bi ne bili tako pristopni „ vplivom" in zato se Ornig in tovariši ne upajo tožiti, boječ se dokaza resnice, in zato skušajo izpodbiti sen zacijo, ki so jo povzročila razkritja v „Arbeiterwille" s tem, da dolže slovenske narodnjake, da so dopisniki tega lista. Ornig in njegov žurnalistični kuli naj le molčita o „gerichts-bekannten Denunzianten" in naj pred sodiščem dokažeta, da so izrečene obdolžitve „Arbeitervville" neresnične. A tega se ne upata storiti, kakor se ne upa sodnik dr. Fr. Glas tožiti, ker ga je „Arbeiterwille" imenoval „Gra-tisfresser am Rann", na Bregu v Ptuju, kjer jo hiša tašče J. Orniga, kjer imajo imenitno kuhinjo in polne kleti najboljšega vina. Iz odseka za volilno reformo. Dunaj, 1. oktobra. Takoj v začetku seje je prišel na vrsto predlog klerikalcev o volilni dolžnosti. Posl. dr. Schlegel je najprej predlagal, naj se reasumira glasovanje o § 4., potem pa je utemeljeval svoj predlog glede volilne obveznosti. Prepustilo bi se naj deželnemu zakonodaj stvn, da določi volilno obveznost v posamnih kronovinah in deželah ter določi kazni za tiste, ki se brez utemeljenega vzroka ne udeleže volitve. Naglašal je, da tega ne predlaga iz posebnih ozirov do svoje stranke, temuč bodo vse stranke imele dobiček od volilne obveznosti ter bo sploh parlament šele potem nudil pravo sliko o ljudski sodbi, ako se uvede volilna obveznost. Proti predlogu sta odločno nastopila poslanca dr. Tavčar in Grabmavr. Tudi posl. dr. Adler se je izrekel proti Schleglovemu predlogu, češ, da volilna obveznost zasleduje reakcijonarne namene, da bi pri volitvah prišli do veljave tisti ljudski sloji, ki se politično ne zavedajo ter sploh nimajo politične volje. Proti sta še govorila poslanca Lecher in Choc, dočim je Gessmann predlog toplo priporočal, češ, da bo volilna obveznost najbolje orožje proti terorizmu socijalnih demokratov. Predlagal je, naj se odsek izreče v principu za volilno obveznost. Minister baron Bienerthje izjavil, da vlada priznava upravičenost misli glede volilne obveznosti, ker bi potem odpadla agitacija ter bi se brez agitacije pokazala dejanska moč posamnih strank. Na drugi strani pa je vendar tudi več pomislekov proti volilni odveznosti. Posebno bi se otežilo volilno postopanje, da bi narasla prebivalstvu nova bremena. Ako se postavi volilna obveznost pod kazen, bilo bi po volitvah brezkončno kazenskih razprav. Zato prepušča vlada odločitev popolnoma odseku brez vsakršnega vplivanja. — Na predlog posl. Hrubega se izvoli pododsek, ki bi zadevo proučil in v treh dneh poročal. Obenem se prekine razprava o § 4. Prihodnja seja bo jutri ob 6. uri zvečer. Dunaj, 1. oktobra. Krščanski socijalci izjavljajo, da je sprejetje volilne obveznosti glavni pogoj za volilno reformo. Zato pridobivajo druge nemške straoke za svoj namen ter groze, da drugače ne bodo glasovali za dvotretjinsko večino, ki bi naj zavarovala razdelitev volilnih okrajev. Pododsek bo skoraj gotovo predlagal, naj državni zbor v principu določi volilno obveznost, vse podrobnosti pa se prepuste deželnim zborom. Kakor je položaj sedaj, sprejmejo volilno obveznost k večjemu le deželni zbori v Gornji in Nižji Avstriji ter na Tirolskem. Pluralna volilna pravica. Dunaj, 1. oktobra. Ker se je razpravljanje o volilni obveznosti prepustilo pododseku, bavil se bo odsek za volilno reformo v jutrsnji seji s pluralno volilno pravico. Pri tej priliki bo posl. Tollinger stavil sledeči predlog: 1. Volilna pravica se more izvrševati le osebno. 2. Vsak volilni upravičenec ima en glas. 3. Pravico do dveh glasov ima sledeči volilec: a) Ki je dopolnil 35. leto, je oženjen ali vdovec ter oče vsaj enega zakonskega otroka, ah' ki ima samostojno stanovanje kot lastnik ali najemnik, b) ki je napravil na inozemski srednji šoli maturo, c) kdor ima samostojno podjetje ali posestvo, od katerega plačuje naimanj 25 K direktnega davka na leto, ako je do volilnega dne davek tudi res plačal. Deželno zakonodajstvo, sme določiti, da se ta znesek zniža, a ne pod 8 K. 4. Volilci, ki imajo katero teh lastnosti (a do c), dobe dva glasa. Volilci, ki imajo vsaj dva navedena pogoja, dobe tretji glas. 5. Najsi ima volilec dva ali tri glasove, oddati jih sme le enemu kandidatu. Sprememba v vodstvu generalnega štaba. Dunaj, 1. oktobra. V tem mesecu izpolni načelnik generalnega štaba grof B e c k 60. službeno leto. V vojaških .^rogih se zatrjuje, da pri tej priliki izstopi iz aktivne službe. Naslednik mu bo baje sedanji vojni minister vitez Pitreich, a vojno ministrstvo prevzame brambovski minister Schonaich. Z druge strani pa se zatrjuje, da se mesto načelnika za sedaj ne zasede, temuč se izroči vodstvo generalnega štaba podnačel-niku podmaršalu Potioreku. Carinska vojna s Srbijo. Dunaj, 1. oktobra. Srbski vladi je pošlo potrpljenje ter je storila odločilen korak. Dobavo vseh to-povje izročila tovarni Schnei-derjevi v Creuzotu. Nadalje je sklenila s francoskimi bankami posojilo 150 milijonov. Tudi druga državna naroČila je izročila francoskim, angleškim in nemškim tovarnam. Z Rusijo in Rumunijo je podaljšala pogodbe za dobavo soli in petroleja. S tem je takorekoč napovedana Avstriji carinska vojna ter se najbrže vsa nadaljna pogajanja prekinejo. Papež o nemškem cesarju. Rim, 1. oktobra. Vatikansko glasilo „Vera Roma" je prinesel čla- LISTEK. izphodi po koroihi Sloveniji. Piše dr. Jos. Cir. Oblak. I. V Rožu. (K otvoritvi Karavanske železnice.) Tam zadaj za veličastno vzki-pevajočo stavbo ostro v obzorje zarisanih Karavank, za tisto mogočno falango raznolikih gorskih vrhov in grebenov, ki zapirajo obzorje na severni meji kranjske dežele, se širi široka dolina okoli bregov rjavopene Drave, tako ljubko in tako sanjavo razprostrta pod nogami razvitih karavanskih orjakov, katerih vsak ima svojo markantno obliko, svojo krepko mdividualnost, kakor jo kažejo edino še tirolski Dolomiti . . . Kakor zelena preproga leži tu pod sivimi stenami in vrtovi, — ljubko obrobljena na gornjem severnem koncu od prijaz-nega, porastlega sredogorja, ki jo loči od enega najslavnejših in najlepših jezer na svetu. Rožna dolina! Tako se nam kažeš, kadar stojimo in strmimo na kateremkoli izmed karavanskih vrhov od mogočnega Stola pa do veličastne Jepe, in kdor te je zrl z Golice v tvojem jutranjem ali večernem čaru, ne zabi te nikdar. Nekaj neizrazno milega leži v tej nežni pokrajini, ki se razgrinja k nogam kraljice Karavank — v tem najlepšem delu celega Roža, ki sega skoro gori do Beljaka in doli do podnožja sivega Obirja. Središče cele harmonične, divno zaokrožene slike Rožne doline tvori ta bolj ravnici nego dolini podobni del gornjega Roža s svojimi belečimi se seli in svetlo bleščečimi se stolpi cerkvic na obeh straneh v mogočnih ovinkih se vijočega širokega srebrnega traka veličastne Drave . . . Nekaj veselega leži v pokrajinskem značaju celega gornjega Roža, čigar lepoto poveličuje na eni strani tista lepa terasa, v katero je vkovan svefclo-zeleni biser Blaškega jezera izredne miline vočigled krasni aristokratski podobi najlepše Karavanke, — rdečkaste Kepe, na drugi strani pa za onim sredogorjem skrivnostnega Vrb-skega jezera temno oko, mirno čuječe med idiličnim griči . . . Slika najpopolnejše lepote, kateri ni para in kateri nima ničesa pridejati noben umetnik, — prirodni prizor, ki ti ga ne more pričarati pred tvoje oči noben umetnik! Ta del gornjega Roža pa je tudi glavni kras cele koroške dežele razen onega gorskega kota okoli Velikega Kleka, ki edini na Koroškem tekmuje po svoji lepoti, dasi v drugem žanru s to krajino . . . Prsi se nam pa Širijo in veselja nam igra srce, kadar te zremo doli s Karavank, pri zavesti, da si Še naš, da si še naša najlepša in najdražja posest, ti naš slovenski Rož! Lepo zaokrožena celota je ves izključno slovenski Rož, segajoč od Beljaka oziroma Skocidola ob Dravi doli do soteske, v katero segajo zadnji odrastki Obirjevi, iz katere stopa Drava zopet v širšo dolino, sprejemši v svoje naročje bistro svojo sestrico Belo, da hitita združeni v Podjnnsko dolino, — v Spodnji Korotan in njega prijazno sredegorje .. . Ni pravzaprav prave meje med Gornjim in Spodnjim Rožem, vendar ju ljudstvo strogo loči; pa tudi pokrajinski značaj je različen. Dočim je Gornji Rož simbol radosti, ima na sebi Spodnji Rož nekaj otožnega, zlasti pa v onem delu od Borovelj doli do Galicije in Moklič, kjer se vije Drava med nizkimi bregovi, porastenimi z divjo, neprodirno hosto, v malo obljudeni dolini, v katero kuka tu in tam skozi grozovite grape hudournikov in razdrapane drče divjekrasna, samotna gorska skupina Košuta s svojim izrezljanim, ostro nazobčanim hrbtom, zaključuje pa jo veličastni Obir, ki straži naš Rož na skrajnem spodnjem koncu, pozdravljajoč na drugo stran že naše Podjunce . . . Tudi Spodnji Rož ima svoje skrite naravne krasote, prekaša ga pa po mojem mnenju Gornji Rož s svojo ljubkostjo in pestrostjo, — pred vsem pa ta sveže zelena odprta pokrajina pod višavami Golice in njenih sosedov, nežna kot deviški cvet lilijin in bujno krasna kakor roža . . . Rožna dolina! Po lepoti soditi bi mislili, da prihaja tvoje ime od rože, v resnici bi jo tudi radi svoje krasote zaslužila. Nemci so jo menda res primerjali z lepoto rožnega cveta, ko so prestavljali slovensko ime Rož v rRosentalu. Toda prvi naseljeniki, poljedelci Slovenci so našli tod pusto hosto, grmičevje,*) kakor se še zdaj nahaja v spodnjem delu Spodnjega Roža, — oni so to dolino še-le iz-premenili v rožno-lepo, kakršno so našli potem Nemci . . . * * In 1. oktobra t. 1. je stekla prvič železnica otvarjajoČ slavni Rož širšemu prometu, kateremu je bil dozdaj malodane povsem odtegnjen. Rož je bil dozdaj pač slaven po svojem imenu, toda kdo ga je poznal dozdaj v detajlu v vseh njegovih skritih in očitih naravnih krasotah!?' Podgorje, Sveče, Podsinjaves, Št. Ilj, Bistrica, Svetna ves, Št. Jakob itd., — bile so veČ ali manj španske vasi celemu turističnemu svetu, posebno pa še nam Slovencem, ki smo v prvi vrsti poklicani poslaviti to našo najlepšo posest pred svetom. Baš Slovencem je bil Rož dosihmal najbolj neznan kakor sploh cela koroška Slovenija. **) *) Znani strokovnjak izvaja ime Rož od staroslov. „roždje" grmičevje, ki so je izstrebili, izkopali Sloveni, — odtod krajevna imena Trebnje (trebljenje), Kopanje, Rovte (od nemškega „rođen"). **) To se je pokazalo v odseku za. volilno reformo. nek, v katerem se proslavlja patrijo-tični odpor Alzaoije in Lotringije napram germanizatorski politiki cen-truma. Članek pristavlja: „Sioer pa papež tudi ni vazal cesarja Viljema, da, lahko celo trdimo, da papež Pij X. ne goji posebnih simpatij za tega razkolnega kneza, ki vkljub svojemu zatrjevanju o toleranci preganja Poljake le zato, ker molijo Boga v svojem materinem jeziku ter še vedno dopušča kulturni boj v svoji državi." Dogodki na Ruskem. Obsodba zaradi vojaškega punta ▼ Krenštatu. Varšava, 1. oktobra. Vojno sodišče v Kronštatu je včeraj izreklo obsodbo zaradi znanega vojaške punta. Bivši poslanec dume Onipko je bil obsojen na izgubo vseh pravic in v prognanstvo v Sibirijo. 