The Oldest, and Most. Popular Slovene Newspaper^ in United States oft America.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V. JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE K J EN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE & ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)] *tifNR
NajstarejH i* najbolj priljubljen t lo venski
list v Zdruienih Driavah Ameriških.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. DECEMBRA —■ SATURDAY, DECEMBER 7, 1935.
LETNIK (VOL.) XLIV
Zadnji poizkus Francije in Anglije, da pripravite Mussolinija do sprave. - Italiji bi se dal kos Abesinije, • Abesimji pa nasprotno dohod do morja. — Obstoj Mussolinijeve vlade v nevarnosti.
in
Pariz, Francija. — Na vse
Načine skušate Francija „ ■^nglija, da bi preprečile od ločilni razkol z Mussolinijem, Jn ga v pravem pomenu besede obdelujete z mehkimi rokavicami na nokah, le, da bi Sa pridobile za mirno poravnavo spora in za sporazum, ki bi bil kolikor toliko zadovoljiv 2a vse prizadete stranke. S l}°spešno naglico izrabljate še zadnje dni pred konferen-010 odbora Lige narodov, na kateri se ima prihodnji teden °dobriti prepoved uvoza petroleja v Italijo.
Tako je v sredo zvečer ob lskal tukajšnjega italijanskega poslanika Ceruttija min. Predsednik Laval sam in mu Uročil za Mussolinija pogoje, £'®de katerih ste se Francija ln Anglija v glavnih točkah ze-dinili. O teh pogojih se pravi, so tudi zadnja ponu'dba, ki 11111 jo stavite obe velesili, in ako še ta čas ostane trdovratni'0 nedostopen za pogajanja, ^otem boste dopustili, da se Voti Italiji podvzamejto strožji' ukrepi. Ni ta ponudba ni-5&k ultimat, marveč tvoriti ^a le podlago za pogajanja.
Kakor se poroča, se v teh ^gojih dovoljuje Italiji kos Abesinije na severu in enako Udi kos na jugu; na severu J1 se moralo vrniti Abesiniji sveto mesto Aksum, ki ^a je Italija zasedla. Ostala ^besinija bi obdržala popoln ) Samostojnost kakor doslej in 1 v zameno za izgubljeno °2emlje dobila od Italije pri ^nišče v njeni koloniji Eri-V*e.ii in s tem potrebni izhod morja. Domneva se, da mo-^te biti s temi predlogi zado-v°ljni obe,
Italija in Abesiniji« ter bi tako prišlo do konca Učljive afriške afere.
E>a se Anglija in Francija s akim zanimanjem zavzemate 'a Mussolinija, imate svoje ažne vzroke. Med njimi je eclen ta, ker vidite, da je Mus-in z njim njegova faši-^ična vlada v veliki neyarno-.Afriška kampanja namreč l^ssolinija toliko stane, da bo abjo spravila v finančni po-ne glede na to, ali bodo ' ^kcije uspešne ali ne. Finan-h 1 bankrot bi pomenil tudi j^dec Mussolinija. Padec Mus-jj. ^ija pa pomeni, da bi Ita-Ja prenehala biti močna ev-velesila in s tem bi se v ^ibilo ipolitično ravnotežje l()?Vr°Pi ,s čimer bi po&tal po-j/a.i skrajno nevaren. Musso-"a, in v gotovi me*ri celo j Vr°P<5, skušate rešiti Franci-V1 Anglija.
položaj smatrate tako res-jj .' da se Angleži že celo H^'P^avljajo na to, da bi v fiQ Ca-iu poloma v Italiji šli na ^ °e italijanski armadi v kajti nevarrlost bi . a prestižu bele rase v celi ' ki Abesinci zrna-
V
Ig Slučaju, da bi Mussolin; zavrnil predloge, ki stavljeni, potem ste An-iifc' ln Francija odločeni, da VeUavi prepoved petrole-
AMNESTIJA V JUGOSLAVIJI
Ukaz o pomilostitvi povrnil mnogim svobodo.
—O—
Belgrad, Jugoslavija. — Na
praznik ujedinjenja, 1. decembra, so kraljevi namestniki podpisali odredbo, ki jim jo je predložil min. predsednik Sto-jadinovič, po kateri se daje prostost mnogim političnim kaznjencem. Okrog 1250 oseb je bilo na ta način pomilošče nih. Pomilostilo se je dalje precejšnje število oseb, ki so bile krive kršitve zakona o ti-nsku in zakona o gozdarstvu. Izvzete od amnestije so osebe, ki so pobegnile v inozemstvo; dalje tiste, ki so se pregrešile naravnost proti državi, ali pa, ki so kaznovane zaradi vohunstva ali korupcije.
---o-
LICENČNE TABLICE SE
PRODAJAJO Springfield, 111. — Tekom tega tedna so bile izdelane in so se tudi že razposlale v razna mesta tablice za avtomobilske licence za leto 1936. Po zakonu mora biti vsak avto opremljen z novo tablico že 1. januarja, toda v prejšnjih letih oblasti niso bile v tem oziru tako stroge, kakor bi bile morale biti.
-o-
NEMČIJA ZAHTEVA KOLONIJE Hamburg, Nemčija. — Bavarski governer, gen. von Epp, je preteklo sredo na nekem tukajšnjem zborovanju povdarjal, da Nemčija mora dobiti kolonije. Vprašanje je le, kako in kje; drugim državam Nemčija ne mara vzeti kolonij, pač pa ima popolno pravico, da zahteva svoje nazaj.
-o-
PRIPRAVE DEMOKRATOV ZA KONVENCIJO
Washington, D. C. — Demokratski narodni odbor se bo sestal k zasedanju v tem mestu 8. januarja in ena glavnih točk, ki se bo morala rešiti na zborovanju!, bo, v katerem mestu se bo vršila strankina konvencija prihodnje leto. Na tej konvenciji, kakor znano, se določi strankih kandidat za predsednika in podpredsednika pri volitvah, kakor tudi strankina fplatfoirma. Kot se je izrazil načelnik stranke. Farley, je doslej pet mest poslalo svoje ponudbe za konvencijo, in sicer Chicago, Philadelphia, Kansas City, St. Louis in San Francisco. Podobno zborovanje odbora r e-publikanske stranke pa se bo vršilo 16. januarja.
KAPITALISTI MOBILIZIRAJO
Pripravljajo se za politično delovanje prihodnje leto.
New York, N. Y. — A meri ški finančni in industrijski magnati se pripravljajo, da bodo pritisnili z vsem svojim vplivom in denarjem, da prihodnje leto pri volitvah vržejo Roosevelta in njegov New-deal. To se je javno povedalo preteklo sredo, ko se je tukaj otvoril kongres ameriške industrije. Govorniki so pri tem povdarjali, da se bodo industrijalci podali na nolitično polje prihodnje leto. Omenjali so tudi, da je na njih pritisk morala vlada že doslej v marsičem popustiti, češ, da ste oni pridobili javnost, da jih je podpirala pri teh zahtevah.
ROOSEVELT PRIDE V CHICAGO
Warm Springs, Ga. — Pred sednik Roosevelt, ki točašno prebiva v tukajšnjem letoviškem mestu, :-e je ta teden pripravljal za govor, ki ga b~ imel prihodnji ponedeljek v Chicagi -na zborovanju- ameriške farmarske federacije. V Chicago se bo odpeljal od tukaj v nedeljo zjutraj s posebnim vlakom. V Chicagi je pripravljenih za njegovo varnost 350 policistov in detektivov. Takoj po govoru, ki se bo pričel ob 10. dopoldne, se bo po malem obedu odpeljal predsednik v South Bend, Ind., kjer bo na Notre Dame univerzi prejel častni naslov doktorja prava.
VAŽNI ODLOKI
NEMČIJE
Nemške marke v inozemstvu vredne samo 25 odstotkov. — Nov odlok proti Judom in izseljenim Nemcem.
Iz Jugoslavije.
Huda gospodarska stiska sili posestnike v zločinstva požigov lastnih domačij, da si tako z zavarovalnino pomagajo iz zagate. — Nesreča starke, ki je šla obiskat svojo hčer. — Smrtna kosa in drugo.
PLAČILO DOLGA BO ZOPET ZAVRNJENO
London, Anglija. — Iz ame riškega državnega tajništva je prejela tukajšnja vlada polletni opomin na plačilo obroka na vojni dolg, ki zapade 15. decembra. Odgovor je že pri pravi j en in bo tak, kakor že (zadnjih par let, namreč, da Anglija ne bo plačala. V juniju bi bilo moralo biti plačanega z zaostalimi obroki vred 360 milijonov dolarjev.
-o-
OBOGATETI HOTELA S TUJIM DENARJEM
Chicago, 111.
33 letna
ja. Istočasno pa boste pričeli rovariti proti Mussoliniju- in se boste obrnili na italijanskega kralja samega, ali na na kakega vplivnega fašističnega voditelja, kakor generala Bal bo, naj vrže Mussolinija.
