hOLOOZOC! 8t>3^ ^ OSREDNJA PR.iviurtSKI DNEVNIK Leto*XXXVI. Št. 184 (10.704) TRST, torek, 12. avgusta 1980 Poštnina plačana v gotovini /-» OAA Abb. postale I gruppo IjCDU oUU lil* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL V ZNAMENJU VSESPLOŠNE KRIZE, KI VEDNO BOLJ ZAJEMA ZDRUŽENE DRŽAVE Dvoboj Carter -Kennedy na demokratski konvenciji Že danes znana težnja večine delegatov - Svobodno glasovanje zadnja karta za senatorja Kennedyja - Cirkuške volitve le zrcalo globoke politične dezorientacije NEW YORk — Tekma v demokratski stranki je končana: po de-vetih mesecih cirkuške kampanje so se včeraj v Madison Square Gar-denu v New Yorku zbrali delegati, da bi na nadvse pričakovani konvenciji imenovali kandidata demokratske stranke, ki se bo prihodnjega novembra potegoval z republikancem Reaganom za predsednika ZDA. Splošno mnenje opazovalcev je, da ne tl smelo priti v teh štirih dneh do nepričakovanih razpletov, saj ima edino Carter potrebno število delegatov. Senator Edvvard Ken-bedy pa kljub temu noče popustiti hi verjame v nekak čudež. Toda številke so zgovorne: sedanji predsednik ima skoraj dva tisoč delegatov na skupnih 3331, to pomeni 300 več od potrebne večine (1666 delegatov). Proti logiki številk pa Kennedy postavlja dvome, da bodo demokratski kandidati volili za člo-Veka, ki je zatajil njihove tradicio-halne vrednote in stremljenja. Zato Predlaga nov način volitev. Glasove za imenovanje bodo de-legati oddali v sredo zvečer, vendar bo ime zmagovalca te konven- cije znano že mnogo prej. Včeraj zvečer je namreč bilo na dnevnem redu konvencije glasovanje o tem, če bodo delegati volili po dosedanjem, Carterjevem pravilu (ki ob-zevuje delegata, da voli za kandidata, na čigar listi je bil on izvoljen na primarnih volitvah), ali pa po Kennedyjevem predlogu, da vsak delegat voli prosto in torej ni vezan na primarne volitve. V primeru, da bi večina zbranih demokratov sprejela Kennedyjev predlog, bi se res lahko marsikaj nepričakovanega zgodilo v sredo. V tem primeru niti ni izključeno, da bi se pojavil še tretji kandidat, ki bi zedinil tako Carterjeve kot Kennedyjeve privržence. Med možnimi imeni opazovalci omenjajo senatorja Jacksona, podpredsednika Mohdalea, zunanjega ministra Mus-kieja ali pa newyorškega guverner ja Careyja. Toda vsa predvidevanja govorijo v prid sedanjemu predsedniku. Da bi nekoliko omilil razdor v stranki je Carter prav pred konvencijo vključil v svojo gospodarsko platformo nekatere spremembe, ki jih Rri vhodu v Madison Square Garden je policijsko nadzorstvo izred-ho strogo. ' (Telefoto AP) je Kennedy ocenil kot zadovoljive. Po vseh ter predpostavkah je zato najbolj verjetna možnost, da bo za Belo hišo kandidiral prav Carter, •ki je tam že itak doma. Po tem poglavju pa se odpira novo, ki prinaša predvsem težke ugotovitve na račun ameriških volitev, ki so le zrcalo globoke krize, v katero se vedno bolj pogreza ameriški politični svet. Izredno nizko število volivcev (v marsikateri državi manj kot 50 odstotkov) na primarnih volitvah dokazuje pomanjkanje vrednot, idealov in zmedenosti, ki preveva Američane. To dejstvo priča tudi o velikem razkoraku med značilnostmi in obljubami kandidatov, ki se potegujejo za predsedniško mesto, in občutku nezadovoljstva v državni skupnosti, ki ni imela dovolj energij, da bi aktivno in z navdušenjem posegla v to tekmo, od katere ie odvisna usoda Amerike (in v veliki meri tudi sveta) v prihodnjih štirih letih. O zmedi in dezorientaciji priča tudi kandidiranje republikanca Reagana — osebe, ki bi pred nekaj leti doživela popoln neuspeh. Pa se spet poraia vprašanie: bo zmagal Carter ali Reagan? Eden od niiju gotovo, čeprav sta vsak zase polomija. Prvi je trenutno najmanj popoulami predsednik v zgodovini ZDA, drugi pa prihaia na politično prizorišče pri 69 letih, ne da bi imel katerekoli izkušnje v mednarodni politiki, v obrambi ali v izredno perečih problemih ZDA. V štirih letih predsedstva je Carter naredil mnogo škode svoji državi. Kar mu opazovalci še najbolj očitajo (poleg polomij na mednarodnem prizorišču) je dejstvo, da je premaknil ravnotežje med razredi, ravnovesje, ki ga je newdeal-ski družbeni pakt osvojil in ki je povezoval razne družbene in politične dejavnike. Carter se je s {Jolitiko drastičnih omejitev državnih podpor oddaljil od sindikatov, obenem pa se je zameril tudi zato, ker je podprl industrializacijo predvsem na Jugu, iz katerega on sam izhaja in kjer ni večjih sindikalno občutljivih področjih. Tudi če bo premagal Kennedyja in nato še Reagana, čaka Carterja težka bodočnost. Težko bo utrdil svoje ime v državi, ki nima zaupanja vanj in se mora iz dneva v dan soočati s težkimi problemi, kot so inflacija in brezposelnost. Tudi mit o najtrdnejši državi na svetu propada. m ' ™ žiiiii®!iJiii. :®!III!»IliM Rjdbližno 500 članov raznih narodnih skupnosti, ki so prepričani, da tako republikanska kot demokratska stranka ne upoštevata, je ®*Ucalo «ljudsko konvencijo«. V ta namen so postavili tudi šotore in *®sene hišice. Njihovo zborovanje se bo končalo s shodom pred Madison s9uare Gardenom, kjer so zbrani demokrati. (Telefoto AP) BEJRUT - Sirija bo prekinila diplomatske odnose z vsemi državami, ki bodo ohranile v Jeruzalemu svoja veleooslaništva v Izraelu, ali pa bodo «sveto mesto* priznale za izraelsko prestolnico. Med deželami, ki imajo svoja veleposlaništva v tem mestu, je poleg enajstih latinskoameriških držav tudi Nizozemska. TEL AVIV — V Izraelu označujejo I kot golo izmišljotino pisanje ameriškega dnevnika »Washington Star*, no katerem naj b> šef tajne službe Shit-bet odstopil iz protesta proti ustavitvi preiskav o atentatih na palestinska župana iz Cisjordanije. INTERVJU PREDSEDNIKA HUfl CUOFENGfl ZAGREBŠKEMU VJESNIKU LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA V OBDOBJU NOVEGA RAZVOJA Mao Zedong je bil največja osebnost kitajske revolucije, vendar je tudi on zagrešil vrsto napak - Tito-izjemna politična osebnost Pogled na notranjost Madison Square Gardena, kjer je konvencija delegatov demokratske stranke. (Telefoto AP) ZAGREB — Predsednik KP in vlade LR Kitajske Hua Guofeng je v intervjuju z novinarko zagrebškega «Vjesnika» Daro Janekovic spregovoril o poglavitnih značilnostih notranjega družbenogospodarskega in političnega razvoja LR Kitajske. Ugodno je ocenil kitajsko jugoslovanske odnose in poudaril, da je bil predsednik Tito izjemen državnik in strateg in da bo večno živel spomin na njegovo požrtvovalno življenje in cilje, za katere se je bojeval. Na 11. državnem partijskem kongresu, nato pa na plenarni seji CK je Kitajska partija izoblikovala in določila marksistično ideološko smer, politične in organizacijske smernice, je dejal Hua Guofeng. Poudarek je bil predvsem na socialistični izgradnji, kitajsko gospodarstvo, ki je bilo na robu propada, pa je doživelo preobrazbo in se razvija v razmerah prilagojevanja. «Zagovarjamo politiko nasprotovanja hegemonizmu in obrambe svetovnega miru in smo vzpostavili prijateljske odnose in sodelovanje s številnimi državami. Obnovitev in razvoj vsestranskih prijateljskih odnosov in sodelovanja med Kitajsko in Jugoslavijo je izredno pomemben dogodek ne le za naši državi, temveč tudi na mednarodni ravni,* je rekel Hua. Kitajski predsednik je nato dejal, da so številne partijske in državne voditelje, ki so jih med kulturno revolucijo po krivici obtožili, rehabilitirali, tako da so si znova pridobili ugled, tisti, ki so še živi, pa so znova na položajih. To je eden pomembnih korakov v okviru prizadevanj, da bi popravili napake kulturne revolucije, je dejal Hua. Odpravili so tudi krivico, ki so jo prizadeli Liu Shaoqiju. Hua Guofeng je spregovoril tudi o Mao Zedongu in dejal, da je bil izjemna osebnost v kitajski zgodovini in da je njegov prispevek k revolucionarni teoriji in praksi večji od prispevka kateregakoli drugega kitajskega voditelja. «A bil je človek, ne bog, zato se ni mogel izogniti napakam,* je rekel Hua. O zgodovini kitajske partije je predsednik Hua dejal: »V desetletju kulturne revolucije, od druge polovice leta 1966 do leta 1976 je naša partija napravila hude in resne napake. Tovariš Mao Zedong je kot predsednik partije kajpada odgovoren za te napake.* Pristavil je, da luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifnniiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiNiimuiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiHHtiMiiHiniiiiimiiiiiiiiiiiHiimiMiiiiiitiMiiHiiiHiMiii PO PETKOVI_ IZJAVI^MINISTRA FORMICEIN ODGOVORU^ ROGNONIJA Še vedno polemike med KD in PSI o dejavnosti vlade proti terorizmu II Popolo v celoti podpira Rognonija Socialisti enotm v ugotavljanju nujnosti po večji zavzetosti vlade BONN — Zahodnonemški zunanji minister Genscher je včeraj sprejel štiri ameriške republikanske senatorje, katerim je deial, da sovjetska zasedba Afganistana ne izključuje potrebe zavzemanja za ra-1 težkem boju proti prevratništvu zorožitev. Ameriške senatorje je Tudi «11 Popolo* torej poziva vse sprejel tudi kancler Schmidt. | stranke k »skupni zavzetosti v bo- RIM — Izjava socialističnega ministra Formice, ki je v petek poudaril, da je potrebna večja zavzetost vlade pri odkrivanju teroristov in ki je na ta način povzročil vrsto polemik v zvezd s prisotnostjo in dejavnostjo socialistične stranke v Cossigovi vladi, je v zadnjih dneh izzvala val reakcij. Včeraj je v polemiko že drugič posegel sam notranji minister Rognoni, ki je v nekem intervjuju dejali da se boji, da se lahko združita «obe krili terorizma, levo in desno*, ter s tem povzročita destabilizacijo v italijanskem političnem sistemu. Rognoni poudarja, da ljudje zahtevajo predvsem hitrost v sodnih postopkih in resnost v preiskavah ter da pomanjkanje teh značilnosti vzbuja nezaupanje in jezo. Kar pa zadeva poziv vlade političnim strankam, je Rognoni dejal, da ne gre za nekaj formalnega, kajti narodna solidarnost ne more biti le vladna formula, ampak je vezana z vrednotami ustave, ki jih morajo stranke ščititi. Glasilo KD «11 Popolo* v današnji številki zagovarja Rognonija, o katerem pravi, da je izrazil polno pripravljenost, da poišče resnico o teroristični dejavnosti in da je dejal, da je mogoče uspešno iskati pot k resnici samo v duhu dejanske solidarnosti, ki lahko edina podpira prizadevanja demokratične države za zmago v PRESENETLJIVO DO NEKE MERE J^a naša nedopovedljiva stvarnost! j.?r se je še včeraj zdelo presenet-Pvo in absurdno in vsekakor kot zločinskega načrta peščice o-7piljenih izrodkov fašistične ideolo-čaf teroria’ Postaja danes ie obi-“3tw. Z vseh govorniških odrov se J"*®« glas obsodbe v obrambo de-j"Okracije in pozivi k enotnosti de-ljudi se prepletajo z opozo-da je treba zaščititi demokra-®.nc inštitucije driave, ki jo spi-nasilja v temeljih izpodkopava, plemenite besede ostajajo kot sapice brez pravega učinka. TaZ° razdiralni moči in grozljivih srt?fe*nosza na glavnem bolonjskem trgu baziliko svetega Petronija ob ^avnostnem obredu za žrtvami po-tiišt' se ie s svojim predstav-stucmj, zbrala domala vsa vodilna seri tura italijanske države, pred-republike, vlada, parlament, ’~‘®0acije iz vseh dežel s svojimi ^edsedniki, delegacije iz vseh mest c-, °bčin s svojimi župani, delega-!le vseh pokrajinskih uprav, dele-ostalih državnih inštitucij, ,?wšfce oblasti, tu se je zbralo vod-o 1° sindikalnih konfederacij dela, „ {fffocije borčevskih organizacij, ^ etičnih preganjencev in deporli-ancev. Pod pripekajočim soncem v pasji vročini tega 6. avgusta 1980 je nasproti postrojenih praporov in zastav valovala množica več ste tisočev. Zatohlo in ud-išljivo czračje je pretresal srd, komai še ujet v tanke koprene demokratične zavesti. Nad trgom je krožil helikopter. Metalno brnenje in dvignjene pesti. Mesto pa je bilo kot izumrlo. Samo zidov i. asfa't in zaprta okna. Na strateških mestih so stala oklopna vozila in policisti v stanju pripravljenosti. V tem absurdnem ozračju so bili ti še najbolj osamljeni. Sami mladi, kot pravkar vpoklicani, resni, zaskrbljeni. Kakšen smisel ima vse to? Malo pred 17. uro, ko je množica že dolgo čakala in gledala, so začeli prihajati v cerkev najvišji predstavniki italijanskega družbenopolitičnega življenja. Prihajali so v posameznih skupinah. Tedaj se je iz množice utrgalo in razlegel se je žvižg in hrup, naglušno, žolčno, nezadržno. Predstavniki italijanske republike, od ljudstva demokratično izvoljeni, v tem tako tragičnem trenutku zasramovani, moralno linčani. Ostaja samo še Sandro Pertini, zadnji simbol, predsednik republike. Tu, na tem razbeljenem bolonjskem trgu, so postala otipljiva vsa tragična protislovja današnje Italije. Ob 17. uri so zaprli vrata bazilike in množica je spet čakala in gledala. Nihče na trgu ni vedel, kaj se dogaja. Poklon žrtvam sicer ni bil namenjen samo tistim osmim truplom, od katerih se je najvišja državna oblast lahko poslovila. Poklon je bil namenjen vsem žrtvam, tudi tistim 68 truplom, za katera svojci niso dovolili, da bi bili deležni tega svečanega slovesa. Tolikšno je torej nezaupanje v državo! Ob 18. uri so se končno ponovno odprla vrata bazilike. Na odru pred baziliko so se zbrali vsi najvišji predstavniki italijanskega družbenopolitičnega vodstva. Protest je tedaj doseoel višek. K mikrofonu je pristopil bolonjski župan. Ob njem je stal predsednik republike. Župan je spregovoril in se obračal samo nanj, očitno, poudarjeno, kot da razen njega v Italiji ni drugega več. Prostrana bolonjska množica je bila skoraj v celoti levičarska. V nekem smislu je bila tudi dokaz velikih mobilizacijskih sposobnosti komunistične partije, predvsem pa zavesti delavskega razreda, ki predstavlja glavno oporo napredne miselnosti in vnanja v boljšo bodočnost. Če je res, da ta množica predstavlja samo del italijanske družbe, kar so mnogi poudarjali, da ostali veliki deli italijanske družbe ostajajo naprej m istem, brez pripravljenosti na odločilne premike, če je res, da je ta levica neenotna, znotraj sebe v kontrapoziciji, ostaja vendar tudi dejstvo, da na barikade v obrambo osnovnih postavk demokracije in republike, zgrajene na pridobitvah iz odporništva, stopa zmeraj samo ta levica, ta tako zelo prizadet delavski razred. Kakor iz vseh krajev Italije, so tudi iz Trsta v Bologno odpotovale delegacije. Delegacijo tržaške občine je sestavil odbor po načelu zastopstva vseh svetovalskih skupin v občinskem svetu. Tako je bila torej tržaška občina na tem srhljivem protestnem zboru proti grozljivemu pokolu črnega terorja častno zastopana tudi s predstavništvom svoje fašistične politične skupine. Za učinkovitejšo potrditev te pilatov-ske odločitve pa je poskrbel odbor Liste za Trst še s tem, da ni vključil v delegacijo ne župana, ne načelnika svoje svetovalske skupine. Če bi bila v tem dopustniškem času ta dva, zlasti župan, odsotna, bi človek nekako že skušal razumeti, toda obadva sta bila prisotna in župan je pred tem javno nastopil ob izročitvi kolajne tržaškemu olimpijskemu zmagovalcu. To so presenetljiva dejstva, toda zares samo do neke mere. Tudi tak odnos razodeva, zakaj taka reakcija ljudskih množic v Bologni. FILIBERT BENEDETIČ ju proti terorizmu.* V razpravo o »vladi in terorizmu* so včeraj posegli kar trije vidni socialistični predstavniki. Minister Formica je poudaril, da so socialisti zahtevali od vlade, naj razkrije vso resnico o terorizmu in dejal, da gre za odločno zahtevo. »Ljudje se sprašujejo, je opozoril Formica, zakaj še niso pojasnjeni dogodki,, dramatična dogajanja, ki so označevala zgodovino zadnjih let v naši državi*. Formica dodaja, da ljudje zahtevajo resnico in da se ne zadovoljujejo več s pomirjujočimi tiskovnimi poročili. Predsednik poslanske skupine PSI Labiola je pripomnil, da so pomoč in sodelovanja, ki so jih bile deležne nekatere oporativne skupine rde-če-črnega terorizma prišle na dan celo v nekaterih procesih in da ne zadostuje ministrova beseda, da se bodo te vezi prekinile. Treba je poznati imena, okoliščine in odgovornosti, kajti samo tako bo država, ki s čedalje manjšo potrpežljivostjo čaka na izide preiskav, pomirjena. Predstavnik socialistične levice Cicchitto, pa še dodaja, da je manifestacija v Bologni jasno pokazala, da če ne pride do sprememb v u-pravljanju države pri posegih proti terorizmu in nasilju, lahko izbruhne resnična kriza zaupanja, ki ga imajo državljani v inštitucije in v stranke. Pred sovražnikom demokracije je nujno, da demokratične sile poiščejo resnične in izvirne oblike državne solidarnosti: dramatičnost sedanjega stanja ne upravičuje radikalnih in trdih posegov s strani komunistov, pa tudi ne izjav, ki so uporjene izrazito proti kaki demokratični stranki. V tem trenutku, dodaja Cicchitto, bi bile nesmiselne vladne krize, ker bi povečale razbitje s komunisti in bi dejansko vzpostavile odnos med KD in PSI, ki bi prisilil socialiste v iste pogoje, v kakršnih so se nahajali v najtežjih obdobjih levosredinske večine. LJUBLJANA — Na večdnevnem obisku v SR Sloveniji se mudi delegacija DLR Koreje po vodstvom podpredsednika administrativnega sveta in ministra za zunanje zadeve Ho Dama. Včeraj je goste iz prijateljske neuvrščene države sprejel podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Jože Florjančič. Razgovora so se udeležili tudi predsednik RK za mednarodno sodelovanje Jernej Jan, veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Paun Sebanovič in izvršni sekretar CK ZK Slovenije Roman Ogrin. KAIRO — Predsednik egiptovske republike Sadat pripravlja odgovor na sporočilo izraelskega premiera Begina, ki trdi, da vprašanje Jeruzalema ni bilo vključeno v sporazum iz Čamp Davida. Za Egipčane ostaja namreč palestinska samostojnost in status Jeruzalema ključno vprašanje za nadaljevanje pogovorov in nameravajo v zvezi s tem sprožiti široko diplomatsko akcijo. PREISKAVE V BOLOGNI SE NflPftLJUJEJO Paul Durand: novo ime baje v zvezi s pokolom BOLOGNA — Preiskave o pokolu na bolonjski železniški postaji so v polnem teku. Dva od štirih preiskovalnih sodnikov, ki raziskujejo ozadje atentata, sta se včeraj podala neznano kam, vsekakor pa ne v Nico, kjer so včeraj francoske oglasti pričele zasliševati Marca Affatigata. Kot izhaja iz podatkov francoskih opazovalcev je med včerajšnjim zasliševanjem Affatigato odgovarjal na vsa vprašanja in zagotavljal, da je v zadnjih dveh letih zapustil Francijo le dvakrat in sicer takrat, ko je obiskal Belgijo in Veliko Britanijo. Kar p>a zadeva eksplozije, je trdil, da v svojem življenju ni ubil nikogar in nikoli ni razpolagal z razstrelivom. Dalje se je zasliševanje sukalo okrog njegovih vezi z Mariom Tutijem, Luigijem Francijem, Augu-stom Cauchijem, Paulom Durandom in drugimi pripadniki »črne internacionale*, ki povezuje razne evropske skrajno desničarske organizacije. Med preiskavami v zvezi z bolonjskim atentatom je prišlo v teh dneh na dan ime francoskega agenta tajne službe in bivšega policijskega inšpektorja Paula Duranda, ki je julija meseca letoval v Italiji. Kaže, da je tri tedne pred px>kolom bival v bolonjskem hotelu »Cappello* in da se je v tem času tudi srečal z vidnimi predstavniki italijanskih novofašistov v Perugii, v Aquili, v Rimu in v Bologni. Durand, ki je solidna kolona francoske skrajno-desničarske organizacije FANE, je svoje nacistične misli rad širil v desničarskem listu «Notre Europe*. PO PREDVIDEVANJIH V IRANSKEM PARLAMENTU Radžaj izvoljen za predsednika vlade Pismo aretiranih Irancev iz rimskih zaporov TEHERAN — Iranski parlament je včeraj izvolil bivšega ministra za izobraževanje. Mohameda Alija Radžaja za ministrskega predsednika. Za novega premiera je glasovalo 153 od 196 prisotnih poslan cev. Po ocenah piolitičnih opazovalcev bo izvolitev Radžaja za predsednika vlade še poglobila razdor med islamskimi integralisti, ki so omogočili njegovo izvolitev in predsednikom Banisadrom. Kljub temu da si je Radžaj že v prvem stiku z novinarji po izvolitvi, prizadeval vsaj na zunaj zmanjšati razdor, je Banisadr pred njegovo izvolitvijo jasno povedal, da Radžaj ni sposoben vladati državi. Iranski predsednik je skušal na vse načine zagotoviti mesto prvega ministra o-sebi, ki bi mu bila naklonjena. Ko je videl, da bo v teh prizadevanjih težko uspel je predlagal celo Homeinijevega sina, ko pa je iranski verski voditelj tudi ta predlog odklonil je bil prisiljen priznati premoč integralistov. Radžaj bo torej v naslednjih dneh brez Banisadrovega sodelovanja sestavil islamsko vlado kot si jo je zamislil Homeini. , Medtem ko v Teheranu sestavljajo novo vlado se po svetu nadalju- jejo številne manifestacije Irancev. Tisti, ki jih je italijanska policija aretirala v petek, ko so manifestirali v baziliki sv. Petra nadaljujejo z gladovno stavko. Teheranski ča sopisi so danes objavili njihovo pismo iz ječe, kjer pišejo, da italijanska policija slabo ravna z njimi, vendar so še naprej pripravljeni vztrajati, da bi italijanski javnosti odkrili vlogo ameriških in židovskih agentov ter vatikanskih policajev. Napisne akcije v Podjuni CELOVEC — V Podjuni na Koroškem je v noči od sobote na nedeljo ponovno prišlo do napisnih akcij. Neznani storilci so v šentpri-možu in okolici, v Peračiji in Ri-karji vasi z raznimi napisi opremili gasilske domove, šolo in transformatorske postaje. Poleg zahtev po izpolnitvi člena 7 so se tokrat pojavili tudi napisi proti zveznemu kanclerju Kreiskemu in deželnemu glavarju VVagnerju in proti gasilcem. ki da se puščajo zlorabljati od nemškonacionalcev. Že pred slabim mesecem je v Podjuni prišlo do podobne napisne akcije, vendar je opaziti, da se Koroška javna občila vzdržujejo večjih komentarjev. (Sindok) zdaj znova obravnavajo zgodovino partije, še zlasti zgodovino zadnjih trideset let, po ustanovitvi ljudske republike, in da bodo te izkušnje povzeli na 12. državnem partijskem kongresu. «Mao Zedong se v svojih zadnjih letih ni dobro počutil, nekaj časa pred smrtjo je bil tako bolan, da je težko govoril in se gibal, »četverica* .je izrabila to okoliščino. Hotela je preslepiti in pretentati predsednika Mao Zedonga in začela je svojo zarotniško dejavnost. Njegov vpliv na partijske državne zadeve je kajpada precej olepšal. Vendar mu zarotniška dejavnost »četverice* ni bila docela neznana saj jo je grajal*, je dejal Hua Guofeng. Kot je dejal kitajski predsednik, tiči poglavitni vzrok napak, ki jih je partija zgrešila v obdobju kulturne revolucije, v napačnih analizah razmer v partiji in državi, ki so bile v nasprotju z dejanskim stanjem. Hua Guofeng je pristavil, da vsi člani »četverice* živijo. Privedli jih bodo pred sodišče in z njimi ravnali po zakonih. V tujini je bilo slišati komentarje na rovaš «štirih velikih pravic* iz ustave iz leta 1978, ki so označene kot »pravica do svobode govora, izrekanje lastnega mnenja, organiziranja velikih razprav in sestavljanja stenčasov*. Hua Guofeng je dejal, da so kitajske izkušnje pokazale, da so »štiri velike pravice* v praksi ovirale in spodkopavale demokratične pravice ljudstva, namesto da bi spodbujale dejansko demokracijo. V odgovoru na vprašanje o jugo-slovansko-kitajskih odnosih je Hua Guofeng med drugim dejal, da je prijateljstvo med Kitajsko in Jugoslavijo zasnovano na trdnih temeljih. Naši ljudstvi imata podobne izkušnje iz preteklosti in obe sta izvedli neodvisno in zmagoslavno revolucijo. V hudem boju za nacionalno in družbeno osvoboditev so bili revolucionarji in ljudstvi naših držav naklonjeni drug drugim in so se med seboj podpirali. Obdobje napetosti med Kitajsko in Jugoslavijo je bilo manj pomembna epizoda v njuni zgodovini, je dejal Hua. Kitajski predsednik je spregovoril o obisku predsednika Tita na Kitajskem leta 1977, ki je bil po njegovem mnenju zgodovinski dogodek ter o svojem obisku v Jugoslaviji leto kasneje. »Nato so partijski in državni odnosi med Kitajsko in Jugoslavijo stopili v novo obdobje trajnega, stabilnega in hitrega razvoja* je pristavil. Hua Guofeng je izrazil zadovoljstvo spričo takšnega razvoja odnosov. Mao Zedong se je zelo zanimal za razvoj kitajsko-jugoslovanskih odnosov, je nato dejal Hua Guofeng in pristavil, da je Mao Zedong nadvse cenil predsednika Tita. »Ko bi se ta dva velikana srečala, bi bil to zgodovinski dogodek. A zdaj nista več med nami. S podvojenimi močmi si moramo prizadevati, da bi ohranili, okrepili in razvili prijateljstvo med Kitajsko in Jugoslavijo, ki je v prid obema državama, in tako u-resničili njune cilje,* je dejal Hua Guofeng. Kitajski predsednik je dejal, ua se je dvakrat srečal s predsednikom Titom in da so nanj napravili globok vtis njegove analize mednarodnih razmer, njegova izjemna daljnovidnost, znanastvene razlage in trdna vera v jugoslovansko pot socialističnega samoupravljanja in politiko neuvrščenosti, njegova globoka in i-skrena naklonjenost do kitajske revolucije in kitajskega ljudstva ter njegove bogate in borbene izkušnje in skromnost. »Menim, da je bil v resnici velik državnik in velik strateg. čeprav nas je za vselej zapustil, bodo spomin na njegovo požrtvovalno življenje in cilji, za katere se je bojeval večno živeli,* je dejal Hua Guofeng. (dd) VČERAJ PRVA SEJA V Ženevi zasedanje odbora OZN za razorožitev ŽENEVA — Odbor OZN za razorožitev se je sestal včeraj na zasedanju, ki bo trajalo do 5. septembra. Glavni cilj zasedanja je preverjanje izvajanja pogodbe proti širjenju jedrskega orožja (TNP). Pogodba je bila podpisana 1. 1970. a doslej jo je ratificiralo 114 držav, vštevši ZDA. ZSSR in Veliko Britanijo. Dve drugi jedrski velesili, Francija in LR Kitajska, nista hoteli podpisati sporazuma. Sedaj se jima je še predružila vrsta držav, ki razpolagajo takorekoč z vso potrebno tehnologijo, ki omogoča izdelavo atomskih bomb. Drugi cilj konference je obravnavati vprašanja miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. Pri vsem tem obstaja pa še vedno ne; varnost, da se izkoriščajo nekateri dosežki tudi v vojaške namene. Študija neke štokholmske ustanove priča, da je konec 1. 1978 kar 16 držav razpolagalo s 66 jedrskimi reaktorji. Ena sama od teh držav bi utegnila izdelati letno okoli 50 bomb z rušilno močjo bombe iz Hirošime, OB RAHLI OSVEŽITVI PO PETKOVEM NEURJU Z ZAKONOM, KI JE OD VČERAJ V VELJAVI PRIREDILA CA JE SEKCIJA SSK IZ ZCONIŠKE OBČINE Tržačani se množično odpravljajo Dežela n?kazai? 45. mWard lir Lepo uspel Naš praznik v Koludrovci IfO tr^rlirilinalni nrIHih ^ ^ fojins B in O ims C Up to V6 .e b;l posYeiM sg-htnici ustrelitve bazoviških junakov in 60-letnki IIQ II ClllIvlUlICIIIII V vllnUolIlClI III UUIIIII Finančne prispevke bo porazdelila v triletju 1980-82 požiga Narodnega doma - Posegi prefekta Marrosuja, konzula SFRJ Benolita, Že sedaj nepregledne vrste avtomobilov na mejnih prehodih m prometnicah, ki vodijo v notranjost Italije • Kultumozabavne prireditve za tiste, ki ostanejo doma Še dan ali dva in pričela se bo množična velikošmarna selitev iz mest na morje ( pa tudi v planine). To bo nekje tudi poslednje dejanje z brezštevilnimi reprizami ponavljajoče se ljudske veseloigre, ki doseže konico v zadnjih avgustovskih dneh, a se na žalost vse prevečkrat sprevrže v žaloigro zaradi pretakanja človeške krvi po asfaltu. V petek, 15. t.m., bo življenje v Trstu kakor v drugih italijanskih mestih tako rekoč zamrlo. Navojnice trgovin bodo spuščene, prav tako bodo zaprta skoraj vsa gostišča, obrtniki bodo obesili na klin orodje, urad-ništvo bo izpraznilo pisarne in delavstvo tovarne, le kmet bo še naprej prisiljen negovati svoje gospodarstvo, ki ne pozna letnega počitka. Italijanska avtocestna mreža bo že zopet zaškripala pod preobremenjenost,jo s potniškimi avtomobili, do zadnjega kotička natlačenimi s potrebno pa tudi nepotrebno prtljago, pomnoženim cestnim policijskim izvidnicam gotovo ne bo šlo zavidati, enako tudi ne varnostnim dejavnikom v lukah, na avtobusnih in železniških postajah, posebno pa še na mejnih prehodih, ki so na Tržaškem tudi sicer že dalj časa pod neprestanim pritiskom. To velja zlasti za prehod na Pesku, skozi katerega s* vije pač glavna in v določenem smislu edina prometnica v smeri Kvarnera in Dalmacije, pa še za prehod pri Fernetičih, kjer se te dni razvijajo v obeh smereh nepregledne vrste zasebnih vozil, opremljenih s tujimi evidenčnimi tablicami; eni se vozijo na letovanje. drugi se vračajo. Tu pa tam niti časa ni, da bi tostran in onstran meje žigosali potne liste ali propustnice, pa tudi za to ne. da bi potnikom v avtomobilih preverili, koliko in kakšno valuto imajo v denarnici. Mnogim je to kajpak' v veliko zadovoljstvo. Tržačanom pravzaprav ni nujno treba čakati prav na veliki šmaren, da se v pravcatih jatah odpravijo s soparnih domov na hlad; se že pač vsak konec tedna in predvsem ob nedeljah množično zbirajo nekje na bazovskem hladu ali v breški ©srnici. Navsezadnje pa se niti oni ne morejo upirati šarmantnemu klicu na nekajtedenski oddih v naravi, ki postane na obalnem mravljišču seveda manj privlačen, in to kljub raznim vabečim tangam, minibiki-nijem in — mestoma — toplesom. Naturizem je drugo vprašanje: naši ljudje si ga privoščijo na kvarnerskem In črnogorskem produ, na školje pod obalno cesto od Križa naprej si še bolj malo upajo, ker nikakor ne morejo pozabiti na tisto karabinjersko pištolo iz lanskega leta tam doli na botanjku blizu se-slianskega zaliva. Po velikanski množici dopustnikov sodeč bi človek nikdar ne mislil, da preživljamo najhujšo družbenogospodarsko krizo v razmeroma kratki zgodovini italijanske re-pubilke. Poprečnemu državljanu »sončne dežele* je dragoceni bencin deveta briga in vabilo k zateg-nitvi pasu španska vas. Hoče se pač zabavati, dokler more. Morda to ni ravno tako napačno, le škoda, da ni dano vsem. Tretjina Tržačanov je ostarelih, od teh je velik del v večji ali manjši denarni stiski in ti so tudi veren odraz socialnega neravnovesja. Ob dejstvu, da sta si nekoč novopečena zakonca privoščila kot poročno potovanje le tramvajski izlet od Sv. Andreja do Barkovelj in nazaj, še danes človek izbruhne v nejeveren Smeh, in vendar: še danes imamo ljudi, ki si nekakšnega dopusta niti v sanjah ne morejo omisliti, kvečjemu »panin in otavo* v vogalni gostilnici. Torej: kdor more, odpotuje, kdor ne more. ostane, če izvzamemo slabo štirideseterico krajevnih milijarderjev z jeansarji in siceršnjimi obogatelimi po jugonakupih vred, pa še malo in srednjemeščan ske in proletarske dopustnike, nam kar naenkrat ostane več deset tisočev takih, ki bodo poletne po čitnice preživeli doma. Mimo že omenjenih zabav po domače bodo imeli na voljo precejšnjo vrsto raznoterih prireditev, sicer od vaških praznikov v okolici do velike ribje gostije na glavnem tržaškem pomolu, od koncertov Verdijeve godbe na pihala na Trgu Unita do narečnih gledaliških predstav na Trgu Cavana. In tako naprej. Še besedo, dve o obratnem urniku trgovin, ki pač zanima naše gospodinje: danes so lahko vse trgovine redno odprte, jutri prav tako, torej tudi prodajalne jestvin, drogerije in cvetličarne, v četrtek že spet vse trgovine, a v petek, na velikošmarni praznik, bodo prav vse navojnice spuščene. V soboto bo že spet vse po starem. Cene kajpak ne, ko bo enkrat konec počitnic. In tedaj bomo na pragu jeseni, ki bo mnogo bolj vroča od zdajšnjih poletnih dni. (dg) Mazači na delu Slovenski spomeniki so bili in so še vedno marsikomu trn v peti. Ba- zoviški spomenik pred vaško cerkvijo je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom tarča protislovenskega izpada, toda napis je na njem ostal le za kratek čas, saj so ga domačini zelo prisebno nemudoma izbrisali. Drevi seja miljskega občinskega svela Drevi, ob 18.30, se bo sestal milj-ski občinski svet. Glavna točka dnevnega reda bo razprava in glasovanje o resoluciji občinskega odbora o prosti industrijski coni na Krasu ter o ljudskem posvetovanju. Poleg tega bo miljski občinski svet razpravljal še o drugih sklepih, med temi o najetju posojila v višini 370 milijonov lir za preureditev bivšega poslopja »Olimpia*. Občinski svet bo na drevišnji seji tudi izvolil komisije in predstavnike občine v razne organizme. V Uradnem vestniku Furlanije -Julijske krajine, ki je izšel včeraj, 11. avgusta, je bil objavljen deželni zakon štev. 32, ki določa višino prispevkov, ki jih je dežela namenila pokrajinskim in občinskim upravam v smislu člena 54 deželnega statuta. Zakon je deželni svet odobril dne 10. julija, z objavo v Uradnem vestniku pa je postal pravnomočen. Z novim zakonom se uvaja organska in posodobljena ureditev predpisov, ki so zaobjeti v členu 54 deželnega statuta, poleg tega se še določa višino finančnih prispevkov za pokrajinske in občinske uprave, ki jih bo dežela črpala iz svojega sklada. Vsekakor pa je predsednik deželnega odbora Comelli že meseca aprila v svoji programski izjavi naglasil potrebo po reformi obstoječe deželne zakonodajne, ki urejuje ta vprašanja. Na osnovi predpisov novega deželnega zakona bodo pokrajine in občine iz Furlanije - Julijske krajine prejele skupno 45 milijard lir za finančna leta 1980-81-82. Od letnih 15 milijard lir bo na občinske uprave odpadlo pet šestin prispevka. 75 od sto tako dobljene vsote bo dežela porazdelila na osnovi števila prebi- flUIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMMIIMIIIIIIlinilllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIItfinillMIIMIIIItllllfllllliniinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIIII V RAZPOSAJENEM IN USTVARJALNEM VZDUŠJU Včeraj začetek druge izmene občinskega poletnega centra V dijaškem domu «S, Kosovel* se je zbralo veliko otrok med 6, in 11, letom starosti - Z otroki se ukvarja osem animatorjev Avgust je mesec, o katerem je bilo že marsikaj napisanega, saj je to čas dopustov, vročine, potovanj in brezdelja, avgusta se v bistvu nič ne dogaja, vsi so na oddihu, mesta so prazna. Avgust pa je tudi čas druge izmene poletnega centra v Dijaškem domu, kjer se je včeraj zbralo veliko otrok, da bi v ustvarjalnosti, tovarištvu in pravem vzdušju preživeli še zadnje tedne pred začetkom novega šolskega leta. Včeraj smo se torej podali v občinski poletni center v slovenski dijaški dom, kjer smo v kratkem pomenku Z vodjo centra, .zdravstveno asistentko Miro Petaros, zvedeli; kako bo potekalo življenje v centru, s čipi, se bodo. otroci ukvarjali itd. Druga izmena v poletnem centru se je kot rečeno začela včeraj, trajala pa bo do 29. t.m. Vpisanih je 70 slovenskih otrok iz mesta in okoliških vasi tržaške občine, tako da je druščina pisana, pa tudi starost otrok je med 6. jn 11. letom, to se pravi, da gre za osnovnošolce. Življenje v dijaškem poletnem centru se prične ob 8.30, ko pripelje otroke poseben avtobus, neha pa se ob 16. uri, ko se otroci polni lepih vtisov in novih poznanj vračajo domov. Včeraj se je v dijaškem domu zbralo nekoliko manj udeležencev centra, kar je tudi razumljivo, saj je bil prvi dan, v prihodnjih dneh pa bo število brez dvoma naraslo, tako da bo imelo vse osem animatorjev polne roke dela, pa tudi kuharica, ki pripravlja okusna kosila, in čistilka ne bosta stali križem rok. Ko smo se z Miro Petaros pogovarjali o vseh težavah, ki so bile pred ustanovitvijo poletnega centra, je pogovor nanesel tudi na finančno plat, Občina daje premalo denarja, da bi lahko uresničili vse zamisli in zaradi tega bodo morali priskočiti na pomoč tudi starši, da bodo lahko izpeljali izlet na Vinarje, v Čedad in Nadiško dolino, poleg tega izleta pa se obeta otrokom še pohajkovanje po Krasu. Poleg omenjenega poučnega razvedrila pa bodo skušali animatorji ustanoviti tudi razne «interesne dejavnosti* kot na primer nekakšen fotografski krožek in krožek za tkanje, izpeljali pa valstva, preostalih 25 od sto pa u-poštevajoč teritorialno razsežnost vsake občine. Posebni mehanizem s točno določeno kvoto na vsako osebo bo omogočil visoke prispevke tudi , tistim občinam, ki ne dosežejo 5.000 prebivalcev. Na osnovi računov, ki I so jih pripravili uradi deželnega rav- ! nateljstva krajevnih ustanov je že [ gotovo, da bodo vse občinske uprave za letošnje leto prejele višje prispevke, kot za finančno leto 1979. Pokrajinske uprave pa bodo za vsako finančno leto prejele preostalo šestino celotnega prispevka. Od te šestine bosta dve tretjini porazdeljeni na osnovi števila prebivalstva, preostala tretjina pa na osnovi teritorialne razsežnosti vsake pokrajine. Prispevke bo dežela porazdelila in podelila vsako leto sproti na osnovi dekreta odbornika za krajevne ustanove. Ob tej priložnosti je pristojni odbornik Tripani podčrtal, da deželni zakon s svojo sintetičnostjo u-vaja popolne in lahko izvedljive normative o porazdelitvi prispevkov, ki so pravi finančni štrumenti za podporo, okrepitev in valorizacijo krajevnih avtonomij. občinskega svetovalca Grudna in deželnega svetovalca Stoke VČERAJ, 11. AVGUSTA Uradni dan FJ-K na celovškem velesejmu V okviru 29. mednarodnega velesejma o lesu, ki so ga v soboto odprli v Celovcu, je bil včeraj u-radni dan Furlanije - Julijske krajine. Deželo je zastopal odbornik za turizem in trgovino Bomben, ki je vodil številno delegacijo, v kateri so med drugimi bili tudi predstavniki trgovinskih zbornic iz Gorice, Pordenona, Trsta in Vidma. Poleg razstavljenih lesnih izdelkov, ki dajejo velesejmu še poseben pečat, je celovška prireditev predvsem važna zaradi bogate kongresne dejavnosti, ki je na visoki mednarodni ravni. Vprašanja gozdarstva, zaščite gozdov in prevozov lesnine so med glavnimi temami okroglih miz, ki so za Furlanijo -Julijsko krajino, zaradi njene geografske značilnosti, še posebno važna. Na sprejemu ob dnevu FJ-K, ki so se ga udeležili številni politični predstavniki, javni in zasebni upravitelji ter operaterji raznih produktivnih sektorjev je odbornik Bomben med drugim poudaril važnost uradnega dne naše dežele, ki je važen razlog za utrditev že obstoječih oblik sodelovanja in prijateljstva med obmejnimi deželami, še posebej pa z bližnjo avstrijsko republiko. Javni natečaj za mesto kuharice na Repentabru Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne preizkušnje za stalno mesto kuharice v otroškem vrtcu na Repentabru. Rok za predložitev prošenj zapade 30. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. Konzul Benolič in dr. Štoka na govorniškem odru. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllltfllliiiiiiHilililfiliiiiiiiililllllllllllUllllllllllllflMIIIIIIIIII mžimia prepir Razjarjeni ljubosumnež s strelom ranil ženo Srečnemu naključju se gre zahvalili, da ni prišlo v nedeljo popoldne v Ul. sv. Frančiška do tragedije - Vročekrvnež že na «hladnem» zval 113, medtem ko je finačni stražnik Salvatore Lo Schiavo, ki se je pravkar vozil s svojim avtom po ulici, priskočil na pomoč krvaveči ženski. Tereso, ki je skušala zbežati, je zaustavil, vzel v svoje vozilo in jo odpeljal v bolnico. Njemu je rekla le to, da je streljal njen mož. Medtem pa so v Ul. sv. Frančiška prihiteli agenti letečega oddelka, ki so Kodilijo aretirali. Moški ni namreč niti poskušal bežati, pač pa je ostal na mestu in ponavljal, da je moral storiti, to kar je napravil. Ob 22. uri si je vročo kri hladil v koronejskih zaporih, danes pa ga bo dr. Brenči, namestnik državnega pravdnika izprašal, tako da bodo'znani vzroki njegovega dejanja. Ljubosumje, zrahljani živci, vroče nedeljsko popoldne na delovnem mestu, steklenica »Maršale* za kratkočasje. V zapriseženem čuvaju, 29-letnem Antoniu Kodiliji je zavrelo. V trenutku besa je potegnil pištolo in streljal v svojo, sedem mesecev nosečo ženo, Tereso Stefanelli. Zgodilo se je v nedeljo, nekaj pred 18. uro pred stavbo štev. 43, sedežem deželnega elektronskega centra za informacijo v Ul. sv. Frančiška, Kodilija je bil takrat v službi, pred njim pa so bile še štiri ure dela. Teresa, ko jo je mož poklical, da bi mu prinesla zavojček cigaret, se je na poti zakasnila, ali pa se je to samo zdelo nestrpnemu Kodiliji. Nastal je prepir. »Imam drugega moškega* tako naj bi možu zabrusila v obraz. Kaj se je točnega razvilo med .njih)#, za zdaj ni bilo mogoče ugotoviti. On je še vedno zmeden, ona še ni v stanju, da bi pojasnjevala. Jasno pa je to, da je razjarjeni mož streljal v ženo z namenom, da bi jo umoril. Naboj jo je zadel v grlo in le srečnemu naključku se gre zahvaliti, če ni pri strelu s tako neznatne razdalje zadobila hujših poškodb. Strel je privabil na ulico čuvaja deželnega centra, 47-letnega Gior-gia Rigottija, ki je nemudoma po- bodo tudi »kampanjo* na temo: kaj misli otrok o kajenju. Izdelke bodo nato razstavili na veliki razstavi občinskih poletnih centrov jeseni pri Sv. Jakobu. Važno vlogo igra seveda tudi animacija in pa skrb za handikaptirane otroke, za katere bi morali v kratkem dobiti posebnega operaterja. Skratka, poletni center v dijaškem domu bo vsakomur od naših malčkov nudil nekaj novega in koristnega, škoda je le, da je bilo vodstvo zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeno odbiti nekaj prošenj in da bodo tako mnogi prikrajšani za ustvar jalne in koristne počitnice. • Zaradi asfaltiranja bo v Trstu prepovedano parkiranje avtomobilov v sledečih mestnih predelih: Nabrežje Nnzario Sauro, Nabrežje Gru-mula, Trg Venezia, Ul. Geppa, Ul. Trento, Ul. Milano, Ul. Rossini, Ul. Giulio Ccsare, Ul. Augusto ter Ul. Čampo Marzio. V OKVIRU MANIFESTACIJ s PRIREDITVE IN MESTQ» Poskus vključevanja handikaplranih v družbo Čarodej, iluzionist, rokohitrc. Silvan, kdo ga ne pozna? V nedeljo je bil v Trstu v gledališču Rossetti. Tako smo imeli priložnost, da si ga dodobra ogledamo. Marsikdo, posebno tisti, ki so sedeli v prvih vrstah, je bil pri tem krepko razočaran. Napake, ki jih lahko odpu stimo začetniku, niso dopustne pri taki osebnosti kol je Silvan, že večkrat svetovni šampion v roko-hitrstvu. Zdaleč zanimivejša je bila, vsaj na pogled, Rossella, Silvanova partnerka, lepa. brhka plavolaska z dolgimi nogami. Sicer je Hno Kaa) njeno vedenje neprimerno za gospodično, kljub temu si nedvomno zasluži več pohvale kol pa Silvanovi bedasti nasmeški. *Sim Sala Bim*! Marsikdo bi uporabil ta čarobni stavek, da bi si spravil Silvana izpred oči. Čeprav je Silvan na nedeljski predstavi krepko razočaral _ gledalce, ki so si od njega pričakovali kaj več kot pa bedno, cirkusu primerno predstavo, je imel vseeno njegov nastop socialni pomen. Na stopal je namreč v okviru manifestacij «Predstava in mesto*, ki jih je organizirala tržaška pokrajina s pomočjo vseh tržaških demokratičnih sil, za vključitev handikapiranih v družbeno tkivo. Sami pobudniki te nam priznali, da so imeli na za- četku bolj malo upanja, da bi lak poskus žel kaj velik uspeh. Bali so se reakcij ljudi, ki niso vajeni občevati s prizadetim človekom. Bali so se tudi, da bi jih s težavo sprejeli v svojo sredo. Naravno je. da s0 si organizatorji postavili take probleme. «Zdravi* ljudje, smo v glavnem prepričani, da so vsi han dilcapirani enako bolni. Ker so bolni, pa se jim moramo, kolikor se le da. izogibali. Vendar tega nismo mislili iz hudobije, enostavno nihče ni dobro vedel, za kaj gre. Potrebovali smo takih prireditev, kot jih je organizirala pokrahna. Tako smo. med eno in drugo gledališko pred slavo, prišli do spoznanja, da ni res, da handikapirani niso prisebni. Odkrili smo razliko med paraplebi-ki in ostalimi, ki so lahko bolj ali manj umsko in telesno prizadeli. Razumeli smo, zakaj so nekateri dela sposobni, zakaj bi nekaterim prav delo pomagalo pri zdravljenju. Nujno smo se morali soočali s težavami, hi jih imar handikapira ni pri premikanju s svojimi vozički. Morda nam je prav v nedeljo prišlo prvič na misel, da jim je tradicionalno gledališče težko dostopno, saj so morali v Rossettiin odpreti stranska vrata in postavili znsilen mostiček, da so lahko vstopili brez tuje pomoči. Seveda moramo razlikovati med 'istimi, ki imajo paralizirane noge in tistimi, ki imajo kako možgansko okvaro. V obeh primerih pa ne primanjkuje psihičnih težav, ki jih lahko premostijo z našo pomočjo. Prvi se jasno zavedajo svojega sta nja in pri tem Imdo trpijo, ker se ' uti o odvečne, saj jim ustroj naše družbe ne daje možnosti, da bi dokazali česa so v resnici zmožni. Drugi se sicer svojega stan a ne zavedajo. potrebujejo pa veliko človeške topline. Kričijo, grizejo, nahaja z rokami, marsikdo se jih v takih trenutkih celo boji. Komaj se jim kdo približa in jih ogovori z mirnim glasom, jim seže v roko, se njihova agresivnost razblini Prve predstave letošnjega sreča nja so bile v tem pogledu težavne. Tu pa tam so ljudje s prehitro ali nepremišljeno kretnjo zbegali han dikapirane, zdaj je že vsem veliko lažje. Za nas, ki začenjamo razumeti težave handikapiranih, je to velika življenjska šola. Sočutje smo že spravili hran, njim r.e koristi. Potrebujejo le našo konkretno pomoč, da premost ijj vse komplekse emarginiranega človeka. V tem po gledu lahko trdimo, da je tu 'i Sil vanova predstava dala svoj prispe vek skupni gradnji nove drirbe. kjer bi imeli tudi handikapirani u-sirezno mesto, (eva) nillllllllllllllllflMlHIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIMIIIIHIIIHtllMIIIIIHIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimfllllllMMIIIIIIIIIIMMinillllllllfllllllllltllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIMimilll TRETJA ŽRTEV NESREČE V PAPIRNICI Včeraj je v tržaški bolnišnici umrl Alessantlro Agostinello iz Stivana Nesrečnega delavca sta strli zastrupitev in naknadna močna pljučnica - Pokojnik zapušča ženo, hčerko in sina Usodno nedeljsko kopanje Za 34-letnega Ermenegilda Cos-sana iz Premariacca v Furlaniji se je nedeljsko kopanje tragično končalo. Cossan je hotel s prijateljem preživeti v Sesljanu brezskrben dan ob sončenju in kopanju. Kmalu po obedu je pred hudo opoldansko pripeko skušal najti vsaj malo osvežitve v plavanju. Skočil je s pomola v sesljanskem pristanu, pustil prijatelja, ki ne zna plavati, na obali in izginil, čez čas so ne kateri kopalci opazili na morski gladini telo in se z veliko prisebnostjo pognali v vodo ter nezavestnega Cossana privlekli na suho. Umetno dihanje ni pomagalo in še preden so bolničarji Rdečega križa prihiteli na mesto, je nesrečnež umrl. V Koludrovci pri Zgoniku, majhni vendar prikupni kraški vasici je v osvežujoči senci košatih hrastov Soščeve ograde sekcija Slovenske skupnosti iz zgoni.ške občine priredila Naš praznik, ki je ob dobri organizaciji in številnem obisku dobro uspel, posvečen pa je bil 50-letnici usmrtitve bazoviških junakov in 60-letnici požiga Narodnega doma. Višek je praznik vsekakor dosegel v nedeljo popoldne, ko je v kulturnem delu sporeda nastopil openski tercet Mavrica, 6 domačih mladincev pa je zborovsko podalo recitacije o svobodi, domovini in bazoviških žrtvah. Sledili so govori in pozdravi. K besedi' sta se prijavila tudi častna gosta, tržaški prefekt Marrosu in jugoslovanski konzul Benolič. Marrosu je naglasil, da tu* kajšnje ljudi povezuje skupni evropski duh. Odpraviti treba vsa nesoglasja in uveljaviti svobodo misli, kulture in jezika, kar bi pomenilo enakopravnost tudi za slovenski narod. Konzul Benolič pa je med drugim podčrtal dobre sosedske odnose med SFRJ in Italijo, kar predstavlja največje jamstvo za mir, da se ne povrnejo stari časi nerazumevanja, da se obogatijo vsestranski odnosi in prijateljstvo med narodoma. Merilo vsega tega je tudi stopnja zaščite ih pravic, ki jih vsaka država nudi narodnostnim manjšinam na sv; jem ozemlju. Po kratkih pozdravih Dolharja in Terpina je prevzel besedo zgoniški občinski svetovalec SSk Jožko Gruden, ki se je spomnil velikih žrtev slovenskega naroda v svoji težki zgodovini. Ta narod pa je vedno kljuboval vsem sovražnikom in j® danes živ, čeprav je prevečkrat objekt in ne subjekt v političnem dogajanju. Svojim pravicam se ne sme; mo odpovedati, zato si moramo vsi prizadevati za enotnost in iti preko interesov rtrank. Nujen je globalni zaščitni zakon, SSk pa bo na občinski ravni dala pri upravljanju od zunaj svoj doprinos za čimboljše reševanje obstoječih problemov. Deželni svetovalec Drago Štoka se je najprej zaustavil pri .oceni povolilnega stanja in izrazil nekatere kritične pripombe v zvezi s sestavo raznih pokrajinskih in občinskih uprav, kar velja v prvi vrsti za devinsko - nabrežinsko občino. V teli težkih časih, ko na eni strani razsaja terorizem, na drugi pa prehajamo v odločujočo fazo za globalno zaščito, moramo pustiti ob strani vse, kar razdvaja, s strnjenimi napori zavzemajmo se za demokracijo to slovenstvo. Odločno treba napraviti konec prevratniškim nakanam,(se ne povrne več mračno obdobje, ko je gorel Narodni dom v Trstu in ko so bazoviški junaki padli pod fašističnimi svinčenkami. Edinole pot enotnosti in strpnosti, prijateljstva in sodelovanja lahko u-stvari pogoje za mirno sožitje, demokracijo, svobodo in slovenstvo v naših krajih. Večerna zabava je potekala ob zvokih ansambla Galebi, v ponedeljek pi je občinstvo zabaval ansambel Lojzeta Furlana. —bs— Maša zadušnica za pok. prof. Sergijem Radovičem bo v župnijski cerkvi v Nabrežini v sredo, 13. t.m., ob 19.30. Včeraj zjutraj ob 5. uri in 40 minut je izdihnil 42-letni Alessan-dro Agostinello, delavec štivanske paptonice, ki se je v soboto, 2. avgusta, zastrupil v mešalni cisterni štivanskega obrata. Kot znano, sta v istem oazenu našla smrt 21-letni Fabio Conte, uslužbenec tržaškega podjetja Cooperative S. Giacomo in 48-letni gasilec papirnice Oscar elemente. Šest delavcev se je tistega tragičnega sobotnega jutra zastrupilo s plini, ki so bili na dnu cisterne pomešani z ostanki zmesi lesa in kemikalij, jz katerih izdelujejo papir. Clemente je bil na mestu mrtev. Conte je umrl neposredno po prevozu v tržaško bolnišnico, izmed ostalih ponesrečencev pa sta bila Agostinello in Gio-vannini, ki še vedno leži na oddelku za oživljenje v videmski bolnišnici, v najbolj kritičnem stanju. A gostinello je sicer dva dni po nesreči prišel rahlo k sebi in se je prebudil iz globoke nezavesti. Naslednjega dne pa se je njegovo zdravstveno stanje spet poslabšalo. Včeraj zjutraj se je njegova dolga in mučna agonija končala s smrtjo. Zdravniško poročilo omenja, da je Agostinello pogoltnil določeno količino strupene snovi, pomešane z močnimi kislinami. V trenutku, ko se je spustil v cisterno in se one-svetil, je namreč padel z obrazom v strupeno brozgo. Že ob samem sprejemu v bolnišnico je bilo zdravnikom jasno, da 'e njegovo stanje, če ne brezupno pa vsaj zelo težko.; Na oddelku za oživljanje so se tru-' dili, da bi mu rešili življenje, toda ko se je nesrečnega Agostinel-15 lotila še huda pljučnica, je bila vsaka nega zastonj. Pokojnik zapušča ženo ter 13-letno Carlo in 12-letnega Franca. Pogreb Alessan-dra Agostinella bo jutri dopoldne iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Štivan. kjer io pokojnik prebival. O ostalih zastrupljenih delavcih pa ni drugih vesti razen te, da se pač njihovo zdravstveno stanje iz- boljšuje. To je razveseljivo predvsem za Giorgia Giovanninija, ki še leži na oddelku za oživljanje v videmski bolnišnici. Valter Carone je že nekaj dni doma, Antonia Buz-zanco pa bodo vsak čas odpustili iz tržiške bolnišnice. Medtem pa namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči nadaljuje s preiskavo. Dosje o tragediji v papirnici bo nared prihodnji teden, ko bo imel dr. Brenči na razpolago vse podatke lastne preiskave pa tudi preiskave, ki jo vodi tržaški delavski urad. Dr. Brenči je pred časom že izjavil, da nesreča ni naključna, temveč da so v ozadju pekoče odgovornosti. Več o tem pa bomo zvedeli na procesu, kajti zdajšnje podrobnosti krije preiskovalna tajnost. Z motorčkom čelno v avto Na nevrokirurškem oddelku tržaške glavne bolnišnice se bo moral dober mesec dni zdraviti 14-letm Sandro Grison iz Ul. Campanelle 195. Grison se je z motorčkom pe ljal po reški cesti proti .Katinari. Na ostrem ovinku malo pred ciljem je zavozil preveč v levo in trčil v nasproti vozeči ford, ki ga je ti-pravljal Edoardo Giacca iz Ul. Učka 2. Pri trčenju je Grison do bil močan udarec v glavo, globok urez v levo stran čela in odrgnine po nogah. EBlTMSnHi Namesto cvetja na grob Angela Zupančiča darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za Skupnost družina Opčina. V spomin na Sergija Radoviča darujeta Nadja in Filibert Bene-detič 20.000 lir za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob drage mame partizanke Milke - Jožefe Mi lič vd. Petelin daruje Marija Ber netič 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Repniča. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Marija Bernetič 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Sergija Radoviča daruje družina Lea Cava 10.000 lir za ŠD Sokol in 10.000 lir za na brežinsko godbo. V spomin na Sergija Radoviča daruje Giovanni Caseili 10.000 lir za ŠD Sokol in 10.000 lir za na brežinsko godbo. V spomin na Jožeta Cesarja da ruje Marjan Sedevčič 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na prof. Sergija Ra doviča in Ivana Zadnika darujeta Slavko in AUrelija 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča darujeta družini Dorbeš 15.000 lir in Markovič 25.000 lir za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča darujeta Tatjana in Antek z družino 30.000 lir za SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Gabrijele Kukanja daruje Fabio Bertim z družino 10.00(1 lir za RMV. Izleti SPDT javlja, da je odhod avtobusa za večdnevni izlet v Kamniške Alpe v petek, 15. avgusta, ob 6.15 pred sodiščem (Foro Ulpiano). Združenje UNION priredi dva e-nodnevna izleta in sicer: dne 15. avgusta v Trbiž Belopeška jezera s kosilom v Kranjski gori in 17. avgusta v Castelnuovo del Friuli ($pi-limbergo). Obenem združenje javlja, da se lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot sm. že govorili na sedežu združenja. Izlet se bo vršil dne 6., 7. in 8. septembra 1980 in sicer: Beograd - Titov grob • Djerdap (ro munska meja). Za vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-455, v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona ANTONIJA KURET por. GULIČ Pogreb bo danes, 12. avgusta, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo mož Franc, sinova Boris in Dušan z družinama, vnukinja Martina, vnuk Damjan, sestre in drugo sorodstvo Ricmanje, 12. avgusta 1980 Sporočamo žalostno vest da je preminil naš dragi mož, oče in nono MARIO PEČENKO Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Tončka, hčeri Marija in Etka, zeta Franko in Romeo, vnuki Barbara, Marko, Maksi, Fredi, Karlo in drugo sorodstvo Trst, 12. avgusta 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob težki izgubi naše drage mame in none JOSIPE MILIČ vd. PETELIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter tistim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Družina Petelin Repnič, Opčine, Nabrežina, 12. avgusta 1980 Gledališča VERDI V okviru operetnega festivala bo danes, 12. t.m., ob 20.30 v gledali-Verdi četrta ponovitev ene najbolj uspelih operet skladatelja Lea falla «Roža iz Stambuia*. Orkester ® zbor gledališča Verdi bo dirigiral Rudolf Bibl. Pri blagajni gledališča (tel. 631948 in 65198) se nadaljuje Pfodaja vstopnic. Kino Ariston 21.30 «Leone ultimo*. M. Ma-stroianni. Barvni film za vsakogar N&zionale Zaprto do 23. avgusta. Rltz Zaprto. Eden 18.00 cSfide infernali*. Barvni film za vsakogar. Excelsior 17.00 «Prendi i soldi e scappa*. W. Allen. brattaciclo 17.00—22.15 «Dominique, un thriller alla Hitchcok in con-fenzione di lusso*. C. Robertson, J. Simmons. Prepovedano mladini Pod 14. letom. Eenice Zaprto. “ignon 15.00—22.00 «La spada nella roccia». Barvni film. Eilodrammatico Zaprto do 23. 8. Moderno 16.30 «Questo pazzo, pazzo, Pazzo, pazzo mondo*. Barvni film. Anrora 17.00 «11 pianeta proibito*. Barvni film za vsakogar. Eapitol 17.00 «Felicity (sexy adole-*cenza)». Barvni film. Prepovedan Uiladini pod 18. letom. Eristallo Zaprto. Vittorio Vencfo 17.00 «Unico indizio, un anello di fumo». Barvni film za vsakogar. OBISK PRI TRŽAŠKIH GASILCIH VELIKO POSEGOV IN MALO OSEBJA Prosveta Jutri, 13. avgusta, bodo v Prosvetnem domu na Opčinah vaje vseh treh folklornih skupin, najmlajše ob • uri, ostalih dveh ob 18. uri. Razna obvestila Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bo urad zaprt uo vključno 14. avgusta. £ Čestitke Danes praznuje LILI svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želijo starši in sestra Nadja z družim). Včeraj-danes A-'.: ’ Danes, TOREK. 12. avgusta KLARA - • Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 — Dolžina dneva 14.16 — Lu-na vzide ob 7.31 in zatone ob 21.14 Jutri, SREDA, 13. avgusta LILIJANA ^renie včeraj: Najvišja temperatu ra 28,8 stopinje, najnižja 23 stopinj, ?n l8' uri 28,2 stopinje, zračni tlak ■"12,6 mb rahlo pada, veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaga 48 odsotna, nebo jasno, morje mirno, romperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fatima Hrustic, vhiara Slocovich, Tiziano Bruscai-ni> Valentina Mocenigo, Marco Po-Spuco, Chiara F on ta not, Federico asco, Alessandra Spaziano, Fablo-® Gerdol, Erika Fachin. UMRLI SO: 72-letni Francesco Lolonj, 79-letni Antrnio Giorgetti, Roi a Anna Guidetti vd. Sebastio, “»-letna Luigia Ferluga vd. Seria-60-letni Remigio Scarf, 77-letni Lmilio Rpggente, 81 -letni Nareisio "Ucovbj.^ 84 letni Antonio Scherianz, ['letna Giovanna Micheli vd. Lue-18-letni Salvatore Tessier, 76-etni Antonio Radin, 79-letni Giu-”ePpe Punter, 75-letni Angelo Paia-*a> '70-letni Bruno Zorn. DNEVNA SLUŽBA LEKARN _i (od 8.30 do 20.30) > Ul- Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Slock 9, P.le Valmaura 11. 8.30 do 13. in od IS. do 20.30) Tt-g Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Nočna služba lekarn m (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLILT . junec: tel. 228 124; Bazovica g1- 226165; Opčine: tel. 2111101. ^rosek: tel. 225 141; Božje polje, ,.