262
Politični pregled.
Sprava. — Ministerski predsedaik grof Thun kuje spravo mej Nemci in mej cehi. Jeden del začete akcije je že končan. Posvetoval se je s pooblaščenci mladočeške stranke in s češkimi veleposestniki ter jim razložil vodilne misli zakonskega načrta o jezikovnem vprašanju. Ker se drži ta načrt načel ravnopravnosti in jednako vrednosti vseh jezikov, se cehi niso izrekli proti njemu. Z Nemci se grof Thun še ni dogovarjal. Posredovanjem trgovinskega ministra Barnreitherja se mu je pač posrečilo, pridobiti nemško-liberalne veleposestnike iz češke za to, da se udeleže neobveznih zaupnih posvetovanj, a morda se niti to ne zgodi, ker so štajerski veleposestniki odločni nasprotniki vseh pogajanj in ker so druge nemške stranke z veliko strastjo napadle veleposestnike ter jim očitajo izdajstvo. Vse kaže, da se Thunovi poskusi izjalove in da ne pride do tega, kar Thun namerava, namreč, doseči mej cehi in Nemci poraaumljenje glede jezikovnega zakona in potem preklicati jezikovne naredbe ter jih nadomestiti z zakonom, uveljavljenim na podlagi § 14.
Nepotrjen zakonski načrt. — Deželni zbor dolenje-avstrijski je bil na predlog poslanca dr. Koliska lani sklenil, da mora biti nemščina jedini iu izključni  učni jezik na   vseh
ljudskih in meščanskih šolah na Nižjeavstrijskem. S tem so hoteli Nemci preprečiti ustanovitev čeških šol, katera po3tane neizogibna, ker se češko prebivalstvo na Nižjem Avstrijskem silno množi. Cesar tega zakonskega načrta ni potrdil. Umevno je, da to Nemcem ni po volji.
Ogerska in Hrvatska. — Mej ministerskim predsednikom baronom Banffvjem in hrvatskim banom grofom Kuehenom je nastal iz doslej še ne natančno znanih vzrokov konflikt. Sodi se, da se hoče ban umakniti s svojega mesta oziroma da je baronu Banffvju posreči, ga izpodriniti.
Proti Schonerer-Wolfovemu izdajstvu — Nemška katoliška ljudska stranka je na dan sv. Petra in Pavla uprizorila v Bolcanu na Tirolskem sijajno manifestacijo, naperjeno proti nemškemu radikalizmu. Na shod se je zbralo nad 10.000 kmetov. Shod je otvoril načelnik konservativnega kluba v Bolcanu. Prvi je govoril posl. Zallinger, za njim urednik Pranger, na zadnje pa posl. baron Dipauli. Govor poslednjega je bil znamenit tudi v narodnostnem oziru. Dipauli je naglašai zvestobo Tirolcev veri in cesarju ter rekel: O nemštvu, ki propoveduje odpad od vladarske hiše, ne mara Tirolec ničesar slišati. Mi ne potrebujemo plavic, tirolski orel je naše znamenje, črno-rumena je naša barva. Tirole Tirolcem! Ne potrebujemo jih, potovalnih apostolov novopaganskega nemštva in si ne damo zapovedati od tujcev. Zagovarjali smo vedno pravične nemške interese in ako so v nevarnosti, vemo, kaj je naša dolžnost, Netenje narodnostnega boja v Avstriji je greh proti Avstriji. Avstrija ne more biti ne nemška, ne slovenska. Avstrija je Avstrija in ostane Avstrijai — Sijajna manifestacija v Bolcanu je vzbudila silno senzacijo.
Revolta v Gališki. — Velikanski izgredi, kateri so se primerili zadnje tedne na Gališkem, so dali povod, da je vlada v dveh okrajih — Nowi Szacz in Limanowa — razglasila naglo sodbo, v triintridesetih drugih okrajih pa izjemne naredbe. To sredstvo je pomagalo v toliko, da se večji izgredi niso več primerili. Odločilno je v tem oziru seveda uplivalo vojaštvo, katerega je v Gališki nad stotisoč a je vender komaj zadostovalo za ohranitev miru. Vlada je sisteranje ustavnih pravic porabila v to, da je zatrla celo vrsto socijal-no-demokratičnih listov in časopisov, ter dala zapreti več sto izgrednikov. Sistiranje upravnih pravic se splošno obsoja ker je bilo popolnoma nepotrebno. Mir in red bi bila vlada lahko tako naredila, saj ima dovolj vojaštva na razpolago, a da je sistirala ustavo, se smatra splošno kot dokaz, da hoče na ta način podpreti nesrečno Gališko vladajočo kliko šlahčičev, kateri so nastalih izgredov največ krivi.