Mrs. Tina C. Ilorwitz je preteklo sredo priznala, da je poneverila v Gimbel's resta-vrantu, 32 W. Randolph st., kjer je bila zaposlena zadnjih devet let kot knjigovodkinja, znesek celih $16,000 in ves ta denar je zapravila s stavami na konjske dirke. Po $100 na teden je porabila v to svrho družbinega denarja in to po-neverjevanje se je vršilo tekom zadnjih treh let. Ženska pravi, da ni nikdar vprašala nikogar za svet, na katerega konja naj stavi, marveč, da je izbrala tistega konja, ki je imel lepše ime. Tudi svojemu možu ni nič povedala o svoji!-, mahinacijah, delodajalci pa so imeli v njo celi čas popolno zaupna,je.
KRIZEMjyETA
—	Pariz, Francija. —- Vlada min. predsednika Lavala je zopet v nevarnosti. Eden socialističnih ministrov, namreč Ilerriot, je stavil zahtevo, da mora Laval nastopiti proti fašistom, češ, da bo drugače izstopil iz vlade.
—	London, Anglija. — Kakor se je izrazil japonski delegat za mednarodno mornariško konferenco, zahteva njegova država, da se na konferenci odpravijo velike bojne ladje, kakoršne ima Amerika, češ, da Japonska ne zmore, da bi si jih tudi ona nabavila.
—	Moskva, Rusija. — Diktator Stalin se je v govoru preteklo nedeljo izrazil, da bo morala Rusija zvišati letno produkcijo žita zaradi naraščanja prebivalstva, katerega število se zviša vsako leto za tri milijone. Dejal je tudi, da v Rusiji ni nič brezposelnih.

ZOBJE KAŽEJO NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE
New York, N. Y. — Pri neki konvenciji društva denti-stov je preteklo sredo dr. I. Schour z illinoiške univerze v svojem govoru izjavil, da se lahko z zob spozna zdravstveno stanje človeka. Kakor se namreč vsakega pol leta stvo-rijo kolobarji v deblu drevesu, podobni kolobarji se napravijo tudi na zobeh, in iz teh kolobarjev lahko zdravnik razvidi, kako zdrava je tista oseba.
Berlin, Nemčija. —
ska vlada je izdala tri nove odloke, od katerih je zlasti eden važen za inozemstvo. S tem odlokom namreč Nemčija razveljavlja načelno vrednost milijonov in milijonov nemških mark, ki so točasno v cirkulaciji v inozemstvu. Dovoljeno je le, da se te marke pošljejo "na kredit" v Nemčijo in se bo za nje plačalo le kakih 25 odstotkov njih resnične vrednosti. Ta odlok ima namen, da prepreči tihotapljenje nem škega (denarja v inozemstvo, za katerega odkup je morala potem Nemčija plačati v inozemskem denarju.
Drugi odlok bo prizadel predvsem Jude, ki se izseljujejo iz Nemčije. Ukazuje namreč, da sme izseljenec vzeti iz; Nemčije s seboj samo za 1000 mark (okrog 400 dolarjev) vrednosti. Tretji predlog je pa precej čuden, kajti pra vi, da oseba, ki ustanovi stalno bivališče v Nemčiji, a se pozneje izseli, ostane za vselej tudi v inozemstvu podvržena nazijskim denarnim in trgovskim zakonom, ne glede, kam se je izselila. Tako bi kak Nemec, ki se je izselil v Ameriko, moral oddati Nemčiji svoje premoženje, kadarkoli bi se to po nemškem zakonu' zahtevalo od njega.
POROČIL SE, DA BO IMEL TOPLO JED
Chicago, 111. — Na okrajnem uradu' je vzel preteklo sredo poročno dovoljenje 80 let stari možakar, John Ilahn, 1248 Harding ave. Des Plai-nes, in njegova brhka izvo-ljenka je 72 let stara Lillian Snyder, 6833 So. May st. Izrazil se je Ilahn, da mu je pred tremi meseci umrla žena, in od tedaj več ni imel poštene tople hrane; samo zaradi tega se bo tudi poročil. Skrbno se je prepričal, če je njegova izvoljenka dobra kuharica.
-o- •
ŠIRITE AMKR. SI OVFNCA'
POZDRAVLJAJO " OSVOBODITELJE"
MMH iilillii

Prebivalstvo mesta Makale v Abesiniji se je mirne predalo Italijanom, ker jim pač nič drugega ni preostajalo. Tako vidimo na gornji sliki na levi skupino meščanov, ki so prišli pozdravit italijansko vojsko. Kakor kaže, so se že prej naučili fašističnega pozdrava.
Stroga obsodba
Maribor, 17. nov. — Mariborsko sodišče ima zadnje čase veliko opravka s požigal-ci. Te dni se je zagovarjal pred mariborskim senatom 25 letni posestnik Ivan Dreven šek iz Rač. Lani mu je v noči na 4. julija zgorelo gospodar sko poslopje do tal. Bil je zavarovan pri "Slaviji" za 25.-000 Din, škoda pa je bila ocenjena na 12.344 Din ter je dobil to vsoto tudi izplačano. V časui požara se je nahajal Dre-venšek v sosednji vasi na delu ter je tam tudi prenočeval. Zaradi tega je lahko ogorče no in uspešno zavračal vsak sum, da bi bil on požigalec svojega lastnega imetja, dasi se je nekaj časa o tem šušlja-lo okrog, ker je bil zadolžen čez glavo in mu je zavarovalnina prišla prav kot nalašč. Letos pa se je Drevenšek skregal s svojim polbratom in ta ga je prijavil, da je sam podnetil ogenj na svojem gospodarskem poslopju. Drevenšek je večkrat tožil polbratu Matiji Vindišiu, da se ne bo mogel drugače izkopati iz težkega položaja, v katerega je zašel zaradi dolgov, kakor s požigom. Dan pred požarom mu je kazal svečo ter mu pri povedoval, da se bo prihodnjo noč posvetilo na njegovem gospodarskem poslopju!. Po tem je odšel na delo v sosednjo vas, ponoči pa se vrnil s kolesom skrivaj domov, zanetil požar ter se takoj zopet odpeljal nazaj, da je tako z alibijem odvrnil ves sum od se be. Obsodili so ga zaradi požiga na 7 let robije ter trajno izgubo častnih pravic.
-o-
Smrten padec v prepad
Ptuj, 18. nov. — 71 letna posestnica iz Podvincev je šla v nedeljo obiskat svojo hčer Plastič Marijo v Novo vas pri Ptuju. Ko se je zvečer 'ob 5. uri poslovila, je odšla po bližnjici proti domu. V gozdu pri Podvincih pa je zgrešila pot in padla v 6 m globok ja rek. Pri padcu ni dobila težjih poškodb, pač pa se je zarila z obrazJom v blatno dno in se tako zadušila. Obdukcija se ne bo vršila, ker je razvidno, da je nesreča nastala po naključ ju. Truplo je bilo pripeljano na pokopališče v Rogoznico.
--o-
Nesreča
Na neki stavbi v Šiški je omahnil z lestve 19 letni delavec August Kastelic iz Zgornje Šiške in dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali odpeljati v bol nico.
-o-
Želodec mu je počil
43 letnemu delavcu Antonu Krebsu v Mariboru je radi prenapornega dviga počil želodec. Nezavestnega so od premili v bolnico, kjer so mu želodec zašili in ga tako rešili.
Nezgoda vzrok smrti
V mariborski bolnici je rad*" poškodb na glavi umrl posestnik Josip Krope j iz Boča pri Selnici ob Dravi. Doma je pri delu padel po neki strmini in se tako poškodoval, da je sedaj na poškodbah izdihnil.
Avtomobilist natepel voznika
Na Orteneku, blizu Kosler-jeve graščine, je v smeri od Kbčevja vozil v mraku posestnik Šile iz Slateneka pri Ribnici. V smeri proti Ljubljani pa je privozil po cesti s tovornim avtomobilom neki posestnik iz Kočevja. Radi ozke ceste se voznika drug drugemu nista mogla dovolj umakniti, kar je povzročilo nezgodo, da se je težki tovorni avto začel pogrezati v razmočeno zemljo kraj ceste, pri tem je tudi tovor začel padati v jarek. To je avtomobilista razburilo, da je odhitel za 'odhajajočim Šilcem, kateri se je na poziv, da naj gre pomagati naložiti blago avto, izgovarjal, da ne more konja kar tako pustiti. Avtomobilski podjetnik je v jezi iztrgal Šilcu bič iz rok ter ga z bičem in vago tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
-o-
Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Lilek, poštna uradnica v pokoju'. — V Celju je umrla Elizabeta Berger, posestnica. in gostilničarka, znana daleč na okoli stara 64 let. — V Ljubljanski bolnici je umrla Antonija Bajt, po domače Cebav-sova iz Hribe pri Uncu. Pri vlačenju na njivi ji je brana naredila rano, katera se ji je zastrupila.
-o-
Bolezen se širi
Iz Rajhenburga javljajo, da so v Senovem pri Rajhenbur-gu nedavno zaprli šolo, ker je šolska mladina obolela na davici. Bolezen se je med otroki naglo širila, zato so oblasti morale šolo zapreti. — Tudi v Rajhenburgu je obolelo več otrok in je oblast šolo zaprla.