®onik: tel. 225-596; Nabrežina: tel r'^121; Sesljam tel. ‘>051107. Žavlje: 213137; Milic: tel. 271 124. Zdravstvena dežurna služba . Nočna služba od 21 do 8. ure 232627; predpraznična od 14 ure in praznična od °. do u- ''re tel. (>8441. ' Sedež gasilcev na Trgu Niccoljjpi Vsak dan beleži tržaška črna kronika razne požare, poplavljena stanovanja, zaklenjena vrata, ki jih je treba vdreti in razne druge nesreče, za katere morajo priskočiti na pomoč gasilci. Ti pa včasih nimajo dovolj osebja, da bi učinkovito ali pravočasno posegli. Tudi v tem primeru beležimo torej podobno ugotovitev, kakršpo smo pred dnevi zapisali o službi Rdečega kri ža. Vprašanje pomanjkanja osebja je običajno osnovna hiba raznih re sevalnih služb. Nekaj več o tem so nam povedali na gasilskem poveljstvu v Ulici Pascoli. Poleg glavne centrale so na Tržaškem še trije oddelki: v Miljah, Starem pristanišču in na Opčinah. «Naš največji problem je pomanjkanje osebja, so bile prve besede gasilskega častnika, ki nas je prijazno sprejel. V vseh štirih gasilskih oddelkih je zaposlenih 226 ljudi, kar trenutno pomeni od 30 do 35 ljudi za posamezen oddelek. Marsikdo je namreč v teh dneh na počitnicah. To pa je odločno premalo, Zanimivo je, da imamo tu, v pašem oddelku več vozil (kar 35). kot ljudi: T6 pa še ne porneni, tla vsa ta sredstva, ki jih imamo na raz polago, zadoščajo vsem potrebam. Primanjkujejo nam namreč vozila za prevoz peska in plinov, ki so veliko bolj učinkoviti od vode pri gašenju požarov. Trenutno imamo Štiri cisterne z brizgalkami, ki lahko prepeljejo do 3.000 litrov vode, cisterno (6.500 litrov vode), s katero lahko dobavljamo vodo brizgalkam, če ni v bližini požara speljanega vodovoda, šest džipov in vozilo s pripravami’ za razsvetljavo teritorija,,. dva reševalna avtomobila, nekaj tovornjakov, od katerih dva s premično lestvijo (eno 30, drugo 45 metrov), enega pa z žerjavom, in nekaj avtomobilov. Vozila z brizgalkami so opremljena z vsem mogočim orodjarn, ki lahko služi na delu, tovornjak z žerjavom pa z varilno napravo, s katero režejo pločevino poškodovanih avtomobilov, da ,iz njih lahko rešijo ranjence. Velika hiba pa je • v mehanični delavnici, kjer mora mehanik delati tudi druga dela. tako*da popra vi avtomobil v dveh tednih namesto v dveh dneh. S čim vsem pa se mora gasi lec ukvarjati? «Pokličejo nas iz najrazličnejših razlogov, zaradi poplavljehcga stanovanja ali pa zaradi pozabljene kozice na prižganem štedilniku in prometnih nesreč ali požarov. Pozimi so zelo pogoste okvare kurilnih naprav stanovanj. Posebno veliko dela pa .je zlasti z gozdnimi požari. To je sicer v pristojnosti deželnega organa gozdarskih čuva jev; ta pa nima ne osebja ne priprav, da bi bila kos vsem potre bam. tako da moramo mi poseči tudi za lake pozive.* Gasilsko osebje dela v izmenah po 12. ur, nakar ima 24 ur počit- ka, nato pa 12 ur nočne službe in 48 ur počitka. Za to delo pa prejemajo od 350 do 550 tisoč lir mesečno, kar je dokaj skromna plača, je še dodal gasilski podčastnik. Medtem je zatulila sirena in niti 15 sekund kasneje je že bila na cesti. Ob tem se je gasilec pobahal; «Ze!o pa smo ponosni na to, da ob pozivih hitro posežemo: podnevi mine največ 30 sekund, ponoči pa največ minuta, pa smo že vsi pokonci. Rad pa bi še dodal, naj nas ljudje po telefonu ne kličejo na 113, ampak na 2222, ki je naša številka, če hočejo hiter poseg.* Marko Kojanec Šolske vesti S udikat slovenske šole sporoča, da je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole podaljšan do 20. septembra. Tečaji so odprti vsem odraslim od 16. lota dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini. -< Mali oglasi telefon (0401 79 46 72 ' ' DRUŽINA štirih oseb nujno išče žensko za nekajurno vsakodnevno likanje v Miljah. Telefonirati od 19.30 do 21. ure na telefonsko številko 274-069. PRODAM motorni čoln Ilver (4,20 m) 1977, motor evinrude 35 KM (1979) prikolica ellebi (1977). Telefon 815-047. OSMICO je odprl Rudi Košuta, Sv. Križ. 44. Toči belo in črno vino. KOMPLETNO, moderno, skoraj novo dnevno sobo prodam zaradi selitve. Telefon 825-050, PHKNOSNI otroški sedež za avto predanj. Telefonirati na tel. št. 228-382 od 9. do 17. ure. PRODAJAM polovico dvonadstropne stare hiše v Ul. San Cilino (tri stanovanja in vrt). Telefonirati na št. 734 698. PRODAM fiat 128 SL coupe letnik 73 — prevoženih 73.000 km v odličnem stanju. Telefon 227284. OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. Toči belo in črno vino. MODE VALENTINA - Donijo 89. 1 Velika razprodaja, od 20 do 50 odšlo popusta. OSMICO je odprl Herman Škrlj - Sa tež 35. Toči belo in črno kapljico. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. ZI* 11 RKVI.ON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine. UNIVERSAI.MACCHINF, Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4-po-gonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni ceni. Tel. (040 ) 228 190 PD SLAVEC Ricmanje - Log Priredi 14., 15., 16. in 17, avgusta 1980» TRADICIONALNO ŠAGRO PROGRAM: tETRTEK, 14. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov Petek, 15. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri kulturni program SOBOTA, 16. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov NEDELJA, 17. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri kulturni program Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru Vsak večer od 20. do 24. ure ples z ansamblom «POMLAD» VABLJENI ZARADI STAVK IN SLABEGA VREMENA Kljub težavam v notranjem prometu lani več potnikov na letališču Ronke Povečanje števila potnikov gre na račun tujih potnikov, ki so prišli s čarterskimi letali ■ Vedno več tujih turistov gre v zimskošportna središča Kljub temu, da so lani na ron-škem letališču zabeležili 221.308 potnikov, kar pomeni v primerjavi s podatki iz prejšnjega leta (209.737) malenkosten porast, niso upravitelji letališča najbolj zadovoljni, ker se je, vedno v primerjavi s prejšnjim letom, precej povečalo število ljudi, ki so k nam prišli ali odšli s čarterskimi letali iz tujine, a se je število ljudi, ki so se po-služili notranjih poletov, t.j. rednih vsakdanjih prog med Ronkami in Rimom ter Milanom, zmanjšalo. Pravzaprav se je število potnikov v letalih na notranjih progah, takrat ko so letala potovala, povečalo, bilo pa je precej manj voženj. In sicer iz več razlogov. Najhuje je lani letalski promet v Italiji prizadela stavka pomožnega osebja na letalih. Kot se bodo naši bralci najbrž spominjali, je bilo lani časopisje več časa skoro vsak dan polno vesti o stavkah pomožnega osebja, marsikdaj že s potniki napolnjeno letalo ni s tega ali onega letališča vzletelo in tudi zaradi tega so se mnogi ljudje takrat odločali raje za daljšo, a bolj gotovo vožnjo z vlakom. Poleg tega so vmes posegli tudi oficirji in podoficirji vojnega letalstva, ki so nadzorovali vse civilne polete v italijanskem zračnem prostoru in ki so zahtevali z raznimi protestnimi akcijami, da jih demobilizirajo in da se uvede civilna služba. To so tudi dosegli, vendar je bilo potrebnih precej mesecev, da je do tega prišlo in več sto oficirjev in podoficirjev so tudi spravili v vojaški arest. Bilo pa je tudi vredno zabeležiti dejstvo, da so v zimskih mesecih bile vremenske razmere take, da so odpisali nekatere polete zaradi megle na ronskem ali pa na milanskem letališču. In da je bila mera polna, je prišla vmes tudi splošna revizija neke vrste letal, ki jih ima italijanska letalska družba, ki vzdržuje promet na notranjih progah in tudi zaradi tega so morali precej časa odpisati tretji vsakodnevni let na relaciji Ronke - Rim. Zaradi vseh teh razlogov so lam na letališču v Ronkah morali odpisati kar 495 letov, medtem ko se je v prejšnjem letu to zgodilo «le» 299-krat. Uprava ronskega letališča je imela seveda s tem izgubo, ker ni vnovčila taks, ki jih za uporabo letališča plačujejo letalske družbe, stroški za upravljanje letališča pa so bili enaki. K sreči pa so tukajšnje turistične agencije izvedle uspešno akcijo nekaterih .državah Severne Evrope, Veliki Britaniji, Islandiji in Nizozemski ter prodale nekatere hotelske zmogljivosti v zimskih letoviščih na N e ve jakem sedlu, na Pian-cavallu, v Trbižu in v Form di Sor pra. V te kraje prihajajo s čarterskimi letali številne skupine izletnikov, ki ostanejo v naši deželi dva tedna. Očitno so cene v teh letoviščih nižje kot one v avstrijskih ali šviearskili krajih. Seveda se je povečalo tudi število potnikov s čarterskimi letali v poletnih mesecih, saj so blizu našega letališča številne znane plaže. Lani je torej prišlo s takimi letali 35.475 potnikov, leto prej pa komaj 20.837. Tako .je torej lansko stanje. Letos se bo najbrž promet letal in tudi potnikov povečal, kajti ni bilo večjih sindikalnih akcij, položaj se je tu precej normaliziral. Več ljudi uporablja letalo tudi na notranjih prograh. čeprav so se tarife že nekajkrat lani in letos povečale. Vendar so se povečale tudi tarife za vožnjo z vlakom in še bolj tarife za vožnjo z avtomobilom in one za uporabo avtocest. Priti do Rima z avtomobilom stane danes, če upoštevamo samo porabo goriva in cestnino več kot je cena letalske vozovnice. To seveda velja, če se v avtu vozi ena sama oseba. Treba pa je k vsemu temu dodati še večurno mučno vožnjo na avtoce sti, z letalom pa si v Rimu v manj kot eni uri. ; sniil! - .- . , : evtN oA.oi.cniMiiTO di t m este • • T R 2'A š K A; K ftE D I T N A BANKA L / - ' ' - -S.p,A.. TH*'T - (JlllCA F t II 21 ]d _ ' ‘52 (il-AAO 11. 8. 1980 Ameriški dolar 841.— Funt šterling 1992,50 Irski funt šterling 1780.— Švicarski frank 508,— Francoski frank 202,50 Belgijski frank 29.— Nemška marka 469.—- Avstrijski šiling 66,— Kanadski dola - 725,— Holandski fiorint 430,— Danska krona 151.— švedska krona 201.— Norveška krona 171.— Drahma 20 — Mali dinar 29,50 Veliki dinar 28,25 MENJALNICA vseh tujih valut Spet jc gorel senik Po požaru na Oslavju in na Ple-šivem, ki je uničil dva senika in precejšnjo količino krme, so goriški gasilci v soboto ponoči gasili ogenj, ki je zajel gospodarsko poslopje in senik Attilia Grioma v Koprivnem ter povzročil okrog 10 milijonov lir škode. Goreti je začelo okrog 22. ure, gasilci pa so ogenj pogasili šele po dveh urah napornega dela. Vzroki požara niso znani. Koristni napotki za tiste, ki bodo ostali doma Precej ljudi bo ta in prihodnji teden preživelo zdoma, na dopustu, na obisku pri sorodnikih, na potovanju. Precej pa je tudi takih, ki bodo ostali kar doma in prav tem so namenjene informacije, kako bo z mestnimi avtobusi in s tistimi, ki vozijo na medkrajevnih progah. Združenje goriških trgovcev spo- roča, da bodo trgovine v četrtek, 14. avgusta odprte po običajnem urniku, mesnice pa bodo odprte tudi v popoldanskem času. V petek, 15. avgusta, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo obratovale do poldne. Vse trgovine bodo zaprte tudi v soboto, 16. avgusta, medtem ko bodo trgovine jestvin odprte dopoldne v nedeljo, 17. avgusta. S ponedeljkom naj bi začel veljati spet običajni urnik. Avtobusi občinskega podjetja v Gorici bodo od petka do ponedeljka vozili po prazničnem voznem redu. Pri pokrajinskem prevoznem podjetju pa so nam sporočili, dn bodo njihovi avtobusi od ponedeljka do običajnem redu, z izjemo petka, ko bo veljal praznični vozni red. Vsekakor boTno bralce podrobneje seznanili s poslovanjem trgvin in drugih služb tudi v prihodnjih dneh. SMRT ZARADI HEROINA ALI ČESA DRUGEGA Preiskovalci skušajo odkriti vzrok smrti Alda Zuliana Mladeniča so našli mrtvega v soboto zvečer v stanovanju na goriškem gradu-Včeraj opravili nekroskopskipregled Spet se je podaljšal seznam žrtev, ki jih uživanje mamil slej ko prej pripelje do tragičnega konca. Tokrat je smrt udarila takorekoč med nas. Vest o tragičnem koncu 32-letnega Alda Zuliana je močno odjeknila med goriškim prebivalstvom, ki je bilo v glavnem pre pričano. da nevarnost, ki jo predstavljajo mamila, ni tako neposredna. Zdaj je te prevare konec. Mami la imajo prvo žrtev tudi med nami v Gorici. V soboto zvečer so v sta novanju na Goriškem gradu št. 14 našli mrtvega 32-letnega Alda Zuliana. Poleg njega na tleh je le žala ožgana žlička ter brizgalka, orodje, ki ga običajno uporabljajo narkomani. Fanta je po naključju našel brat. ki živi v sosednjem stanovanju Vrata so bila priprta, zato je izrabil priložnost ter iz radovednosti pokukal v notranjost majhnega stanovanja, kjer je na kuhinjskem podu zagledal moško truplo, zraven pa še zgoraj omenjene pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiuiMiiiiiiiiiMiiiMiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHniiiiiniiiiiiimiiiiiiiuiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimiiuiHiiiiiiHiiiiiiiiiiN TOVARNA BRUNNSCHWEILER V INDUSTRIJSKI CONI Iz starih dotrajanih prostorov v nov velik in prostoren paviljon Na področju, kjer so bile prejšnje hale, bodo zgradili nove paviljone Espomega - V tovarni, ki ne pozna kriz, dela veliko slovenskih delavcev Ob glavni ulici med Štandrežem in Sovodnjami, tik za tovarno kontejnerjev, gradijo v tem času novo veliko tovarniško halo. Pravzaprav so halo že postavili,. zunanje stene so svetlo modro pobarvane in morda bo delo v njej steklo še pred koncem letošnjega leta. Ne gre za novo tovarno, marveč za staro tovarno, ki ima v goriškem industrijskem svetu zelo znano in spoštovano ime, gre za tovarno Brunn-schvveiler, v kateri izdelujejo že dolga desetletja stroje in opremo, ki jo prodajajo v najrazličnejše dežele sveta Brunnschvveilerji so Švicarji nemške narodnosti, v- Gorici so se seveda že kar udomačili. Tovarno so postavili ž,e pred leti na Rojcah, iz prvotnega paviljona so se navzven širili, vendar le takrat, ko je nanesla potreba. Podjetje uspeva in rekli bi predvsem s pomočjo slovenske delovne sile. V zadnjih letih v tej tovarni niso poznali krize, kot se često dogaja v drugih tovarnah opreme, kjer čujemo o dopolnilni blagajni, odpustih ali krizah. V tej tovarni se to ni zgodilo, delo je potekalo nor malno, naročila za kvalitetne izdelke so redno prihajala, dela je bilo dovolj za vse zaposlene. Kljub temu je pred nekaj leti vladala v Gorici bojazen, da bodo ljudje ob delo, a ne zaradi more- •1111111111(11111111111111 |||||||||||||||||t || HIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllll ZADNJA POT MIRKA KUZMINA imsiJmo17- vsi na Špoi •(ni | »razu lik vi Bazovico Množica Sovodenjcev je včeraj pospremila na zadnjo pot na domače pokopališče Mirka Kuzmina. Umrl je v soboto, v goriški bolnišnici, po daljši bolezni. Z Mirkom je odšel marljiv prosvetni delavec, soustanovitelj in dolgoletni član prosvetnega društva Skala v Gabrjah, režiser samouk in, organizator, ki je vselej rad priskočil na pomoč, kjerkoli je bilo treba. Bil pa je Mirko velik prijatelj in vsestranski sodelavec, raznašalec in informator našega lista v Sovodnjah. Kuzminovi, v družini je bilo šest otrok, so kar petindvajset let nosili naš dnevnik po hišah ter nas hitro in vselej obveščali o veselih in žalostnih novicah v tej veliki in dolgi vasi. Pokojnik se je rodil v Sovodnjah 5. avgusta 1899. leta. Dolgo let je delal v tržiški ladjedelnici, kjer je dočakal tudi upokojitev. Po vojni se je za nekaj časa izselil v Kranj, vendar ga je življenjska pot pripeljala spet v Sovodnje, kjer je aktivno sledil prosvetnemu življenju na vasi. Lani, ob osemdesetletnici, smo mu v našem listu zaželeli, da bi ostal še dolgo let med našimi zvestimi bralci, žal, se želja ni uresničila. Hudo ga je prizadela izguba življenjske družice, huda bolezen pa mu je v zadnjih mesecih izpila zadnje življenjske moči. Včeraj se je od pokojnika poslovila množica Sovodenjcev in prijateljev iz drugih vasi, zapel je poslednjič Sovodenjski nonet. Danes mu poklanjamo teh nekaj skromnih besed v slovo in zahvalo za vse, kar je storil za naš dnevnik. bitne krize tovarne, marveč zaradi zunanjega posega goriške trgovinske zbornice. Hale tovarne Brunn-schweiler so bile namreč tik za novimi paviljoni razstavišča Espo-mego in nadaljnje širjenje razstavnega prostora bi moralo nujno iti na račun te tovarne, že tretji paviljon sega na nekdanje dvorišče te tovarne. Prišlo je do pogovorov med lastniki tovarne in trgovinsko zbornico, stvari so se vlekle tudi ker ni bilo na razpolago ustreznega zemljišča v industrijski coni. No, končno so dosegli sporazum: trgovinska zbornica je odkupila vse stare paviljone in zemljišče tovarne, industrijcu je uspelo dobiti na vogalu Gregorčičeve in Gabrščko-ve ulice precej veliko parcelo zemljišča in pred časom so začeli urejevati vse, kar je bilo potrebno za gradnjo nove tovarne. Velika hala je sedaj že pod streho, in delavci bodo delali v boljših pogojih. Trgovinska zbornica pa bo lahko nadaljevala z gradnjo dodatnih hal na razstavišču Espomego. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iiiii im Hlinili iiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiit m iniiiiiiiiiiiiiiim NEOBIČAJEN POSTOPEK V TRŽIČU mete. Bilo je prepozno za vsakršno zdravniško pomoč. Fanta so sicer nemudoma prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili le, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi, najbrž kot posledica prevelike doze mamila, ali pa kot posledica zastrupitve z eno od primesi, ki jih dodajajo heroinu. Zulian je bil znan kot uživalec mamil. Pred leti je delal v goriški bolnišnici, vendar so ga iz službe odpustili. Fant se je tudi zdravil, vendar se očitno ni mogel otresti suženjstva v katerega je zašel, sicer bi danes ne bilo treba poročati o tragičnem dogodku. Nekaj časa je užival tudi pomoč občinskega socialnega centra v Gorici, ki mu je priskrbel tudi začasno zaposlitev v domu za ostarele v Ločniku. Po nepotrjenih vesteh, naj bi Zulian že imel določene težave z zdravjem zaradi uživanja mamil in naj bi se nekaj časa celo zdravil v psihiatrični bolnišnici. Vsekakor bo kaj točnega glede vzrokov smrti mogoče povedali šele po obdukciji trupla. V teku je preiskava, ki se bo po vsej verjetnosti razširila tudi izven Gorice, v Videm, ali pa še dlje, kjer je pojav narkomanije dosegel že dramatično zaskrbljujoč obseg in kjer so zločini, ki so tako ali drugače povezani z razpečavanjem mamil takorekoč na dnevnem redu. Naj opozorimo samo na primer 19-letne Claudie Bellone. ki so jo februarja letos ubili v predmestju Vidma in na primer njenega 17-letnega brata, ki so ga te dni hudo ranili z nožem. Včeraj so na truplu nesrečnega Zuliana opravili nekroskopski pregled. vendar bodo zaključke objavili šele v prihodnjih dneh. Zuliana bodo pokopali predvidoma jutri. Prispevki v sindikalni solidarnostni sklad Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL obvešča, da bodo tudi na Goriškem pričeli zbirati prispevke zaposlenih v sklad Za solidarnost žrtvam političnega terorizma. Solidarnostni fond je enotna federaci ja odprla pri rimski Banca nazionale del lavoro s številko 204.000. Kot je znano se je vodstvo sindikalne federacije zavzelo, da bi vsak zaposleni prispeval tisoč lir v ta sklad in da se bodo o načinu zbiranja tega denarja domenili med sindikatom in lastniki tovarn. Na omenjeni rajfigi^ pa lahko prispeva kdor ni v neposredne«)'' delovnem razmerju v večjih tovarnah. Razna obvestila Danes in jutri od 13, do 17. ure ne bo električnega toka v Sovodnjah in sicer na odseku med upepeljevalni-kom in šolo. Prekinitev je potrebna zaradi del na omrežju. Se je čas za prijavo in sodelovanje na mladinskem seminarju, ki ga prireja RK Zveza socialistične mladine Slovenije na Vikrčah, od 18. do 23. avgusta. Prijave in pojasnila pri Mladinskem odboru SKGZ v Gorici, Ulici Malta 2 ter v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Sovodenjski župan je na razpolago občanom ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 10. ure. Ob sobotah pa je na razpolago občinstvu tudi gradbeni strokovnjak, Cvetko Kocjančič. Občinska knjižnica v Doberdobu je zaradi poletnih počitnic zaprta do 23. avgusta. PRISILNI DOPUST ZA DELAVCE V PODJETJU CAM-COMETRAS Delavci, ki so včeraj prišli na delo, so se znašli pred zuklenjenimi vrati in brez julijske plače Večina delavcev industrijskih podjetij je te dni na rednem letnem dopustu. Izjemo pa prav gotovo predstavljajo uslužbenci tržiškega podjetja CAM - Cometras, ki so se na vsem leipem, od včeraj in za nedoločen čas, znašli na prisilnem dopustu, poleg tega pa še brez julijske plače. Tako javlja v posebnem tiskovnem poročilu pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev, ki pojasnjuje tudi ozadje celotne zadeve, Pred približno dvema tednoma so delavci postavili lastniku vrsto zahtev za gmotne in druge izboljšave. Namesto odgovora, oziroma dogovora o datumu za pogajanja, je delodajalec sporočil, da bo podjetje ostalo za nedoločen čas zaprto. Napoved je tudi uresničil. Delavci so se včeraj znašli pred zaklenjenimi vrati, na priporočilo sindikata kovinarjev (podjetje sodi namreč med kovinsko - predelovalne obrate) pa bodo pred vhodnimi vrati uvedli stalno dežurstvo. V podjetju je zaposlenih okrog 25 delavcev in uradnikov, Uspele prireditve v Ronkah Tradicionalna manifestacija z naslovom «ronški avgust* gre že v tretji teden. Vrši se, kot vsako leto, na prostranih dvoriščih šolskega središča, poleg tega pa imajo v šolskih stavbah tudi običajne razstave domačih obrtnikov in trgovcev ter nekatere razstave kulturnega značaja. Prejšnjo soboto so imeli v tem kraju zelo dobro obiskan koncert domačih in okoliških zborov in ob priliki tega koncerta so zastopniki občine počastili tudi dva znana ronska občana. Stanislavu Kubiku, pevovodji, ki sicer živi več let v Argentini in se večkrat vme v domači kraj, so podelili priznanje občine. Ronke. Enako priznanje je dobil tudi Silvio Domini, skrbni preučevalec bizjaškega narečja, zgodovinar in zbiralec cbmače etnografije ter pesnik in pisatelj. Trgovine so bile včeraj redno zaprle Le malo trgovcev se je odzvalo vabilu zveze trgovcev, da bi včeraj odprli svoje trgovine, ker bodo konec tedna, v petek in soboto, dva prazničra dneva. Sicer je večina trgovin zaprta zaradi počitnic, vendar pa se je med trgovci in njihovimi uslužbenci prosti ponedeljek že tako udomačil, da nihče ne odpre trgovin, pa čeprav prihajajo ustrezna vabila, ko je sredi tedna kak drug praznik. Sicer pa komu na čast bi bile včeraj trgovine odprte, ko so tako domači kot jugoslovanski kupci sedaj večinoma na počitnicah in bi ne bilo niti že tako vedno bolj redkih kupcev iz Jugoslavije?1 Kino Goriva VERDI Zaprto. CORSO 18.00 - 22.00 «Uno sceriffo extraterrestre, poco extra molto terrestre*. terrestre*. B. Spencer. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto, Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «La sorella di Uršula*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Un giallo cosl*. Nora Gortca in okolica SOČA 18.00—20.00 «Trenutek za trenutkom*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Sherloch Holmes in Jack razparač*. DESKLE 19.30 «Karamurat — bojevnik iz Anadolije*. Angleški film. DE/.URNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan b ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine • Trg sv. Frančiška. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ulica 1. maja, tel. 73328. Prosvetno in športno društvo Vipava izreka Branku Kuzminu In družini iskreno sožalje ob izgubi očeta. Ob težki izgubi očeta Mirka, reka Miru Kuzminu in družini g] boko sožalje dništvo krvodajalci iz Sovodenj. Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici se pridružuje žalovanju Kuzminovih ob nenadomestljivi Izguhi očeta Mirka. Fotografski krožek Skupina 75 reka iskreno sožalje družini Kuža ob težki izgubi očeta Mirka. Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu 12. Preambula mednarodne pogodbe (s posebnim ozirom na preambulo osimske pogodbe) Glede na dejstvo, da je pri tolmačenju osimskih določil o manjšinah v ospredju vprašanje, kakšna sta vloga in pomen 4. odstavka preambule osimske pogodbe, t.j. odstavka, ki se nanaša na manjšine, se je vredno ozreti tudi na mnenja izražena v mednarodnopravni doktrini o mestu in vlogi preambule kot uvodnega dela mednarodnih pogodb. Po sprejemu dunajske konvencije o pogodbenem pravu je težko dvomiti v to, da je preambula del celotne pogodbe in da je vsako mednarodno pogodbo treba tolmačiti v njeni celoti (čl. 31 tc. 1 in 2 dunajske konvencije). V najnovejši doktrini ni o tem, kar določa dunajska konvencija glede tolmačenja pogodb, zaslediti dvomov. Zato se bomo ozrli predvsem na starejšo, lahko bi rekli klasično mednarodnopravno doktrino. O tem, da je mednarodne pogodbe tolmačiti kot celoto, vključno s preambulo, kot delom pogodbene celote, avtor obsežne monografske študije o preambuli mednarodnih pogodb, P. You, ne dvomi in pripisuje prav preambuli velik pomen. Podobno L. Ehrlich, C. Depuis, A. F. Frangulis. Tudi mednarodna judikatura je ob interpretaciji mednarodnih pogodb, nekajkrat izrecno, upoštevala določila v preambuli pogodbe. Tako npr. Stalno mednarodno sodišče pravice 1. 1932 v pravnem mnenju v zvezi s konvencijo MOD o nočnem delu žensk in tudi prav v zvezi z manjšinsko problematiko Stalno mednarodno sodišče pravice 1. 1923 v svetovalnem mnenju o pridobitvi poljskega državljanstva. Čeprav so obstajala v klasični doktrini posamezna mnenja, ki niso dajala takega pomena preambuli kot navedena, je danes mogoče s trdnostjo ugotoviti, da določila dunajske konvencije o pogodbenem pravu pomenijo dejansko le kodifikacijo za prej obstoječe mednarodne prakse, ki se je kot prevladujoče stališče obdržala tudi v doktrini. Preprosto prezreti preambulo — ob tolmačenju kake mednarodne pogodbe — je bilo pred dunajsko konvencijo težko vzdržno in je po njej še bolj nevzdržno. Sicer pa se lahko upravičeno vprašamo, zakaj bi stranke pogodbenice sploh ltarkoli določile v preambuli, če bi to bilo vnaprej docela brez vrednosti? !>{aj dodamo, da se strinjamo s P. You-jem, enim izmed redkih piscev; ki se je posebej ukvarjal s proučevanjem pomena preambule mednarodnih pogodb, in ki je mnenja, da preambula nima le impreta-tivne funkcije. P. You ugotavlja, na osnovi izčrpne raziskave mednarodne prakse, da je v številnih primerih preambula bila neposreden izvor pravnih obveznosti za pogodbenice. Tudi mi smo mnenja, da je odgovor na vprašanje, kakšno težo imajo določila, zapisan ; v preambuli neke mednarodne pogodbe, odvisen od same dikcije teh določil v .preambuli, ki vsekakor tudi izražajo voljo strank pogodbenic. Samo to, da je neka, po dikciji zelo čvrsta obveza zabeležena v preambuli in ne v dispozitivu pogodbe, tej obvezi — ki vendarle tudi izraža soglasno voljo strank pogodbenic — še ne more vzeti vsakršnega pomena. Ne smemo namreč pozabiti, da pogosto najrazličnejši politični in drugi razlogi narekujejo pogodbenicam, da določene e- 17. lemente svojega soglasja, torej pogodbene celote, zabeležijo bodisi v preambuli, bodisi v dodatkih k pogodbi, izrazijo z izmenjavo pisem ob sklenitvi pogodbe ipd. — in ne v členih pogodbenega teksta. A še vedno so vsi ti elementi izraz njunega soglasja, torej del pogodbene celote. Pa tudi obratno, neka po dikciji zelo ohlapna obveza v dispozitivu kake mednarodne pogodbe, mar je res apriori bolj zavezujoča od npr. zelo čvrste dikcije v preambuli? Seveda povedano ne pomeni, da vnaprej in generalno enačimo juridičen pomen sti-pulaciji izraženih v členih neke pogodbe s tistim, kar je zapisano v preambuli te pogodbe. Pomeni le, da je danes na osnovi mednarodne prakse, mednarodne judika-ture, mnenj v doktrini in še posebej na temelju dunajske konvencije o pogodbenem pravu, docela nevzdržno stališče, da določila v preambuli kake mednarodne pogodbe nimajo nobenega pomena pri interpretaciji te pogodbe; da je skratka preambulo moč pri tolmačenju mednarodnih pogodb preprosto prezreti. Ne, tudi preambula je nedvomno del soglasno izražene volje strank, torej del pogodbene celote. Naj posebej omenimo tudi mnenje 'e-nega najuglednejših jugoslovanskih teoretikov mednarodnega prava, M. Bratoša, o pomenu preambule mednarodnih pogodb, mnenje, ki je bilo izraženo vrsto let pred dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu in seveda davno pred osimsko pogodbo. M. Bratoš najprej opredeli troje stališč v mednarodni judikaluri in doktrini o pomenu preambule in sicer: stališče, ki meni, da preambula nima nikakršne pravne moči, temveč izraža le motive pogodbenic ipd.; stališče, po katerem ima preambula določene pravne učinke, a so ti slabši od dispozitivnega dela pogodbe; stališče, ki v bistvu ne dela nobene razlike glede pravnih učinkov med preambulo in ostalim delom teksta pogodbe. Do teh treh stališč se M. Bratoš takole opredeljuje: «Prvo se gledišče mora u svakom slučaju odbaciti. Ono bi stvorilo nelogične situacije da u tekstu jednog u celini prihvačenog ugovora imamo delove koji imaju pravnu snagu i de-love koji nemaju pravnu snagu, mada u-govornice svojim potpisima garantiraju punovažnost čitavog ugovora, ne stavi j a-juči nikakvu rezervu u pogledu preambule. Ovo gledište opovrgla je i sama praksa... Drugo gledište ne mora uvijek biti pot-“piSn'6 netačno. Ono 'bi se 'moglo prihvatiti, ukoliko se njime ističe činjenica, da preambule medjunarodnih ugovora obično služe samo kao kontekst za pravilno tuma-čenje odredaba iz dispozitivnog dela teksta ugovora. Zaista, u praksi ti slučaj evi prevladjavaju. No ovo se gledište ne može prihvatiti ako se njime isključuje svaka mogučnost da preambula sadrži odredbe koje neposredno obavezuje ugovomice. Činjenica je da su tekstovi preambula naj-češče tako redigovani, da ne sadrže za ugovomice precizne obaveze, ali neke preambule sadrže i prave dispozitivne odredbe, kao što smo to več videli. Dakle, pravna obaveznost preambule zavisi od same njene sadržine i načina na koji je redi-govana, a ne od činjenice da se nalazi van dispozitivnog dela teksta ugovora. Zbog toga nam se čini najtačnijim treče gledišče, s tim, da se ono protumači kao načelno priznanje obavezne snage preambule, koja če u svakom konkretnom slučaju zavisi ti od teksta same preambule. NA OBISKU TABORA V BLIŽINI ANKARANA V poletni politični šoli klubov Združenih narodov V tej organizaciji, ki je razpredena po vsej Sloveniji, je včlanjenih okoli 15 tisoč mladih ljudi - Drugod po Jugoslaviji je organizacija šibkejša • Kako pa pri nas v zamejstvu? Postalo je že tradicionalno, da klubi Organizacije združenih narodov (OZN) iz vse Slovenije, vsako leto od druge polovice julija do prvih dni avgusta priredijo poletno politično šolo za »oze-enovce*. Letos je bil tabor že šestič zapored. Petkrat je bil na tabornem prostoru nad Ankaranom na Slovenskem primorja, enkrat pa, in to pred leti, na Dolenjskem na meji s Hrvaško. Ravno v drugi izmeni tabora OZN smo obiskali njihov taborni prostor, ki leži na jasi med Ankaranom in Debelim rtičem, oziroma nad bolnišnico v Valdoltri. Letos je v drugi izmeni taborilo 32 mladih «ozeenovcev* iz vseh slovenskih pokrajin od Koroške pa do Dolenjske in Primorske. V prvi izmeni pa so bili v glavnem mlajši, »pionirji* klubov OZN, ki so komaj »stopili* v delo te pomembne organizacije mladih v Sloveniji. Na obisku v taboru smo se takoj pozanimali za samo delo organizacije, pa tudi o poteku samega taborjenja. Na naša vprašanja je z veseljem odgovarjal taborovodja Janez Kukec, ki je obenem tudi predsednik študijske komisije pri republiški konferenci OZN Slovenije. »V Sloveniji naša organizacija šteje približno 15.000 članov, ki so organizirani v približno 450 klubih, porazdeljenih po celotnem slovenskem ozemlju. To je zelo veliko število, če primerjamo, da je v vsej Jugoslaviji poleg naših 15.000 le še 25.000 članov, organiziranih v približno 200 klubih. To se pravi, da smo v Sloveniji uspeli doseči dokaj visoko in razvejano stopnjo organiziranosti in dejavnosti.* Kaj pa to taborjenje? liiiiiimtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiini DRUGA IZDAJA «JUGOSLAVIKE» Decembra bo izšla prva knjiga druge izdaje «Jugoslavike» — kot popularno imenujejo Enciklopedijo Jugoslavije, ki bo imela skoraj sto tisoč enciklopedičnih vrstic in prek tisoč prilog. Druga izdaja Enciklopedije Jugoslavije je največ ji izdajateljski projekt v Jugoslaviji, saj bo natisnjena v sedmih izdajah: v latinici in cirilici ter v slovenščini, makedonščini, albanščini in v madžarščini, hkrati bo imela kratek povzetek v angleščini. Skupno bo izšlo 68 knjig v nakladi skoraj 200 tisoč izvodov. LIKOVNA KOLONIJA V STRUMICI Letošnja, že sedemnajsta, mednarodna likovna kolonija v Strumi-ci, je tematsko posvečena življenju in revolucionarni poti na j večjega sinu jugoslovanskih narodov in narodnosti in njegovemu veličastnemu delu za bratstvo med vsemi narodi sveta in za mir — tovariš. Titu. V koloniji, ki sodi med najpomembnejše kulturne manifestacije v SR Makedoniji, sodelujejo likovni ustvarjalci iz Španije, švedske, Luksemburga, Bolgarije, Danske in Jugoslavije. V dosedanjih likovnih kolonijah je sodelovalo že 350 znanih likovnih ustvarjalcev z vsega sveta, ki so ustvarili nad 1600 umetnin, od tega so jih centru za kulturo / Strumici, ki te kolonije organizira, poklonili nad 600. J. O. «To je ena izmed naših poglavitnih akcij, ki jih izvajamo v poletnih mesecih, saj je to pravzaprav mladinski seminar, o-ziroma jo mi imenujemo poletna politična šola, za vzgojo in informiranje novih, mladih kadrov klubov. Do sedaj se je ta šola vedno obnesla, in menim, da bomo v prihodnje še nadaljevali s tem poletnim delom.* Kaj pa program in delo v samem taboru? »Taborjenje je porazdeljeno v dve izmeni po deset dni,* nam je odgovoril taborovodja Janez, »in težimo po tem, da poleg predavanj in dela po interesnih dejavnostih, je poskrbljeno tudi za rekreacijo, šport in družabnost. No, prikazati bi vam hotel dnevni red našega taborjenja: zjutraj vstajanje ob 6. uri, nato jutranja telovadba in popravljanje šotorov in tabornega prostora, nato pa še pred zajtrkom sestanki raznih interesnih komisij (kultura, šport in podobno). Po zajtrku ob 9. uri je na vrsti predavanje, nato pa prosto do kosila, kar pomeni v glavnem za naše klubaše kopanje. Po kosilu obvezna «tiha» ura, nato pa ponovno kopanje do 17. ure. Po tem pa so na vrsti ali športno-rekreacijska srečanja ali predavanja in okrogle mize, ali pa delo po interesnih skupnostih. Nato pa večerja in po večerji družabni večer. To naj bi bil o-kviren dnevni red našega bivanja v taboru, ki je v bistvu enak za obe izmeni, čeprav so v prvi izmeni predvsem učenci šestih, sedmih in osmih razredov osnovne šole, torej mlajši člani, v drugi izmeni pa starejši mladinci že srednjih šol.* V teh desetih dneh ste imeli vrsto predavanj, ki so obsegala najrazličnješe aktualne svetovne teme. Nam lahko nekaj o tem poveš? »Program predavanj je precej natrpan in zanimiv. Doslej so bili pri nas M. Lisek, ki nam je govoril o islamskem svetu in o Palestincih, V. Kraševac o strateškem položaju v Evropi, šoš Štefan o narodnostih v Jugoslaviji, Vida Mikuž, podpredsednica RK ZSMS o vlogi in nalogah ZSMS, Miloš Kuret o trgovskih odnosih v svetu in Pahor o stabilizaciji. Poleg tega smo organizirali okroglo mizo o položaju slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji, ter prav tem vprašanjem smo letos polagali v§čjo pozornost kot v preteklosti. Naj pri tem še dodam, da sta letos pri nas tudi dva tuja državljana ; in sicer en Poljak in ena Romunka, ki večkrat govorita o razmerah pri njih. Glede dela po skupinah, pa je naša dejavnost v glavnem porazdeljena na pet tem in sicer: a) stabilizacija, b) klubi OZN in vzgoja za mir, c) vprašanja in problemi spopadov med neuvrščenimi, č) gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z deželami v razvoju in d) problemi zaposlovanja in rasti prebivalstva. Teme torej so izbrane tako, da so aktualne in da jih mora «ozeenovec* dobro poznati,* Kako pa počutje v taboru? »Počutje je odličr.o, saj je odlično tudi vreme, ki nam omogoča redno in vsakodnevno kopanje. Dela potekajo v najboljšem redu in tudi zabave ne manjka. Naša želja je, in to za prihodnje tabore, da bi se jih začeli udeleževati tudi mladi iz zamejstva in da bi tako pobliže spoznali naše delo in tako pričeli s tem tudi v zamejstvu. Prihodnje ■UHltllHIllIltllllItHHHIMIIHimNHinilllllllNIIIIIIIMIIMIIIIHlIltlllHlIlHIIMimtIfIlllllltlllllHHftII/lllflllllltllllllinillllUHtllimmfHNinillMIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIHtniliniltlllflllllMiailtlllHIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllflllllHiMIIIUIIIIIIIIMIIIIIIIIIflIMnilllllllinl PORAZEN OBRAČUN PO DVEH DESETLETJIH RELATIVNE SVOBODE Edem Kodio: «Afrika je v smrtni nevarnosti» Države «črne» celine se preveč zgledujejo po tujini - To, kar je prav za ZDA, ni nujno prav tudi za Afriko - Vedno večji uvoz prehrambnega blaga Za afriško celino je naša doba usodna. Še pred tremi desetletji so se svobodne afriške države mogle prešteti na prstih ene roke, danes je svobodna skoraj vsa celina. In vendar preživlja Afrika hude dni, kajti stari, preživeli kolonializem je zamenjal neokolonializem z vsemi ustreznimi posledicami. K temu dodajmo še notranja trenja in ekspansionizem posameznikov pa še marsikaj podobnega in slika postaja popolnejša. Sicer je to vrenje nekaj normalnega, saj se je tudi Evropa rojevala in formirala dolgo dolgo dobo. In vendar je hkrati res, da bi A-frika ne smela delati napak, ki so jih počeli drugod po svetu. Tega mnenja je na primer tudi generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti (OAE) Edem Kodio, kot razbiramo iz publikacije »Jeune Afrique», kjer med drugim beremo: AH bo 20 let po tem ko je Gana. prva afriška država po drugi svetovni vojni, postala svobodna, 50 dežel članic Organizacije afriške enotnosti še naprej ubiralo vsaka svojo px>t ali se bodo strnile v skupno druščino? Na to vprašanje bi moral odgovoriti prvi ekonomski »vrh* OAE v Lagosu, ki se .je sestal letos spomladi, na to vprašanje bi moral odgovoriti vrhunski sestanek OAE, ki se je sestal v juliju v Sieni Voditelji afriških dežel so se po-novno znašli pred hudimi gospo- darskimi težavami. Že leta 1973 si je neko posvetovanje na ministrski ravni v Abidjanu postavilo zelo zaskrbljujočo diagnozo. Podoben razgovor v začetku lanskega leta v Monroviji je ponovno opozoril na nevarnosti, ki grozijo Afriki. Predloženo je bilo »opiranje na lastne sile v ekonomskem in družbenem razvoju*. Sedaj p« generalni tajnik OAE Edem Kodio ne okleva, d', bi A-fričanom povedal resnico, pa čeprav je ta porazna. Beda, nasilje, brezup, katastrofa, polom, vse to so besede iz uvoda govora, s i katerim se je obrnil na poslušal-ce v Lagusu, kjer so se sestali predstavniki vlad. »Afrika je v smrtni nevarnosti. Gre za njen obstoj. Afrika je smrtno bolna!