Volitve na Nemškem. — Ožje volitve na Nemškem so se vršile v znamenju koncentracije. Vlada je poklicala vse stranke na boj proti socijalnim demokratom in temu klicu so se tudi vse stranke odzvale. Tako se je zgodilo, da so si liberalne stranke pri ožjih volitvah prisvojile celo vrsto mandatov, dasi so pri prvih volitvah popolnoma propadle. Jedino konservativnim in katoliškim volilcein se imajo liberalci zahvaliti za dobljene mandate. Strankarske razmere v drž. zboru so take, da nobena stranka nima odločilnega upliva in da bo imela prvo besedo katoliška stranka, katera je najštevilnejša in naj kompaktnejša. Katoliški centrum je jamstvo, da ne dobi prevlade reakcija, je pa jamstvo, da se bode na socijalnem polju kaj delalo, kajti naj kdo reče o centrumu kar hoče, jedno mu mora priznati, da je resnično socij alnoreformatična stranka.
Novo italijansko ministerstvo. — Težak porod! Po Eudinijevem odstopu je kralj dolgo časa zaman iskal moža, kateremu bi se bilo posrečilo, sestaviti novo vlado. Naprosil je najodličnejše može, naj sestavijo novo vlado, a vsak poskus se je izjalovil. Končno je to nehvaležno nalogo prevzel general Pelloux. Sestavil je ministerstvo, katero sme računati na podporo parlamenta,   dokler nič ne stori  —  ki pa bo padlo tisti
263
trenotek, ko bi se lotilo težkega dela, bodisi s kruto silo za-treti republikansko in soeijalistično gibanje ali pa temu pogubnemu gibanju narediti konec z reformami, socijalnimi in političnimi. Ministerstvo ima malo nadej rešiti obupaj oči položaj in zato namerava zasedanje parlamenta pretrgati, da dobi vsaj za nekaj časa proste roke.
Novo francosko ministerstvo. — Melinovo ministerstvo je padlo, ker so republikanski oportunisti in radi-kalci skupno glasovali za to, naj se vlada ne opira na mo-narhiste, ampak samo na republikance. Ko pa je nastala potreba, sestaviti iz oportunistov in radikalcev novo ministerstvo, se je brž pokazalo, da teh dveh strank ni lahko spraviti pod jeden klobuk. Šele po jako dolgih pogajanjih se je posrečilo, sestaviti novo vlado, katera pa v sebi nikakor nima jamstev trajnosti. Brisson, novi ministerski predsednik, je precej prazna glava. Najmarkantnejši osebi novega ministra sta Bourgeois in vojni minister Cavaignac. Brisson se je v parlamentu predstavil s programom, kateri je tako sestavljen, da so se sicer lahko ž njim zadovoljile vse republikanske stranke, kateri pa je sestavljen samo za parado. Novo ministerstvo se označuje kot neradikalno ministerstvo radikalne stranke. Najsi ostane Brissonovo ministerstvo samo epizoda, je vender obžalovati, da je pahnilo v pozabo večletnega ministra zunanjih del, Ha-notauce, kateri se je odlikoval po izredni sposobnosti in je bil znatno utrdil francosko-rusko zvezo, kateri radikalci niso tako naklonjeni, kakor oportunisti in monarhisti.
Španjsko-ameriška vojska. — S Spanj sko gre h koncu. Stoletna korupcija se grozno maščuje, Dasi tudi Ame-rikanci ne napredujejo tako, kakor so upali, vender ni dvoma, da doženo vojno sijajno General Shafter je v bližini Sant-jage izkrcal 17.000 mož in ž njimi krenil proti mestu, v čegar zalivu je spanj sko brodovje stalo. Minoli teden je prišlo tam mej Španjci in Amerikanci do bitke, v sled katere so se Španjci morali umakniti v svoje utrdbe pri Santjagu. Tedaj je bilo jasno, da pride kmalu do odločilnega boja. General Shafter se je pripravil na naskok na Santjago. V noči od sobote na nedeljo je admiral Cervera s svojim brodovjem poskusil uteči iz pristana Santjago, a ni se mu posrečilo. Prišlo je do pomorske bitke, pri kateri je bilo španjsko brodovje uničeno. Morda pade zdaj Santjago hitro, a čim se to zgodi, je Kuba na pol izgubljena. Filipine so za Španjsko že popolnoma izgubljene. Španjska je sicer pod poveljstvom admirala Camare poslala neko brodovje proti Filipinom, a to ne bo dosti opravilo. Brodovje je tako slabo, da prišedši v Suez ni moglo naprej. Moralo je popravljati ladje. Ko so bile popravljene, pa tudi ni moglo odriniti, ker ni imelo premoga in ker ni mogla plačati prevoznine. V tem so se ustaši na Filipinih porazumeli z Ameriko in proglasili neodvisnost Filipin ter ustanovili republiko, katera je priznala ameriški protektorat. Poraz pri Santjagu utegne postati usodnega upliva za monarhijo na Spanjskem. Eepublikanci se močno gibljejo in kdo ve, če ne bo kraljica-regentinja primorana, zapustiti z mladim kraljem Španjsko.