Nesreča
Pri regulaciji Savinje je železen voziček pritisnil delavca Rudofa Muškatev.ca iz Podvi-na pri Marija Gradcu tak'o silno, da mu je zdrobil koleno in ima pod kolenom utrgane kite.
--o-
Obsodba
Pred mariborskim senatom sta stala 21 letni Ludvik Lah in 28 letni Jernej Beranič, ki sta letos meseca marca ubila posestnikovega sina Antona Medveda, ob priliki plesa v Pongercih, kjer je prišlo ,do pretepa samo zaradi tega, ker Medved ni hotel prispevati 8 Din za godce. Obsojen sta bila eden na 5 in drugi na 6 let težke ječe.
Sfcrfta ft
"AMERIKANSK1 SLOVENEC^
Sobota 7. decembra 1935
__!.___■ ■ ,. -
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 18M*
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Phone: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta ... Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________________$6.00
Za pol leta __________________________ 3.00
Za četrt leta _______________________________ 175
Posamezna številka _____________________ 3c
Subscription:
.......$5.00 I For one year ........................
_____2.50 For half a year
1.50'For three months
„...$5.00 ..._ 2.50 .._. 1.50
pripravljene zanjke, ki se jih ji nastavlja iz sebičnih in škodoželjnih namenov raznih velesil.
-o-
Baš te dni, ko je divjala v Braziliji revolucija je pri-plul po zraku v Rio de Janeiro nemški Zeppelin. Vsled zmešnjav ni pristal na kopno, marveč je ostal tri dni v zraku, gledajoč pod seboj na kopnem pobune, ki so se baš tedaj vršile. Vodja Zeppelina pravi, da bi lahko ostal v zraku še en cel teden. Kaj bodo sposobni in zmožni vse še le novi Zeppelini v bodočnosti ?
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________________$6.00
For half a year ____________________ 3.00
For three months ________________ 1-75
Single copy------------------------------ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.____________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act o i March 3, 1879.
Ali naj Zdr. države nastopijo proti Japonski?
Mussolini hoče na vsak način dobiti Noblovo nagrado za tyufanje. To, da je pripravljenih 125 italijanskih letalcev, da umro za domovino s tem, da bi se dvignili v zrak s težkimi bombami in bi vsak vzel za cilj po eno angleško bojno ladjo, se zaletel naravnost vanjo s težko bombo, ki bi eksplodirala in potopila ladjo in seveda bi našel na ta način svojo smrt tudi letalec, je največji bluf, kar ga je doslej še izustil gostobesedni Mussolini. Za blufanje mu gre po pravici Noblova nagrada!
la, da se jo je že začela prije mati pljučnica. Sedaj je že veliko bolja in ji želimo, da ji Bog vrne ljubo zdravje čim prej.
Še eno veselje moram popisati in sicer to, da je nam reč Hecla Copper Co. zvišala svojim delavcem plače in sicer za 40c na dan in b'odo sedaj delali 6 dni na teden. Novih delavcev pa ne vzamejo nič na delo, pa upamo, da se tudi na Calumetu četudi po polževo, na dobro obrne. Vsem či tateljem vesele božične praznike, tudi v Detroitu in drugod.
Vaša dopirnica
-o—-
SMRTNA KOSA
Greaney, Minn.
» Žalostno vest imam za spo ročati in sicer, da je so umr.i
Rojen je bil na Cehoslova-škem in prišel pred 16 leti iz Clevelanda v Conneaut. Zaposlen je bil pri Nickel Plate R. R. Co. V petek 15. novem bra je še delal do 4 ure popoldne, pol ure pozneje je bil že mrtev — zadela ga je srčna kap. Zapušča žalujočo stoprogo, eno sestro in enega brata v Clevelandu. Pokojni je bil predsednik društva Conneaut št. 49 SDZ in mu .je
velandu smo za uro hitrejši na času.) — Naši doma v tr-govini so rekli: "Zakaj nisl pisal, radi bi bili prišli pote v Chicago." Naš Frank, ki mi jf vedno branil iti na pot, se Je smijal. Father Joseph so se obiskali gospode pri fari sv. Vida in ravno takrat se je pri' peljal tudi nadškof dr. Roz man k fari sv. Vida; drugi dan v nedeljo je imel pričet1 sv. misijon. Father Joseph so
društvo priredilo lep pogreb, 'Se še isti večer vrnili z vlakofl
Z RADOSTJO IN VESELJEM SO CALUMETČANI SPREJELI VISOKEGA GOSTA
Evropski tisk, zlasti v Londonu vehementno povdarja, da je naravnost dolžnost Združenih držav, da nastopijo proti Japonski in njenim načrtom na Daljnem vzhodu.
Sicer je resnica, da je Amerika interesirana na tem, da ostane na Kitajskem stališče odprtih vrat, kar se tiče mednarodne trgovine ter raznih mednarodnih pogodb s Kitajsko.. To dejstvo sicer daje moralno opravičbo za ugoyor proti japonskemu osvajanju Kitajske. Toda vprašanje je, v katerim ima soditi zdrav razum in ta je, ali so ameriški interesi na Kitajskem dovolj veliki, da bi se bilo vredno izpostavljati za iste in se zaplesti nazadnje še v kak prav krvavi konflikt?
Po statističnih virih znašajo ameriške investacije na Kitajskem nekaj nad $250,000,000.00. Naš izvoz na Kitajsko pa znaša okrog 3 in pol odstotkov vsega izvoza v tujezemstvo. Angleški izvoz na Kitajsko znaša le nekaj nad 1 in pol odstotka izvoza v tujezemstvo. Japonski izvoz na Kitajsko pa naša 24 odstotkov japonskega izvoza v tujezemstvo.
Z gospodarskega stališča se torej izvoz Združenih držav ne more meriti z izvozom Japonske na Kitajsko. Zato bile pete utanije Matere božje umevno, da bo hotela Japonska imeti odločilno besedo je, katere smo tako peli, da bi pri vseh dogodkih na Kitajskem. To svojo avtoriteto, če je opravičena ali ne, bi podprla z vsemi svojimi silami, da jo uveljavi pred svetom z geslom: Azijo Azijcem!
Ali je torej 250 milijonov dolarjev in pa tistih tri in pol odstotkov izvoza Združenih držav vredno, da se Amerika zaplete v kake vojne konflikte z Azijci? To je vprašanje, katerega je treba trezno in pametno premotriti predno se poda kake uradne izjave od strani naše vlade.
Seveda, Anglija, ki je navajena le hujskati druge na eden drugega, bi rada videla, da bi Amerika nastopila proti Japonski, zlasti se sedaj, ko so Japonci zasedli železnico vsix skiTpaT podamJ v'cerkveno v Tietsinu, ki jo lastujejo angleški kapitalisti. Angliji je zdaj postala Japonska nevarna tekmovalka na Daljnem vzhodu in še na nekaterih drugih točkah v Tihem morju. Zdaj bi i o rada ponižala, toda ne sama, druge bi rada na-hujskala, da bi šli za njo po kostanj v žerjavico.
Omenimo naj še to, da bo potrebno za Ameriko največje previdnosti, da ne pride v konflikt v Aziji. V London je sklicana mornariška konferenca, da se'' upostavi neke meje oboroževanju na morju med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Tudi tu bo intrigirala Anglija po svoji zvijačnosti, da položi podlago za naraščanje spora med Ameriko in Japonsko.	^ ^
Kakor vse kaže, prihaja Amerika pred velike pre-iskušnje. Dal Bog ameriški diplomaciji, kolikor jo je, trezno, hladno in zdravo pamet, da bi se ne dala ujeti v
Calumet, Mich.
Najprej vam povem dragi či-tatelji, kako smo mi calumet-ski Slovenci z radostjo in nepopisnim veseljem sprejeli nli zahvalni dan prevzvišenega nadškofa dr. Gregorija Rozmana. Kakor nalašč, je prav tisti dan pritisnila prav huda zima. Vendar nas ni prav nič oviralo, da bi vsak ne želel čimprej videti visokega gosta. Pri pontifikalni sv. maši je bi lo nad vse lepo in cerkev do zadnjega kotička napolnjena. — Kako nam je prevzvišeni v zbranih in navdušenih besedah lepo govoril ter nas navduševal za svetniško čast našega slovenskega misijonarja Fri derika Barago. — Zvečer so
nas skoro gotovo slišali vi tam v Chicagi, če bi bili vaša ušesa malo proti Calumetu obrnili. — - Father Odilo. le pridite še večkrat na Calumet, da bomo zopet tako lepo zapeli, kakor smo na zahvalni dan. — Veste kaj je še Father Odilo rekel? Da, če bi ne bilo v Detroitu calumetskih Sloven cev, bi v Detroitu nikoli ne imeli slovenske cerkve.
Po končanih večernicah se
dala lep šopek cvetlic, pa je bil program nepričakovano predrugačen. Vse je bilo namreč že v redu, samo šopek
ki se je vršil s peto črno sv. proti Chicagi, jaz sem se mašo ki jo je daroval g. žup-Jpodal ha svoj dom v nik Rev. P. A. Gribbon; ob odprtem gfobu pa je v imenu društva govoril pokojnemu v slovo Mr. J. Prijatelj. — Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim žalujočim pa izre kamo globoko sožalje.