* Tako je vzkliknil Edem Kodio, ki je dodal: »Politika, ki so jo naše dežele vodile 20 let, vodi neposredno v moderno suženjstvo.* Irt vendar ima črna celina o-gromne motnosti. O tem je govoril Kodio. Afrika meri 30 milijonov kv. km površine in ima 400 milijonov prebivalcev. Ima velikanska pri rod na bogastva: 97 odst. magnezija, 25 odst. urana. 13 odst. bakra. Seveda vseh svetovnih rezerv. Da sploh ne omenjamo diamante, kjer je Afrika skoraj izključni gospodar. Podobno vrija za boksit, nikelj, svinec itd. Na Afriko odpade 20 odst. svetovne proizvod nje kakava in 25 odst. kave. In pri vsem tem bogastvu afriško gospodarstvo nazaduje. Afrika nas spominja na človeka, ki sedi na kupu diamantov in zlata in hkrati umira od lakote. Bruto nacionalni dohodek 50 dežel članic OAE predstavlja le 2,7 odst. svetovnega dohodka. Z drugimi besedami vse te dežele proizvedejo komaj toliko, kolikor proizvedejo tri države Beneluksa, torej tri male države kot to Belgija, Nizozemska in Luksem burg. Leta 1977 je bila vrednost nacionalnega dohodka na prebivalca 13 afriških držav izpod 200 dolarjev, v 23 je segel do 500 dolarjev v 12 pa do 2.000 in le v 2 je šel nad 2000 dolarjev. Poprečna stopnja gospodarskega razvoja je v zadnjih letih znašala komaj 4,5 odst., če sem vključimo tudi proizvodnjo nafte, kajti v nasprotnem primeru ni razvoj dosegel niti 3 odst. Na celini, ki je še v samem začetku industrijskega razvoja, bi mogli pričakovati, da je vsaj kmetijstvo napravilo kak korak naprej. Pa tudi tega ni, kajti A-frika mora iz leta v leto uvažati vedno več hrane. Tako se je v letu 1970 uvoz prehrambenega blaga na «čmo* celino px>večal na 135 v primerjavi z letom 1960. Leta 1960 je Afrika uvozila 3,5 milijona ton žitaric, leta 1970 pa že 7,3 milijona ton. Hrana pa žal ni edini problem. Zdravstvene razmere p>ostajajo iz leta v leto hujše. Smrtnost doseže 19 odst. in je največja na svetu. Od 10 otrok umreta v prvem letu življenja 2, 5. leto starosti pa dočaka le 6 otrok od 10. Poprečna življenjska doba je 47 let. Kar zadeva energetiko, razmere niso nič boljše. Leta 1976 je vsa Afrika proizvedla 130 milijard kWh električne energije, kar je komaj 2 odst. svetovne proizvodnje. Afrika izkorišča le 5,6 odst. svojih hidroenergetskih možnosti. O solarni energiji še m govora, p« čeprav bi to bila velikanska možnost. Razumljivo je zato, da je generalni sekretar OAE pozval A-friko, naj se spametuje, naj se prebudi. Po 20 letih neodvisnosti je ekonomska bilanca Afrike — porazna. In kot bi to ne bilo dovolj, afriška publikacija ugotavlja, da Afri ko čakajo še bolj mračni dnevi Če smemo verjeti strokovnjakom se bo število prebivalstva, »črne* celine do leta 2.000 podvojilo in tedaj bo v Afriki živelo že okoli 820 milijonov ljudi. Generalni tajnik OAE in mnogi drugi strokovnjaki menijo, da so vzroki sedanjega stanja jasni. In ti vzroki so: prevelika odvisnost od tujine. Za vsa področja afriškega gospodarstva je značilna pretirana usmeritev na — tujino. »Naše oči so uprte navzven. Od zunaj pričakujemo tudi razvojne koncep te. Tako smo naivno verjeli tudi v klasične sheme gospodarske rasti, gospodarskega razvoja. Brez razmišljanja smo sprejeli teorijo ameriškega ekonomista Walta Ro-stowa o etapah gospodarske ra- sti in mislili, da se razvojni piro ces Zahoda more z uspehom izvajati tudi v Afriki. Izkušnje so p>okazale, da so te teorije sicer čudovite, da p>a niso nikakšno zdravilo, ki bi moglo ozdraviti a-friško bolezen. Te teorije ne upo števajo niti specifične strukture naše družbe niti njihovih interesov. Te sheme dejansko vključujejo afriške dežele v mrežo zahodnih gospodarstev. Bistvo naše gospodarske akcije «se sestoji v tem, da damo vse od sebe, da bi čim prej prišli do deviz, ki jih nato trošimo za uvoz industrijskih in še posebej kmetijskih izdelkov. Na vseh področjih je očitna težnja Afričanov, da dajejo prednost vsemu, kar pride iz tujine. Znano je na prmier, da so letalske in tudi telefonske zveze med sleherno našo deželo in bivšimi kolonialnimi metropolami neprimerno boljše, kot so zveze med dvema afriškima državama. In isto valja tudi z valutami. In zato razlike med posameznimi državami onemogočajo razvoj medafriške trgovine*. Brez komentarja. leto bomo povabili mlade Slovence iz Avstrije in Italije. Upati je, da bomo našli nekoga, ki bi bil za to zainteresiran. Klubi OZN niso poznani ne v Italiji ne v Avstriji, vendar se mi zdi, da so zelo pomembni pri medsebojnem spoznavanju mladih z vsega sveta, kar pomeni tudi utrjevanje miru v svetu. Zatorej v zamejstvu začnite o tem razmišljevati*, je zaključil razgovor taborovodja letošnje poletne politične šole klubov OZN v Ankaranu. (ik) ZDRAVNIKOVO MNENJE KAJ PA SUH OTROK? K zdravniku bomo šli, če je otrok začel naglo hujšati, če je slalno utrujen in nerazpoložen - Debelost še ni znak zdravja Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da je lepo rejen in zalit otrok zgled zdravja in lepote, pa čeprav temu pogosto ni tako. Zato so starši po navadi mnogo bolj v skrbeh, če je njihov otrok presuh kot če je predebel. Takoj pomislijo, da je kaj bolan in hodijo od zdravnika do zdravnika. Na vsak način hočejo zdravila za apetit in otroka silijo s hrano, zlasti z jedmi, ki čim bolj redijo. Pogosto pa s silo dosežejo ravno obraten učinek. Otrok, ki že sicer ni dober jedec, ob pre- h fd IfS 5! V teh dneh, ko je vek nekoliko ohladi kopalcev pritisnila prava avgustovska vročina, se fclo-le v morju. Zato so vsa kopališča natrpana (Foto M. Magajna) VL&Jj /•U« V | f *§J» v/ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.00 DNEVNK 17.00 Pesmi zadnjih dvajsetih let 17.45 Risanke 18.15 Sveže, sveže 18.30 Mala l.iša - 2. del 19.20 HEIDI - risani film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNK 20.40 «H marsigliese* 1. del TV nadalj. 21.50 Gore sveta —, dok. 22.50 Nepremagljivi — TV film Ob koncu DNEVNK Drugi kanal 13.00 DNEVNK 2 - OB 13. URI 13.15 Jazz poletje 17.00 «La fiera delle vanita* 2. del TV nadalj. 18.30 DNEVNK 2 - športne vesti 18.50 Tigrove brigade — TV film 19.45 DNEVNK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 — Glasovi narodnih manjšin 21.30 «Karamazovi* — film Ob koncu DNEVNK 2 Tretji kanal 19.00 DNEVNK 3 19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.45 Risanke 20.00 šolska vzgoja 20.30 Rollermania 20.40 Glasba v palači Labia 21.45 Ledena celina — dok. 22.00 DNEVNK 3 22.15 Rollermania JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Poročila 18.50 Colargol, otroška serija 19.05 Glasba narodov: KUBA - 1. del' 'i . . 19.35 Obzornik 19.45 Portret Ognjena Priče 20.15 Risanka ............. 20.25 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNK 21.00 Ljudje onkraj meje — dok. 21.30 M. Bulgakov: DNEVI TURBINOVIH, sovjetska nadalj. 22.35 V znamenju 22.50 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 POZOR PRIHAJAM - film Igrajo: Tino Scotti Cario Romano, Franca Marži. Film je režiral Grieco. 22.30 Aktualna tema 23.00 Narodna glasba Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.45 Narodna glasba 20.30 TV DNEVNIK 21 00 Odprti ekran 21.55 Igrani film iz cikla športno življenje Sergio TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vse ga lepega: 12.30 Melodije od vsepovsod: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev); 16.50 Deset minut z orkestrom Andreja Kostelanetza; Klasični album: Franz Schubert; 17.45 »Slavna žena*. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30,, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Pesmi; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.03 Glasba; 11.15 Festi-valbar; 11.32 "ti, svet mladih; dnevnik; 18.00 Sotočje; 18.45 Mi nute s Tržaškim narodn: n ansamblom. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00,13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Italijanske pesmi; 1L00 Glasbeni variete; 12.03 Vi in jaz; 13,15 Dnevna oddaja o glasbi; 15.03 Rally, glasbeno-govorni program; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Patchvvork; 13 35 Glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6 00 - 9.00 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 šolska vzgoja; 11.52 Tisoč pesmi; 12.45 Alto gradimento — glasbeno-govorni program; 13.44 Glasba in kino; 15.00 * 18.55 Poletni čas; 15 06 Narodna glasba; 17.32 Glasba ki je všeč tebi, meni .pa ne; 19.50 D. J. Special, plošče; 20.20 Poletni večeri. LJUBLJANA 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, ll:t.J, 12.00. 13.00, 15.00 Ptročila: 7.50 Dobro, jutro, otroci!; 8.30 Iz naših spo- 12.05 Glasba po željAh; 14.00 Lucianovi dopisniki: 14.33 Klavirska redov9.08 Z glasbo v dober dan; glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 17.00 Glasovi našega'časa; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Melodije Roberta Stolza: 18/ Radijski zastor; 19.32 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.15 Najava sporeda; 14.00 Otvoritev; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.40 Glasbeni notes, reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.30 Primorski 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno: 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Danes do 14.00 ure; 14.30 Priporo ča.io vam. . .; 15.05 V korak z mla dimi; 16.00 Dogodki in odmevi.: 16.30 Zabavna glasba: 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Operne arij, in monologi; 19.30 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj; 20.35 Lahko noč, o troci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besed'; 21.30 Š solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 22.50 Kitara v rit mu; 23.10 S popevkami po Jugosla viji; 1.05 - 5.30 Nočni program. polnem krožniku izgubi še tisto malo teka in kaj rad prične celo bruhati. Prav tako koristijo malice le tistim otrokom, ki naenkrat ne morejo pojesti večjega obroka, ki pa čisto radi jedo večkrat po malem. Obratno pa bo otrok s slabim apetitom ravno zaradi malic pričel povsem odklanjati glavne obroke, saj bo imel vedno občutek polnega želodca in nikoli . ne bo prav zares lačen. Zelo pogosto je otrok suh, ker je pač takšne narave. Po navadi je suhost v materinem ali v očetovem rodu ali pa kar v obeh. Takemu otroku hrane ne manjka, pa tudi bolan ni in tudi ne živ-; čen. Kratko in malo ne veseli ga. veliko jesti, pasebno ne redilnih jedi. Tak otrok ima po navadi raje hrano, ki vsebuje malo kalorij kot so meso, zelenjava in sadje, sladke, redilne stvari pa mu nič kaj ne dišijo. Pa saj smo odrasli, prav taki. Kar poglejte kakšne so razlike med pasamezni-mi ljudnii, pa se zato nihče n? vznemirja. Otrok pa bi moral tehtati tečno toliko in tobko kilogramov, nič manj in nič več.. Če je otrok sicer videti zdrav in ni nervozen, suh pa je pravzaprav že kar od rojstva, pri te$ pa normalno raste in se normali«) razvija, smo lahko pomirjeni. Prav nič mu sicer ne bo škodilo, če mu bomo v hrani primaknili .nekoliko več ogljikovih hidratov, prav ta; ko pa mu bo malo več počitka, zlasti po jedi, dobro delo. Panike pa zaradi otrokove teže ne smemo delati. Nasploh velja, čim manj pozornosti bomo posvečali otrokovi teži in apetitu, tem lepše bo po navadi uspeval. Seveda pa moramo k zdravniku z otrokom, ki je nenadoma začel hujšati, posebno še, če je videti bled in upadel ter je vedno utrujen in nerazpoložen. Za tem se lahko skriva tudi kako resnejše obolenje. Vsako kronično obolenje zavira otrokovo rast in razvoj, pa tudi med akutno boleznijo otrok pogo; sto močno hujša, saj po navadi hrano odklanja, pa tudi bolezen sama močno oslabi otrokov orga; nizem. Dokler ne bomo odpravil* osnovnega vzroka, v tem primeru bolezni, nam nobena dieta in nobena zdravila za apetit ne bodo pomagala. Kakor hitro pa bo otrok spet zdrav, ko bmalu nadoknadil vso izgubo. In še nečesa ne smemo pozabiti. Tudi hujšanje je lahko povsem psihično pogojeno. Morda je vaš otrok nesrečen ali zaskrbljen. Morda ima težave v šoli ali pa ne ngjde pravega stika s svojimi vrstniki? Se počuti osamljenega? Je morda ljubosumen na mlajšo sestrico? Ali ga niste morda tudi sami, v svoji prezaposlenosti, nekoliko zanemarili? Dr. R. R. MOTORNA KOLESA V SVETU Zadnjič smo zapisali, da se energetska kriza odraža tudi v milijonih koles ki jih je vedno več na cestah. Pri tem smo dodali, da so ponekod po svetu začrtali ob robovih cest tudi posebne proge za kolesarje, da bi bilo nasreč manj. Tako podobno rešitev zahteva tudi neko drugo sicer zelo praktično prevozno sredstvo, ki ga je prav tako na cestah vedno več, ki pa povzroča dokaj zmede in včasih tudi veliko hude krvi. V mislih imamo motorno kolo. Posebno v mestih z močnim prometom je motorno kolo zelo praktično. Predvsem najdeš vedno prostor za parkiranje, z druge strani se z njim zelo lahko premikaš tudi med kolonami avtomobilov. Končno, motorno kolo razmeroma malo troši, kolikor ne vzamemo v poštev velikih motornih koles z visoko kubaturo. Skratka, motorno kolo ima vrsto prednosti pred avtomobilom. seveda kolikor nam leta dopuščajo, da nanj sedemo. In vendar je tudi res, da to praktično prevozno sredstvo v rokah nepremišljenih ali neodgovornih ljudi ne pomeni le nevarnost za tistega, ki na njega sede, pač pa tudi za uporabnika ceste nasploh. In še posebno nejevoljo vzbujajo tista motorna kolesa 1 razmeroma nizko kubaturo, ki tako strašno ropotajo in ki so nekakšen hobby mlajših športno navdahnjenih ljudi, ki si sedaj poleti ob večerih po raznih periferičnib predelih mesta privoščijo prave pravcate dirke, ne meneč se za prometne predpise in druge zako-^ ne, ki urejajo omikano življenje,. O tem bi se dalo veliko pisati, a se ne bomo tu ustavljali pri tem, pač pa bomo navedli nekaj'podatkov, ki govore, kako je tovrstna motorizacija v nagli ekspanziji'. Po nekaterih statističnih podatkih kroži po italijanskih cestah . nič manj kot 5 milijonov motornih koles. Če smo rekli, da je na italijan-' škili cestah 5 milijonov motornih koles, bomo dodali, da je bilo v Franciji pred dvema letoma obilnih 6 milijonov. Zah. Nemčiji skoraj 3 milijone, v državah Evropske skupnosti skupno obilnih lg milijon r , v ostalih deželah Evrope skoraj 13 milijonov, v vsej Evropi jih je bilo torej leta 1978 skoraj 31 milijonov. Če k temu dodamo še 10 milijonov motornih koles, ki krožijo na Japonskem. 8 milijonov, kolikor jih kroži, v ZDA ter 12 milijonov v ostalem svetu, pomeni, da je bilo na vsem svetu pred dvema letoma okoli 61 milijonov motornih koles in mt x>rnih koles * nizko kubaturo. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ZAHODNE NEMČIJE LAFFITEP K VI V HOCKENHEIMU Zmagal je z dokajšnjo mero sreče, saj je Jones, ki je bil še tri kroge pred koncem v vodstvu, preluknjal gumo svojega williamsa HOCKENHEIM — Z zmago Fran-c°za Laffiteja na ligieru se je v nedeljo končala dirka za VN Nem-C|je, ki je bila nedvomno zelo zabrniva, še posebej v začetku. Konec P® je bil ravno tako pomemben za-radi presenetljivih dogodljajev, ki s° dokaj vplivali na vrstni red. Takoj po startu je pobudo vzel v syoje roke Jabouille, ki mu je teh-bcni vodja renaultovih vozil pove-rtt halogo, naj vodi dirko, tako da bi P° možnosti odpravil z ostalimi kan-“■dati za svetovni naslov in da bi Ponovno, dvignil možnosti eklpne-Sa tovariša Arnouxa, ki je medtem v0zil na tretjem mestu. Tako samomorilsko vodenje dirke pa je pokopalo prav oba renaulta, ki -ta se Francoz Jacques Laffite se Je zasluženo odžejal morala v 27. krogu skoraj istočasno Ustaviti zaradi okvare na ventilih. "Ones je tedaj prešel v vodstvo pred ^affitejem in Reutemannom. Dotlej P® se je moral ustaviti že tudi Pi-ki je polomil polos zadnjega le-Ve8a kolesa. , P° odstopu renaultov je že vse "®*alo na lahko zmago vvilliamsa s tevilko 27, ki je z lahkoto večal •bednost. Zanimivejše je bilo med-bm v ozadju, kjer se je bil hud boj ® točke. Villeneuve se je z drzno ožnjo vedno bolj približeval šestemu mestu. Isto tako pa tudi Giaco-j”eUi z alfa romeom. Toda v 40. rogu se je vodilnemu Jonesu kar u®enkrat izpraznila prednja leva gu-m® in Avstralec se je moral ustaviti boksih. Zamenjali so mu obe pred-P gumi, toda medtem je prednost ^evzel Laffite, Reutemann pa se J? uvrstil na drugo mesto. V nada J®vanjp je Argentinec sicer skušal nadoknaditi zamudo, toda to mu ni uspelo. Na cilju je zaostal le za tri »ekunde. Jones pa se je po popravilu ponovno vrgel v boj. Toda kaj več tretjega mesta ni mogel doseči *rJub novemu rekordu proge, ki jo g Prevozil s poprečno hitrostjo ^5.245 km na uro. Na četrto mesto e je uvrstil Piquet na brabhamu, ki J® zelo dobro nadoknadil slab začetna. Po odstopu De Angelisa pa se * n® peto mesto uvrstil Giacomelli, medtem ko je šesto mesto pripadlo ‘‘■eneuvu, kar pa vsekakor ne pred-tavlja uspeha za tovarno iz Mara-^nua. Zelo zadovoljivo pa je osvoji-točk s strani alfe, še posebej po Vareči, ki je zadela tvrdko s smrt-30 Depaillera. VRSTNI RED Laffite (Fr.) ligier, ki je 305,460 »m prevozil v 1.22'59”V'3 s p.h. , 220,826 km na uro “eutemann (Arg) , Williams po 3’T9 • Jones (Avstral.) williams 43"53 ■ Piquet (Braz.) brabham 44"48 1. _ 2. _ J. __ 4. __ 5. __ «. > 1. Devil 2. Niniche 1. Ovieda 2. Gloria Victri 1. Pasindo 2. Voermcr 1. Decomiso 2. Paronar 1. Beato .".r.gelico 2. Duplex 1. Uhuru 2. Barbacalo 1 2 1 1 1 1 x 2 X 1 2 2 5. Giacomelli (Italija) alfa.romeo 1’16”49 6. Villeneuve (Kan.) ferrari 1,28**72 SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Jones 41, 2. Piquet 34, 3. Reutemann 26, 4. Laffite 25, 5. Arnoux in Pironi 23. V FORMULI 1 Krilca drugo loto verjetno prepovedana RIM — .Verjetno bodo od 1. januarja 1981 prepovedana krilca pri avtomobilih formule 1. Razlog, ki je privedel komisijo FISA do take odločitve, je varnostnega značaja. Kot znano, omogočajo »krilca* večje hitrosti, predvsem na ovinkih; za take, hitrosti pa so današnja dirkališča zastarela, kar povzroča lahko mnogo nesreč. Poleg tega, v primeru okvare krilca med vožnjo, pilot tega ne opazi, na ovinku pa avta sploh ne more kontrolirati. Čeprav je še prezgodaj to trditi, pa ni izključno, da je prav nepravilno delovanje krilca povzročilo nesrečo in smrt francoskega pilota Patricka Depaillera. Henton že prvak MISANO — Z drugim mestom, ki ga je dosegel v Misanu na VN Jadrana, si je Henton (VB) na to-leman-hariu tudi matematično zagotovil naslov evropskega prvaka v formuli 2. V dirki v Misanu je zmagal De Cesaris (It.), tretji pa je bil Warvick (VB), Hentonov kolega v ekipi. MOTOCIKLIZEM V SIL VERS TONU Mamola pred Robertsom | O kontnem zmagovalcu v kategoriji do 500 ccm bo tako odločala zadnja preizkušnja v ZRN - Vrsta hudih nesreč Mamola, Roberts in Lucchinelli med nedeljsko motociklistično dirko za VN Velike Britanije v Silver-stonu (Telefoto AP) SILVERSTONE - Na končnega zmagovalca v kategoriji do 500 ccm bo treba počakati prav do zadnje preizkušnje, ki bo čez petnajst dni v Niirburgringu v Zahodni Nemčiji. Na nedeljski dirki v Silvestonu je namreč glavni favorit, Kalifornijec Kenny Roberts po izredno razburljivi vožnji moral prvo mesto pre pustiti rojaku Randyju Mamoli. ki sedaj v skupni razvrstitvi zaostaja samo za tri točke. Odlično je tokrat vozil Italijan Marco Lucchinelli, ki je kljub poškodovani gumi. privozil do cilja in zasedel tretje mesto. Motociklistične dirke za VN Velike Britanije pa je tokrat označevala vrsta hudih nesreč. V kategoriji «sidecar» se je namreč smrtno ponesrečil angleški pilot Mal White, težko poškodovana pa so v bolnico odpeljali tudi njegovega ro- ...............................................................................................................................im...m*............. KOLESARSTVO DIRKA PO ZAH. NEMČIJI Domačin Gregor Braun zanesljivo najboljši Na drugo mesto se je uvrstil Prim ■ Hinault le 17. MONCHEN — Zahodni Nemec Gregor Braun je zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Zahodni Nemčiji. Na drugo mesto se je uvrstil Šved Tommy Prim, na tretje mesto pa Španec Marino Lejarreta. Bratin je na tej dirki zmagal dokaj prepričljivo, saj ima skoro pet minut prednosti na Primom. V nedeljski zadnji etapi se je uvrstil na prvo mesto Demeyer (Bel.), ki je s končnim sprintom premagal Španca De Guevaro, Italijan Claudio Torelli se je uvr: stil na sedmo mesto končna lestvice. (Aalcn - Miinchen, 230 km) Končna skupna lestvica 1. Demayer (Bel.) 6.16*31” 2. De Guevara (Šp.) 3. Teirlinek (Bel.) • 6.16 53” 4. Den Hertog (Niz.) 5. De vos (Bel.) 6. Maccalli (It.) 6.17 00” 45. Hinault (Fr.) Vrstni red 6. in zadnje etape 1. Braun (ZRN) 2. Prim (šve.), 3. Lejarreta (Šp.) 4. VVilman (Nor.) <5. Den Heriog (Niz.) 6. Fernandez (šp.) 7. Torelli (It.) 12. De Vlaeminck (Bel.) 17. Hinault (Fr.) 35.16*46” j 4*13” 631” 6'59” 10’18” 12*57” 13*46” 15*42” 16*53” DAGMERSELLEN (Švica) - Herbert Špindler (Avstrija) je zmagal v prvi etapi amaterske kolesarske dirke »Vilhelm Tell*. Italijan Ricco se je uvrstil na pelo mesto. Premoč ZDA HONG KONG — Plavalna reprezentanca ZDA je v tem kraju tekmovala proti LR Kitajski. Američani so premočno zmagali, saj so osvojili trinajst izmed štirinajstih tekmovanj. Kitajska je zmagala le v ženski konkurenci na 100 m pr-sno. SMUČANJE Ponoven uspeh jugoslovanskih smučarjev WELLINGTON — Na avstralsko -zelandski turneji so jugoslovanski smučarji zabeležili še en velik e-kipni uspeh. V slalomu je slavil namreč Kuralt, ki je prehitel Franka in Cerkovnika. Strel je bil na tej preizkušnji šesti, Benedik deveti. občinstvo. Svetovni prvak na 110 m z ovirami Renald Nehemdah je ponovil rezultat 13”23, ki ga je dosegel prejšnji petek v Londonu. Ta je tudi najboljši sezonski svetovni rezultat. Edvvin Moses pa, ni po izrednem rezultatu 47”17, iki ga je dosegel v Berlinu prejšnji petek, povsem izpolnil pričakovanj, saj je 400 m z ovirami pretekel v zanj skromnem času 48"53. Razočarala sta tudi Finec Viren in Kenijec Keiino, ki sta se uvrstila na deveto oz. deseto mesto v teku na 3CO0 m. Nastopil je tudi Italijan Massimo di Giorgio, ki je z znamko 2,18 m zasedel osmo mesto v skoku v višino, Američan Dwight Staneš pa je bil šesti (2,21 m). ABANO TERME - V 5. partiji polfinalnega dvoboja z.a svetovno prvenstvo v šahu sta Huebner (ZRN) in Madžar Portish remizirala. Položaj je torej ostal nespremenjen, saj imata oba kandidata po 2,5 točke. Za zanimivost naj še navedemo, da bo od danes češki velemojster Hort priskočil na pomoč Huebnerju. BALINANJE PRVA TROFEJA POLETA Poletovci pred Kraškim domom Balinarsko tekmovanje za 1. trofejo Poleta, ki ga je na Opčinah organizirala od četrtka do sobote balinarska sekcija tega openskega društva, je dobro uspelo in v celoti zadovoljilo tako nastopajoče i-gralce kot tudi številne gledalce, ki so z zanimanjem spremljali posamezne dvoboje in se obenem hladili v večerni sapici. Štiri 4-članske ekipe, ki so sodelovale, so bile dokaj izenačene, izid posameznih tekem pa je bil negotov do zadnjega, kar je dalo vsemu tekmovanju še poseben čar. Vsaka ekipa je odigraia po tri tekme, po dve ekipi sta bili dvakrat uspešni in enkrat poraženi, ostali dve ekipi pa sta si zagotovili vsaka po eno zmago. Za (določitev končnega zmagovalca je tako odločala razlika v količniku. Zmagala je četverka Poleta, ki je za las prehitela Kraški dom z Re-pentabra, katerega je porazila tudi v neposrednem srečanju. Tretje mesto si je zagotovila bazoviška Zarja, četrta pa je bila Gaja zaradi slabšega količnika. Polet je tako osvojil prehodno trofejo, vsi nastopajoči balinarji pa so prejeli spominsko kolajno. Zmagovito ekipo Poleta so sestavljali naslednji balinarji: Bratoš, Lukič, Mlač in Malalan. -bs- ATLETIKA NA TROBOJU V ATENAH Uspeh balkanskih predstavnikov Razočaranje med gledalci zaradi slabe udeležbe atletov iz Poljske in Afrike ATENE — Atletski troboj Balkan -Poljska - Afrika, ki se je končal v nedeljo, ni izpolnil pričakovanj številnih gledalcev, saj kljub zagotovilom ni dopotovalo veliko znanih a-tletov. Tako na primer v poljskem moštvu ni nastopal skakalec v višino Wszola, v afriških vrstah ni bilo dvakratnega olimpijskega zmagovalca iz Moskve Jifterja. Navdušilo ni niti tekmovanje v skoku s palico. Zmagal je sicer olimcijski in svetovni prvak Kozakievvicz, vendar se ni preveč naprezal, ker ni imel prave konkurence. Sluzsarski, njegov najnevarnejši tekmec, namreč sploh ni tekmoval, češ da je poškodovan. Tako je balkanska reprezentanca brez težav zmagala s 155 tcčvami pred Poljsko (142) in Afriko (114). Jugoslovanski atleti so uspešno zastopali balkansko moštvo. Vaša Komnenič je osvojil prvo mesto v giimiinmiMiUMiH.iiimmiimiuiMiiiMiiiinminMii OBVESTILA* ZSŠDI obvešča, da '4, avgusta zapade rok za popravo vloženih prošenj na deželo Furlanije - Julijske krajine za povrnitev stroškov zdravniških pregledov. 6IIIIIIIIIMMIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII llimt im mi |||||||||||||||||||||||||||||(|||t|||(iiiiti||||||ttllllllllH|MllllllllllltlllllMllllllMIMIIIIIHI KOŠARKA DREVI V TRSTU DVE SREČANJI Italija - Jugoslavija generalka za evropsko mladinsko prvenstvo Srečanje bo ob 19.30 - V Novem mestu /majali «plavi» - Sledila bo tekma med Ilurlinghamom (z Laurelom in Barnesom) in mladinsko selekcijo ZDA pa ATLETIKA Moses v Kdlnu pod pričakovanji KČLN — Na kolnskem mitingu so ameriški atleti ponovno navdušili Tržaški ljubitelji košarke bodo danes priča dvema lepima košarkarskima predstavama. V tržaški športni palači se bosta ob 19.30 spoprijel} mladinski reprezentanci Italije in Jugoslavije ,po tem srečanju pa bo prijateljska tekma med Hurlinghamom in 'mladinsko selekcijo ZDA. Prijateljsko srečanje med mladinskima reprezentanccma Italije in Jugoslavije bo prava generalka za evropsko mladinsko prvenstvo, ki to od 22. 'n 30. avgusta v Celju. Obe reprezentanci tudi sedi!a v ozki krog favoritov (skupno s SZ) za osvojitev zlate kolajne. V nedeljo sta se obe reprezentanci že pomerili med seboj, in to v Novem mestu. IZID Jugoslavija — Italija (43:42) JUGOSLAVIJA: Dabič 14. Cetinja, Ivanovič 4. Janžek 5, Lazič 11, Ču-tura 26, Mitrovič 9, Djurišič 19, Ti- 103:92 Trener «azzurrov» A. Gumba ■ • •••••• ••• •*,:••• * ' .........* ...........................' ................ ..........................................' '■• * V ■ ringer 4, Medved, Vukičevič 5, Zor kič 13. ITALIJA: Forti, Sbarra 6, Loren-zon 4, Lamperti 9, Fantin 11, Della Valle, Innocentin 2,1, Costa 5, Silve-strin, Magnifico 9, Riva 18, Motta 2. Jugoslavija je zasluženo prema gala Italijo, toda tudi z dokajšnjo težavo. »Plavi* so si priigrali zanesljivo prednost le proti koncu srečanja, ko so Italijanom pošle moči. «Azzurri» in «plavi» se* bodo torej drevi v Trstu drugič pomerili med seboj. Se bodo Italijani oddolžili za nedeljski poraz? Po tem srečanju bosta stopili na igrišče postavi Hurlinghama in mladinske selekcije ZDA. Za tržaško moštvo bosta igrala tudi oba Američana Laurel in Marvin Barnes, Medtem ko bo Laurel skoraj gotovo f # > ^tonetaši Krasa, ki so si letos priborili pravico nastopa v drugi nogometni amaterski ligi, seže pridno pripravljajo za bližnjo sezono Rinaldo Innocenti (Billy Milano), bo nadomestil poškodovanega Luco Silvestrina (Carrera Benetke) na skupnih pripravah italijanske mladinske reprezentance. igral za tržaškega prvoligaša, pa jo za Barnesa drevišnja prva preizkušnja če to nato oblekel dres Hurlinghama. Barnes je nedvomno izreden košarkar, njegov značaj pa je zelo muhast, če pa'bi Lombardiju uspelo »ukrotiti* tudi tega košarkarja, potem ni- dvoma, da bi Hurlingham lahko razpolagal z najmočnejšo «a- meriško dvojico* v italijanskem prvenstvu. Recoaro Forli FORLT — Libertas Pallacanestro Forli ( v minuli sezoni Jollycolom-bani) bo v prihodnjem prvenstvu italijanske A-l košarkarske lige na stopil pod pokroviteljstvom tvrdke Recoaro. TENIS , Clerc zmagovalec INDIANAPOLIS - Jose Luis Clerc (Argentina) je osvojil prvo mesto na prvenstvu ZDA. Clerc je premagal Američana Pur-cella s 7:5, 6:3. LA TOUQUET - Francija je premagala Veliko Britanijo s 4:1 in se tako uvrstila v finale turnirja za lovoriko «Valerio». skoku v višino (221 cm). Rok Kopitar pa v teku na 460 m ovire (50” 15), Spasojevič se je dobro odrezal v troskoku (16 m), Josip A-lebič pa se je v teku na 400 m uvrstil na četrto mesto (47”23). Živ-kovič je bil odličen na 1500 m (3’39”9), popolnoma pa je zatajil na 800 m, kjer je bil šele sedmi. PLAVANJE MLADINSKO EP Lalijani in Jugoslovani tokrat razočarali SKOVDE (Švedska) — Jugoslovanski in italijanski plavalci so na mladinskem evropskem prvenstvu v Skovdeju, ki je bilo eno najka-kovcenejših doslej, razočarali. Jugoslovani npr. niso ponovili rezultatov z balkanskega prvenstva, I-talijani pa so se odrezali mnogo slabše kot na prejšnjem mladinskem evropskem prvenstvu. Ne eni ne drugi niso dosegli nobenega o-dličja. V zadnjem dnevu so želi največ uspeha plavalci ČSSR, NDR in ZRN. IZIDI I I , , ! i I ) „ ) . ,i ,. 100 m delfin (m)i Gery (ČSSR) 53”15 100 m delfin (ž): Rajdova (ČSSR) 1*02**98 sknki v vodo (m): Winskowski (NDR) 410,55 točk 200 m prsno (m): Assman (ZRN) 2*25**91 200 m prsno (ž): Buzelite (SZ) 2*38**65 1509 m prosto (m): Lcdzie\vski (NDR) 15*53**00 800 m presto (ž): Beyerman (ZRN) 8’46”79 SP V PLAVANJU S PLAVUTMI Sovjeti premočni BOLOGNA - V nedeljo se je v Bologni končalo svetovno prvenstvo v plavanju s plavutmi in v podvodnem plavanju. Največ uspehov so na tem prvenstvu po pričakovanju dosegli atleti SZ, ki so pobrali kar 17 zlatih, 13 srebrnih in 6 bronastih na 21 kompletov kolajn. Dve zlati so pobrali Francozi, po eno pa Italijani in vzhodni Nemci. Zadnji dnn so plavalci v Bologni dosegli te izide. 15C0 m ženske 1. Rouchon (Fr.) 14*29**18, 2. Ko-stenko (SZ) 14*34**36 3. Gree-venko 14*53**88 ICO m ženske 1 Starodub (SZ) 46”29, 2. Gourska-ja (SZ) 4G”29, 3. Hermanovszky (Madž.) 46”61 109 m meški l Kolenrla (NDR) 40**87. 2. Ivan-tchikov (SZ) 40 *97, 3. Grečikin 41 ”83 800 m moški 1. Strdkov (SZ) 6’55’*88, 2. Nosov (SZ) 6*59**73, 3. Schwandt (NDR) 7*17**09 4xlC0 m ženske 1. SZ 3’08”09, 2. NDR 3*10**89, Madžarska 3*11**40 4xlC0 m moški 1. SZ 2'43”99, 2. ČSSR 2’49”67, NDR 2'49”84. NOGOMET Hajduku prvo mesto SPLIT — Hajduk je osvojil turnir »Marjan '8C», na katerem je gladko premagal Angleže iz West Brom wicha in švicarski klub Ziirich. Splitčani so v - pryi tekmi proti Angležem slavili z izidom 5:1, nato pa so premagali še Ziirich s 3:1. V tej tekmi je Zlatko Vujovič kar trikrat zatresel nasprotnikova vrata, medtem ko je nekdanji Iiaj-duški vezni igralec Juriča Jerkovič dosegel edino gol za goste. Dvoboj med Zurichom in West Bromvvichem pa se je končal brez gola. SKUPNA LESTVICA 1 Hajduk, 2. Zurich, 3. West Brom-wich. BEZBOL ANTVVERPEN — Italijanska mladinska reprezentanca je v prvem kolu evropskega prvenstva premagala Švedsko s 5:2. jaka Spendloveja in Francoza Patricka Ponsa, ki je še vedno v globoki nezavesti, IZIDI 125 ccm: 1. Reggiani (MinarellO, 2. Knebuehler (MBA). 3. Bianchi (MBA). 250 ccm: 1. Ballington (kawasa-ki), 2. Mang (kavvasaki), 3. Espie (bimota). 350 ccm: 1. Mang (kawasaki)l 2. Ekerold (yamaha - bimota), 3. Saul (yamaha). 500 ccm: 1. Mamola (suzuki), ki je 28 krogov prevozil v 42*52**71 s poprečno hitrostjo 114,68 milj na uro, 2. Roberts (yamaha) 43*(JB”86, 3, Lucchinelli (suzuki) 43'19”19. 4. Rossi (suzuki), 5. Cecotto (yama-ha). 6. Uncini (suzuki). sidecar: 1. Jones - Ayres, 2. Tav-lor v Johansson. 3. O' Dell - Wil-liams. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 125 ccm: 1. Bianchi (It.) 80. 2. Nieto (Šp.) 66, 3. Reggiani (It.) 63. 250 ccm: 1. Mang (ZRN) 103, 2. Ballington (J. Afr.) 60, 3. Espie (Fr.) 48. 350 ccm: 1. Ekerold (J. Afr.) 47. 2. Mang (ZRN) 33. 3. Cecotto (Ven.) 27. 500 ccm: 1. Roberts (ZDA) 79, 2. Mamola (ZDA) 66. 3. Uncini (It.) 46, 4. Lucchinelli (It.) 44, 5. Rossi (It.) 38. 6. Cecotto (Ven.) 26- TENIS »POKER ASOV* Pandla le šesti FREJUS — Na ekshibicijskem turnirju »Poker Asov* je Američan Jimmy Connors zasluženo zmagal. Adriano Panatta, ki je jurišal na boljšo uvrstitev, je bil samo šesti, tako da ni povsem izpolnil pričakovanj. Nekoliko slabše je zaigral tudi McEnroe, ki je osvojil tretje’ mesto. IZTDI finale za L mesto: Connors - Tanner 6:0, 6:7, 6:3 finale za 3, mesto: McEnroe - Vilrs 6:3, 7:5 finale za 5. mesta: Pecci - Panatta 6:3, 0:6, 6:4 finale za 7. mesto: Noah - Caujolle 6:2, 6:3 INDIANAPOLIS — Chris Evert Lloyd, ki sodi v sam vrh svetovnega ženskega tenisa, je ponovno ameriška , prvakinja. Evert - Lloydova je v finalu premagala* novo zvezdo ameriškega tenisa Andreo Jaegrjevo, ki je stara samo petnajst let, s 6:4 in 6:3. MftlHMIIIIIIIIIimitllllllllllHIIItlltlHItlltlllllllnitltlllllllHtllllllllllllllllllllliMtiiiiiitiiiiiiitiiHinilitiiiiijIiai Roberto Falcao v Rimu -.* : --»..f - , *4-’* «■«» jr v•£... tv ^ I * 'iii iiMir Roberto Falcao na rimskem letališču. Na glavi že ima značilno rumeno-rdečo čepico rimskih navijačev (Telefoto AP) IMIItllllillllitllllMHHIMMniHIIIIHItllllllllimtHltHIItlltllimHlltilltllllllltltlMIIIIIIIIIIIIHIIItllllltiaittlllltllllltlllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItlllltlllllllllltl« V NEDELJSKIH PRIJATELJSKIH TEKMAH LIAM BRADY ZE NAVDUŠIL Nepričakovan poraz Milana v Riminiju ■ Prohaska povsem zadovoljil Mesec dni pred začetkom prvenstva so italijanski prvoligaši odigrali vrsto prijateljskih tekem s klubi, ki nast.,:ajo v nižjih ligah. To je za vsako ekipo priložnost, da preveri formo in uigr :iost lastnih igralcev, predvsem pa da predstavi publiki ase iz tujine. V soboto je Inter odigral prijateljsko srečanje proti francoskemu pr-, voligašu St. Jtierr . za katerega igra tudi odlični Platini, Inter je prepričljivo zmagal, Avstrijec Prohaska pa je navdušil gledalce. Liam Brady, vezni igralec angleškega Arsenala, ki bo prihodnjo sezono igral za Juventus, je v tekmi proti drugi postavi turinskega kluba poskrbel za tako duhovite akcije, da se je marsikateremu opazovalcu zazdelo, da sedi v cirkusu, ne pa na tribunah nogometnega igrišča. Z Bradyjem so vsi zadovoljni, predvsem pa navijači sami. Milan, ki bo letos nastopal v drugi ligi. je odigral prijateljsko tekmo preti Riminiju, ki prav tako nastopa v drugi ligi, in izgubil. šrečanje z 1 proti 0. Za nameček bi še dodali, da nogometni klub Bologna s svojimi navijači nestrpno pričakuje prihod Brazilca Eneasa. ki to novi srednji napadalec Bologne. Izidi priateljskih tekem Trento - Roma i:2 Juventus A - Juventus B 7:2 Nebbiunese - Como 0:12 O,;bctcllo - Napoli 0:3 Fano - Perugia 1:2 Selvino - Monza 0:7 Spoleto - Foggia 1:7 Gubbio - Lecce 0:6 Cesena. - Marignanese 7:1 Derthona - Torino 0:6 Rimini - Milan 1:0 Empoli - Fiorentina 0:3 Carrarese - Avelino 3:2 Spezia - Genoa 0:2 Ravenna - Catanzaro 0:4 Nocerina - Cagliari 0:1 Latina - Ascoli 0:2 Sangiovannese - Catania 0:1 Grosseto - Lazio 2:8 fladžiabdir v tujini SWANSEA (WALES) - Džemal Hadžiabdič, ki je dolgo let nastopal z jugoslovansko nogometno reprezentanco, to v prihodnji sezeni branil barve nogometnega kluba Svvanse? City iz Walesa, ki nastopa v drugi angleški ligi. Za Hadžiabdiča je Svvansea City odštel 315 milijonov lir. LONDON — Nogometni klub Liverpool se je uvrstil na prvo mesto turnirja «Charity Fields*. RIM — če se to brazilski nogometaš Roberto Falcao, ki to v prihodnjem prvenstvu igral pri Romi, tako dobro odrezal na igrišču kot se je na včerajšnji tiskovni konferenci, potem se1 2 nima bati za privrženost rimskih navijačev. Spretno se je namreč izognil vsakemu bolj podrobnemu vprašanju o italijanskem nogometu, o posameznih igralcih in podobno in še zlasti o škandalu, ki je pretresal italijanski nogometni svet ter se omejil le na splošne sodbe in ugotovitve. Zanj je na prvem mestu nogomet, je poudaril, nato pa študij: prav v Italiji namreč namerava končati pravno fakulteto. Ni pozabil niti poudariti izredne »človeške topline* rimskih navijačev, ki so ga množično sprejeli na letališču ih dejstva. da si je njegova man. xi je bila verna katoličanka, globoko želela vsaj enkrat obiskati Rim, sr*, dišča krščanstva. LA CORUNA (ŠPANIJA) - Real Madrid je osvojil lovoriko »Teres* Herrera* potem ko je v finalu premagal Sporting iz Gijona s 3:1. MOSKVA — šaktjor Doneč je letošnji zmagovalec pokala SZ. Ekipa iz Doneča je premagala Dinamo la Tbilisija z 2:1. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotno 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. zo organizocije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškego tlsko. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. avgusta 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 tADIT* • DZS • 64000 Ljubljano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. I2 vseh drugih deze v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel £fan Italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Iranska nafta - več kot sto let kamen spotike med velesilami Sredi prejšnjega stoletja, ko je bila Anglija na višku svoje kolonialne moči je gledala na Perzijo, predvsem, kot na zaledje in stražo nad najdragocenejšim biserom njene kolonialne zbirke: Indije. Po odkritju petroleja in po iznajdbi bencinskega m-otorja je mrzlično iskanje te strateško važne surovine zajelo precej zgodaj tudi Perzijo: te leta 1872 je baron Julius de Reuter dobil koncesijo za iskanje nafte v vsej državi (in mi- mogrede tudi za gradnjo železnic, cest, iskanje vseh rud. . .), a našel ni nič in leta 1901 je bila koncesija odpovedana. Za perzijski petrolej se ni hotel zanimati več nihče, zlasti ker je nedaleč stran dajal ruski petrolej dovolj dobička raznim Rockfellerjem in Nobelom. A vseeno se je našel pustolovec, ki je šel v tveganje. Ime mu je bilo D'Arcy, ki je dobil koncesijo maja leta 1901. Denar mu je kmalu zmanjkal, a uspelo mu je zainteresirati angleško mornariško poveljstvo — zelo vplivno admiraliteio za perspektivo perzijske nafte. Admiraliteta se je namreč začela ogrevati za načrt, da bi svoje brodovje posodobila in prešla od k-r jen ja na premog k bolj praktičnemu naftnemu pogonu. Poleg lega Angliji tudi ni bilo vseeno, če bi jo Nemčija prehitela in se vgnezdila v srcu njene interesa sfere. Z angleškim vladnim denarjem je D'Arcy nadaljeval vrtanja, a do leta 1905 o petroleju ni rr,io ne duha ne sluha. Tisto leto sta Anglija in Rusija sklenili sporazum, s katerim sta si razdelili influenčna območja nad Tibetom, Afganistanom in Perzijo. V Perziji je Rusija cdobila* sever, Anglija jug, vmes pa sta pustili nevtralni pas. Leta 1908 je bila D’Arcyjeva trma poplačana, petrolej je brizgnil v zrak in že naslednje leto je bila ustanovljena Anglo Persian Oti Compamj. ki je bila seveda pod popolnim nadzorstvom angleške vlade. Leta 1911 je Anglija začela uvajati na ladjah svojega voiaškega brodovja naftne motorje, za katere je imela sedaj lastno in ceneno nafto. Daljnovidnost te politike se je izkazala med prvo svetovno vojno, ko je perzijska naftna proizvodnja v štirih letih poskočila od 273.000 ton na 897.000 ton. Po ruski revoluciji je Anglija dobila še ruska nahajališča na severu države. ZDA so bile takrat še tako šibke izven svojega kontinenta, da so nad angleško »srečo* lahko le protestirale. Na pariški konferenci je predstavnik rockfellerjeve družbe Standard Oil izjavil, da bi angleški petrolejski monopol v Mezopotamiji bil za ZDA večja grožnja, kot nemška zmaga. Pogoji, s katerimi je Anglija, oziroma družba APOC, lahko črpala petrolej v Perziji, so bili zanjo res ugodni in za državo samo pa skrajno brezobzirni. Do leta 1933 je družba nagrmadila 200 milijonov funtov čistega dobička, od tega pa je dala državnim blagajnam le 10 milijonov. Vse svoje potrebščine je družba uvažala iz domačega trga: celo pesek in zelenjavo. Leta 1933 je bila sicer pogodba med Anglijo in Perzijo revidirana, a pogoji so bile le omiljeni: nafta (nerzijska) je v Perziji bila še vedno dražja kot v Angliji. Za tako brezobzirno izkoriščanje je Anglija potrebovala zelo «prijateljsko» vodstvo države; zato je leta 1925 dovolila očetu nedavno umrlega šaha, da se je kronal za tkralja vseh kraljem. Izvčdel je sicer nekaj reform, med drugim tudi to, da je državo preimenoval iz Perzije v Iran, a odnosov z Anglijo ni mogel spremeniti. Med drugo svetovno vojno se je iranski petrolej spet izlcazal: bil je edina zahodna rezerva zunaj Amerike, a država je izšla iz vojne še bolj revna kot prej. Predsednik vlade Mossadeq je februarja 1951 vsilil šahu podržavljenje družbe in Anglija ni bila več■ sposobna sama urešiti* krizo. Sledila je djudska revolucija», ki je ena najbolj uspelih akcij ameriške CIA in ko se je stanje ^normaliziralo* je bil petrolejski kolač razdeljen drugače: Anglo Iranian Oil Co.: 40 odst., Shell 14 odst., Exxon 7 odst., Socal 7 odst., Teiaco 7 odst., Gulf 7 odst., Socony 7 odst., Francozi 6 odst., drugi 5 odst. Se je usedem sester* vdalo v izgubo bogatega iranskega lovišča? PO USPEŠNI DVODNEVNI AKCIJI KARABINJERJEV Trideset domnevnih mafijcev za zapahi v Reggio Calabrii V zvezi s preiskavo o umoru aktivista KPI in o atentatih REGGIO CALABRIA - Po dvodnevni akciji so kalabrijski karabinjerji zajeli trideset oseb, osumljenih, da pripadajo mafijskim krogom. Med tremi, ki jim je uspelo pobegnit:, sta tudi 43-letni Umberto Bellocco in 46-letni Giuseppe Mora-bito, označena kot domnevni vodji band. Vse tri ubežnike seveda vneto iščejo. Sodstvo je za 22 od zajetih mafijcev sprejelo predlog o prisilnem bivališču, medtem ko je za ostalih osem izdalo zaporne naloge. Gre za pripadnike štirih različnih mafijskih skupin, ki delujejo na področju Kalabrije in sicer iz Aspro-monta, Gioie Tauro, Bianca in Ro-celle Jonice. Preiskave, ki so pripeljale do te plodne akcije varnostnih sil, se nanašajo na nedavni u-mor komunističnega aktivista Giu-seppa Valariotija in na atentate proti gradbišču cestnega podjetja «Sal-cos*, ki gradi supercesto med Ti-renskim in Jonskim morjem ter na metanovod, ki prihaja iz Alžirije. Kot je znano, je zaradi napadov na «Salcos», prefekt nedavno izdal u-redbo, s katero je v nočnih urah prepovedal promet po cestah v dolini reke Torbido. Ceste nadzorujejo oboroženi karabinjerji, ki streljajo na vsako sumljivo osebo. Vse zajete domnevne mafijce so zaprli v Reggio Calabrii, 22 izmed njih pa bodo kasneje poslali v kraje, določene za njihovo prisilno bivanje. MILAN — Včeraj zjutraj so imeli gasilci polne roke dela v nekem stanovanju v petem nadstropju stanovanjske hiše. Neki stanovalec, ki je odšel na dopust, je pozabil zapreti vodovodno pipo. Voda je pre- PO SKORAJ TEDNU DNI DIVJANJA V KARIBSKEM MORJU IN V MEHIŠKEM ZALIVU Umiril se je Allen, orkan stoletja Terjal je sto človeških življenj Povsod popolno opustošenje: škodo, ki jo je povzročil so ocenili na 800 milijonov dolarjev CORPUS CHRISTI (Texas) - Orkan Allen je pojenjal. Po tednu dni divjanja po Karibskem morju in po Mehiškem zalivu so se v nedeljo vetrovi umirili, ponehale so silovite nevihte in izginil je ogromen zračni vrtinec, ki so ga tako jasno zaznavale filmske kamere na meteoroloških satelitih. Allen je pustil za seboj pravo pustošenje: terjal je približno sto smrtnih žrtev, prve ocene pa govorijo o 800 milijonih dolarjev ma- terialne škode: y lirah ta vsota presega 700 milijard. Orkan se je pojavil pred tednom dni na odprtem morju, na zahodnem Atlantskem oceanu nekaj tisoč kilimetrov od Karibskega o-točja. Temu otočju sc je bližal z izredno naglico in iz ure v uro je postajal silovitejši. Najprej je zajel severno obalo Haitija ter pustošil po Dominikanski republiki in po Haitiju, nato pa je prešel v Karibsko morje med Haiti jem in Kubo. Na Kubi so sprožili popoln a-larm in izselili prebivalstvo iz številnih obmorskih krajev, na srečo pa je Allen ta največji otok v Karibskem morju le oplazil na južni obali. Pač pa je orkan, o katerem meteorologi trdijo, da je bil eden najsilovitejših, kar jih pomni zgodovina, povzročil veliko škodo na Jamajki, nato pa na mehiškem polotoku Jukatan. V soboto je divjal v Mehiškem zalivu, v večernih u-rah pa je zajel obalo Texasa, kjer se je končno umiril. Tik preden je orkan pojenjal so v Texasu sprožili alarm in stekla je obširna reševalna akcija v pomoč posadki liberijske petrolejske ladje Mapr Ellen z 31 Kitajci in 6 Italijani na krovu. Ladji je poveljeval Italijan Francesco Solda-tini, ki je sprožil alarm, ko je ladja nasedla na nekem otočku v mehiškem zalivu potem ko se je, prav P® kapitanovi zaslugi, izogni- la območju, koder je orkan najbolj divjal. Reševalna akcija ni bila lahka: helikopterji in letala so se namreč dvignili, vendar so se morali zaradi silovitosti vetrov kaj kmalu vrniti na oporišča ter so lahko z reševalno akcijo nadaljevali šele potem ko se je orkan umiril. Rešili so vso posadko, petrolejsko ladjo pa z vlačilcem pre- peljal; v bližnje pristanišče, kjer bodo. poskrbeli za nujna popravila. Kapitan Soldatini je bil zaradi svoje spretnosti deležen izrecne pohvala mehiških oblasti in tudi pohvale družbe «Cosmopolitan shipping», ki je lastnica ladje Mary Ellen. Na sliki (telefoto AP): divjanje orkana Allen v Petronilll na teksaški obali. plavila stanovanje in spodnje prostore, kjer je krznarska delavnica. Škoda znaša okoli 300 milijonov lir. Med atentatom na marsejsko tiskarno 12 oseb ranjenih MARSEILLE — Včeraj zjutraj je močna eksplozija popolnoma uničila tiskarno «L’Encre Noire», v Marseillu, last neke levičarske zadruge. Razstrelivo je uničilo vso notranjost tiskarne, ki se je nahajala v pritličnih prostorih trinadstropne stavbe ter pri tem ranilo 12 oseb. Za tri ranjence so si zdravniki pridržali prognozo. Poslopje, ki se nahaja nasproti policijskega poveljstva, je eksplozija znatno omajala in pustila več razpok v nosilnih zidovih. V trenutku nesreče v tiskar ni ni bilo delavcev, med ranjenci beležijo le mimoidoče in nekaj stanovalcev okoliških hiš. Več avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini poslopja, je eksplozija popolnoma uničila. Odgovornost za atentat si lastijo pripadniki neke francoske skrajno desničarske organizacije, ki so že nekaj ur po eksploziji telefonsko seznanili francosko tiskovno agencijo, da je to ena izmed «čistilnih akcij* prijateljev inšpektorja Ja-cquesa Mazela, ki je lani izgubil življenje med neko manifestacijo v Marseillu. Nesreča pri Šapjanah: trije mrtvi REKA — Na odseku ceste Šapja-ne - Rupa so prejšnjo soboto zjutraj izgubile življenje tri osebe: Luigi Rampini (63 let) in njegova žena Angelina -Casiraghi (54 let) iz Milana ter 38-letni Bruno Zotsch iz Spatsbachstra v Avstriji. Nesrečo je povzročil Rampini, ki se je peljal z avtom v smeri Reke. Zaradi visoke hitrosti je na ovinku zapeljal na levi del. ceste ter trčil V Zotschev avto. Lažje se je poškodovala le 20-letna Renata Karmen, ki se je peljala skupaj z Avstrijcem. Legitimiranje posestnikov stotisočlirskih bankovcev RIM — Državno tožilstvo v Reggio Calabrii je določilo, da morajo pošte in banke legitimirati vsakogar, ki bo poravnaval račune tudi z enim samim stotisočlirskim bankovcem. Omenjeni uradi so dolžni zabeležiti priimek prinositelja in številko bankovca. Ukrep so sprejeli zaradi lažje identifikacije krivcev ugrabitev. V V CELOTI PO ZGLEDU IKARUSA V Bognoru Rcgisu v Angliji so tekmovale »človeške ptice*; s krili, ki so si jih sami zgradili, bi morali ti «letaci> po zgledu Ikarusa preleteli vsaj 50 metrov; vendar so Jkarusu sledili v vsem in so skoraj vsi klavrno končaB svoj polet s padcem v morje. (Telefoto AP) tniiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHtiiitiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiuO* V PONTE Dl CETTI PRI VITERBU Dva orožnika izgubila življenja v spopadu z bežečimi roparji Roparji so jima iztrgali pištoli in ju ubili - Pri iskanju morilcev prometna nesreča orožnikov s smrtno žrtvijo Pietro Cuzzoli Ippolito Cortellessa VITERBO — Skupina roparjev, ki je bežala iz oropane banke v predmestju Viterba je včeraj hladnokrvno ubila dva orožnika. Trije ali štirje roparji so včeraj nekaj minut po dvanajstih napadli banko in so se nato oddaljili z avtomobilom znamke renault. Uslužbenci oropane banke so takoj sprožili alarm in kvestura je kmalu razpolagala z natančnim opisom ro- parjev, ki ga je takoj posredovala vsem policijskim avtomobilom, ki so patruljirali na glavnih prometnih žilah okrog Viterba. Sporočilo kvesture sta sprejela tudi orožniški podčastnik Pietro Cuzzoli in orožnik Ippolito Cortellessa, ki sta pred kavarno v kraju Ponte di Cettd pri Vi-terbu postavila blok. Po izjavah očividcev sta bila o-rožndka ustavljena prav pred ka- niiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiMiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiia Zakonski ukrepi za zdravljenje narkomanov RIM — Da bi preprečili ali vsaj omilili vedno bolj zaskrbljujoči pojav narkomanije v Italiji, je minister za zdravstvo Aniasi sprejel vrsto pobud, ki bodo pomagale zdravstvenim ustanovam pri hitrejši in ustreznejši pomoči osebam, ki jih je mamilo zasvojilo in si želijo iz začaranega kroga. Poleg splošnih pobud, ki se bodo uresničile v prihodnjih mesecih in ki predvidevajo srečanja krajevnih zdravstvenih enot, zdravniških ekip, ministrov za šolstvo, za notranje zadeve, za pravosodje in deželnih komisij za zdravstvo, je sprejel pooblaščeni odlok, ki bo v veljavi čez 60 dni. V njem pooblašča krajevne zdravstvene enote ali dežel- ne odbore, kjer enot niso še ustanovili. da uvedejo v zdravniških izpostavah posebno službo za ugotavljanje (tudi z biološkimi preiskavami) odvisnosti od mamil in za izdajanje ustreznih potrdil. Narkoman bo lahko na osnovi potrdila zahteval od svojega zdravnika ali pa od krajevne zdravstvene službe, ki je za to pooblaščena, farmakološko zdravljenje. Osebni zdravnik bo moral vsekakor stalno preverjati svoje posege z javno zdravstveno službo, ki ji je dodeljen ta specifični zdravstveni sektor. Z dekretom ministrstvo tudi določa, da bodo farmakološka sredstva (gre predvsem za metadene), ki narkomanu med zdravljenjem blažijo bolečine in mu obenem dajejo podobne občutke kot mamilo, lahko imele lekarne, ki so povezane s krajevno zdravstveno službo. Za zdravilo bo treba tbfej le predložiti recept. Ta zakonski ukrep so zdravniški operaterji že dolgo pričakovali, saj je 'dosedanja zakonodaja izredno omejevala uporabo metadona. Zato so bili največkrat prisiljeni predpisati morfij, kar gotovo ni bilo najboljše. Dodati je treba, c’.a bo de-kr:t stopil v veljavo le čez dva meseca, ko se bo med drugim končala parlamentarna razprava o smernicah za novo zakonodajo, ki bo urejevala uživanje mamil v I-taliji. * , varno, iz katere so izstopili štirje mladeniči, ki so odgovarjali opisa kvesture. Ko sta jih opazila, sta se jim približala. Štirje roparji so tako) reagirali in napadli orožnika. " kratkem spopadu so jima verjetno iztrgali pištoli, s katerima so ju nato hladnokrvno ustrelili. To p°^r‘ jujejo tudi prve preiskave orožnikov, ki so na kraju zločina našli 1® tulce kalibra 9, nabojev pištol, ki jih uporabljajo orožniki. Preiskoval' d tudi menijo, da so se roparji P° opravljenem napadu na banko razdelili. Eden od njih se je najbrž odpeljal s «čistim» avtomobilom, .* seboj naj bi odpeljal tudi plen ijj pri ropu uporabljeno orožje, ostali pa naj bi čakali na avtobus, s katerim so se najbrž hoteli odpeljan proti Rimu. Po spopadu z orožnik* so spremenili načrt. Prilastili so * avtomobil znamke citroen, lastnika katerega so prisilili, da jim je izr°" čil ključe. Po kilometru vožnje s° avtomobil zapustili. Na sedežih so preiskovala našli krvave madeže, i* česar sklepajo, da je bil tudi eden od roparjev ranjen. Umorjena orožnika Cuzzoli in Cortellessa zapuščata prvi ženo in petletnega sinčka, drugi pa poleg žene še 17 in 18-letaeg* sina. Ko so orožniki sprožili širšo akcijo, da bi zasledili morilce, se je dvema njihovima pripadnikoma pripetila prometna nesreča. Ko sta zavozila v ovinek, sta se zaletela v nasproti prihajajoči avto, ki je TA' vozil na njihovo stran. V nesreči je izgubil življenje orožniški podčastnik Antonio Rubuanq, njegov sopotnik Ranieri pa je bil huje ranjen. MILAN — Orožniki so bili včeraj žrtve terorističnega atentata. Trije mladeniči so napadli orožniško P°" stojanko v Cuggianu, kraju oddaljenem, približno 30 kilometrov od Milana. Nekaj pred polnočjo so 1 zlikovci preplezali obzidje, vdrli so v stavbo in onesposobili stražarje. Napadalci so nato polili pohištvo ; vnetljivo 'ekočino in prižgali ogenj ter zbežali. Ogenj so pogasili sami orožniki, ki so pritekli, ko so slišali klice stražarja, ki se je medtem zbudil od udarcev napadalcev. Napadalci niso za sabo pustili no; benih pomembnejših sledi, zato tudi preiskovalci niso imeli kaj povedati navinarjem o krivcih. DUŠAN ŽEUEZNOV II. DIVJALI SO MED VOJNO 44 PO PRIMORSKI Nemški general Hans von Hosslin Vojaški tožilec: Ali priznate, obtoženi Hosslin, na podlagi tega poročila, da so vaše enote počenjale zločinstva nad slovenskim prebivalstvom? Prosim, odgovorite, da ali ne? Hosslin: Svoj odgovor moram jasno precizirati. Ako bi bila uničena bolnišnica, ki je označena kot bolnišnica, bi bilo to zločinstvo. Vojaški tožilec: Po poročilu je bila uničena bolnišnica. Je to zločin? Hosslin-. Da. Vojaški tožilec: Prosim, da obtoženi Kiibler izpove, ali je to poročilo prejel pod naslovom «tajno»? Predsednik- Obtoženi Kiibler, pristopite k sodišču. Kiibler: Mislim, da. Vojaški tožilec: Ali se spominjate tega poročila? Kiibler-. Ne spominjam se ga v podrobnostih, ker sem vsak mesec dobival taka poročila. Vojaški tožilec: Ste dobili to poročilo? Kiibler: Reči moram, da mislim, da sem ga dobil. Ne morem se pa ga v podrobnostih spomniti. To je od 188. •divizije. Vsebinske tabele nima. Kljub temu pa smatram, da je bilo mojemu uradu dostavljeno, zato mislim, da sem ga prejel. Predsednik: Obtoženec, lahko sedete (ostane še pred sodiščem). Pomočnik tožilca: Obtoženi Kiibler. Zakaj ste izdali prav enotam obtoženega Hosslina nalog, da so izvršile požig, da so pobile ranjence itd. Vi ste vedeli, da so njegove enote šolske čete. Kiibler: Nisem imel nobenih drugih čet na razpolago, kakor čete 188. divizije. Povelje, naj se te vasi uničijo, ni moje. To je bil del operacijskega načrta SS in policijskih oddelkov za pobijanje partizanov. Pomočnik tožilca: Sklepamo lahko, da ste dali nalog šolskim četam zato, da se takoj v začetku naučijo ropati, kakor ste vi to videli v Rusiji. Predsednik: Lahko sedete, obtoženi Kiibler. Še kakšno vprašanje, tovariš tožilec? Obtoženi Hosslin, potem takem lahko ponovimo vašo izjavo na začetku tega zaslišanja, da se čutite odgovornega za delovanje vaših enot? Hosslin: Po načelu, da mora komandant odgovarjati za delovanje sebi podrejenih čet, se čutim odgovornega, poudarjam pa, da je težko komandantu takšnih čet, ki se urijo, da se v času 7 - 8 tednov pride v takšen stik, da se jih tako vzgoji kakor to ustreza njegovim načelom. Predsednik: Praksa je pokazala, da so bile vaše enote tako vzgojene, kakor je ustrezalo vašim načelom. Obtoženi Hosslin, lahko sedete. (Obtoženi Hosslin sede na zatožno klop). S tem je bilo zasliševanje obtoženega Hansa von Hosslina končano. ZAGOVOR, SODBA IN KAZEN V četrtek, 17. julija 1947 je bil zadnji, sedmi dan razprave. Na njem so vsi obtoženci dobili zadnjo besedo, spregovorili pa so njihovi zagovorniki. Obtoženega generala Hansa von Hosslina je zagovarjal odvetnik dr. Ivan Stanovnik, ki je hkrati po službeni dolžnosti branil tudi ob- -toženega Leona Kussa in obtoženega dr. Hermanna Dou-jaka. Ko je predsednik sodišča prepustil besedo odvetniku dr. Ivanu Stanovniku, je ta dejal: •Tovariši sodniki slovenskega ljudskega sodišča! Današnji obtoženci, Nemci, sede na zatožnih klopeh zato, ker je njihov politični vodja in državni poglavar segel po napačnem receptu vojske, namesto po receptu miru. Če bi segel po receptu miru, bi poveličal svojo državo in svoje rojake, ker pa je zagrabil za moč in izbral recept vojske, je izgubil svoje vojake, svojo državo in nemški rajh. Ne samo to, da je politični voditelj Nemčije Adolf Hitler segel po napačnem receptu, ampak je tudi razpoloženje nemškega naroda vzrok, da današnji obtoženci sede in odgovarjajo pred našim slovenskim ljudskim sodiščem. V Nemčiji se je pod Adolfom Hitlerjem razvilo malikovalstvo. Veliki naš vodnik in vzgojitelj slovenskega naroda je nekoč, ko so mu na političnem shodu ploskali, rekel: •Nehajte, preklet, kdor veruje v enega človeka!« Nemci p* so verjeli v enega človeka, so častili po božje svojega političnega voditelja, šli so čez dm in stm za'njim in zato so prišli v pogubljenje. Na tleh in v politične strančice razkosan je bil slovenski narod, ko se je pričel nemški napad. Toda zgodil se je pravi čudež in iz nič je nastala Osvobodilna fronta, iz nič je zrasla slovenska vojska in se razširila po vsej Jugoslaviji v obrambo zemlje, v obrambo svojega rodu in obranila domačije. Tovariši ljudski sodniki vojaškega sodišča! Ta osvobodilna fronta je terjala resnico in pravico, zato nisem imel pomisleka, ko so me določili naj branim tri obsojene Nemce iz vojske. Kakega pomisleka kot člaa O-svobodilne fronte tudi imeti ne smem. Kajti ne Samo dolžnost sodnika ljudskega vojaškega sodišča, ampak tudi dolžnost novega slovenskega odvetnika je, da pomaga resnici in pravici, to je osnovno načelo, ki ga je postavila Osvobodilna fronta in tega načela se moremo vsi držati. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da noben človek ni cel hudič in ne cel angel, da ima vsak človek svojo dobro in slabo lastnost, da kdor pride na zatožno klop, je treba tukaj preceniti njegovo splošno delovanje kot človeka tam, kjer j« nastopal. Žal mi je, kakor tudi mojim tovarišem, da nimamo tukaj mojega brata, ki je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte, ki bi tudi lahko nastopal kot branilec in ki je dal 23. junija 1941. iz zaporov v Št. Vidu tole naročilo svojcem in rojakom: «čast je velika stvar. Kdor jo je pogazil, ga peče vest. Tistim, ki so nas tako ponižali, ne smemo poljubljati rok. Najbolj jih zadene ponosno, obnašanje. .