19 pomorščakov je bilo obsojenih na smrt, 12 v dosmrtno prisilno delo, 23 v 201etno ječo, 7 v 151etno, 8 v lOletno, BO v 61etno in 22 v 41etno ječo. 429 pomorščakov je bilo obsojenih v večletno službo v arestantskih oddelkih. Delovanje vojnih sodišč. Petrograd, 1. oktobra. Glasom statistike justičnega ministrstva so vojna sodišča od 1. do 20. septembra izrekla na dan po 60 smrtnih obsodb ter jih tudi izvršila. Vojno pravo v Rigi. Odesa, 1. oktobra. Vsled neprestanih revolucijskih zločinov se je nad Rigo proglasilo vojno pravo ter se je mesto razdelilo v rajone, ki so se poverili raznim Častnikom, da postopajo samostojno po svoji vesti. Veleizdajstvo v vojnem ministrstvu. Petrograd, 1. oktobra. V tajnem arhivu vojnega ministrstva so pogrešili načrte o mobilizaciji trdnjav na južnih mejah države. Nekega polkovnika so zaradi veleizdajstva zaprli. Nebogatov, Roždestvenskij, Steselj. Petrograd, 1. oktobra. Obravnava proti admiralu Nebogatovu zaradi bitke pri ćuši m i bo v začetku meseca novembra. Admiral Roždestvenskij je še vsled ran vedno v nevarnosti. General Steselj je izbrisan iz armade. Japonska se oborožuje. Petrograd, 1. oktobra. Za popravo in gradnjo novih vojnih ladij je predlagal japonski vojni minister parlamentu, naj dovoli 270 milijonov jenov, ki se razdele do leta 1913. Od te svote se izda v letu 1906. celih 23 milijonov. VHirošimi se zgradi nov arzenal. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. oktobra. — „Narodna stranka za Štajersko" in „Slovenec". Piše se nam: Da bo „Slovenec" zabavljal, je bilo pričakovati. Saj se v zadnjem času tako marljivo briga za spodnje- Žalostno, toda resnično! Koliko Slovencev pa je, ki sploh kaj vedo o jezikovni meji koroški-slovenski, koliko Slovencev pa je, katerim se sploh sanja, kako lepo zaokroženo je slovensko ozemlje v Koroški, kako daleč na sever seže meja tega ozemlja zlasti od Podjunske doline gori, kako obsežno da je to ozemlje — ki je moramo rešiti in ohraniti za vsako ceno. To zahteva naša narodna čast, — za nas bodi Koroška to, kar Nemcem Kočevje na Kranjskem! — Oteti to ozemlje je častna naloga celokupnega naroda . . . Sleherni naj donese svoj „obolus" k tej rešilni akciji, nova železnica pa nam bodi pomočnica pri tem, — saj imamo od nje brez vsakega dvoma pričakovati mi Slovenci v narodnem oziru več koristi nego Nemci, ako jo v pravem času izkoristimo in zastavimo v narodnem delovanju vse svoje moči. Ako pa nas najde nova proga majhne, pa bi nam utegnila biti v pogubo, in nemško valovje bo pljusknilo čez oziroma skozi Karavanke na Kranjsko, v našo Gorenjsko na našo veliko škodo . . . (Dalje prih.) štajerske razmere, daniti najmanjšega pojava v narodno-politiČnem oziru ne spregleda. Njegovo zanimanje je vsakomur umljivo. Rad bi, da za-dobi njegova stranka tudi na Štajerskem tla in da ovlada sčasoma vse naše javno življenje po kranjskem receptu. Nova stranka mu to nekam če ne že onemogoči, pa vsaj zdatno otežkoči. Stvarnega nima ničesar povedati. Zato pa skuša osno v atelje osmešiti. Imenuje jih sejmarske komedijante, politične otroke itd. Vtika se v zasebno življenje neljubih mu oseb, samo da bi jih napram ljudstvu diskreditiral. Le tako naprej! Na to pot vam nočemo slediti, ker bi se nas sicer smatralo za moralne propalice in politične bandite. „Die schlech-testen Friichte sind es nicht . . . gospodje okoli „Slovenca". Da je bila nova stranka potrebna, je pokazal zaupni shod, katerega so se udeležili zastopniki vseh stanov Spodnjega Stajerja. Da je bila inteligenca v veČini, je pač naravno. Zborovalci so imeli baje strah pred štefetom! Ne domišljujte si preveč! Morate nam poslati pač drugih kritikov in dopisnikov, Stefeta se ne bojimo. Da je Štefe hotel priti na shod, bi mu bili pokazali seveda vrata, a to iz drugih razlogov. Na obljubljena nadaljna poročila o shodu vam bomo primerno odgovarjali. Svoje somišljenike pa poživljamo vnovič na delo! — Po Jegličevem receptu. Kakor je ljubljanski škof odprl svoje zavode in iztiskava denar iz ljudstva, tako odpre goriški nadškof Se dej prihodnje leto v Gorici malo semenišče z gimnazijo. Prvo leto bol. razred. Pouk bo nemški. Razred se otvori v Bockniannovi obsežni vili, katero je bil nakupil že raujki Missia v take namene. Ko bo otvorjen zavod, se bo seveda beračilo po vseh cerkvah, lazili bodo okrog umirajočih in sploh gledali povsod, kje bi kaj požrli in odžrli. Da je na Goriškem tak* nadškofijski zavod čisto brez vsake potrebe, je jasno. Goriški Slovenci zahtevajo, da dobe v Gorici gimnazijo in realko s slovenskim učnim jezikom, ne pa duhovskoga nemškega zavoda. Posebno pa protestujejo goriški Slovenci, da bi nadškof nabiral med trpinčenim ljudstvom za svoje zavode. Tak škofov davek se mora odločno zavrniti, ker bi služil ljudstvu v veliko škodo, kajti vzgajal bi hinavce, brezznačaj-veže, ki bi s Kristom na jeziku sle-parili Slovence, jih pehali še globlje v klerikalno sužnost ter pomagali naš narod raznarodovati in uničevati. — Škandalozne poštne razmere ob bohinjski železnici, „Soča" prinaša uvodni Članek pod naslovom „Poštne homatije". Temu članku povzemamo: V Gorici posluje od otvoritve bohinjske železnice osrednji poštni urad, ki ima poslopje, v bližini državnega kolodvora. Poslo-slovanje tega urada je pa naravnost škandalozno in trpe ljudje v vsakem oziru veliko škodo, poštni erar ima obilno troškov, službujoče osobje pa Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Trepetajo je poslušala Marija Šaloma te Zlatopoljčeve besede. Ni jih natančno umela, a slutila je njih pomen in to ji je pretreslo ves život in v tem močnem in ponosnem dekletu so se porajala Čuvstva, ki jih doslej ni poznala. „Verujem ti," je rekla po dolgem presledku Marija Šaloma. „Nikdar še ni noben moški storil iz ljubezni toliko, kakor si ti storil zame." Tikala sta se, ne da bi se tega zavedala, iz naravnega nagona, iz instinktivnega spoznanja, da se pri takem pogovoru ne moreta vikati. „Obljubila si mi zato največje plačilo, kar jih moreš dati," je rekel Krištof. „Da, obljubila sem ti" — Marija Šaloma je bila razburjena, da ni mogla do konca izgovoriti. „Ali ti je žal, da si mi obljubila svojo ljubezen in svoje telo?" „Ah — da — žal mi je, žal tako, kakor niMaf za nobeno stvar." „Potem te odvezujem storjene obljube in ti vračam dano besedo," veliko nepotrebnega m "težkega dela. Te razmere je zakrivil o. kr. poštni nadzornik v trgovinskem ministrstvu, Hochheisel, ki ima na vesti tudi nezaslišano dejstvo, dani poštna ambulanca v vlakih od Beljaka do Trsta podrejena poštnemu ravnateljstvu v Trstu, ampak onemu v Gradcu. Ta poštna ambulanca posluje isto tako škandalozno, kakor prej omenjeni poštni urad. No, in to ni prav nič čudno, ako se pomisli, da so pri drugi kot pri prvem nameščeni sami Nemci, sami „strammdeutsch" ljudje, katere germanski oblastneži v Gradcu pošiljajo za čast in slavo matere Germanije kot nove pijonirje mostu do Adrije. Ti ljudje ne znajo ne slovenskega ne italijanskega jezika, ne poznajo krajev, kamor sega krog ambulance in potem ni prav nič čudno, če strelja pošta po novi železnici nešteto kozlov. Nebroj pritožb je že romalo na trgovinsko ministrstvo zaradi imenovanih razmer. Vse pa so bob ob steno. Vse pritožbe dobi v roke najprej Hochheisel sam, torej oče vseh teh neprilik, on pošlje pritožbe za poizvedovanje višjemu komisarju Hummelu, ki je pa njegov verni pomagač. Kako ta preiskuje in poroča na ministrstvo, ni težko uganiti, zato je pa tudi tak rezultat teh pritožb! — Da je Hochheisel docela nezmožen človek na svojem mestu, dokazuje sledeče: Ko so ga poslali zadnjič v Dalmacijo, da je vodil pošto o priliki potovanja nadvojvode Franca Ferdinanda, je izvrševal svojo nalogo tako nerodno in malomarno, da seje nadvojvoda ponovno nejevoljno izrekel o njem. Nadvojvoda je dobil pošto, ki bi ga morala do h teti že v Zadru, šele — na Dunaju. — Čudno postopanje štajerskega deželnega šolskega sveta. Dne 28. pr. m. so se pričeli na ljubljanskem učiteljišču kurzi za one učitelje in učiteljice, ki hočejo napraviti tudi izpit za meščanske šole. S Štajerskega se je za ta 10 mesecev trajajoči kurz oglasilo precej učiteljev in učiteljic, ki so bili menda vsi sprejeti. A tu je posegel vmes za izobrazbo tako vneti štajerski deželni šolski svet. Razen enemu ni dovolil nikomur enoletnega dopusta. Vsak bi bil itak sam moral skrbeti za suplenta in ga plačevati iz svojih revnih dohodkov, a vkljub temu je uničila hladna jesenska slana graških gospodov vsako možnost za nadaljno izobrazbo tega učiteljstva, ki je kajpak slovensko. In zakaj to? Kurzi bodo v Ljubljani, torej slovenski, štajerski učitelji pa morajo biti izobraženi v kulturnem nemškem jeziku. Mogoče je pa tudi, da hočejo še nadalje zavleči ustanovitev slovenske meščanske šole na Štajerskem, češ, saj ni slovenskih učnih moči. Ali bi ne bilo dobro, če bi se slovenski poslanci za to stvar nekoliko pobrigali? — Nemško - nacionalna nesramnost. Na celovško realko je prišel je slovesno in nekako veselo rekel Krištof Zlatopoljec. V prvem trenotku je Marija Šaloma bila tako presenečena, da ni mogla ziniti besede. Nemo je strmela v Krištofa, a ko se je vzbudila iz tega strmenja, se je hitro nagnila in poljubila Krištofu roko. „Hvala ti, hvala ti iz vsega srca," je vzkliknila. „Torej sem zdaj zopet svobodna, popolnoma svobodna?" „Da, svobodna si, tako kakor da mi nisi nikdar ničesar obljubila." „In jaz ti nisem ničesar dolžna, tudi hvale ne?" „Prav ničesar," je odgovoril Krištof. Marija Šaloma je zagrnila okno. Šla je dvakrat in trikrat po sobi gor in dol, potem se je zopet ustavila pred Krištofom. „In če te zdaj za vedno spodim od sebe, če bi ti zdaj rekla, da te sovražim in zaničujem — kaj bi mi očital?" „Ničesar, prav ničesar — na mojo dušo, da ne." Marija Šaloma je prekrižala roke čez prsi in je stopila tik Krištofa, tako da je čutil njen dih. Gledala mu je nekaj trenotkov v oči, potem sta za profesorja neki Slovenec. „Freie Stimmen" so zaradi tega že v dveh številkah napadle z njim lastno nesramnostjo ravnatelja te realke, Češ, da je storil „eine unerhorte Heraus-forderung", kajti Slovenec govori nemščino tako, kakor se govori naučni jezik. Tako v prvi številki. V drugi številki slovenski suplent samo še lomi nemščino in „kako naj kranjski Slovenec, ki se je nemščine na visoki šoli za silo navadil in jo z močnim tujim naglasom tolče, nemškim dečkom odklene lepoto njihovega materinega jezika, za katere sam nima čuta?" „Ravnatelju se je najbrž zmešalo, da je nastavil takega učitelja," „ bojujemo se proti neumnosti, netaktnosti in izzivanju." Ta nesramni tevtonski veter piha zato s tako silo, ker na celovški realki ni mesta za kričača, ki vzlic svojemu nadutemu nacionalizmu nima za pouk potrebnih izpitov. Zaradi tega je seveda ravnatelj norec in slovenski suplent ne-vednež. Kaj