Vreme imamo milo. Prvi sneg smo dobili že 22. novem-
pa
kjer se je za me močila palica.
Sam sem vozil svoj Plymutk "z menoj je pa bil Mr. Dolčic. katerega sem našel pri nas na povratku. Mr. Dolčič, ki je ta !korekoč vsem vse v Girardu, Ohio, je dospel še enkrat v Cleveland, 60 milj daleč,
naš ljubljeni oče Peter Skraba in sicer v sredo -^novembra. jbra, pa^se je
škofa, da poseti na svojem P0' tu še Girard in se mu je končno ugodilo, da bo slovenski
visoKi stai'jsti 73 let, po več- jslovil od nas in jesenske cvet-
mesečni bolezni. Tukaj na Greaney, so živeli na rarmi 20 let v Ameriki pa so bili 46 let. Bili so član dr. sv. Brig".:', KSKJ., član dr. sv. Petra ;n Pavla HBZ. v Tower, Minn, in član dr. št, 456 HBZ na Eve leth, Minn. — Pogreb je bi! 23. novembra iz cerkve sv.
cvetlic se je bil nekje izgubil, Brigite s črno peto sv. mašo, ker kakor sem že omenila, je katero so darovali č. g. Rev. F.
dvorano, kjer smo slišali več govornikov, — eden je bil precej dolg s svojim govorom, — ki nas pa niso posebno zanimali, to pa radi tega, ker smo vsi z nestrpnostjo pričakovali, da bi čimprej slišali govoriti prevzvišenega nadškofa, ki je tako prijazno in ljubeznivo govoril, da bi ga najraje kar naprej in naprej poslušali. Lepo je bilo, to lah ko rečemo, vendar brez ne-prilike tudi ni bilo. V progra mu smo namreč imeli, da bi bila mala deklica prevzvišene-mu, v imenu cele fare izročila pozdrave in mu ob enem po
bilo tisti dan kot nalašč posebno mrzlo in prav nič čudnega ni, če je tisti šopek kje zmrznil. To seveda mnogim ni bilb po volji, pa se je bilo ;treba zadovoljiti s tem kakor je bilo, ker pač ni bilo druge pomoči. Rečem pa, da je bilo lepo in da tega dneva, ko sme imeli med seboj ljubljanskega nadškofa, ne bomo pozabili Tb je bil za nas praznik, ka-koršnega še nismo doživeli. Zato naj bo prevzvišenemu nadškofu dr. Gregoriju Rozmanu izrečena na tem mestu naj prisrčne jša zahvala za nje gov obisk.
Sedaj pa še nekaj, namreč to, kako imenitno smo se imeli na srebrni ohceti, katero sta praznovala Mr. Jakob Grahek in njegova soproga Mary, ki sta oba doma s črnomaljske fare. Kar na hitro je bilo vse pripravljeno, pa se nas je vseeno zbrala cela armada in 23. novembra smo z godbo na čelu odkorakali proti hiši, kjer stanujeta omenjena jubilanta. Nevesta se nas je tako prestra-šila, da je kar skoro bi i-ekla, na tla zlezla in potem je pa še jokati začela, nevem ali od veselja, ali od česa. Ko se jc nekoliko zbrala, »smo ji poka zali lep "silver set" in pa kra sen "cake," kar smo jima prinesli v dar. Oba sta bila vsa presenečena nad tako lepim darom. Vsi ostali smo pa bili prav židane volje, da tega veselja še sedaj ne moremo pozabiti, zato kličemo našima jubilantoma vsi skupaj. Še na mnogo leta!
Ze sedem tednov se nahaja v bolnici Mrs. Charles Novak, katera si je po nesreči stria nogo nad kolenom. Padla je namreč v klet. Poleg tega se je v bolnici še hudo prehladi
Sede j v spremstvu č. g. Re A. Pirnata iz Eveletha in č. Rev. Gorshe iz Tower, Kinn.. Pogreba se je udeležilo velik'' število prijateljev, znancev in sorodnikov. — Tukaj zapušča jo tri sinove in dve hčeri. — Naročnik Amerikanskega Slo venca so bili odkar je začel ta časopis izhajati. — Naj jim bo lahka tuja gruda in naj v miru počivajo.
Mary Smolich
-o-
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V CONNEAUT
Conneaut, O.
Ker ravno pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec, katerega prav radi prebiramo, naj mi bo dovoljeno da sporočim čitateljem tega lista, tudi par vrstic iz naši male naselbine. — Tukaj v Conneaut smo imeli sv. misijo;, od 27. oktobra, pa do 10. nos . in sicer v angleškem jeziku. Prvi teden je bil sv. misijon za žene, drugi teden za može. Lepo je bilo, da : mo med sv. misijonom imeli tudi Slovenci priložnost opraviti apoved v svojem jeziku, za kar se moramo najlepše zahvaliti našemu č. g. župniku Rev. P. A. Gribbon, ki se toliko zanima za nas, dasi nas je le mala peščica Slovencev tukaj v tej župniji, pa vseeno, za v; posebno , pobožinbst, . povabi slovenskega duhovnika č. g. Rev. Viranta iz Madison, Ohip da pride sem v Conneaut. Pri srčna zahvala Vam č. g. Rev. Virant za trud in vse kar sto že dobrega storili za nas Slo vence v Conneaut. Bog Vam povrni in Vam daj srečo in zdravje, da bi nas tako še več krat obiskali.
Nagle smrti je preminul Mr.
lice krizan^eme še krasijo naše vrtove. — Danes ko to pišem praznujemo zahvalni dan. Saj se imamo veliko zahvaliti Bogu za vse prejete dobrote, posebno pa zato, da nam je dal dočakati ta dan. — Pozdrav čitateljem tega li sta.
Angela Berus, zastopnica
-o——
j KAKO JE MR. GRDINA SREČNO PRIFURAL DOMOV
Cleveland, O.
G. urednik. Pošiljam Vam ta dopis, v katerem želim na znaniti mojim prijateljem v Chicagi in drugod, ki so brab o moji in Father Josephovi nezgodi, da ne bodo preveč v skrbeh za moje stare kosti. Ob enem pa da povem, kako je bilo doma, ko me jo moja boljša polovica skoro z metlo sprejela.
Novico o nezgodi sem hotel za vsako ceno utajiti. Misli/ sem si: Ta le moj vrat se bo v nekaj dneh sam poravna!, pa ne bo nikdo vedel, da se je kaj takega prigodiio. Toda, saj veste, kako so uredniki sitni. Mr. Jerich je bil vedno nad meno. — "samo na kratko bom sporočil" — je zatrjeval. Nekaj dni sem ga zadrževal in mu kar prepovedal kaj omeniti. Ker pa niso mogli mojega avtomobila tako hitro popraviti, sem pustil razglasiti dogodijaj, kakor ste brali ' slišali. Mislil sem se tudi pe J jati s popravljenim avtomobilom sam v Cleveland, toda Father Joseph, so se mi po nudili rade volje za spremlje valca, za voznika. Tako sva se odpeljala v soboto zjutraj takoj po sedmi uri na pot.
sako Snežilo je, ko sva se odpelja-
la po Cermak Rd. do ceste št 20 ki vodi naravnost skozi So. Chicago, Gary, Elkhard v Cleveland. Dolgo časa ndma sneg ni delal ovire, a končno se ga je nabralo že toliko, da je po čelo drseti in sva morala precejšnji del pota previdno in počasi voziti, dokler nisva'pri vozila v Ohio in sva bila že malo bolj v zavetju.
Šele ob 7:30 zvečer sva do-C. J. Masai-, v starosti 48 let. »spela v Cleveland. — (V Cle
Girard ki šteje nekako slovenskih družin, tudi imel čast videti in pozdraviti v svoji sredi prevzvišenega nad-pastirja dr. G. Rožmana, ki bo prišel tja 22. decembra. O tem bo Mr. Dolčič še kaj več po ročal. — Torej, z Mr. Dolči čem sva se okolu polnoči pr1' furala do mojega doma. D° bro, da je moja žena že spala. Mr. Dolčič je imel svojo s sabo, jaz sem pa stokajoč položil svoje grešne kosti na široko posteljo, da me ne bi žena opazila in če bi me, da imela do mene več simpatija Noč je minila in drugo jutro, v nedeljo, se Mr. Dolčič' odpelje z mojim avtom v Cleveland, midva z ženo sva Pa imela obračun.
"Kaj ne, si se res prehladi!-ti pokora ti! Aha, prehladi'-prehladil si se?" — Saj nisem pisal, da sem se prehladi!' samo da me vrat boli, kar je tudi res," sem se izgovarjal .
—	Pa "je minila nevihta '1,1 ozračje v hiši se je zopet zjasnilo, žena je pa imela tud> usmiljeno srce, posebno še rad' tega, ko me je videla s tak3 velikimi obvezami, katere m' je navil okrog vratu dr. Ur-sich. Gotovo si je pri tem m1 slila, da je vrat do kraja zlomljen. Na ta način sem se pred ženo prav fino zrezal xl zagate. — Celi dan v nedelj0 sem prebil v postelji, v pone' deljek pa grem do zeta Perkota, ki mi je tudi. poVe' dal par resnih v svarilo in m1 zrahljal in olajšal moje obve' ze ter naročil pazljivost.
Z božjo pomočjo bo šib ko naprej. Polagoma h odpisal, se polahko vozil oki1^ in opravljal vsa lahka dela-
—	Cč. gg. Father Joseph"' Alexandru te(r družini J®3'1 chevi, kakor še ostalim, ki f bili že poprej omenjeni, pa ^ enkrat iskrena hvala, zlasti s Father Josephu, za sprerostv v Cleveland.
Anton Grd«"a
Najzanimivejše vesti Amer. Slovencu; čilajte •
ZLATO MESTO IN TARZAN
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Je li resnica?" vpraša Tarzan. "Resnica je, pritrdi nato kraljica, "in postava je laka, da so mora jetnik izpustiti, če se najde kak mož, ki se hoče za jetnika žrtvovati in se zanj bojevati ter ubije leva. Nisem, pa do sedaj še kaj takega doživela, da bi se kdo žrtvoval za katerega drugega."
Tedaj je lev prišel precej bližje pod balkon in ko je zaslišal zgoraj govorjenje, se je radovedno ozrl gori. "Izgleda ,da bo ta lev precej močan," je pripomnil Gemnon, ki je bil tudi na balkonu. "Je 2e," je pripomnila kraljica. "Mislil3 sem da bo za vojno, pa ga bom uporabljala raje za lov."
Na drugem koneju arene se je prikazal Ath-ncjc, na katerega je kraljica opozorila navzoče. "Tamle je Athnejc. Lepo zrastel mladenič, da ga je kar veselje pogledati." Vsi so se ozrli v tujca, tudi Tarzan. Gledal je vanj in gledal, ni se pa -nogel takoj domisliti česa hoče. Zdi se mu, da ga pozna.
Čedalje bolj začuden je postajal Tarzanov obraz, toliko da ni glasno zakričal. Lev se je počasi obrnil proti strani od katere je prihajal tujec, a ga ni še opazil. Tarzan je pa pograbil za Erotov pas, potegnil izza njega bodalo, stopil na rob balkona in v velikem loku skočil na nič slutečega leva.
je poleg vaše ga imena in
naslova označba
^^^^^^^^^^ '12-35' je to
IIIIIHIHMIH^M^WH znamenjc,
da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite
naročnino točno bodisi pri naših lo kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, K' lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.

Sobota 7. decembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Strm »
STIČNA NA DOLENJSKEM
(K 800 letnem jubileju prihoda belih menihov na Slovensko)
V prijetno slikoviti dolinici tik ob vznožju nizkih zelenih holmov leži prijazen, bel samo-s*an. Potnika, ki se z vlakom v°zi po Dolenjski, nekaj kar Potegne k oknu. "Glej, glej, ^m le. v dalji pod onimi hribi pravcato mesto!" — "To je Stična!" ti odgovori domačin.
oči tujčeve v domačinovih Sprašujoče iščejo kaj določnejša. "Pa-kaj je tam?" "Tukaj j*0 beli menihi cistercijani. Nji-samostan stoji že 800 let." n Potnik se spomni ter zave, da ]e o vprav tem stiškem samosta-^ v Jurčičevem "Juriju Kozja-in Zorčevih "Belih menihih" ral že marsikaj zanimivega. — Ta staroslavna, po mohorskih Kt,.)igah vsemu slovenskemu na-'odu dobro znana Stična je to-^ dopolnila že svoj osmi vek. ^o vse preveč vajeni naših ^akdanjih človeških jubilejev, a niti presoditi ne moremo, kaj ^toeni osem stoletij, kaj pome-jj1: preživeti 24 rodov. Naše duetto oko mora pohiteti pač da-nazaj, še v tiste dni, ko je na ^osposvetskem polju na vojvod-prestol sedal naš domač, slo-kmet in je na gradovih v Memičih in vitezih še mnogokje ekla slovenska kri — ko je v ^'ščanstvu cvetela še pomlad in ^ evropski narodi v prvi križarji vojski iz rok brezbožnih a-tebskih Saracenov družno ote-Jeruzalem in sveto deželo Gospodovo. V tistih, komaj ^mnjenih časih je s Štajerske-iz Rune (danes Rhein) pri p'adcu 1. 1132 prispela čez hri-6 doli na Dolenjsko tja notri do 'šnje gore in še naprej do raz-
valin
nekdanjega rimskega Vizuma na posest višnjegorskih Memičev skromna četica belih Menihov z velikim, lesenim ustanovitvenim križem na čelu, po-;%o pevajoč svete psalme in Z glavne ceste so krenili Ostrem potoku v še docela
J^slo dolino in prav ob vznožju .f'cevja zasadili svoj ustano-'tveni križ ter po vzoru slavne-a Cistercija, maternega samo-'. a*>a vsega reda, odmerili lege
, mere novemu samostanskemu in cerkvi. Tri leta je ne-atna peščica menihov v mu-in molitvah zidala svoj sa-!j°stan. Jn kmalu, že leta 1135 ^ bolj gotovo 1. 1136 je bilo po-ecenje nove naselbine — Ma-^ božji Žalostni.
menihi! Kdo so in kako ^dejo v naše dežele? Kaka čuvstva so navdajala slovenskega človeka, ko je
tvič
te
videl te, v bele halje ode-
', Postave, ko je morda prvič
%
Sal ime: monachi — menihi?
a ie meništvo že dolgo prej ob-,.°Jalo! Saj je skoraj vsa Ev-zlasti srednja in severna krščansko vero ponajveč pre-
a od menihov. Sv. Benedikt
tll'zi i aH
ZlJski je z ustanovitvijo sa-
mostana na gori Monte Cassino in s svojo premodro regulo skupno življenje po višji popolnosti stremečih s posebno obleko in z redovnimi zaobljubami uvedenih kristjanov tako povzdignil, da je coenobitski način življenja poleg lastnega osebnega posve-čenja mogel odlično vršiti tudi krščansko, vsestransko poslanstvo. S Kristusovo vero je benediktinsko meništvo vselej prinašalo tudi krščansko prosveto ter svoj živ krščanski zgled. — —
In zgodovina nam priča o ci-stercijanskih belih menihih, da so se povsod, kjerkoli so se naselili, izkazali cele može: goreče apostole in neumorne kulturne pionirje. — Novim pokrajinam se niso le asimilirali, marveč naravnost vrastli so v novo grudo in psiho. In ker so z novo domovino postali ena duša in eno srce, je umljivo, da je ljudstvo v takem samostanu imelo največjega dobrotnika, najzvestej-šega branitelja in zaščitnika pred vsemi mogotci in nevarnostmi, predobrotnega graditelja in pospeševatelja njegove verske, duhovne in gospodarske prosvete.
Hodiš po cesti, trda je in znoj ti stiska iz kože, pa kljub temu z zadovoljstvom motriš, kako lepo se vije ob hribu skozi gozdiče. Zamisliš se in molče vprašuješ : o cesta božja, kdo te je delal? Saj bi ne verjel, če bi ti odgovorila : menih! In vendar mnoge listine govore, da so stiski menihi gradili nekatere zelo znamenite ceste (n. pr. pri Ljubelju in Jezerskem).
Tam ob holmih se v soncu smehljajo dobrave, travniki in njive z bogatimi sadovi. Kdo ve, ni li kdaj tod se šopirila bohotna goščava, ki jo je v stoletjih posekala in obdelala pridna roka menihova. — Srečaš kmetiča, ki orje in pluži in meče v brazde zlata semena. — Boš rekel, da sem fantast, če spomnim, da je stiski menih v deželo uvajal boljše orodje in žlahtnejše sadeže. Pa tudi o tem ve zgodovinsko sporočilo dokaj povedati. — To gospodarsko-kulturno udej-stvovanje je katoliška cerkev vsevdilj skrbno pospeševala, ob svojem večstoletnem izkustvu pač trdno uverjena, da katoliško življenje le tedaj plodovito uspeva, če poleg verske in duhovne vzgoje dviga narod tudi social-no-gospodarsko.