ko bi te dve lastnosti pristojale piscu omenjenih napadov v „Freie Stimmen" ? Kar se tiče priučene nemščine, bi pa o tem vedela povedati večina koroških učiteljev in tudi oče Dobernik, ki se je šele z desetimi leti začel nemški učiti, ko je nehal krave pasti po slovenskih pašnikih. — Hrvatski duhovniki in »Slovenec". Petkov škofov list milo zdi-huje, da je moral poginiti reški klerikalni list „11 Faro del Quarnero", ki je postal žrtev reških dogodkov, časopis se je postavil ob teh dogodkih na italijansko stran in ker so ga vsled tega hrvatski duhovniki odpovedali, ni mogel več obstajati. „Slovenec" javka zaradi tega, češ, „liberalci in framasoni si med seboj odpuste najhujše narodne krivice, katoličani pa ne." Mi pa potrjujemo, da slovenska duhovščina ni toliko možata, da bi se ne naročala na najhujše protislovenske klerikalne liste, pa naj pišejo najgrŠe krivice o nas. „Slovencu- seveda ne gre v glavo, kako morejo biti hrvatski duhovniki tako malo katoliški, da odpovedo katoliški italijanski list, ki sirovo napada Hrvate in njih narod* nost! — Imenovanje v šolski odbor. Deželni odbor kranjski je imenoval gostilničarja g. Tomaža Koprivca v Zagorju za svojega namestnika v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v TopJicah-Zagorje. — Dijaško podporno društvo ipSadogOJ". V odborovi seji dne 1. oktobra se je vzelo najprej blagajnikovo poročilo o denarnem stanju na znanje; odobravalo se je, da je nekaj gospodov bivših podpirancev ali že povrnilo vse podpore ali jih še redno vrača, kar bodi tudi drugim za zgled. Z veseljem se je vzelo tudi na znanje, da nekateri podpiranci vršijo svoje dolžnosti z veliko resnobo, dva pa da sta bila v preteklem šolskem letu promovirana v doktorja filozofije. Po tajnikovem poročilu je odbor dovolil 14 prosilcem po 200 K podpore za šolsko leto 1906. 7. Med temi je 1 iz Istre, 1 s Koroškega, 2 s Štajerskega in 10 s Kranjskega. Ako bi bil izplačal še deželni odbor kranjski ji omahnili roki in tiho, ponižno in vdano je rekla: „Potem vedi — da te ljubim." Naslonila se je k njemu in Krištof jo je objel, jo pritisnil na svoje prsi in ji vroče in strastno poljubljal usta in oči, da je kar gine vala ljubezenskega koprnenja in klicala: „Jaz te ljubim in sem tvoja, kadar hočeš, popolnoma tvoja z dušo in telesom." Oklenila se ga je okrog vratu in ga poljubljala tako blazno, kakor bi ga hotela s svojimi poljubi omamiti. Z ulice se je začulo petje, tožno in slovesno. „Kaj pomeni to?" je vprašala Marija Šaloma. „Gašparja Khisla so zdaj položili v rakev pod cerkvijo," je odgovoril Krištof in se spomnil tistega večera, ko je skrit v tej rakvi poslušal posvetovanje KamniČanov in njihovih zaveznikov. „Prej, ko so pripeljali krsto," je rekla Marija Šaloma, „me je obšla želja, da bi mogla stopiti na krsto in vsklikniti: „To sem jaz provzročila!" „In zdaj?" „Zdaj nimam druge želje, kakor da mi rečeš: Jaz te ljubim." Zvečer, ko so bile slavnosti kon- od deželnega zbora dovoljeno podporo, bi se bilo lahko pomoglo še več potrebnim in vrednim prosilcem. —. Prosilci naj se zglase za svoje priloge pri društvenem blagajniku g. nadinženirju Fr. Žužku, Sod-nijske ulice št. 4. - 111. odborova seja „Glas* bene Matice" dne 29. septembra. Navzoči: predsednik prof. Štritof, odborniki : gg. H u b a d, Kobler, Milčinski, dr. Ravnihar, Razi n g e r, dr. Rude ž, Šebenik, Zotman, Zebre in dr. Z i r o v-n i k, (odsotnost opravičili gg. H u-dovernik, Rozman, Završan), Šolski ravnatelj G e r b i č in društveni r upravitelj Juh. Zapisnikar tajnik Š e b e n i k. — Predsednik imenuje dva overovatelja zapisnika, naznanja, da se je zapisnik zadnje seje overovil ter konstatira, kateri sklepi zadnje seje so se izvršili, kateri še ne. Dalje naznanja; Skupilo na dražbi Pavel Lozarjeve zapuščine znaša po odbitku troškov 273 K 20 v. En klavir se je prodal za 550 K. Vabilu pripravljalnega odseka za prireditev slovanske razstave v Pragi leta 1910. „ Glasb. Matica" pritrdi. Došlih 14 konkurenčnih skladb se je poslalo hrvatski jury v Zagreb. Deželna podpora za 1906 se je izplačala v svoti 2.400 kron in ne, kakor se je prosilo, v znesku 4.000 kron. Odbor „Narodne čitalnice" v Ljubljani je podaril ves notni materijal nekdanjega čitalni-škega zbora „Glasbeni Matici." Nabavilo seje nekaj najpotrebnejših stvari za hišo in šolo. — Poročila in predlogi odsekov in funkcij o n a r j e v. Šolski odsek: Zapisnik seje šolskega odseka z dne 14. septembra se z malimi spremembami odobri. Njega vsebina je: Važnejše točke novega šolskega poslovnika se odobre. Določijo se učitelji za teoretične predmete in zborovo petje. Sprejme se nagrada za pouk v kompoziciji po 4 krone od ure. Gles, za dijaški zbor 47, za teorijo 98, za harmonijo 18, za kompozicijo 3. Kontrapunkt se letos za sedaj ne poučuje. Tedenskih ur imajo : gg. G e r b i ć 24, H u b a d 18, V e d r a 1 39, P r o c h a z k a 31, P a v č i č 10 V*, gdč. Praprotnik 2l7-2» gg- Breznik 2, Zuska 2, neki gojenec 3 ure. Skupaj se poučuje 151 ur na teden. — Arti- HT Dalje v prilogi. H Čane, je prišel Krištof Zlatopoljec skrivaj pred mestna vrata, kjer je nanj Čakal njegov sluga Luka in je imel ž njim dolg skrivnosten pogovor. „Izpolni, kar sem ti rekel in dam ti kraljevsko plačilo," je končno dejal Krištof. „Uredi vse natančno. Pismeni ukaz Nikolaja Kolovškega, ki sem ti ga izročil, ti da vso oblast nad Ko-lovškim gradom. Preglej vse natančno. Izberi tako sobo, da se ne more iz nje slišati noben klic. Pripravljen naj bo strup. Krvosrd naj skrbi, da bo v vsaki sobi lesovje napoj eno z oljem in da bo dovolj smole pri rokah. Skrbi tudi, da pride moj oče o pravem času na Koloveo, ne prezgodaj in ne prekasno. Na mojo Čast, da dobiš kraljevsko plačilo." — Luka je samo prikimal. „be nekaj, Luka," je rekel Krištof. „Kje je Manfreda? Od jutra je nisem videl." „Jaz sem jo videl pred uro v predsobi gospodične Marije Salome.u „Dobro," je menil Krištof. „Tudi Manfreda pride na Koloveo." Krištof je odšel, Luka pa je pognal konja in zdirjal v noč. „Da, moj milostivi gospod," je mrmral Luka sam zase, „tudi Manfreda pride na Koloveo." (Dalje prih.) Priloga „Slofanskenn Marodn" it 225. flae 2. aktehra 1906. stični odsek: Predlogi glede običajnih nagrad skladateljem v znesku 44 kron se odobre. Predlogi glede koncertov v sezoni 1906 7 se vzamejo na znanje. Odsek je v dogovoru s nS e v Č i-kovim kvarteto mu in s svetov-jioslavnim mojstrom K u b e 1 i k o m, dalje glede uprizoritve Verdijevega „R e q u i e m au in Perosijevega R o j s t v a K r i s t o v e g a.u — Asa-uaoijski odsek: Konstatira se, da se je za pokritje deficita do 22. septembra vplačalo 3.453 K 53. V tej svoti je skupilo pri dražbi, skupilo za klavir in za pozneje prodane stvari. Od te svote pripada in se izplača blagajni pevskega zbora 213 K 5 v. Dosedanje vplačitve in pismene obveze še vedno ne zadoščajo, da bi se asanacija dosegla v treh letih, zato treba prositi še novih subskribentov, odnosno darovalcev. Ustanovi se nov finančni odsek, v čegar delokrog bo spadala skrb za finančno ravnovesje v društvu, članom tega odseka 30 se volili gg. Rozman (načelnik), Hudo vernik, dr. Ravnikar, Ravnik ar, Hub a d, Mil- Činski. Sklene se, da naj bodo seje asanacijskega odseka koncem vsakega meseca. — Poročilo blagajnikovo. Mesto odsotnega blagajnika poroča predsednik, da ima društvo zaostalega dolga 3.633 pri raznih tvrdkah in 3.400 kron zaostalih anuitet mestni hranilnici skupaj 7.033 kron. — Pravni zastopnik dr. Ravnikar poroča, da je vložil tožbo na ugotovitev resničnosti tirjatve Glasbene matice" do konkurzne mase tvrdne I. Lozar. — Knjižničar poroča o enketi, ki se je vršila zaradi uredbe društvenih muzikalij in knjig. Sklene se napraviti te oddelke: I. pevski arhiv, II. instrumentalni arhiv, lil. zgodovinskoglasbeni arhiv, IV. knjižnica za izposojanje, V. zaloga društvenih muzikalij. — Preglednik poverj eništva javlja, da je dosedaj razposlal 611 muzikalij za 1. 1904 o. — Hišnemu gospodarju se naroČi nekaj popravkov hiše. Po'istega posredovanju je gospod Kalmus od svojega računa popustil 6 kron. — Predsednik zaključi sejo, ki je trajala eno uro in tri četrt. — Pevski zbor »Glasbene Matice'1 pričenja zopet svoje delovanje za koncertno sezono 1906 <. Sestanek in razgovor o tem, kaj naj se izvaja, bo za moški zbor v sredo, dne 3. oktobra, ob 8. uri zvečer v salonu gostilne „Pri roži" (I. nadstropje), za ženski zbor v četrtek, dne 4.oktobra, ob pol šestih zvečer v „ Glasbeni Matici". Obenem bo vpisovanje članov. Naj bi vse p. n. pevke in gospodje pevci prišli na važni ta sestanek, od katerega bo zavisna vsa sezona. Prosijo se tudi novi pevci in nove pevke, ki do sedaj še niso bili člani pevskega zbora, da pridejo. Na sestanku se bodo poročale velezanimine stvari. — V Cesarja Franca Jožefa I. višjo dekliško šolo v Ljubljani se je začetkom šolskega leta sprejelo 141 gojenk, ki se porazdele po letnikih: I. 70 (v dveh oddelkih), H. 46, III. 25. Z višjo dekliško šolo združeni pedagoški tečaj obiskuje 23 kandidatinj, trgovski kurz pa 38 hospitantinj. Sprejem več gojenk se je moral odkloniti zaradi nedostajanja prostora. Ko se preseli višja dekliška šola, oziroma licej, prihodnje Šolsko leto v svoje novo poslopje, žensko društvo -Mladika" pa ustanovi penzijonat za deklice, dana bo našemu ženskemu naraščaju najlepša prilika, si na narodni podlagi pridobiti višjo splošno in strokovno izobrazbo. — V osredni odbor „Zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev" je izvolil odbor „Društva slovenskih književnikov in Časnikarjev" za podpredsednika dr. Fr. Zbašnika, za tajnika Rasto Pu-stoslemška, za odbornika pa A nt. Trstenjaka in A. Bega. III. kongres j,Zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev" bo prihodnje leto, kakor Čujemo, ali v črni gori, ali pa v Dubrovniku. — Obravnava proti ižanskemu župniku dr. Mauringu, ki je obtožen hudodelstva krivega pričanja, se vrši jutri dopoldne pri dež. sodišču. — „Slavčeva" maskarada se vrši dne 10. februarja 1907 in ne 2. februarja, kakor je bilo zadnjič objavljeno. — Ne ptič in ne miš. -Novi Slov. Štajerc" pripoveduje sledeči dogodek, ki je baje resničen: Učitelj vpraša mater, ki je pripeljala svojega sinka v šolo, kaj je njegov materni jezik, nemški ali slovenski. Mati: nPač ne vem." Učitelj: „No, kako govorite doma?" Mati: „Mešano — nemški in slovenski." Učitelj: Raz-uka je ta: ako se otrok vpiše za ^emca, se bo poučeval le v nemškem jeziku, ako pa za Slovenca, pa tudi v slovenščini." Mati po kratkem premišljevanju: „Pa naj bo — Hrvat." To se je zgodilo letos v — Ljubljani! — „Domoljub11 prinaša v št. 38 2 dne 20. septembra med drugimi novicami tudi številke, ki so bile dne 8. septembra dvignene v Trstu pri o. kr. loteriji. Med navedenimi številkami se nahaja tudi ftt. M« Brumne lote- ristovke se seveda jezijo na vso silo na „Domoljuba" češ, zdaj se vidi, da mu res ni nič verjeti. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur11 v Ljubljani naznanja, da se je ob priliki društvene petletnice na slavnostnem občnem zboru dne 26, novembra 1905 soglasno sklenilo, ustanoviti fond za zgradbo Trgovskega doma. O tem, kako bode urejen Trgovski dom in kakšnim namenom bode služil, se prav tako ni sklepalo, kakor ne o statutu tako-zvanega podpornega zaklada, ki seveda še obstoji in se ločeno upravlja. Društveni odbor pa je bil vedno trdnega prepričanja, da je mogoče prav lepo združiti obe napravi in to na tak način, da bosta obe instituciji v trajno korist slovenskemu trgovstvu. Ker se v dopisu, ki so ga pred nekaj dnevi objavili v Časopisih „Edinost" in „Slovenec" nekateri trgovski uslužbenci, ki so si nadeli ime rProtido-movci", nahajajo trditve, ki ne odgovarjajo dejstvom, sklicuje društveni odbor za nedeljo, dne 14. oktobra ob 10. uri dopoldne izreden občni zbor, na katerem se bode razpravljalo o teh predmetih. Na občnem zboru, kateri je pač edini forum za društvene zadeve, se bode natančno pojasnila cela zadeva. Pričakovati pa je, da ob tej priliki nastopijo z odprtim vezirjem tudi sedaj še nepoznani „Protidomovci". — Zglaševanje črnovojnikov. V Ljubljani bivaj očim Črnovojnikom, ki so s užili v vojski ali domobranstvu, se je meseca oktobra t. 1. s črnovojno knjižico, z namembnico in z oprostnico ošabno zglasiti pri mestnem magistratu v pisarni vojaškega referenta, in sicer: letnik 1864 dne 10., 1865 dne 11., 1866 dne 12., 1867 dne 13., 1868 dne 14., 1869 dne IG., 1870 dne 17., 1871 dne 18, 1872 in mlajši dne 19. oktobra. Isto dolžnost imajo Črnovojniki vseh letnikov, ki niso bili vojaki, pa imajo črno vojne namembnice. Črnovojnik, ki opusti zglasitev ali opuščene zglasitve ob določenem Času ne more opravičiti, se kaznuje z globo 4—200 K. — Snov Leoncavallovim , Glumac em11 je posneta po resničnem dogodku. Leoncavallo je imel komaj sedem let, ko je bil s starejšim svojim bratom v S[remstvu domačega sluge o priliki nekega Marijinega praznika na semnju v Montaltu. V leseni kolibi so glumci predstavljali pantomimo. Proti koncu igre nastane nenadoma nered na odru, prvi igralec skoči v orkester in zavesa pade! „Zabodel sem svojo ženo!" kriči glumac kot besen ter vihti svoj krvavi nož. „Našel sem pri njej ljubavno pismo." Potem se vrže na Leonca-vallovega s'ugo : „Ti si pisal to pismo ! Ti si ljubimec moje žene! Umri!u In pri teh besedah mu porine bodalo z vso silo v prsi. Par tednov pozneje pa je sodil oče Leoncavallov, ondotni sodnik, dvojni uboj na dan Marijinega praznika, in zločinec je dobil dvajset let ječe. Na Leoncavalla je grozni prizor napravil tolik vtis, da ga ni nikdar pozabil in da ga je po preteku sedemindvajsetih let oveko-veČil v krasni svoji drami, ki se je prvič predstavljala v milanski operi dne 22. maja 1892. leta. J. — Preiskusl z gnojenjem naravnih travnikov z razklejeno kostno moko in kalijevo soljo. Kmetijsko kemično preskušališče za Kranjsko v Ljubljani namerava prirediti leta 1907. preiskuse z gnojenjem naravnih travnikov z razklejeno kostno moko in kalijevo soljo, in sicer po tri poiskuse na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Preisku-ševalni travniki naj obsegajo po en oral (pol ha). Razklejeno kostno moko bo treba raztrositi to zimo, in sicer najkasneje do 15. januarja. Gnojila bode oddalo kemično preskuševališče brezplačno. P. n. gospodarji, ki žele prirediti take preiskuse, naj se prijavijo v kratkem: Kmetijsko kemičnemu p r eiskuš e v a 1 iš Ču za Kranjsko v Ljubljani. — Poziv glede udeležbe pri sadnem semnju. Podpisana družba namerava redno jeseni prirejati v Ljubljani sadne semnje za namizno sadje, in sicer z namenom, da razprši predsodek, kakor da bi na Kranjskem ne imeli lepega namiznega sadja, da naše sadjarje polagoma privadi pravilnega obiranja, hranjenja in zavijanja sadja ter da jih slednjič privede v neposredno zvezo z ljubljanskimi konsumenti, ki zlasti za dau sv. Miklavža in za božične praznike rabijo velike množine lepega sadja. Prireditev sadnih semnjev je seveda zavisna od povoljne sadne letine ter od udeležitve. Poročila o letošnji sadni letini so skrajno nepovoljna, zato je podpisana družba sklenila le tedaj pričeti z dragimi predpripravami za letošnji sadni semenj, ki se ima vršiti meseca novembra, če bo zagotovljena razmerno zadostna udeležba. Iz tega vzroka poziva podpisana družba vse kranjske sadjarje, ki se hočejo udeležiti sadnega semnja, da udeležbo prijavijo najkasneje d o 1 0. o k t o b r a t. 1. Za sadni semenj se sprejme le lepo namizno sadje. Vsaka vrsta jabolk ali hrušek bo morala biti pravilno zavita in zase hranjena v lične košare, zaboje ali sodčke. Vsake vrste mora biti z zavojem Vred najmanj 5 kg. Kmetijska družba bo skrbela za najboljše novČenje sadja, in sicer, Če mogoče, potom dražbe ter bo priznala premije za najlepše sadje in za najpravilnejši in najlič-nejši zavoj. Zglasilci naj naznanijo do gori navedenega roka podpisani družbi približno število vrst jabolk in hrušek ter množino' vsake vrste, ki jo nameravajo poslati na semenj. Od zadostnih zglasitev je sploh zavisna prireditev letošnjega sadnega semnja. — C. kr. kmetijska družba kranjska, vLjublj ani 24. septembra 1906. — Tudi zobje se podraže, seveda samo umetni in sicer oni, pri katerih se uporablja platin. Platin se je zlasti vsled nemirov na Ruskem tako podražil, da stane gram 3 K (pred 3 leti samo 60 v). Vplivala je pa nato tudi električna industrija — Na dolenjski železnici bodo morali vsaj ob nedeljah vendar priskrbeti nekaj več voz. Tako se nam pritožuje neki potnik, da je v nedeljo zjutranji vlak imel le dva voza, v katerih je prostora za 75 oseb, a vozne listke je kupilo 160 oseb. Lahko si je misliti, kako prijetno vožujo so imeli. Stati so morali na vseh hodnikih in po stopnišču, kar je sicer strogo prepovedano. Baje tudi v Grosuplju niso hoteli pripeti rezervnih voz, dasi takih voz ni manjkalo. — Iz Šmartna pri Lttiji. Šmar-tinska občina in nje narodna društva prirede svojemu častnemu občanu, oziroma podpornemu članu g. notarju Luki Svetcu dne 7. oktobra častni večer z veselico v gostilni g. Iv. Ro-bavsa. — Kaj je pri naših klerikalcih vse nezaslišano I V Jaršah pri Mengšu so v nedeljo, 9. septembra, blagoslovili novo šolo, ob kateri priliki je bila tudi maša v bližnjih Grob-ljah. Popoldne je bila veselica, katere čisti dobiček je bil namenjen v prid revnim šolskim otrokom. Fanatičen »Domoljubov" dopisun je pa to nedeljno veselico, kjer so se mlade noge tudi nekoliko zavrtele ob godbi, imenoval nezaslišanost ter pravi, da so pametni ljudje zmajevali z glavami. Da bi izgledala stvar še straš-nejša, se je po katoliško zlagal, da se je vršila veselica 8. septembra, torej na Marijin praznik. Nam se zdi, da se je katoliškemu fanatiku zdela stvar samo zato nezaslišana, ker je bil Čisti dobiček veselice odločen za revne šolske otroke in ne za škofove zavode! Ali pa morda hočete, da bo naša mladiua lesena, kot bi se ji pretakala po žilah voda? Saj Še po klo-štrih plešejo samostanci! — Grozna smrt. 161etni posestnikov sin Anton Banko v St. Pavlu pri Domžalah je delal v mlinu očetovem. 27. pr. m. zvečer ga je pa našel oče stisnjenega med kolesi. Levo roko je imel dvakrat zlomljeno ter lobanjo zmečkano, da je morala smrt takoj po nesreči nastopiti. Banko je hotel najbrž pregledati kolesne osi zaradi mazanja, a ga je vsled njegove neprevidnosti zgrabil vijak na kolesih, za rokav. — Stara pravda. Medvodska tovarna bo obhajala prihodnje leto 251etnico pravdanja proti nekemu kmetu zaradi vodnih pravic. — Kolodvorsko poslopje v Kranjski gori so znatno razširili. Otvorili so še eno Čakalnico in povečali pisarno. Tudi na Dovjem slično razširjajo postajo, na O točah so pa napravili leseno Čakalnico. — Plesna šola v Novem mestu. K tej naši notici smo naprošeni objaviti sledeče: ^Dijakom seje dovolilo, da se smejo učiti plesati, a vaditi se morajo sami zase, strogo pa jim je prepovedano, udeleževati se skupnih vaj z — damami. To dovoljenje, oziroma to prepoved ni izdal gimnazijski ravnatelj sam, marveč profesorski zbor". — Prijeli smo se za glavo, ko smo dobili to pismo. Plesnih vaj se udeležujejo samo hčerke odličnih meščanov in sicer pod nadzorstvom starišev, oziroma v to naprošenih dam. V taki družbi in pod takim nadzorstvom se dijaki gotovo ne bodo nič slabega naučili. Sklep profesorskega zbora je nad vse ozkosrČen in dokazuje, da profesorski zbor ne zna ceniti važnosti družabne omike. Kje pa se naj nbog dolenjski dijak navzame socijalne izobrazbe, če ne pri občevanju z damami in pri občevanju v meščanskih hišah? Ravno nedostajanje družabne omike občutijo slovenski fantje dostikrat vse življenje. Ker se ne zna vesti, ker nima socijalne izobrazbe, si na univerzi ne zna dobiti pristopka v boljše kroge in se potika po pajzljih ter se vrne z Dunaja sicer z lepimi spričevali, a brez manir, tak, kakršen je šel z doma. In v domovini ga je zopet sram, da nima družabne omike ter vsled tega le nadaljuje svoje študen- tovsko življenje, občuje samo z ožjimi prijatelji in se potika zopet le po pajzljih. SreČnejSi kolegi v službi ga prezirajo ali se iz njega norčujejo, predstojniki pa ga'zapostavljajo, ker se ne zna obnašati. Pametni ljudje so že davno spoznali, da je družabna omika dandanes dosti važnejša, kakor znanje grške in latinske slovnice in zato skušajo kar mogoče storiti, da bi se naraščaj v tem oziru izpopolnil in da bi se mladina, kadar zapusti srednjo šolo, znala tudi spodobno obnašati. Žali bog je še vedno mnogo tacih, ki so prebivŠi maturo, ravno tako primitivni, kakor so bili tedaj, ko so doma krave pasli. Ker je Šolska vzgoja enostranska in ne stori prav ničesar za družabno izomiko mladine, bi morali učitelji še hvaležni biti, da s&uša meščanstvo nadomestiti, česar učitelji ne utegnejo ali pa ne znajo. Namesto pa, da bi učitelji tako prizadevanje pospeševali, je še zavirajo s takimi odredbami, kakršno je sklenil novomeški profesorski zbor. — Likvidirala je v Žužemberku ondotna kmetijska zadruga. — Pedagoško društvo v Krškem zboruje dne 6. oktobra ob 10. uri dop. v Št. Rupertu. Predava g. Aleks. Lunaček o škodljivcu voluharju („krtici") in g. Pran Gombač o določitvi sadnih vrst za Dolenjsko. — Novo državno cesto Ju-gorje-Hrast čez Gorjance so v soboto izročili prometu. — Smrtno ponesrečil. Ko je 26. pr. m. 181etni hlapec Franc Krajca ek, uslužben pri posestniku Venetu v Bučki, peljal z dvoupreženim vozom sod vode domov, splaŠila sta se mu konja, da je Krajšek padel pod voz, kjer je dobil tolike poškodbe na glavi, da je bil na mestu mrtev. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v sta dobila Ivan Hervatin in Ivan BoštjanČič iz Harij, ker sta rešila s smrtno nevarnostjo Ivana Grlja iz Harij iz vode, kjer bi bil sicer utonil. — Zadružna zveza v Celju, ki je poprej že mnogo let poslovala kot Zveza slovenskih posojilnic, je ravnokar izdala svoj letopis za leto 1905. Ta skrbno in pregledno sestavljeni izkaz je uredil ravnatelj gospod Jošt. Na Cislitvanskem slovanskem jugu je doslej vsega skupaj 6d4 zadrug, ki so združene v več zvez. Celjski zadružni zvezi pripada 143 zadrug in sicer so to največje, najso-lidnejše in najbolje stoječe zadruge. Celjska zveza nadkriljuje daleč vse druge zveze. V Celjski zvezi stoječe zadruge so imele 1. 