Pa bi se motil, kdor bi sodil, da je bil le to delovni krog stiskih menihov. Poznaš dolenjske griče in na njih ljubke Marijine cerkvice, ki njih zvonovi ob večernem "Ave" nosijo v doline mehke melodije? Premnoge je zidal stiski menih ali pa vsaj dal pobudo za njih zidavo in jih posvetil Materi božji. Stična je v svoji najboljši dobi imela 34 fara, ki so jih oskrbovali beli
menihi sami. Koliko se je tukaj storilo za versko vzgojo in zve-ličanje duš, to hranijo nebeške knjige. Vendar pa moramo v verskem značaju našega naroda opozoriti na ono, nad vse lepo potezo. Kdo ve, ni li prešla v naše ljudstvo vprav iz src belih menihov. Saj je čisto naravno, da je ta menih, ki je zgodaj v noči z Marijino pesmijo, z "Ave Maria", vstajal, in s "Salve Re-gina", z Marijinim spevom na ustnih legal zvečer k trdemu počitku, slavo Marijino in ljubezen do Matere božje širil vsepovsod, jo vžigal v srcih otrok jo budil v dušnih globinah odraslim ter tako po Mariji vodil ljudstvo h Kristusu. —
Kronisti poročajo, da je Stična bila tudi ognjišče domače prosvete in šola umetnosti. Našo literarno zgodovino vsekakor bogatijo in krasijo zanimivi "Stiski rokopisi", skoroda prvi pojavi domače pisane besede. Stična ni le sama gojila domačega slovenskega jezika — saj se je nje mladi naraščaj pripravljal povečini za delo na slovenskih župnijah, marveč Stična je bila tudi učiteljica slovenščine. Imamo dokumente, da je tako plemstvo pošiljalo sem svoje ljudi učit se slovenskega jezika kakor tudi štajerski samostani. Tako n. pr. Runa pri Gradcu 1. 1574 brala Jeremija Puechleiterja. Iz stiške šole je izšel tudi znani naš literat Anton Linhart. Na polje slovenske književnosti je praktično segel celo opat baron Franc Taufferer, ki je prevedel in priredil krščanski katekizem za ljudstvo.
Kako je Stična gojila tudi u-metnost in znanost, o tem so že danes mnogi živi- sledovi tako v samostanu kot v mnogih muzejih in knjižnicah. Mimogrede omenim, da je Stična tista, ki je dala očeta slovenske glasbe: Jakoba Gallusa, ki je svojo prvo podlago" dobil v stiški samostanski glasbeni šoli.
Kdo ne pomisli s trpko bolestjo na one strašne čase naše zgodovine, ko je po naši domo-
452 !BO
V SPORU
1 i

M
t: M
John L. Lewis, načelnik prsmogar-ske unije, ki je prsd nekaj dnevi re-signiral 2 mesta podpredsednika Ameriške delavske federalije in je objavil, da se bo boril za preureditev sistema v organizaciji.
vini ropal in moril Turek in je v potokih teklo slovenske krvi in solz! Kaj je bila takrat slovenskemu narodu Stična, to nam je že genijivo naslikalo vešče pero naših pisateljev. Stična je neumorno gra'dila »od vpada do vpada svoje mogočno turško obzidje in stolpe, kar je še danes ohranjeno, ter nudila varno zavetišče ožji in širši okolici. Pa še več! Stična je v obrambo domačega ljudstva zidala trdnjavski stolp že doli pri Novem mestu.
-— Strašni so bili turški časi. Po deželi je šel en sam presunljiv vzdih in tožba. Kako nedostatna je bila človeška pomoč. Kdo na.) se ljudstva usmili? V Stično so se z vsem zaupanjem obračale jokajoče duše, v Stično so romale nesrečne množice k stiški žalostni Materi božji. In ob tej božji Materi z mrtvim Jezusom
v naročju je trdo skušanemu narodu sočutna beseda menihova vlivala močno vero v velikonočne zarje, vlivala tolažbo in pogum. — Prav bo, če slovenski narod v tem jubilejnem letu poroma kdaj k stiški žalostni Materi božji, saj ga ž njo vežejo tesne vezi!
Če so turški vpadi slovenskim deželarfi bili grozna šiba, ni njim
sledeče pomanjkanje in glad bil nič manj strašen bič. Pa tudi takrat je Stična Široko odpirala svoje hrame. Še danes priča mogočna trinadstropna samostanska žitnica, čemu je služila. Nad vhodom je namreč napis: Od prvin svojih sadov daj revežem in napolnile se bodo tvoje žitnice.
To je Stična, vsevdilj skrbna mati slovenskemu ljudstvu. Vedno uči in vzgaja, brani in tolaži, deli kruha in božjo besedo. In to Stično, ki je narodu dajala življenje, je prosvitljeni Jožef II. zatrl. Stična naj bi torej umrla! Toda Stična v narodu ni umrla, marveč je živela še naprej. — Ljudstvo je ne more pozabiti: o njej poje pesem, o njej baja ded vnuku, o njej razmišlja dijak ter iz njene zgodovine črpa snovi za svoje povesti (Jurčič), na njenih razvalinah toži duhovnik — A. M. Slomšek. (Kdo bi bil takrat slutil, da bo vprav čez 100 let imenu istega Antona Martina Slomška oživljena Stična posvetila svoj vzgojni zavod; pa ne samo njegovemu imenu, marveč tudi njegovi najplemenitej-ši ideji!)
In Stična je vstala.
Prizadevanje škofa Missije je bilo blagoslovljeno. Ze prve dni njegovega naslednika škofa Jegliča je opat Avguštin Stoeckl iz samostana Mehrerau ob Boden-skem jezeru poslal v Stično novo naselbino belih cistercijan-skih menihov. Škof Jeglič je tedaj ves radosten pohitel v Stično ter razprostrl nad njo roke v blagoslov za novo, svetlo bodočnost.
In sedaj se je isti škof Jeglič, ki ga imenujejo tudi apostola slovenskega naroda, podal v tihi mir belih menihov, da med njimi preživi večer svojega delovnega življenja.
POTOVANJE V AMERIKO PRED 34 LETI IN MOJE ŽIVLJENJE
TUKAJ
(Piše Mrs. J. Meglen)
Zveza dobrega domisleka s hudobnim jezikom ustvarja
najboljše dovtipe.
*
Najlepše skrivnosti razkriva zastrto žensko oko.
■«1

v v
ZA ROŽIC
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za $ 2.75........................100	Din
Za $ 5.10........................200	Din
Za $ 7.20'........................300	Din
Za $ 0/,n........................400	Din
Za $1 1.70........................500	Din
Za $23.40......................1000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
z
a $9.20.-
Lire:
.......100 lir
Za $87.25..
Za $44.00.. .1000 lir
. 500 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
M

P
P)
M
7® i,
'M' »j
t i tj
f,
m
Wf!
Pajdlte in prezl¥lte
v	v
JUGOSLAV
Parniki iz New Yorka:
i-* fj
ft J<
•j
ft ${
ft
fi ft U ift V";
8f f J
.M
Hansa . . 12. decembra
.. 15. decembra
Ekspresni vlak ob parniku E U R O P A v Bremerhavem vam jamči udobno potovanje v Ljubljano.
Istotako točne železniške zveze iz Hamburga.
Veliki kovčegi čekirani na krovu parnikov do Ljubljane — po $G.50 od kovčega.
Ce se ne morete podati na to
VOŽNJO, NAJ VAS SORODNIKI OBIŠČEJO.
Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH STREET,
: CHICAGO, ILL
(Konec)
Vlak se je ustavil, mi smo pa šli gledat nazaj po mostu. Groza nas je obšla, ko smo videli, da so odtrgani vagoni že goreli. Potniki v njih ^c vpili in razbijali šipe ter silili na prosto. Na srečo je kmalu prišla pomoč — drugi vlak ? zdravniki in zdravniškimi strežnicami, ki so pobrali ranjence, katerih je bilo precej in med temi sedem mrtvih. Med temi je bila tudi neka mati, z malim otrokom, ki je bila skoro gotovo mrtva, medtem, ko se otročičku ni pripetilo nič hudega. Me smo revčka pestovale, dokler ga nam j niso odvzeli. — Kaj mislite, kakšen strah je presunil naše živce 'ob tej nesreči, da smo bile blede kot stena. Tresle smo se od stra-jhu in tudi od mraza, ko so nas ' spravili v neko farmarsko hišico, kjer smo počakali toliko časa, da je prispel drugi vlak, ki nas je potegnil naprej. Sedaj smo pa že z večjim strahom stopile v vlak, ker smo se bale, ko tako hitro vozijo po slabi zgrajeni železniški progi. Bale smo se, da se zopet kaj ne prevrne. 1— Takrat sem obljubila, da bom j vedno molila za duše v vicah in pa v čast Materi božji, dokler bom živela, v zahvalo, da smo bile obvarovane te strašne nesreče in tega nisem še opustila.
Pripeljali smo se na postajo v Pueblo in prvo presenečenje je bilo to, da nas nihče ni pričakoval. Dobro je bilo to, da smo imele vsaj naslov dobro poznanega salunarja Mr. Russa, očeta Josepha Russa. — Menda vsi, kar jih je prišlo iz starega kraja v Pueblo, so se najprej oglasili pri njemu. Mrs. Russ je pa tudi vedno imela pripravljen velik lonec ričeta na peči, da je revnim potnikom postregla in jih nasitila. Tudi mi smo bili deležni njene dobrote. Vse blede in pre-padene od strašne nesreče, kateri smo bile priča, smo se kon-čnt> nekoliko okrepčale, nato pa hajdi na Besmar, kjer so stanovali naši, h katerim smo bile namenjene. Najprej pridemo k Mrs. Mary Hegler, sestri Mrs. Julije Samec. Kako veselo snidenje je bilo pri moji prijateljici Mrs. Mary Hegler. Jaz sem bila tako navdušena, da sem zagrabila klobuk z glave in ga treščila ob tla, ker sem si rekla, da je ta klobuk vsega kriv. Zakaj si pa to storila, me vpraša Mrs. Ilegler. Potem smo pa začele pripovedovati, kaj vse smo doživele pred tremi urami predno smo prišle v Pjieblo.
Ko sem prišla k moji ljubljeni sestri Mrs. Agnes Prelesnik, so mi rekli, da so me tri dni hodili čakat na kolodvor, samo sedaj ne, seveda. Povedala sem jim, da je vlak radi velike nesreče, ki se je danes pripetila, imel zamudo. Seveda, smo si imeli veliko za povedati. Prihajali so razni obiskovalci, vse polno jih je bilo. Jaz se pa kar nisem mogla: privaditi, vedno sem mislila na mater in očeta in koder sem hodila, sem jokala. Tam blizu je tudi bilo, kamor so hodili stavit neke številke. Tudi jaz sem šla parkrat, misleč, da bom kaj zadela in če zadenem, sem si rekla, grem takoj v stari kraj. Pa ni bilo sreče. Počasi sem se privadila novemu življenju v tujini, zlasti ker sem služila pri sestri celih 18 mesecev. Nazadnje sem napravila kot vsaka druga, ki je prišla iz starega kraja, poročila sem se 3. junija leta 1903 z Antonom Stupnikom, pa me je kaj hitro zadela nesreča. Soprog se mi je ponesrečil v "šnielci" in nesreči podlegel, mene pa zapustil v blagoslovljenem stanu. Lahko si mislite, kakšno je bilo moje življenj-e po tej nesreči. V solzah sem se topila od jutra do večera in od večera do jutra, brez spanja.
Otrok bo rojen, pa ni očeta. Bog, ki nobenega ne. zapusti, kdor se k njemu z zaupanjem zateče, me je podpiral, drugače bi tega udarca ne bila prebolela. Mož ni bil v nobenem društvu. Mislil je, da bo pristopil v društvo sv. Jožefa 7. septembra, pa ga je prehitela smrt že 6. septembra in -8. septembra, ravno na Mali Šmaren, smo ga pokopali. Vsak naj sam sodi, če ni bil to hud udarec. Dobri ljudje so mi priskočili na pomoč, da so zbrali skupaj za pogreb, da je. bil dostojno pokopan. Še danes sem jim hvaležna, ki so mi storili to dobroto in ti so bili zlasti Mr. in Mi s. Frank Hegler in že pokojna Mr. in Mrs. Valentin Germ. Naj jim Bog povrne to dobroto z nebeškim Veseljem. Danes ko to pišem mi solza zaliva oči, ko se zmislim, koliko mora človek hudega prestati. Dolžna sem bila $300.00 ko je mož umrl. Kje vzeti denar ? Menda sem se smilila kompaniji, pa mi je dala $300.00, približno bi to zneslo $1.00 rta leto za delavne dni po možu, ki se je tam ponesrečil. Ko sem dobila denar, sem šla takoj okoli dolžnikov in poplačala dolg. Vsak dolžnik mi nekoliko popustil, da mi je končno ostalo še $80.00, katere sem imela za kake male potrebe. Nekateri so mi rekli, ko sem vračala denar, da sem neumna, ko I vračam, jaz sem pa rekla, tla pem plačati dolg', ker ga on, ki ije mrtev ne more, ga hočem jaz, I ko sem še živa, da bo on tam na ;božji njivi mirno spal. — Ta-,krat ni bilo reliefa kot je sedaj, jda bi dobivala podporo, zato je bilo še težje.
V tej nesreči me je vzela k sebi sestra, kjer sem ji skoro dve leti pomagala, ker je imela salun in pa bor da rje. V tem ča-su mi je hčerka nekoliko do-rastla in sem se v drugič poročila. Lepo in zadovoljno sva živela z možem 17 let, pa mi ga je zopet smrt iztrgala, ko smo ga z otroci, ki so bili še majhni in so še v šolo hodili, najbolj potrebovali. Tako me je Bog zopet obiskal. Težek je bil ta udarec za me, pa je že bila božja volja. Moramo pač nositi svoj križ, ker brez križa menda nihče ni na svetu. Z božjo pomočjo se vse prenese, dasi je včasih prav hudo. Ne vem kaj bi bilo, če bi ne imela svoje sestre, pa sem pred tremi leti tudi njo izgubila in tudi njenega moža. Vsem sem zatisnila oči in jim stala na strani ob zadnji uri. Ostala sem sama na tem svetu z otroci in čakam, da Bog tudi mene pokliče, ker je že blizu večer življenja.
Kaj porečeš dragi bralec temu kar sem napisala? Potne črtice so to in drugo. Jaz sama rada berem od drugih kar napišejo; ko je enkrat pisal eden iz Clevetanda, Mr. Stukel in tudi neka žena je pred kratkim pisala. Hvala tem, ki boste brali, zagotavljam vas, da je bilo vse kar sem napisala resnično, nič zlaganega. Pozdravljeni čitatelji tukaj in v stari domovini.
Mm SSKEK SEM J JE KOT MILI SPACED
. Bil je zelo suh ir. ni imel nobenega apetila; nič več nisem vedela kaj mi jo storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe pod hranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odjn-avo zaprtniee, -slfibega apetita, glavobola, zgube ' spanca, plinov, slabega diha, hečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nevednosti, Prijazno za piti' in dobro zanesljivo dniiansko zdravilo. V vseh lekarnah,
T RISER'S ELIXIR OF SITTER WIME
Joseph Trijjer Company, Chicago
Btran 4
"AMERIKANSKI SLOVENEC
r Sobota 7. "decembra 1935
" Krščen denar99
POVEST.
Spisal DR. IVO ŠORLI.

Ko sta pa zdaj že dva dni zopet tako-le brez dela pri ognjišču sedela, se je odločil, da bo poskusil, pa naj bo, kar hoče.
"Mati!" je začel počasi. "Zdi se mi, da bom moral zopet po cesti naprej..
Pogledala ga je začudivši se in prestrašena in ni vedela, kaj bi rekla.
"Pa saj vidite, da ni dela za dva," je sam odgovoril na vprašanje v njenih široko odprtih očeh.
"Če ga ni danes, ga bo pa v nedeljo spet. Kaj se moraš res zmerom vrteti kakor vrtavka? Zakaj pa tudi meni vsako delo pobereš, da mi še pometati ni več treba?"
Videti je bila bolj in bolj huda.
Martin se je zasmejal in je rekel:
"Glejte jo — saj ravno zato pometam, ker nimam drugega dela. Pravijo, da so se v neki kanceliji v Ljubljani, kjer niso imeli nobenega dela, škrici enkrat celo stepli za neki spis, ki so ga jim od nekje poslali — vsak bi ga bil hotel dobiti v roke, da ne bi pozabil pisati. Tako se bova tudi midva za metlo še stepla."
"E, kdo se bo s tabo tepel, motovilo!" se je jezila starka, čeprav ji je šlo malo na smeh. Potem pa jo je naenkrat spet res jeza prijela in strupeno mu je rekla:
"Pa zdaj bi hotel iti, ko sem se ga že privadila? Prej si se moral spraviti, takoj drugi dan — mar mi je bilo! Saj sem bila vse življenje vajena samote. Ta je
res lepa: se pritepe kakor pes in--—.
Pa je tudi prav tako: psa bi človek prvi dan zapodil; če ga pa prvi dan ne zapodiš, se privadi hiši in---"
Tu se je Martin glasno zasmejal:
"Je že dovolj, že mati! Ze vem, kaj hočete reči. Tn čeprav ta primera s psom ni preveč prijazna, ste jo vendar zadeli. Ce jo tak pes zopet naprej odkuri, pa je človeku še hudo za njim, kaj ne? Bom vam pa rajši kar povedal, kam je ta pes taco molil, ko je rekel, da pojde: poglejte, mati, po štacuni se mi toži..." •
"Po štacuni.. ? . je zastokala starka.
"Po štacuni, da, mati," je potrdil Martin. "Sai sem spustil že tega in onega nad vas, ali je še vsak odletel No, zdaj sem si rekel: jo bom pa kar sam prijel..."
"A, torej ti si jih pošiljal k meni...? Saj se mi je zdelo!" je mrmrala starka in je gledala v tla. "Ampak sem mislila, da si vendar preveč pameten, da bi govoril take neumnosti, ko veš, da ni mogoče. . Kam pa bi jo ti hotel spraviti, tisto tvojo štacuno, ko sam vidiš, da že tako nimamo kam stlačiti ljudi...?"
Martinu so se zabliskale oči, ker je že upal, da je najmanj na pol poti, ako starka že vprašuje, kot misli prostora dobiti.
"O, za to pa ni lažje reči!"je vzkliknil. "Ali ni naprej tja po vrtu dovolj prostora?"
"Kaj, zidati bi hotel...?" se je ustrašila.