1905. prometa 189,442.907 K 26 v. Tujega imetja so imele v rokah 80,641.636 K 18 v, lastnega imetja pa 5,255.295 K 68 v. Zadružnikov je bilo 73.961. Te številke pričajo, kako velika, mogočna in trdna je ta organizacija. — Bandit je. Iz Celja se nam piše: V noči od 30. septembra na 1. oktobra t. 1. so zlikovci po v Celju dobro znanem receptu pobili veliko šip v Narodnem domu — par sto K škode! — potem šipe v konferenčni sobi slovenske gimnazije ter v sobi pri dr. Srnecu, kjer je spala služkinja. Dva tiČka imajo baje v kletki. En storilec je sin mestnega očeta Tratt-niga, odpuščen komi. — Radovedni smo, kako bo tem banditom naša „justitia" prisodila zasluženo kazen ! — Stekli psi se pode po celjski okolici in tuintam zaide kak tudi v Celje. V petek se je tak pes klatil po Sevcu. Po poti v Celje je ogrizel več psov in ljudi ter raztrgal več kokoši. Ustrelili so ga nato v Celju. Na vsak način je treba v takem slučaju največje pozornosti. — Umrl je na Stranicah pri Konjicah gospod A. Arzenšek, nadučitelj v pokoju, v starosti 70 let. Služboval je ondi od 1. 1857. do 1900 t. j. 43 let. Blag mu spomin! — Obesil se je v Šoštanju ključavničar Garschina, ki je bil pri zadnjih porotnih obravnavah v Celju zaradi oskrumbe mladoletnih deklic obsojen v enoletno ječo. Garschina je bil dobro znan v uredništvu „Vahtarice" ! — Nesreča pri mlat vi. 41 letni kočar Jožef Hren na Padežkem vrhu pri Konjicah je z mlatilnim strojem tako neprevidno ravnal, da je prišel z levo roko med kolesje; to mu jo je tako raztrgalo, da so mu jo morali v celjski bolnici takoj odrezati. — V slovenske roke je prišlo posestvo Grossolk na Gornjem Štajerskem, kakor tudi Kleinsolk. Oboje je kupil tukajšnji veletržeč g. Ivan Knez od princa Koburg-Gotha. Prvo stane 1,200.000 K. — Preizkušnje učiteljske usposobljenosti za obče ljudske in meščanske šole se prično na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 5. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potom vlože do 15. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu. — Tatinska predrzn st. Tržaško Vzajemno društvo težakov, ki izkrcujejo parnike, ima svoje urade v nekem skladišču v prosti luki. Pred par dnevi so prišli v te urade 4 težaki in zahtevali nekaj denarja na račun. Ker imajo že precejšnje vsote na računu in ker ni bilo blagajnika, niso ničesar dobili od navzočega predsednika in pregledovalca računov. Eden izmed težakov je vsled tega potegnil nož in ga zamahnil nad predsednikom, a ga je njegov tovariš Eravočasno Še ustavil. Uradnika sta, udega se boječ, odšla iz uradov in upala, da bodo oni Štirje tudi odšli; no, prišli so za njima, ko so ukradli iz nekega predala 1000 K denarja. Policija je aretovala dva izmed njih, Danelona in Seršena. — Kam pripravi ženska moškega. 231etni trgovski potnik Virgil MahorČiČ v Trstu je bil jako delaven in marljiv Človek in vsled tega svojemu šefa jako priljubljen. Kar se je seznanil z neko ljudsko pevko, ki mu je zmešala pamet, da je norel za njo in drago plačeval za njo. Ker njegova plača ni zadostovala za lu-ksurijozni Šport, ponarejal je menice na škodo svojega Šefa, tako da mu ja napravil Škode 4137 K 20 v. Tudi je poneveril 548 K 96 v. Ker so mu postajala tržaška tla prevroča, popihal jo je v Ameriko, odkoder se je vrnil čez eno leto. Prijeli so ga na Dunaju. V soboto je stal MahorČiČ pred tržaškimi porotniki. Njegov šef je izjavil pri obravnavi, da ne zahteva nobenega povračila od njega in da mu tudi odpušča njegov greh. MahorČiČ je bil obsojen na 21/2 leti navadne ječe. — Umrl je v Slavoniji g. Fran Abram, tržaški lesni trgovec in oče tržaškega odvetnika g. dr. Abrama. — Svinje in psi so ga raztrgali. Ivana Mahuna v Rumi v Slavoniji je na poti čez polje prijel krč. Da si odpočije, je sedel v bližnjo koruzo, kjer je pa od bolečin umrl. Njegovo truplo so našle svinje in psi, ki so ga vsega raztrgali. Glavo so našli deset korakov proč od telesa, roke in noge so bile odtrgane, trebuh je bil pa razparan in brez droba. Mahun je bil doma iz Moravske. — Potovanje iz Krakova preko Karpat v Budimpešto je v pano-rami-kosmorami na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno ta teden na razpolago in je jako zanimivo in slikovito. Posebno naravnih krasot je v izobilju in si gotovo zlasti turisti ogledajo to serijo. Prihodnji teden potovanje po gornji in dolnji Avstriji. — Nedeljska kronika. .Kdor do mene pride, ga zabodem!" je vpil v nedeljo na Rimski cesti neki zidar , ko je ukradel neki stranki kletko s ptičem, a ga je ta še pravočasno zasačila in mu vse skupaj odvzela. Predno ga je oškodovanec hotel prijeti, je prijatelj ptičev vrgel kletko na tla in začel vpiti: „Kdor do mene pride, ga zabodem!" No, pa ni bilo tako hudo, kajti ko sta prišla ponj dva policijska stražnika, je možic pač nekoliko čudno pogledal, in ko je videl, da imata ta dva večjo nnože", kakor on, se je vdal usodi in odšel z njima. — Petnajst policajev se ni bal v nedeljo popoldne v neki gostilni v FlorjanskiL. ulicah neki črevljar, ko se je prepiral s svojo ženo, a se je moral nazadnje vdati samo enemu, kateri ga je potem spremil v kraj, kjer ni prepira, a tudi ne razburjajočega alkohola. Sedaj je baje pokoren ko jagnje. — Mesto da bi sedel na kozlu, je rajši ležal na tleh v soboto ponoči pred južnim kolodvorom neki lijak ar. Mož se ga je bil nekoliko Čez mero nasr-kal in ko mu je padla na tla svalČioa, jo je hotel pobrati, a se pri tem sam zvrnil poleg nje. Ko mu je hotel potem do ngorvstajenja" pomagati njegov tovariš, bi jih bil kmalu nekaj skupil. Na pomoč mu je tudi prišel policijski stražnik in ga odpeljal v varnejši kraj. Po poti je sicer preslišal precej bridkih, no pa — glas ne sega do nebes. Pozneje bode zopet lahko na kozlu, preje pa še v „fi-j akaroimru". — Piko ima menda neki delavec iz Dobrunj na nekega gostilničarja na Poljanski cesti, kajti kadar pride tja je v „rožcah" in začne razgrajati po gostilni tako, da ga vedno postavijo pod kap. Tako se mu je zgodilo tudi predvčerajšnjim. Ker je gostilničar tega že do grla sit, je na merodajnem mestu prosil, da bi se „komične predstave" vršile nekaj časa v kaki drugi gostilni, kar se mu je neki tudi obljubilo. — Brez koncesije s* je predsnočnjim hotel producirati ▼ neki gostilni na Tržaški oasti kleparski pomočnik Fran Andlovic. Stavil je s kovaškim pomočnikom Valentinom Rudolfom, kdo bode večkrat z eno roko dvignil stol. Pri tem sta prišla v prepir in je Andlovic s stolom udaril Rudolfa tako po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. G. dr. Zdolšek je Rudolfa obvezal in odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, Andlo-vica pa je vzela policija in ga oddala deželnemu sodišču. — Električni voz je predsnočnjim na Zaloški cesti podrl 61etnega Vinoenoija BrozoviČa, ko s« je na železnični progi igral in ga na desni nogi lahko telesno poškodoval. Starši, ne puščajte otrok brez nadzorstva na cesto. — Tržaški uzmovič na po- SStn- SnoČi je prišel na dolenjski Kolodvor 1882. leta v Trstu rojeni in v Košano pristojni Anton Krebelj in se začel mešati med ženske. Pri tem se je zmotil in segel z roko mesto v svoj, v žep neke ženske. Slučajno pa je prišel baš takrat na kolodvor policijski stražnik in ko ga je Krebelj zagledal, ni hotel „ čakati" vlaka, ampak jo je ubral po travnikih, kolikor so ga nesle pete. Stražnik to videč, si ni pomisljal dolgo in stekel za Krebljein, akopram ni vedel, kakega va ima pred seboj. Kmalu sta bila skupaj in šele ko ga je privedel na magistrat, se je konštiatovala njegova identiteta. V ^Črni knjigi** se namreč med drugimi nahaja tudi Krebljevo čestito ime. Bil je že petkrat kaznovan zaradi tatvine, dvakrat pa jo je bil pobrisal iz prisilne delavnice in ima tam obsedeti še nekaj mesecev. Pri sebi je imel 19 K denarja, katerega je gotovo kje dobil po nepošteni poti. Sedaj so ga oddali c. kr. deželnemu sodišču in ko tam svoje odsluži, se bode moral pa še za nekaj časa preseliti v prisilno delavnico. Imajo v Ljubljani pač smolo tržaški uzmoviči. — Na ulici je napadel danes ponoči na Starem trgu 201etni bru-saški pomočnik Alojzij Vanino dežni-karja Nikolaja čižmiča in ga na glavi lahko telesno poškodoval. Ko se je prizoru bližal stražnik, je Vanino odnesel pete, a so ga danes zjutraj že dobili. — Huda raglja je iz Ljubljane izgnana 361etna slaboglasna Marija Virantova iz Želimljega. Ko jo je danes zjutraj policijski stražnik na Dunajski cesti zaradi prepovedanega povratka prijel, se mu je začela ustavljati, a ko je slednjič le morala z njim, ga je po cesti obdelavala z različnimi priimki in ga pred javnostjo silno sramotila. Pomagalo ji pa vse skupaj ni nič in je morala vkljub vsemu regljanju pod ključ. — Neprevidna voznika. Včeraj dopoldne je na Dunajski cesti neki voznik z vozom na tla podrl nekega upokojenega strojevodjo, ki se pa k sreči ni nič poškodoval. Popoldne pa je na Starem trgu neki drug voznik yadel v neko trgovino in na tla podrl nekega po hodniku idoČega upokojenega kapelnika, kateri se je na glavi lahko telesno poškodoval. — Med SO pokradli te dni dosedaj še neznani tatovi hišni posest-nici ge. Koprivovi iz čebelnjaka na Kuhnovi cesti. — Slaboumno 301etno Marijo Janšetovo iz Horjula je danes ponoči prijela policija na Bleiweisovi cesti. Navedenka je bila izpod nadzorstva pobegnila. — Pes je pcpađel snoči na Fran Josipa cesti nekega gospoda. Zgrabil ga je za levo nogo, a ga k sreči ni nič poškodoval. Lastnik psa ni znan. — Delavska gibaš je. Včeraj se jc cdpelja-o z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov, 30 Dalma-tincev, 40 Črnogorcev in 140 Mace-doncev. V Breslavo je šlo 38 Dom-žalk, na Dunaj je šlo 33 Kočevarjev, v Budimpešto se je odpeljalo 12 Slovencev, 44 laških zidarjev je odšlo domov, 150 Hrvatov, Slovencev in Macedoncev je pa prišlo iz Amerike. — Izgubljene in najdene reči. Šivilja Friderika Streinerjeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 12 K, katero je našel solicitator g. Fran Stor. — Izgubila se je zlata damska ura z zlato verižico od Šen-klavža, po Starem trgu, Stritarjeve ulice do pošte. Na pokrovu sta Črki M. T. Odda naj se na Starem trgu (Schaffer) III. nadstropje. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 16. do vštetega 23. septembra 1906: 66 volov, 10 krav, 8 bikov, 253 prašičev, 130 telet, 59 ko-štrunov in kozlov; zaklane živine upe-ljalo se je 2 kravi, 2 prašiča, 22 telet in 558 kg mesa. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v .Meščanski pivarni" (Rasberger) Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer v kavarni „Prešeren". Začetek ob polu 9. uri. Vstop prost. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. septembra 1906. Število novorojencev 19 (=2634%<.)> mrtvo-rojenci 4, umrlih 16(== 22-12 u/00), med njimi sta umrlo za j etiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 6 (=33-33%), iz zavodov 8 (—50M(J) Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za tituzom 3, za vratico 2, za ušenom 1 oseba. — Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v Clevelandu 341etnega Josipa Zala r j a. Doma je bil iz vasi Rupe, župnija Rob na Notranjskem. — 100 Čevljev globoko je padel v Calumetu v rudniku Janez Kočevar ter se tako pobil, j- « n nar- Anah nmrl V Brezovici pri Novem mestu zapušča ženo s štirimi otroki. * Najnovejše novico. M o r i 1- ka svojega moža Rutthofer je bila pred inomoškimi porotniki obsojena zaradi uboja na 61etno ječo. Planinski hotel na Schafbergu pri Išlu je zgorel. — Kap je zadela v Pragi bivšega državnega poslanca profesorja na češkem vseučilišču, dr. Zuckerja. — Ksrbski armadi je de-zertiral iz Budapešte Častniški namestnik Dušan Dejanović. — Parnik se je potopil. Blizu Lorienta se je potopil poštni parnik „Coatroalu. Kapitan in 11 mornarjev je utonilo. * Živahne nune. V Ostrogonu na Ogrskem je kardinal pred tri leti ustanovil zavod za pobožno vzgojo krščanskih deklic iz odličnih rodbin. V zavodu je poučevalo poleg 601etne prednice devet mlajših nun. Opatinja je živela v drugem samostanu. Nedavno pa so morale vse nune s slu-žinčadjo vred nenadoma zapustiti mesto. Nekatere nune so bile sploh izključene, druge pa so bile premeščene v oddaljena mesta. Opatinja je namreč dobila iz Ostrogona zaupno pismo, da se v samostanu gode stvari, ki nimajo z versko-nravno vzgojo ničesar opraviti. Poleg nun so namreč „delovali" v zavodu trije živahni moški t. j. mladi profesor teologije Sipoš, učitelj petja in — plesa. In ta trojica je zanesla prehudo razposajenost ne samo med mlade gojenke, temuč tudi med nune. Skupno so prirejali plesne veselice, proti katerim so mednarodne maškarade nedolžno veselje. Ko je vsled pisma prišla opatinja nepričakovano nadzorovat samostan, našla ni razen vratarja žive duše doma. Prestrašeni vratar je priznal, da je prečastita družba v neki sosednji vili. In res je opatinja našla pod ^nadzorstvom^* rdečeličnega kanonika družbo v veliki dvorani vile pri skrajno razposajeni zabavi. Vsi so bili v takem stanju, da se za svojo opatinjo še zmenili niso. * Roman francoskega župnika. Župnik v francoski vasi Chatenav, Jos. Delarue, je pred tedni tajinstveno izginil. Ker so našli na cesti njegov klobuk in bicikelj, razširila se je vest, da so ga roparji ubili in v kakem kamnolomu pokopali. Klerikalni časopisi so se takoj polastili dogodka ter začeli trositi vesti, da je župnik žrtev protiverske gonje. Poskusili so vse mogoče, da najdejo njegovo truplo. Razen orožnikov so vso okolico preiskovali tudi indijski čarovniki. Neko uredništvo si je celo izposodilo iz menežarije hijeno, da bi izvohala in izkopala župnikovo truplo. Toda vse iskanje je bilo zaman. Preteklo nedeljo je duhovščina v Etampesu priredila veliko mašo-žalostinko za umorjenega sobrata. Ko pa so odhajali ljudje od mase, so izvedeli, da živi župnik prav srečno in zadovoljno v Bruselju, in sicer z neko bivšo učiteljico is Chatenava. Pisal je namreč ravnokar prokuratorju v Etampes, da hoče brez pohujšanja dati duhovniškemu stanu slovo, zato pa je živel dosedaj skrit. Sedaj je zastopnik neke pariške trgovske tvrdke, kma'u pa misli otvoriti lastno trgovino ter se z učiteljico poroči. * Osel milijonar. Nedavno je umrl v Spokanu pri WasL!ngtonu neki Peck, ki mu je njegov osel pridobil več milijonov. Resnična do-godba je bila sledeča: Dva iskalca zlata Kellogg in Peck sta iskala svojo srečo v gorovju Idaho, kjer so ravno takrat na več krajih zasledili bogate žile zlata. Dva tedna sta tavala okoli, ne da bi bila kaj našla, potem pa sta se ločila. Kellogg je rekel tovarišu: rDaj mi svojega osla, ti prideš lahko domov tudi peš, dočim čaka mene Še dolga pot.u Kot dober tovariš mu je Peck takoj prepustil osla. Kellog je romal z oslom dalje ter po dolgem tavanju v gorovju začel kopati ravno tam, kjer je osel nenadoma obstal. Sreča mu je bila mila, zakaj našel je zlato žilo, ki je bila vredna mnogo milijonov. Pecku o svoji sreči ni ničesar povedal, temuč mu le vrnil osla. Peck pa je za srečo vendar zvedel ter tožil nehvaležnega tovariša. In sodniki so mu priznali polovico Kelloggovih zakladov, češ, da bi brez Peckovega osla nikoli ne bil prišel do tolikega bogastva. Pe-ckov osel je dobil več milijonov, ki sta jih uživala skupaj z gospodarjem. Seveda je na osla pri najboljši postrežbi prišel le majhen del. * Vseučiliščni profesor slepar. V neko monakovsko banko je prišel pretekli teden gospod, ki se je predstavil za vseučib'ščnega profesorja dr. pl. Gantinga ter predložil menico, ki je bila podpisana z imenom ravnatelja združenih gledališč Schmedererja. Blagajniku se je zdela menica sumljiva ter je naročil profesorja, naj si pride popoldne po denar. Med tem je vprašal telefonično ravnatelja Schmedererja, ali je res podpisal menico, kar je ta zanikal. Menica je bila ponarejena. Seveda ni nihče sumil v literarnih krogih dobro znanega vseučiliščuega profesorja dr. Gantinga, temuč so vsi mislili, da je njegovo ime zlorabil kak slepar. Popoldne ni bilo moža po denar. Poslali so poizvedovat k profesorju detektiva, in tega se je profesor tako prestrašil, da je priznal, da je res on ponaredil menico ter sploh že pri drugih denarnih zavodih tudi jemal denar na ponarejene menice. * Zapuščina kralja Kristijana. Sedaj šele so uredili zapuščino pokojnega danskega kralja Kristjana tako daleč, da morejo začeti denar in nepremičnine razdeljevati. Gotovine je zapustil samo 2l/.2 milijona danskih kron. Od tega dobi njegov najmlajši sin princ Valdemar 1 milijon. Ostali otroci so namreč preskrbljeni: Friderik je kralj doma, Jurij je kralj na Grškem, Aleksandra je angleška kraljica, ena je ruska ca-rica-vdova, zadnja pa vojvodinja Kumberiandska. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina oktobrskega zrezka: 1. Oton Zupančič: Črez polje gre. 2. Ksaver Meško: Življenja darovi. 3. Vladimir Levstik: Sonet. 4. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 5. Dr. Jos. Tominšek: Jos. Stritar. 6. Roman Romanov: Karla. 7. Zofka Kve-der-Jolovškova: Potovalci. 8. Bogumil Vošnjak: Latinsko pleme in Jugoslovani. 9. Vojeslav Mole-Spitignjev: Triptih 10. Vlad i mir Levstik: Buddha. 11. C. Gol ar: Povest o zaljubljeni deklici. 12. Kristina: Topel, solnčni dan. 13. Jos. Frančič: Po istem tiru. 14. Vladimir L evs tik : Skrivnost. 15. Vojeslav Mole-Spitignjev: V cerkvi. 16. L. P in t ar: Satura. 17. Vladimir Levstik: Solnčna svatba. 18. M. Gaspari: Ornamenti. 19. Janko Rozman: Slikar. 20. Vladimir Levstik: Svoboda. 21. Književne novosti. Spomenica Miroslavu Vilharju. — L. P.: O krajnih imenih boroveljskega sodnega okraja. — K.: Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol. — Zbornik civilno -pravdnih zakonov. — Učne slike iz zemljepisja. Vojvodina Kranjska. — Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. — Dr. Josip Tominšek: Pavle Aršinov : Umu i srcu. 22. Gledišče. Slovensko gledišče. A. Dramski repertoar. B. Operni in operetni repertoar. 23. Med revijami. Dr. Jos. Tominšek : Savremenik : — ^The Magazine of Fine Arts". — „Hrvatska Smotra".— rSlovansky Prehledu. — „La Revue Slave". 24. Splošni pregled. Slavnostno odkritje Vegovega spomenika v Moravčah. — j Jan Lego. — Slovanska grobova. — Rasto P. : Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Sofiji. — Otvoritev novega gledišča v Sofiji. — „Slovenski Pravnik". Številka 9. ima to-le vsebino: 1. Govor, psihologija, terminologija. (Nadaljevanje pride.) 2. Iz pravosDdne prakse. Civilno pravo, a) K uporabi §-a 203 rud. zakona; takojšnji odpust iz službe se lahko opraviči kasneje tudi s takim zakonitim razlogom, katerega delodajalec ob času odpusta ni trdil ali ni še vedel, b) Motenje posesti ribištva na svetu, o katerem je dvom, spada li v tuzemstvo ali pa v inozemstvo. Pristojnost tuzemskega sodišča po §-u 84 j ur. n. ? Razveljav-Ijenje soglasnih nižesodnih odločb, ki sta se izrekli za tuzemsko pristojnost, po §-u 42 jur. n. glede na administrativne podatke, da sporni svet leži dejansko (§ 81 jur. n.) na Hrvatskem, čeprav je v zemljiški knjigi in v katastru občine štajerske, c) Je li dopušteno staviti pod prisilnu upravu svu nekretninu od koje treći neobve-zanik ima pravo uživanje jednog idealnog dijela? d) Izvršilo v zavarovanje po §-u 370 izvrš. r. je dovoliti, če je nevarnost izkazana s sodnim izpričevalom, da se proti dolžniku vodijo eksekucije. e) K §-u 212 in 432 c. pr. r. 3. Razne vesti. — Trgovski koledar, ki ga izda in založi slovensko trgovsko društvo „Merkuru v Ljubljani, se naroča edino pri slovenskem trgovskem društvu „Merkur". Koledar stane 1 krono, po poŠti 10 h več ter izide prihodnji teden. Trgovski koledar se prodaja v korist „Trgov-skemu domu." Opozarjamo slovenske trgovce in trgovske sotrudnike, da ta društveni koledar ne zamenjajo s kakim drugim. Koledar nosi društveni znak in ima na naslovni strani pristavek „Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo „Merkur". — Kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijske šole in praktične gospodarje spisal Viljem Rohrmann. Celje, 1906. Založila Zvezna trgovina v Celju. To je druga, a čisto predelana izdaja znane popularne knjige o kmetijstvu. V tej knjigi najde kmetovalec pouka in navodila za vse gospodarstvo. Cena 1 K 60 v. — Der Panslavismus. Fine na- tionalpolitische Betraohtung. V založbi Zvezne trgovine v Celju je iz- šla velezanimiva politična brošura, o kateri bomo izpregovorili v posebnem Članku. Cena brošuri 60 v, po pošti 70 vin. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Kotel je zapečatil finančne straže nadpaznik Mariji Jančar v Besnici, ker je brez zglasila kuhala žganje. To je posebno razburilo delavca Janeza Garbajsa, ki se je istodobno mudil z več drugimi v sobi. Garbajs je nato dejal nadpazniku: „Sakramenski tepec si, če boš kaj pisal, saj si sam tako neumen kot teliček, bedak si, pravi bedak." Ko je pa nadpaznik odločno izjavil, da pojde še v klet pogledat drozgo, zagrozil mu Garbajs, da jih bo tako skupil, da bo hudiča videl, Če se ne bo precej stran spravil. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Zdravila je jemal. Anton Cel i k iz Radohove vasi je bil kot laborant v službi vMardetschla-g e r j e v i lekarni. Oelik se zagovarja, da mu je neka dekla z imenom Fani rekla, da lahko nekaj zdravil seboj vzame. In res je vzel nekaj ribjega in ricinovega olja, želodčnih kapljic, zobnega praška, bencina in nattalina i. t. d. v skupni vrednosti 14 K. Ob-sojen je bil na 6 tedno težke ječe. Zaradi hudode stva o s-k r u m b e, učinjene na pašniku v Spod. Pirničah na neki 131etni stari deklici, je bil obsojen 201et stari Jožef Božič, tovarniški delavec iz Spod. PirniČ, na 6 mesecev težke ječe. Prekajenomesoje jemal France Prepeluh, mesarski vajenec svojemu gospodarju Eliji Predoviču v Ljubljani. Škode mu je naredil 99 K 40 v. Vzeto meso je? odaj al gosti Iničaki Ani Erjavec na Ambroževem trgu. Njena mati Uršula Šibenik ga je pa nagovarjala rekoč: „Le nosi, saj ima Zidan dosti mesa." Ana Erjavec taji, da bi bila Prepelulia k tatvini napeljala, prizna pa, da je nosil meso le zaradi tega, ker je bil na posojilu in pijači nekaj dolžan. Obdolženec je pa tudi iz zaklenjenega kovčega vzel Jerneju Hribarju 38 K. Od tega denarja je dal Tomažu Pogačarju, ki je vedel za to tatvino, 5 K 40 v. Prepeluh je bil obsojen na 2 meseca težke ječe, ženski vsaka na 50 K denarne globe in PogaČar kot sokrivec, ker je vzel 5 K 40 v. od Pre-peluha, na 4 tedne ječe. Tepež zaradi butari c. Se le 14 let stara Marija Bezlaj, tovarniškega delavca hči na Viču, je po nasvetu očeta Silvestra, na Pe-škovi njivi z okleščkom udarila po levi roki fantiča Petra Velka-v r h a, ker ji je hotel neke butarice vzeti, ki mu jih je stari Peško podaril, in katere je imela Marija Bezlaj že na vozičku naložene. FaniiČ je imel zlomljeno levo podlehtnico. Ma-Marija Bezlaj je bila obsojene na 3 tedne, oče Silvester pa na 6 tednov ječe. Telefonsko \u utmmn poročilo. Dunaj 2. oktobra. V današnji s?ji poslanske zbornice je železniški minister Derschatta odgovoril na interpelacije zastran nesreč pri Poreču na Koroškem in pri Juderjdoifd na Štajerskem. Od ijovtr je bil oster in obsega razko obsodbo razmer, ki vladajo na južni železnici. Minister je rekel, da prometne uredbe na tej železnici nikakor ne odgovarjajo potrebam, da je železnica v stavbnem in v vamostnam oziru na slabem in da v izvrševanju služba vlada v enem oziru malomarnost, v drugem oziru pa je osob;e preobloženo z delom in ima preveč naporno službo Mi nistrstvo je že cpetovano zahtevalo, da se to prerr err7 tudi po zadnji nesreči pri Poreču ter upa, da bedo novo pegajanja z južno železnico rodila sad in da se bodo razmere sanira7e Prezident južne železnico, baron Chlurnecky, je pri šel danes v zbornico in je imel dolg pogovor z železniškim mini strom. Zdaj nadaljuje zbornica go neralno debato o notfera lekarniškem zakonu Prihodnja seja bo v petek Dunaj 2 okt bra V poučenih krogih se zatrjuje, da stopi šef generalnega štaba grof Beck že v kratkem v pokoj. Na njegovo mesto pride bsje sedanji vojni minister Pittreich, na Pittreichovo mesto pa sedanji do- mobranski minister Schonaich. Iz Budimp šte se pa v tej zadevi javlja, da odstopita Beck in Pittreich zaradi ostrega konflikta, ki sta ga imela po-vedom dalmatinskih manevrov s prestolonaslednikom nadvojvodo Franom Ferdinandom. Dunaj 2. oktobra. Danes je imel ministrski svet daljšo sejo. Sklenil je, da predloži proračun za leto 190 7. tisti dan, ko ga predloži ogrska vlada svojemu parlamentu. Najbrže bo to prihodnji torek. Dunaj 2 oktobra. V imenu nemških nacijonalcev sproži dr. Svlvester predlog, naj se Nem cem na Češkem zs gotovi primerno z&stopstvo v delegaciji. Razmerje naj bi bilo isto, kakor doslej. Kaj poreko štajerski poslanci? Dunaj 2 oktobra. Cesar se je danes čil in zdrav vrnil iz Schon-biunna na Danaj. Dunaj 2 oktobra. Pleskar Lan Giittler je danes ustrelil svojo 16!w.nc hčer in samega seba smrtno ranil. Budimpešta 2. oktobra., "rekcija, ki stoji na programu L-leta 1848, hoće vendar predlagati] na} se Fejervarv obtoži, dasi je vlada cesarju jamčila, da se to se zgodi. Fejervarv obeta za ta slučaj senzacijonaln h razkritj. Berolin 2. oktobra. Med Rusijo in Anglijo se je sklenila pogodba, ki je zelo podobna politični zvezi. Tukajšnji vodilni krogi so zelo presenečeni, ker o kakšnih pogajanjih med Anglijo in Rusijo dosedaj niso nič vedeli. Petrograd 2. oktobra. Potrjuje se, da se je rusko-angleška pogodba že predložila ministrskemu predsedniku Stoly-pinu. Pogodba se izroči carju v odobrenje. Čuje se, da se s to pogodbo sklene med Rusijo in Anglijo defenzivna in ofenzivna a I i a n s a. Petrograd 2 oktobra. Car se vrne koncem tega tedna v Peter hol Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1906 je \ I žilo v Mestno hranilnico ljubljansko 101V strank 526.244 K 49 v, 7 strank pa dvignilo 430.S74 K 34 v V III. četrtletju 1906 se je dovolil«-92 prosilcem posojil v skupnem znesku 1,097.650 K, 13 prošenj za skupni znesek 101.160 K pa se je odkloi radi nezadostnega pokritja. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca septembra 1.1. seje vložilo ; „Ljubljanski kreditni banki" na vloži knjižice in na tekoči račun 1,127.611 K 48 v, vzdignilo pa 1,038.374 K 55 v, Skupno stanje vlog je bilo koncem septembra 1.1. 4,779.539 K 76 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. septembra 1906. Aktiva: Gotovina 64.433 K 76 v, naložen denar 944.6S2 K 59 v, vrednostne listine 394.792 K, posojila g.977.078 K 52 v. zadružni dom 207.497 K 84 v, nepremičnine 131.028 K 03 v, prehodni zneski 5531 K 36 v, inventar 5935 K 32 v, zaostale obresti 31. dec. 1 97.400 K 68 v. Pasiva : Deleži 25.804 K. rezervni zaklad 144.335 K 39 v, pokojninski zaklad 16.1S5 K 30 v, hranilne vloge 10,505.735 K 55 v, pred-plaČane obresti 31. decembra 190."> 23.611 K 44 v. Upravno premoženje 10,828.380 K 60 v. Denarni promet 35,874.366 K 44 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu srptembru 1906 je 13 strank vložilo 34.690 K 69 v, 116 strank dvignilo 39.192 K 73 v, ti strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 13.500 K, stanje hranilnih vlog 1,476.108 K 49 v, stanje hipotečnih posojil 1,083.365 K 47 v, denarni promet 133.692 K 20 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1906 je 321 strank vložilo 78.091 K 76 v, 235 strank dvignilo 48.773 K 86 v, 12 strankam se je izplačalo posojil 25.500 K, stanja hranilnih vlog 4,137.390 K 05 v, stanje posojil 2,312.937 K 83 v, denarni promet 362.444 K 72 v. — Mestna hranilnica v Kado vi jici. V mesecu septembru 1906 je 236 strank vložilo 5r>4>40 K 50 v, 208 strank vzdignilo 48)495 K 20 v, 25 strankam se je izplačalo posojil 27.380 K, denarni promet 348.728 K 40 v. Matere, dojite same!*™;^ mnogih slučajih tudi v mrzlem letnem Času %elo velike. — Na stotisoce otrok, ki pijo mleko is steklenice, žalostno pogine la drisko, medtem ko izborno uspevajo otroci pri prsih, j ;U't3gol ustvarja mleko in omogočuje vsaki materi, da doji sama. Priporočajo ga prvi edrav-0iški strokovnjaki. Dobiva s- po lekarnah in drogeryaa. Knjižico o .prirodni prehrani do-jenceV razpošilja zastonj in poštnine prosto V;: em Maager na Đanaju, III., Heumarkt 3 p. napravijo, kpžo *z<^r belo in nežno* Dobi se povsod. Zahvala. Povodom blagoslovljenja novega šolskega poslopja v Jaršah se je priredila veselica, ki je dala 154 K 06 h čistega dobička, namenjenega v prid šolski mladini. Veselico sta aranžirala gospoda Ivan Kralj, jurist in učitelj Josip Velkavrh, za kar jima bodi najiskrenejša zahvala. Istotako se pod-pisanec zahvalfuje gospici učiteljici Angeli Janša, ki je urejevala dobitke za srečolov, kakor tudi vsem udeležnikom veselice, ki so s svojo prisotnostjo omogočili, da se je dosegel tako lep gmotni uspeh. Šolsko vodstvo v Jaršah, dne 27. sept. 1906. Tomo Petrovac, šol. voditelj. Umrli so v Ljubljani. Dn. ?Q. septembra: Terezija Teršan, zasebnih, 74 let, Kolodvorske ulice 18. Issuffitientin et stenosis. V deželni bolnici: Dne 21. septembra: Ivan Tuhel, delavec, 46 let. Jetika. — Valentin Šolar, žreb-Ijarjev sin. 4 in pol leta. Combustio. Para-Ivsis cordis. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 2. oktobra 1906. 4 ,£/, majska renta. f, srebrna renta Denar ! 98 85 100 10 9Q*1U 116 55 95-11240 9860 100-50: 99 30 4* # avstr kronska renti. . 4»/, > zlata „ . . 4% egrska kronska rese* . 4% w zlata , . 4*/« posojilo dež. Kranjske 41 ,*/• posojilo mesta Spljet 4 V/. » . I*dftr 4ViVt bos.-herc. želeiniško posojilo 1902 ... 100 051 4*/, češka dež. banka k. e. 99 «5 ■ ■ , hIl! 98 85i 4V/. ust pisma gal. del. hipotečne banke . . 4'/tV, past. kom. k. e. * II 10°;, pr......I 105 — *•/*•/■ zast. pisma Innerst i hranilnic.....|| 100 20 sast. pisma ogr. eentr. dež. hranilnice . . . 4V/. z. P«- ogr. hip. ban. 4%% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4»/i% obl. češke ind. banke 4% prior. lok. želez. Trst- PoreČ..... 99 90 4% prior, dolenjskih W. . 99-50 I« 0 prior. juž. žel. kup. '/t 7» 316 — avstr. pos. za žel. p. e. 100 — Blago 99 05 100 30 99 30 116 75 95 20 112 60 99-60 101 50 100 30 101 Oh 9975 99 35 100-101 101*10 100 — 100 — 100-100- •/0 avstr. pos. za iei. p. e. Srečke. Srečke od 1. 18607. . . . , od 1. 1864 . , . . B tizske...... . sem. kred. I. emistfe . . . n. . , ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. KXr— 9 turške...... Easilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške , • • . Krakovske » t • . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr- m m m • • • Rudolfove . . , . Salcburške 9 ■ • ■ Dunajske kom. 9 ... Itrlnt—. Južne železnice ..... uržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brine) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin ...... 20 franki 20 marke....... tovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rnblji........ tMatJi........ 215-275 — 153 5 > 281 — 288 — 258 — 97- — 160 7* 2170 453-78 -86 — 56-48-2875 65-70 16->sr> 186 75 67975 1767 — 673 60 812 — 242 — 717 — 6^8-60 *799-559 75 290-581 -159 — 11-35 1911 2348 23-98 117-42 95-40 252 76 4-84 106 — 10670 100- 30 100 30 101 — 101- - 100'-318 — 100 80 220 — 277 — 166 50 289 -295'— 266-50 105 — 161 75 23 70 464 — 83 92 -62-60 — 30-26 €0-7tS 161 85 187 75 679 76 1778 -674 50 813 — 24250 719 — 60950 2809 — 580 75 294 — 685 — 161- - 11-39 19*18 2353 2406 117-62 96 60 263-75 6- titne cene v Budimpešti. One 2. oktobra 1906. Termin. fcnica za oktobet . . aa 60 kg K 716 oktober . . , 50 , , maj 1907 . . oktober . • oruza Dves 60 60 60 622 604 705 Efektiv. Nespremenjeno. Iteteorolosično poročilo. anl morjam NI, Srednji meni tlak 786.0 mm Ca. opaao-vanja Stanje barometra ▼ mm 26 I * o. + S « 741-8 7419 740 2 10-3 61 16 4 V»troTl Nebo ». ST. « Sr^Uja vderajgnja temperatura: 112% nt-»»»•: 12 8°. — Padavina v mm 0 0. brezvetrno breivetrno •1. jng oblačno pol. oblač. jasno Zahvala. Potrta žalosti o tako bridki izgubi moje iskreno ljubljene, nepozabne matere, gospe Frančiške Teršan zasebnice zahvaljujem najpresrčneje in najtop-leje v lastnem in v imenu drugih otrok vse ljube sorodnike, prijatelje in znance za tako dobrodejno sočutje med boleznijo in ob smrti, za darovane krasne vence in za obilo častno spremstvo drage pokojnice na poslednje počivališče. 3552 V Ljubljani, 30. sept. 1906. Emerik Teršan. Bernhardinca (pravega) 7 tednov starega, se proda ▼ Kolodvorskih ulicah št. 7. 4555 sprejme takoj v stalno delo MATI J A BAVER mkerski mojster 3564—1 Bribir, Hrvatsko Primor. Prodajalka izurjena v špecerijski stroki, dobi takoj trajoo mesto v Ljubljani. Razen stanovanja dobi vso drugo oskrbo. Natančnejše se izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3558 1 Stanovanje obstoječe iz 2 večjih ali 3 manjših sob išče ▼ mestu za takoj ali za 1. no veuiber rodbina 3—4 oseb brez otrok. Natančneje se izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3557 -4 ftanounnje z 2 sobama in pripadki ter mesečna soba se Odda takoj ali s 1. novembrom. Več Re izve v gostilni Majcen, Karolinška zemlja št. 1 pri Dolenjski mitnici. 3550-1 Izšla je knjiga KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondbeimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 8O v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L SCHUENTNER o LJubljani frašornove ulica« O ne časopise in koledarje sveta preskrbnje najboljše in najcenejše anonćna ekspedicija EDVARD BRAUN DO Dunaju I>i Rotenturmstrasse 9. Časopisni in koledarski katalog za inse-rente gratis in franko. Pekarija s pripadajočim stanovanjem in prt« ttkllno se odda v najem od IS. oktobra t L naprej v Gradn it 22 na Bledo. Več pove gospod ValenL Dot-man« posestnik in prevošeek v Lesc*h, Gorenjsko. 3663—1 Qolomo flne ogrske gld. 1 95; iz giyati OaiđlllO Eej0 pri^ubljene gld. 130; du-najBke 86 kr.; bolj fine gld. 116 za kilo. V^lljO l pleče bre« kosti 96 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina floa 50 kr. sa kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr ^livnvlra ■»■•••■Js»d. 120 liter wll V v/VIVOj pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej " 335—19 Q%/c»4i čnoh k 80 kr» maat a 85 kr» OVrf^l £>|JUM g]aTa a 40 kr., prašiči istrebUeni po tržni ceni. Janko Ev. Sire v Kranju. W (UOSLlKlfftJ4. iUKMKJM eJ H4ri50W IN tftftOV mm m BR/1T/I CBCRLi I Vm mM MMaMsei mm* si a ^ kpmm **m a a. — ^ ♦♦»^ e^*^a » » e o t Vljudno se priporoča t ♦ ■ • : : m ♦ e* ♦ e ♦ ♦ e> ♦ e e ♦ e e ♦ ♦ trgovina ■ ■ l Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 2 Cene zmerne. ♦ e e e e ♦ e e e* e e 4 1*2 hlapca marljiva In trezna, se sprejmeta v tovarni za lep. (> kr., elegantno vezan ft 7 gld Posamezne številke „ lajn bijena k ega Zvonci - po V Kr. Zbirk* takonef. 1. Kazer.sk- sako-m k. vesan k 3 gld. Zbirka zakonov U. Kae. pravdni red vezan h S gld. 80 kr. Z«.mtkovt sbranl spiai. I. evezek brofiirtin k ^) kr. Dr. Nevesekdo; ..4OO0". Povest bros * :>0 kr. A. Aškerc: Zalet v Carigrad, broa. k 2u kr. Tnrgenjev: Otol In sinovi. Roman. broširan a 50 kr. - Atirl novele, broš. a 20 kx. Beneš-Tfebizskj: Blodne doJe Roman, broširan a jO kr I Lefebvre: Pariš t Ameriki, broširan š 50 kr. Stat nominis o m bra: Oasnlkar-atvo in nafti dasnikt broširano a 40 kr J e 1 i n e k : Ukrajina ko dumo. Povest, broširanti a tfi kr. H »1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Rasne pripovedke, broširane a 40 kr - Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet: Undina. Poveet, broš. k 20 kr A. Trstenjak: Slovansko gledalište, broširan izvod a 1 gld. Jurfič Listki, broš. k 15 kr. - Ohregoroloevim kritikom, broš. a &J ki Avstrijski patrijot: vvParteiweson dar Slaven", broširano k 50 kr. Po anlžanl oenl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj eamo 30 Ur. Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, na vse domaće ln tuje časnike ter knjige. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnej ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJA Gostilna v LJubljani so odda v najem Kje — pove upravnidtvo „Slov. Naroda' 3505 2 Zatekel se je 8 mesecev star pes bernardinec, samec, rumene barve, te precej velik. Odda naj se proti nagradi v tvor niči umetnih kamennov, Unterbuber na Dunajski cesti 73. 3541—2 Dobro ohranjen, uglašen klavir (Dorr) se proda za 280 K na gradu Klevevi, pošta Šmarjeta na Dolenjskem. 3494-3 Dobra kavarna na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po „Kavama" na uprav ništvo „Slov. Naroda". 3182 12 Sode vinske od 300 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465-4 Fran Casoio ~Wefy€»ve nliee ilev. IO. Stranskega zaslužka 60 do lOO kron ln več mesečno si more pridobiti vsak, ki ima zasebne znance, če prevzame naročila na nov m vsakemu gosp'diDjstvti koristen predmet. Zagotavlja se lahka prodaja in visoka provizija. Ponudbe pod šifro „Ertraglictie Beschiftiyung 4937" na anončm biro „Gršffr" v Pragi, Heinricbsgasse. 3332—6 Hlapec. Išče se zmožen, zanesljiv hlapec oz. hišnik, ki se more izkazati z dobrimi izpričevali, za večjo hišo na deželi, proti dobri plači in stalni službi. Nastop takoj. More biti tudi oženjen. P' nudbe ali vprašanja sprejema pod ..Hlapec11 upravn. „S1. Jfaroda*, 347§-4 m n t v novih hišah na Selu tik glavne ceste z l, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, pritL 3315 16 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravnifitvo „Slov. Naroda". 2845 25 Radi važnega vzroka se takoj odda v najem 3531-2 pod Jako ugodnimi pogoji. Trgovina je tik velikih tovaren v večjem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Rez. - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383*75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države ss vs)e>e)lte>Sit ■lovensko-norodno sprave* Vsa pojasnila daje: V LJubljani, Čigar pisarne ao ▼ laatnej bančnej hili Zavaruje poslopja ia premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. UŽiva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje 11 čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 7552 4784^79963 16 A. TSCHINKEL na zet priporoča sem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načina izdelovano 28i6 26 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkns vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. tf^fo 1 1 lOli Dr. Ivan Oražen naznanja, da se zdravi v njegovem ortopediČnem zavodu na Turjaškem trgu št. 4: raznovrstno skrMjenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja I. t- d. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9.—10. dop. in od 2.—3. ure popoldne v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr. 3477-4 o t JJ m—scw0r F Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne li Odhod iz LJubljane jui. žel.: 7«io zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. Il'30 preopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. h05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4'00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. tel.: 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II IS predpoldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-3o popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8*33 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. IT3* ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. :o 59 predpoldne. .Mešam vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. ^Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Gostilna M da V najem. Istotam se odda za 1. uovetuber t. 1. prostor pripraven za prodajalno ali delavnico ln stanovanje. VoraRa naj se v Spodnli Šiški, Vodnikova cesta št. 881, nadat 3438-5 jViizar (preddelavec). Išče se takoj dober mizarski po lm-emk, ki je izvežban pri strojih za < ttttcliivdijje lesa in sicer za izdelovanje hrastovih deščic t in v polaganju mehkega poda proti stalni službi. Pojasnila daje in sprejema ponudbe upravmštvo „Slov. Naroda"*. 3?>30—2 Pred nakupo oglejte si velikansko 39 sukneno <§> zalogo R. Miklauca v Ljubljani* špitalske 34 ulice š-ov. 5 O *ta«i t< * pod ceno I IVAN & NIKOLAJ ŽIC txgr oTrirxa. z Trin-om na Ladji: „Domitila" * »Štefanija" Jt^vAljvi v Istri Vino z Visa, rdeče n n n belo Istrijanec, rdeč . , bel . . Dalmatinec, rdeč prodaja vini* : liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel . . . ■ • Žf * 52 " Cviček (Opollo) . . . „ 36 „ 32 „ Teran (iz obranih jagod) l „ 32 " 34 " Muškat (bel, sladek) . . liter po 36 in 38 h * « 34 „ 36 ( n . 40 . 40, . » 56 . 60 franko kolodvor Pu'j v izposojenih posodah, ki se ne uračunao pa jih je treba čimprej vmitj Iranko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetja in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodno« svojih vin popolnoma jamčiva 2Go2 i Daje ae v najem ali pod ugodnimi pogoji proda pil jnnff t MaMjal I $ ■ Hiša je sezidana lansko leto v modernem Švicarskem stilu, ima prekragu lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učkogoro v Istro, krasen razglt; na ves Kvarnerski zaliv in njegove otoke ter na rom ntično okolico. Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kosta njevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso ic hrastov gozd. 3301-jJ Oddaljena je 3 minnte od postaje Matalje - Opatija. Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d. Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh. Ponndbe in pisma naj se naslavljajo na : Anton Puharić, gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109 o« Josip Vidmar izdelovalec dežnikov lxx solčriilszoTr naznanja slav. občinstvu da otvori dne 1. oktobra L L svojo V 'i v o m so nov Pred škofijo št. 19, <=<** obdrži pa svoji dosedanji prodajalni Starem trgu št. 4 in v Prešernove Ulice Št« 4 kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno. 3234-2 mmmmmmmmmmmmm 9> Na podlagi moje brzojavke v minulem mesecu je že cenj. občinstvu znano, da sem bil osebno v Švici in si nabavil v raznih tovarnah jako veliko množino finih in pristnih sv icarskih ur. Moj trdni princip in prva skrb je, postreči cenj. odjemalcem kar najbolj zamorem v njih popolno zadovoljnost! Dosedanja moja dobra in solidna postrežba in neumorno moje delovanje skozi celih 20 let, je dobro znana vsemu slavnemu občinstvu. Ker mi je pa na tem, da še bolje cenj. odjemalce postrežem, kakor sem to db sedaj storil, prodajal bodem blago, kar ga je sedaj še v zalogi, po svoji lastni ceni in založil trgovino s popolnoma novim blagom, katero pride v veljavo s koncem meseca oktobra. V tem času izidejo tudi novi ceniki z navedbo najnovejšega blaga in se bodo pošiljali brezplačno in poštnine prosto. OOOOOOOOOOOo Kdor hoče imeti fino in zanesljivo uro, naj zahteva eno od znamk: „Union- — Klassig" ali pa „Tavannes VVatch Cie". — Št. 501. Srebrna anker- remontoir, teče 8 dni ako se enkrat navije, z močnim pokrovom in finim anker-kolesjem na 15 kamnov, ci-fernik je spodaj odprt, da se vidi kolesje, gld. 12*50. Št. 500. Nikelnasta anker-remontoir-Roskopf, s sta-notitnim, belim pokrovom, z najtrpežnejšim v kamnih te kočim kolesjem gld. 4"15> Znamka „Urania". Št. 502. Srebrna anker- remontoi. s tremi srebrnimi močnimi pofcrovi, lino kolesje na 15 kamnov, gld 12*50-Znamka „Urania". Št. 503. 14 kar. zlata ciL-remontoir na 10 kamnov, gld. 12-50. . Čuden v Cjubljani urar in delničar švicarske tovarne „Union" v %ie\u, trgovec z zlatnino, srebrnino in dragimi ------ kamni, - - — - v Prešernovih ulicah. V zalogi imam tudi fine plosnate MRavallKkCM,«re, katere toplo priporočam! ^f^^^^^^^ffff Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".