"Eh, kaj zidati! Kako zidanje je to? Par pedi temelja skopljem sam; potem spravim nekoliko vozov opeke in korcev iz opekarne v Škrilju sem; potem vzamem za pol tedna starega Košutnika, in še Matijček bo malo pomagal, da denemo tisto opeko drugo na drugo — v štirinajstih dneh je vse končano. Stalo ne bo mnogo čez stotak ali pa še ne. Klopi in police stešem sam, lesa je tam na Novini dovolj. Sicer lahko napravim vse iz svojega de-
narja, če je vam tako bolj prav..."
"Kje je potem pa blago? In kaj misliš prodajati? je vprašala starka po kratkem molku in gledala ves čas v ogenj.
"Vsega po malo, kakor ima Močnik. Skraja manj, potem zmerom več. Malo kave, sladkorja, soli, riža, sploh jestvine; zraven tudi nekoliko blaga za ženske in moške obleke, robce, dežnike in tako ... Na to se še posebno razumem. Tudi to bi kupil vse za svoje, ako ne marate vi. Ampak če bi mi hoteli dati kakih tristo goldinarjev, bi lahko začel že bolj na veliko... Vrnem jih vam iz prvega skupička tristo-petdeset v enem mesecu ali pa bova imela dobiček skupaj, kakor vam drago. Če hočete dati seveda vse vi, kakih tisoč goldinarjev, poberete tudi ves dobiček vi sami ..."
Ne, tistega starfca ni hotela, da bi dala vse sama. Da tudi nima in tako naprej; Ali nekaj da bo že pomagala, če bo videla, da je stvar pametna... Sploh pa naj napravi, kakor hoče, ko vidi, da je doslej še zmerom njegova obveljala.
Martin je bil vse, kar je bilo treba, že preje natihoma pripravil, ker ni nikdar dvomil, da bo pri starki le pretolkel prej ali slej In zdaj je lahko brez odloga začel. Pa če ne v štirinajstih dneh, v enem mesecu je stalo tam, kjer je bil prej vrt na cesto, prav čedno prizidje. Martin je mislil na to, da bo spravil ob nedeljah noter lahko tudi precej pivcev in je napravil ves prostor obširen in svetel.
Bil je bil že lansko leto dvakrat v mestu, da bi povprašal velike trgovce, kako in koliko bi mu dali na up, če bi začel tako in tako trgovino. Prvikrat so mu rekli vsi, da morajo šele malo poizvedeti, kak človek je; in da naj se vrne čez nekaj časa. Poznal je trgovske običaje in se ni ustavljal; samo to je prosil, naj pustijo Močnika na miru, ko bi o njem le slabo pisal. No, ko je prišel zopet, mu je vele-tržec za jestvine odkrito povedal, da je pisal nalašč tudi Močniku in da iz tega popisa še najbolj vidi, kako je Martin človek na svojem mestu, ko se ga oni tako boji. Bil je tudi pripravljen mu dati do takega in takega zneska kar na pošteno besedo in podpis. Trgovec za drugo blago je bil bolj trd in je zahteval celo, da mora tudi Šilarica podpisati. Tega pa Martin ni maral in je možu tudi razložil, kaka ženska je starka in zakaj da je ne mara prositi. No, ko mu je Martin pokazal precejšno vsoto v gotovini, mu je obe-čal tudi ta trgovec, da mu bo dal še toliko in toliko na up.
Vse te priprave je zdaj Martin porabil in starka, ki še vedela ni, koliko se dandanes lahko dobi na samo upanje, se je kar čudila, koliko blaga so Martinu pripeljali. Sama je bila res dala tristo goldinarjev zraven, a zdelo se ji je, da mora biti Martin vendar skoro bogat človek, če se je lahko tako založil.
In videla je takoj v nekaj dneh, da ne bo izgube ne za njo ne za Martina. Kupcev je bilo vedno več. Se iz drugih vasi so počasi prihajali. In Martin je starki lepo in razločno preračunal, koliko bo dobička.	^jij (Dalje)
PISANO POLJE
J. M. Trunk
S
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Astterikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
V potu
(Konec.)
"Proletarec" ne bo mogel zanikati, da nas Slovence ta soseščina ne zadene bolj, ka kor morda Abesinija. Primorska je pod Italijo. Ako Italija uspe v Afriki, bo šla gledat na uro tudi v — Ljubljano in še dalje. Ali niso tudi slovenski sociji del slovenskega naroda?
Ali bodo kar klonili, da bi ja ne bilo kakega ravsa in ka-vsa, kakega — spopada? Mislim, da vsaj nekaj Slovencev se bo branilo. Kdo, kateri Sto venci? Recimo da bi struja, kakršno zastopajo socialisti zmagala med slovensko mladino, toraj da bi ta. postala vsa socialistična, kakor se sociji trudijo. Bile bi potem, ko pride Mussolini, na . uro gledat, dve skupini: laška fašistična "moralno dvignjena" mladina, in slovenska socialistično prežeta mladina. Ne gre za šte vilo. Za kakovost mladine gre. Moralno dvignjena laška mladina bi ne podlegla, saj bi se ji materialistično navdahnjena slovenska mladina sploh ne ustavljala, ker bi bila že — gnila po materializmu in uničena, niti zmožna za kak od-
ali papeža ali kardinala, ako kdo zapade — materializmu, kakršnega oznanjujejo socialisti, je že — razgaljen do kosti, in zrel za — moralično civilizacijo, žal, da ie ta — rim-ljanska, ker tam v Italiji — delajo, pri nas Slovencih pa poznamo le — Gott zu leasterr; und den Dreck zu' preisen.
Italijana je težko ločiti od Italije, naj bo potem v fašistični ali ka^dinalovi obleki. Ako pridobi Italija, pridobijo vsi. Tega in vrlo pravilnega duha so vsi Italiani zdaj. Mi Slovenci smo narodič, razkosan že politično, da nič kaj, pa se kosamo med seboj, ker struja pozna le fajt s strujo. kake res skupne in res narodne koristi ne pozna. Italijani so narod in narod tudi v mišljenju, mi smo narodič in pravi narodičič tudi v — mišljenju. Takile napadi na papeža in cerkev so prijetna hrana ' verskim odpadnikom, slovenski narodič pa izpremi-njajo pač v slovenski narodičič. Kak'o naj se ustavlja tak narodič, ako pride Mu'ssolini na čelu dobro organiziranega in
moralno dvignjenega naroda •■> Ljubljano na uro gledat?
-o-
TRIJE UBITI OB POBEGU KAZNJENCEV Boston, Mass. — Tri osebe so bile ubite pretekli torek ob drznem poizkusnem pobegu peterih jetnikov ijzi tukajšnje državne kaznilnice. Ubit je neki voznik truka in dva kaz njenca. Poizkus pobega je bii izveden na obupen in prav nič bistroumen način, in sicer tako, cla je omenjenih pet kaznjencev navalilo na civilnega voznika truka, ko je ta pripeljal na kaznilniško dvorišče. Voznika so do mrtvega ob-
tolkli po glavi, na kar so oddrveli s trukom in prodrli z njim skozi tri ograje. Ko so dospeli ven na cesto, so zapustili ta truk in se polastili drugega. Predno pa so mogli zaštartati, sb napravili naskok na nje alarmirani stražniki i« enega na mestu ustrelili, čim so ostali štirje zbežali. Kmalu pa so bili obkoljeni, pri čemer je bil še eden ubit, drug' trije pa ujeti.
-o-
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščwe ne damo iz rok prej, kot na Einrtni postelji amerikanskega
.lovenstva.
por
Ni treba razgaljati cerkve
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
en H, M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel Canal 3817 CHICAGO, ILL.
KAKOVOST	TOČNOST
POŠTENOST
A. F. WARHAN1K
_ LEKARNA —
'Posluje preko 32 let
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR, JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutrtj do 8.30 zvečer.
SLOVENSKE
BOŽIČNE RAZGLEDNICE
si lahko naročite iz naše knjigarne.
NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte)
3 komade.......................................10c
Ducat ..........-...................................40c
BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI
(yeiikost sy2x4y4) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad........................10c
6 razglednic....................................60c
Ducat (12) razglednic..............$1.00
RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE
(Velikost 8^x5%) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad..........-.............15c
6 razglednic....................................75c
Ducat (12) razglednic............$1.25
Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, 111.
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr.
sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1935:
ANTON BANICH, pr dsednik, JOHN PRAH, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik.
m
Vj
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
11941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago no* in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Krasne Božične
JASLICE MSsims—
si lahko naročite iz naše knjigarne in sicer:
PAPIRNATE JASLICE
Male oblike, lepo narejene, komad............20c
Male oblike, lepo umetno narejene,
komad ........................-...............................^5c
Srednje oblike, lepo umetno narejene,
komad ........................................-...............50c
Večje oblike, zelo lepo narejene, komad.....................................................?1-00
SESTAV ZA JASLICE
Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mm ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizor . Ti sestavi stanejo:	nR
Male oblike ..............................-.................^
Malo večje oblike..........................L............$2'0U
Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo m za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Fomu • teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik strosK C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois