NO. 164 AMERICAN IN SPIRIT FORfilON IN LAN GUAM ONLY SLOVGNIAN HORNING MWIPAMR CLEVELAND 8* 0.. MONDAY MORNING, AUGUST 8, 1949 LETO LI.— VOL. LL VESTI S*> &L IX SLOVEIUIJE KARDINAL IN MRS. F. D. R. SODIŠČE ROMA V ZAPOR, sodiščem v Ljubljani je zopet GOVORITA — Tudi to je mogoče samo v sedela na zatožni klopi skupina | ______ “ljudski demokraciji,” ki je “špijonov in organizatorjev ne- Vsak sicer obstoja na osrečila jugoslovanske narode! zakonitih pobegov.” Obsojeni so^ gVojem stališču glede1 podpore kat. šolani Vrhovno vojaško sodišče v'bili: Heuffel Edvard, poštni Beogradu se je uprlo in ni ho-J uradnik, na 16 let, Heuffel Jo-telo soditi generalnega majorja žica na 10 let, Heuffel Jože, me- New York. — Kar se Po Rankovičevem nalogu so .bili takoj zaprti predsednik sodišča, generalni major Krdžič Mir-koko, Črnogorec in bivši aktivni kapetan I. razreda sodne stroke, generalni major žižič Veljko ter 8 polkovniki Lakovič Milija, šče-panovič Jova in Ilič Vašo. Zaprti so v zaporih centralne OZNE v Beogradu. Prepričani smo, da bo Ran-kovič kmalu našel sodnike, ki bodo obe skupini sodili in obsodili. SODELAVCI “IZDAJALSKE EMIGRACIJE” PRED in'kar Galovič Aim na 1 leto. Vsi so sodišče Zed. držav. Danes ne bodo tri, ker je naslednja prehuda, da bi pripela >leg gobe še katero drugo. tiče Mrs. Petričeviča Branka in polko-hanik, na 13 let, Hafner T°ne, kardinala Spellmana in vnika Dapčeviča Vladana, ki sta bivši župan v Stari Loki in res-.Eleonore Roosevelt je zadeva bila obtožena veleizdaje in sode- tavrater, na 17 let, HafnerZaključena glede njiju stališča lovanja z agenti Kominforme. Frančiška na 12 let, Hafner , OTjrom na viadno podiporo ka_ Ljuba na 8 let, Hafner Mira, tolskim golam_ študentka farmacije, na 4 leta,| Kardinal Sipellman je dal še Kušar Savo, bivši trgovec, najeno in to zadnjo izjavo glede 17 let, Kušar Ela na 10 let, Mi-,tega ter zopet izjavil, da kato-livoj Lajovic, bivši tovarnar, najljšani ne zahtevajo od vlade let, Mira Lajovic na 6 let, j nekaj, kar bi ne bilo ustavno', Hrovat Jožica, bivša lastnica ampak samo nekaj, kar se že tovarne, na 4 leta, Smeh Terezi- J prakticira v mnogih državah in; ! ja, bivša trgovka, na 6 let in. kar je celo odobrilo najvišje Katoličani ne zahtevajo, na primer, da bi vlada dala denar bili obsojeni tudi na zaplembo vsega premoženja. Po obtožnici so vsi obsojenci za zidavo ali popravo katoliških zbirali in pošiljali v inozemstvo šol, za vzdrževanje učiteljskih po naročilu pobeglih emigran |moči in podobno, ki je v zvezi ____ ________________ ________tov, sedaj špijonov in agentov z vzdrževanjem katoliških šol. SODIŠČEM. — Pred okrožnim tujih obveščevalnih služb, podat-j Ampak katoličani zahtevajo, je . ke o stanju v državi, organizira-Podarjal ponovno kardinal, j li ilegalne kanale in pobege zlo-! da se da vladna podpora vsem Til na MU čincev iz države, vzdrževali soi^0'3™’ ne samo javnim v po- ■ • ■ , >. « vv i 1 • zveze z agenti tujih obveščeval 'možni postrežbi, to se pravi, da niti služb ter jih gmotno podpirali in skrivali pred oblastjo. Vsi obsojen«! so bjll že med o- šolski busi vozijo v šolo vse o-troke, ki to hočejo, da se kupi učne knjige vsem otrokom, ki IlIftACI Mil IA Demokrati v 32. vardi so JUUUJLAt IJ A odobrili kandidata Papesh Day Cleveland jiiadium f 24,1949 Ohio K. S. K. "j. Boosters, pridni in podjetni mlajši člani in članice pri naši KSKJ, so se zavzeli, da bodo naj 24. avgusta posebno počastili ivojega sobrata Franka Papesh, ki je e-den boljših metalcev žoge ,pri clevelandskem krožku “Indians.” V to svrho bodo skušali prodati čim več vstopnic za baseball igro v mestnem stadionu v Clevelandu rta 24. avgusta zvečer. Zaenkrat šd kupili 300 vstopnic, ki so vse za rezervirane sedeže in vsi skupaj na najboljšem prostoru. Vsaka vstopnica je 81.50. Kupite jih lahko tudi v pašem uradu ali pri vseh Članih odbora. Odbor za to prireditev si je zagotovil pravico, da dobi še nadaljnih 200 vstojmic če bo potreba. Vsi, ki se zanimate za ta šport, se udeležite žogometne igre 24. avgusta zvečer, da bomo pokazali našeTnu rojakuFranku Pa-peshu, da smo zanj in da nas zanima n j egov napredek. O tem homo zdaj'večkrat pisali. Tudi v dwigihinaselbinah, kot v Lorainu,. Barbertonu, Gi-rardu in drugod st zanimajo, stopnike na dogovore za večje zato so IN ITALIJA TRGUJETA Podpuali sta pogodbo, da bosta izmenjali za $93,000,000 blaga Rim. — Nekdanji veliki sovražnici, Italija in Jugoslavija, sta zdaj podpisali trgovsko pogodbo; glasom katere bosta izmenjali za 893,000,000 blaga. Ta pogodba je del petletnega medsebojnega sodelovanja v e-konomskem oziru, ki sta ga obe državi podpisali še v novembru 1947. Nova trgovska pogodba bo potrojila trgovanje med obema deželama z ozirom na trgovanje prošlo leto. Ta nova pogodba govori, da bo Italija poslala v Jugoslavijo za 845,600,000 vrednosti maši-nerije, prevoznih sredstev in drugega blaga. V . zameno pa bo Jugoslavija poslala v Italijo les, mineralije in druge surovine. Videti je, da je “maršal” Tito zdaj pripravljen na pogajanja z zapadom. V tem smislu je napravil že več vprašanj. Neka ameriška banka bo baje poslala v Jugoslavijo svoje za- John Rožanca V petek večer so imeli sejo demokratski precinktnl načelniki 32. varde. Med drugim so razmotrivali tudi kandidate za mestno zbornico. Soglasno so odobrili za kandidata demokratske stranke poznanega rojaka Johna Rožanca. Naš list se popolnoma strinja s tem in bo na celi črti podpiral Johna Rožanca, 'ki ima tudi vso priliko biti nominiran in izvoljen. Mr. Rožanc je splošno poznan v 82. vardi, je sedanji vardni vodja in že dolgo aktiven v politiki. On je bil, ki je prvi organiziral slovenski demokratski klub v 32. vardi, ki se je toliko let tako vneto udejstvoval. O tem bomo tekom volilne kampanje še dosti pisali. Prepričani smo, da bo vsak državljan z veseljem pozdravil kan- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Roparski napad— Kmalu po polnoči v soboto sta prišla dva zakrinkana roparja v gostilno Sipko na 8813 Union Ave. ter ustrahovala gospodarja in tri goste. Gospodar Sipko se je sprijei z enim (roparjem, pa jo je dobil po glavi z samokresom. Ravno tako Peter Chandik, eden izmed gostov. Roparja sta odnesla iz registra 8250, toda eden je na begu izgubil rumeno čepico, kakor jih nosijo baseball igralci. Policija preiskuje. Vesela vest Družini Mr. in Mrs. Tom Drennen, Fairfield, O. so prinesle rojenice krepkega sinko-ta prvorojenca. Vse je zdravo. Mlada mamica je nekdanja Cle-velandčanka, Frances Pirc. Naše čestitke! Pozdravi iz Penna— Mr. in Mrs. A. C. Kotar in hčerka Genevieve pozdravljajo iz Pittsburgh, Pa., kamor so se podali na počitnice. V Kalifornijo Poznani Clevelandčan, John Paulich, ki je b svojo prijazno žensko Štefko toliko let vodil fino gostilno in restavracijo na 5238 St. Clair Aye., se je podal v Los Angeles, Kalifor- kakor bi prijeli za česen. No in čitali smo tole: "Ali smo kdaj poudarjali družinske škandale katoličanov? Ali smo kdaj vpili o ljubezenskih splet- valnemu razredu,” ki je skrajno sovražen ljudstvu in njegovim pridobitvam. — Obtožnica pravi, da so bili nekateri obsojenci sicer deležni amnestije “za svoje izdajalsko delo med okupa- kah katoličanov, o njihovih raz- cijo,” pa so kljub temu nadalje- porokah? Seveda nismo!’’ Tako je bilo, čisto natančno tako je bik zapisano. Mi pa v smeh! Kajti spomnili smo se, da še ni dolgo, ko je Enakopravnost na dolgo in široko poročala, kako neka slovenska katoliška žena toži drugo slovensko katoliško ženo za 860,000, češ da ji je zmotila moža. Enakopravnost je tisto prinesla z izredno močnim tiskam na prvi strani in nekdo se je moral dolgo mučiti, da je od besede do besede prestavil iz a-meriškega dnevnika. Noben drug slovenski časopis ni tistega prinesel, ampak, seveda, E-nakopravnosti se je pa »delo nujno potrebno, da se slovenske škandalčke vleče V javnost. Zdaj pa res ne vemo, ali ne vedo že več, kaj pišejo, ali imajo pa vsak dan drugega urednika da eden ne ve, kaj drugi » C—” piše. Pa so takrat dobro vedeli, kaj delajo, ko so rdeli, da slo-venska javnost Zahteva take novice, ko jih je nekdo prijel za jezik. Zdaj pa Enakopravnost zavija oči in pravi, da je njena dolžnost, da brani Mrs. Roosevelt, ker smo ji povedali nekaj gorkih radi njenega protfleato-1 iškega stališča. Seveda, elo-venske matere je treba blatiti na vse strani, eno takole milijonarko, ki misli, da je je sama vsegamogočnost, js treba pa braniti in zagovarjati. Pri Enakopravnosti je, kot se Vidi, tujee vse, domačin nič. Kakor takrat, ko so tako strupeno ozmerjali naš list, ki si je upal nekaj besed zapisati na račun člfutov. Pa se dobi tdc Ust fe v poštenih slovenskih hišah? ? ? Menda šel vali svoje izdajalsko delovanje vse do dneva aretacije. Uboga Jugoslavija! Vsa leta po prvi svetovni vojni je imela komaj toliko procesov zoper “an-tidržavne elemente,” kot jih ima sama LR Slovenija v enem letu. Ti procesi so najboljši dokaz, koliko zaslombe ima v ljudstvu komunistični režim in kako sijajne so “pridobitve narodne osvobodilne vojne,” ko pa vsak Jugoslovan prej ali slej pristane v zaporu. kel in ponovno poudaril kardinal Spellman, je vse kar katoličani zahtevajo in proti čemer ne bo noben pošten Amerika-nec. Država New York ima to že v svoji ustavi in- to tudi prakticira in več drugih držav, torej ne more biti nič protiustavnega, je rekel kardinal Spellman. Ko je Mrs. Roosevelt preči-tala to dodatno izjavo kardinala Spellmana je rekla, da je ta izjava poštena in pove vse. Predno je to izjavo kardinal Spellman dal v javnost, je prosil Mre. Roosevelt, da jo prečita in pove, kaj misli o nji, predno jo da v javnost. Šele, ko je Mrs. Roosevelt rekla, da je izjava poštena in -pravična, jo je dal kardinal v javnost. TELEFONSKA FIRMA BO RAZKAZOVALA NOVO OPREMO Cleveland, 0. — V torek 9. avig. bo v poslopju Ohio Bell Telephone Co., 760 Huron Rd. firma razkazovala ljudem vso najnovejšo moderno opremo pri obratu. Kakih 25 veščakov bo vodilo demonstracije, da bodo odjemalci telefona videli, kako ta sistem posluje in kaj vse obeta bodočnost na tem polju. Pri klicih na daljavo, na primer, bodo obiskovalci lahko poslušali, kako bo operatorica klicala na daljavo zahtevano stranko. Druga demonstracija bo o ekspanziji televizije in telefonskih programov. Obiskovalci bodo lahko videli, kako je telefonski razgovor vsekan na papirnat trak, kar služi pozneje za pošiljanje računa stranki, Vsako skupino obiskovalcev bo vzelo 30 do 40 minut, da si vse ogleda. Razkazovali bodo vsč pojasnili ter razložili ves telefonski sistem. Taka demonstracija je bila najprej v New Yarku, potem v Washingtonu, Detroitu in _'Lansingui, iz Clevelanda Tito pravi, da je sovjetska Rusija sovražnik Belgrad, Jugoslavija. — V oficirskem domu je Tito govoril častnikom jugoslovanske vojske. Zagotovil jih je, da rdeča armija ne bo nikoli napadla Jugoslavije, “ker bi to pomenilo konec socializma po celem svetu.” V svojem govoru je naravnost omenjal Sovjetsko Unijo kot sovražnika. Sicer je hotel s svojim govorom uliti nekaj zaupanja v te svoje ljudi, ki žive v stalnem pričakovanju, da bodo zopet izbruhnili nemiri na Balkanu radi ma-cedonskega vprašanja in radi sporov med Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo. Tito je dejal, da sedaj Jugoslavija ne spada -niti med vzhodne niti med zahodne narode, ampak skrbno čuva svojo lastno stvar in napredek k socializmu. o Hoover 75 let star Washington. — Prejšnji predj sednik Hoover je bil 2. augusta 75 let star. Obe zbornici kongresa sta mu poslali čestitke. kupijo vstopnice. Pomnite, da so vse vstopnice po 81-60 in vsak sedež je rezerviran. -----O i NOVI GROBOVI John Potokar, Jr. Sinoči ob 8:13 je umrl v Si Luke’s bolnišnici John Potokar Jr. Bil je sin poznanega pionirja, John Potokarja, predsednika Double Eagle Bottling Co. Pogreb ima v oskrbi Grdi-nov pogrebni zavod. Več podrobnosti bomo priobčili jutri. Mildred Metle V petek večer, 10 minut pred 9 uro, je po teški bolezni umrla v 'bolnišnici Miss Mildred Melie, stara 43 let, stanujoča na 6806 Bonna Ave., kjer se nahaja njih dom že nad 30 let. Rajna je bila znana kat aktivna v delavski uniji in bila tudi bolniška postrežnici zadnjih 16 let. V tovarni Graphite Bronze Cd. se je nahajala v službi nad 13 let. Po smrti svoje matere Johanne je opravljala tudi hišna dela. Malti ji je umrla 3. oktobra 1946. .Bila je sestra starejše Jennie Yelatz, ki vodi grocerijsko trgovino na vogalu E. 74 St. in Lockyear Ave. Zapušča očeta John Melle in pet bratov: John, William, Joseph, Ermin' in Victor, dve nečakinji in pet nečakov. Truplo je položeno v krsti v Grdinovemu pogrebnemu zavodu, 1063 E. 62 St. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9 uri v cerkev sv. Vida. Pokopana bo na Cal-variji v družinsko grobnico. ------------l-o---- Velika črna maša za pobite Slovence Po mašnem darovanju se pesnik mudi v jamah pri tistih, ki so jih komunisti kot živali-škod-ljivke postreljali, pa so tam nekateri še ostali nekoliko živi. S temi moli pesem: V krvi k Tebi, Bog zdihujem, srce strto Ti darujem, konec svoj Ti izroiujem. Spomni se o Jezus mili, da so Zate me umorili. Dandanašnji se me usmili. Nikdar ne boš pobožneje mo- mestno PFiWf storil za 32. vardo, kot je pred ^pr^l^m^dab^vozif avto s potniki nazaj proti Kaliforniji. Pauliehevi bodo ostali v Kaliforniji vsaj do pomladi, če ne celo dlje. Želimo jim srečno potovanje in prav prijetno bivanje v Kaliforniji. Njih naslov v Kaliforniji je: John Paulich, 3502 Altwateir Ave., Los Angeles, Cal. njim še kak mestni odbornik, o-------------------: Taftov človek je izvoljen za predsednika republikancev ■h y Washington. — Republikanska stranka je izvolila Mr. G. George Gabrilsona, odvetnika 'rt New Jersey za predsednika na-cijonalnega odbora republikanske stranke. Dosedanji predsednik Hugh. D. Scott je odstopil. Novi predsednik je zastopnik struje senatorja Tafta, do-čim je bil odsbcpiivši predsednik človek governerja Deweya. lil, ne plemeniteje mislil in čutil j>8 je gpor v stranki zelo hud, kot kadar boš bral to knjigo. Do-^aše glasovanje. Novi pred-bite jo lahko pri Ameriški Do-’se4*4m*' * S ^ mmkm K ■sl Slika nam predstavlja devet članov mučeniške Mavsarjeve družine, ki so vsi storili žalostno smrt pod zločinsko partizansko roko, kot nam opisuje v teh spisih Rev. Jože Mavsar. drugam, kar na luftšif pa v Cleveland! Dokler imamo take lago. Še vedno je tista cena kot je bila. Ko bo vse dozidano, bodo hiše v veljavi narasle. V imenu korporacije ste vabljeni za priglasitev. Anton Grdina, predsednik. Javna zahvala Euclid, O.— Potom Ameriške Domovine se naj lepše zahvaljujemo g. Anton Šuštarju naše m u velikemu dobrotniku- aponzerj-u im njegovi 9®Pro8* 0^g gta se mj režala ki sem se Antoniji’za vse žrtve m tako go- ^ ^ ^ stoljubem sprejem. Nadalje na-, notioalo kakšno rr sta? ha Krek-u, Katoliški Ligi, v imenu katere nas je tako lju-beznjivo sprejel g. Dr. Basaj v New Yorku in vsem drugim dobrotnikom, 'ki so s svojimi darovi pripomogli, da smo po- dolgem trpljenju zaživeli v novi domovini človeka vredno življenje. Vsem skupaj želimo in kličemo: Bog -plačaj! Vsem ostalim Slovencem Pp širni Ameriki pa tem'potom pošiljamo naše najtoplejše pozdrave. Tl milino T>rwirilr 'Kapljic ” naš dahne mimogrede. “No, ja, nekaj več kot par kapljic,” se zasmeje Jim. “Vsi trije so me prijeli in začeli smo gliha-ti tam pri zdravniku. Končno sem ga prignal tako daleč, da se je vdal in mi dovolil par steklenic piva na dan, žgane pijače pa komaj toliko, da jo kanem za spoznanje na jezik. Nisem za gotovo obljubil, če se bom držal tega ali ne, samo napol sem se vdal. In ko 3mo šli proti domu, mi je zažugala Urška: “Pa da boš vedel, Jim, dohtar je rekel samo dve steklenici piva na dan!” "Seveda je rekel in ga bom tudi ubogal,” sem ji krotko odgovoril, ki me poznaš, da je pri nas vae tako, kakor oma reče, če mene ni zraven, “Ampak, povej mi, Urška, ali si ti slišala dohtarja, da bi bil kaj omenil, kako velike smejo biti tiste steklenice s pivom? Nič, kaj ne? Jaz tudi ne. In prav dobro vem, da ga prodajajo v kvortih in bufal-cah. No, ga bomo pa iz takih pili, če že moram ubogati zdravnika.” “Vsi ste enaki,” sem jim vrgla, “me reve smo pa neumne, ki vam tako strežemo in se tako -bojimo za vas.” Saj nisem bila huda in tudi če bi bila, bi mi ne pomagalo, ker “Pa se držiš zdravnikovih u-kazov?” bi naš rad vedei. “Beži no, beži! Tisto- je za ženske in otroke, ne pa za take junake, kot sva midva, kaj ne, Jack!” V front oficu 3e je na te besede oglasil naš France s svojim običajnim in jako močnim “aha,” jaz se pa nisem mogla premagati, da ga ne bi na ves glas raztresla na račun teh naših ljubih “junakov.” No, kaj hočemo, taki so. V samotah pragozda S. Scoville ml. “Je elab človek,” meni Sok. “Ti pač ne smeš takole o njem govoriti, ko si mu pri zadmji juiini snedel za deset drugih. Saj vendar najdeva tu v giozdu kako stvar, k! bi se d'ala spraviti v denar. Kaj ko bi mogla uloviti srebrno lisico? Slišal - Pavel Holečei vreden svojih tisoč dolarjev, ko bi ga ne bil spekel.” “Hm,” pripomni Bok, "drag obed.” “Da,” pripomni Vilče, "čevljar si ni le strl zoba, ampak skoro bi mu bilo tudi počilo srce. Obesil je ribolov in čev- imel več sreče. Našej je biser vv\, -----1 J ------II1U ZrtVpaUIUI in ga prodal njujorškemu dra- Denison Ave. sem, da plučujejo za njem ko- Ijarstvo na 'kol ta začel nabi-žuh po tisoč dolarjev. ' rati školjke, pa ni nikdar več “To ni nič,” godrpj a Rok. “Saj lisice še sploh nisi videl. Moraš biti presneto premeten, da jo ujameš. Sem že tako preveč zaposlen, ker se moram varovati ježevcev in čebel. Sicer pa v tem letnem času lisičji kožuh ni dober.” “Ko bi bila vsaj na morskem oavijav, ......... --- ^1,—JJIUOIVV OUb« Ot. našel bisera. Neki tesar je pa priredi piknik na prostorih Do- y XT n šm i a Ki con , •« m_________ Aoi o gotinarj u za tisoč pet sto dolarjev. Ta ga je (prodal v Framcijo in nosila ga je cesari-ča Evgenija. Nato je dobil ime, cesaričin biser’ in je danes vreden svojih deset tisoč dolar- bregu,” toži Vilče in se dela, jev. Tako sem bral v knji- kakor da ni slišal Rokovih besed, “bi si lahko nabrala nekaj ambre.” “Kaj pa je to?” “Neka smolasta, belosiva, prav prijetno dišeča tvarina, ki se nabira v glavačevih črevih. Bolna žival jo izločuje in ambra plava potem po morju in često cb bregovih. Plačujejo jo pa z zlatom.” “Do morja predaleč. Pojdiva k potoku; tam morda naletiva na stvar, ki bo kaj, nesla.” Mahnila sta jo Ob potoku proti vodi, pa ves čas nista videla ne slišala drugega kakor žolno, ki je čepela na smreki prišla bliže. Tako sta dospela do Bobrovega jezera. “Tule leži najino bogastvo,” vzklikne Vilče in pokaže Roku školjčne lupine, ki so jih bile podlasice izpraznile in Vbgle preč. ! “Niso dobre,” odvrne Rok, - ■ • ■ -i w KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV prebivalcev tja. Ime so hoteli pozneje spremeniti, a se je preveč udomačilo. — —.............. Groenlandija je obljudena tu ti somi, beli medvedje m po- AVGUST 21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher Ave. Ves preostanek gre za Katoliško ligo. 21.—Društvo Soča št. 26 SDZ nico svojega obstoja. 25. — Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare ma zapadnih Slovencev, 6818 gah.” Med tem razgovorom sta prišla na gorenji konec jezera. Ne da bi prav hotel, se je vendar začel tudi Rok za stvar zanima- “Moj ded,” je prižel sam od sebe pogovor, "je bil velik čarodej. Dosegel tak« sarost, da je govoril o svojem čarodejstvu, ker bil že tako star, da se ni več bal smrti.” 'Kako to? Ali je za čarodeja nevarno govoriti o čarodejstvu?”' vpraša Vilže začudeno. Rok resno prikima. “Da, če čarodej govori o svo 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bum prostorih, 25000 Euclid Ave. 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8 — Društvo sv. Ane št 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. in 25. — Praznuje Sloven- ski dom na Holmes Ave. 30 let- Holmes Ave. in trkala po trhli skorji. Se ji skrivnosti, mora umreti. Ne-ta je odletela, čian sta tovariša koč pa mi pokazal peščico bise- rov. Vsi -------------------_ kakor drobne apnene krogljice. Dejal mi, da je kot mlada mož Marije Vnebovzete priredi ljali so ga trije Norvežani in “Card party” v cerkveni dvorani. 22. —Podružnica št. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. 23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. NOVEMBER tistih krajih, kjer ni ne jutra, ne poldneva, ne večera v večnem ledu. V teh pustinjah ni- in tam s prvotnimi prebivalci otoka, z Eskbni, deloma pa z Evropejci, seveda je Eskimov precej več. Eskimi se hranijo najvč z mesom morskih psov in z belimi medvedi. Naravne, sile, hud mraz in večna zima ipa so povzročile, da je rod Eškimov zaostal v rasti, zato so Eskimi majhne postave. V te kraje s» larne lisice ne morejo živeti Brez posebne nezgode se je vrnil Nansen na Norveško. Dežela je slovesno sprejela junake, ki so za napredek vede zastavili svoje življenje. Toda sreča ne spremlja vsakega človeka na njegovih potih. Čez nekaj let je prišlo švedskemu inženirju Andree-j u na mi- leta 1888. je odplul iz glavnega mesta Norveške, Osla. Sprem- dva Laponca. Ustavili so se nekaj časa v Islandiji, od tu pa so odpluli v Groenlandijo. Borili so se z velikimi težavami, prehodili deželo od njene vzhodne do zapadne strani.' Po srečni« izvršeni ekspediciji so se vrnili domov ha Norveško. Vesel, da je šlo prvo potovanje po redu, je premišljeval, kako bi diosegel severni tečaj. V ta namen je zgradil močno 12. — Federacija Slovenske ladjo, o kateri je mislil, da bo moške zveze priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Nansen-odkritelj Dr. Fridtjof Nansen se je rodil blizu Osla leta 1861. na Norveškem. Šolal se je v Oslu in tu polušal tudi predavanja o naravoslovju. Ker pa ni za to stroko imel posebnega zanimanja, zato je naravoslovje opustil in si je izbral zemljepis, katerega je že od mladosti lju-temni in marogasti bil. Začel se je baviti z neznanimi kraji severnega tečaja in njegove bližnje okolice. Naj- 'otok sveta Greenland ali Greenland, kar pomeni "zelena zem-Tj a.” Toda otok v resnici ne zasluži tega imena, kajti na njem rastejo le poleti sem in tja kake travnate bilke, lišaji in mahovi in še to ne povsod. Večina oto- Popravljamo Popravljamo strehe, žlebove in obijanje hiš. Imamo 26 let izkušnje v tem delu. Prihranite si izdatke za posredovalca in vprašajte direktno nas. Prijazna in točna postrežba. Delo garantirano. Pokličite ENdlicott 2843. —(168) Sobe se odda Odda se 5 sob in kopalnica družini brez otrok. Vso lepo na inujmieipuHutve. v ic «■» --- ------- - -----— -- novo dekorirano. Za naslov se je namenil Nansen in spomladi sel, da bi se z letalom peljal k p0jzve y nagem uradu. (154) i„*„ laaa i„ \fi triovnaira severnemu tečaju. Dvignil se _____ je leta 11897. na otokih Spitzber-gih v Zračne višave, pa od tedaj ni od njega ne duha ne sluha. Proptpten odgovor Žena (razburjeno): “Mar ne veš, kako pravimo ljudem, ki se ves ljubi božji dan klatijo po gostilnah?” “Pač — to so natakarji!” Kupim avto Rad bi kupil avto, dobro ohranjen, Ford Coupe, 1931 modela. Kdor ima kaj takega naprodaj, naj naznani Rudolf Rožancu, 10314 Sandusky Ave. (blizu Union), telefon MI 1104. (154) DELO DOBIJO kljubovala debelim ledenim plastnem v polarnem morju. Imenoval jo je “Fram”,'kar pomeni “Naprej”. Druga skrb mu je 'bila ta, da bi debil tovarišev, ki bi se upali vztrajati v težavah takega potovanja. Javilo se mu je precej mož, izmed katerih je izbral le take, ki so se mu zdeli sposobni za njegovo podjetje. Dvanajst je bilo teh pogumnih mož, kakor aposto- Fant dobi delo Sprejme se fanta, ki je gradu-iral iz višje šole, za delo v skladišču in za dovažanje. Dobra plača in prijetno delo. Zglasite se osebno v Wagner’s Market 11005 Ashbury Ave. . (x) ka pokriva ogromna snežna pu- i-o-------- ——, ----- ščava z visokimi gorami. Od- lov, Nasenje^il njiho^načel- kod torej to ime? Prvi mornarji, ki so prišli tja, bi bili radi ustanovili na otoku evropsko naselbino. Ker pa se ne bi nihče upal naseliti na visokem Dejal mr, da je kot miaua moz njegove onznje iwoiice. naj- mrzlem severu, zato so dali oto-pfiboval mnogo mesecev proti prej je hotel raziskati naj večji ku to ime, ki je zvabilo nekaj jugu in prišel do velikih gomil, ------------ dolgih po več sto čevljev. Kopal v vznožju gomile, nše), človeške kosti iz starih časov. Fo- #41 it1 Pohištvo naprodaj Radi odhoda iz mesta je naprodaj prav poceni pohištvo in sicer 3 kosi za spalnico, skoro novo, radio, peč in druge stvari. Zglasite se na 5713 Prosser Ave. zgorej. od 10. dop. do 5. pop. —(155) MALI OGLASI dejo vsako . leto skoro za pol milijona dolarjev biserov v sladko-vodlnih školjkah. Tudi tukaj jih bo kaj.” Rok odmaje z glavo. “Kaj ortesaš z bučo?” nadaljuje Vilče. “Saj vendar vem, kaj govorim. Mati mi je pripovedovala, da je živel v njenem rojstnem kraju star čevljar, ki se je v zgodnji pomladi bavil samo iz ribami in ni nehal loviti, dokler so le hotele ribe prijemati.” “Pameten mož,” mrmra Rok, “tudi jkz bi ne dela] drugače.” “Rad verjamem,” se jezi Vil-če“ Ti bi še tedaj ne nehal, ko bi se že ribe naveličale. Torej, stari čevljar je navadno slavil začetek svojega ribolova s pojedino sladkovodnih školjk. Pekel . solil in jedel; privoščil si jih je včasi skoro četrt mernika. Nekdč je ob taki priliki že zau- čen čar, se vrnil in postal mogočen poglavar.” “Nisem še slišal, da bi bili v takih prazgodovinskih gomilah našli bisere,” je menil Vilče. Pogovarjala sta se še o ljudeh, ki hodijo zaklade kopat, ko zdajci začujeta z ontsran jezera glasen tlesk po vodi. Obstaneta ko pribita in vidita, da se je vrgla večja žival v vodo in jo; hoče preplavati. Ker sta stala v gosti senci, ju žival seveda ni opazila in jo je rezala naravnost proti njima. Rok je prvi spoznal plavajočo žival. “Ris prihaja,” reče Vilčetu. “Naravnost k tebi plava, in če mu ne primat« ene po gobcu, se te gotovo lati.” Zver je prihajala bliže; Vilče je že razločno videl debelo1 okroglo glavo in na kotaču ušes I. icuuiu ------- — uivivgiu »«• --------- Pekel si jih je, jih dobro črne dlake. Tudi ris ju je že ugledal; srdito je zarenčal in oči so mu divje žarele. i>eKoe je ™ ™ e---------------- . Vilče je upal, da se žival pre- ži! kakih dvajset kosov, ko mu straši in obrne ali pa jo vsaj Dannie Sellers, star 8 let iz Rocky Mount, N. C., je ujel tole ribo na trnek. Riba je pa tako močno potegnila, da je potegnila malega ribiča v vodo. Za njim je skočil oče in ga potegnil iz vode. Dečko ves ta čas ni izpustil vrvice z ribo. nik, voditelj in poveljnik. Po rodu so bili vsi Norvežani. Ladjo so oskrbeli z zadostnim kurivom. Možje so se zavarovali proti mrazu o toplo obleko. 0-mislili so si tudi električne luči, ki bi jim poleg polarnega sija svetile v dolgi polarni noči, ki traja nepretrgoma od 21. novembra do; 20. januarja. Tudi bolezni niso pozabili. Ker se na dolgotrajni morski vožnji splolšno oslabljen je) niso vzeli s seboj osoljenega suhega mesa, ki je največkrat povod omenjeni bolezni. Predrzne mornarje je spremljajo tudi nekaj izurjenih in močnih psov, ki so vozili sani po ledu in snegu. Prišel je kresni dan leta 1893. Nepregledna množica ljudi stoji na obrežju v Kristi-janiji (današnjem Oslu), da še enkrat vidi Nansena in njegove spremljevalce. Ladja “Fram” čaka v pristanišču. Množica jih je zadnjič pozdravila in voščila srečno pot, potem pa so odjadrali iz pristaniča; množica na obali se je razšla Šele takrat, ko se je Nansenova ladja izgubila v daljavi. “Fram” je j adrala proti severu. Družba trinajstih je dospela da 85 stopinj, 67 minut (85°, 67’) severne širine. Možje Iso se sprehajali v snegu nad štiri metre debelem, in v ledu, Stanovanj« iščejo Zakonca brez otrok želita stanovanje 3 do 6 sob. Najraje v slovenski naselbini v Collin-woodu. če ima kdo kaj naj pokliče MU 9885 ali PO 8643. (156) Za malo; pošteno družino! Mala slovenska družina, zelo mirni in absolutno točni in pošteni plačniki, bi rada dobila |v najem par sOb s kuhinjo in kopalnico, spodaj, najraje v slovenski naselbini Kdor ima kaj primernega je prošen, da pokliče upravo tega lista in Vpraša za Mr. Debevca. (x) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. In E. «8(k Naročite si PIVO! Mi dovažamo VSAKO SOBOTO pivo na dom in sicer, vse po in v sofoo/to nra ga bomo točno pripeljali MARINKO'S 416 E. 156. St. — IVanhoe 3170 umrumrumnnnjmrLrLrLr^ za leto 1949 so izšle! zdajci zaškriplje Mb na trdemu predmetu, ki se je nahajal v školjki. Bil je precej velik biser; vrečina ga je sicer pokvarila, vendar so ga poslali ve-ščaku. Čevljar dobričina je na žalost 'zvedel, da bi bil biser ■Vitamin«* ■Mm pm ■ I— J* 'Amtt, m MMM »■> •* *• fSSk§•*«»«* d*. J.!i£ms*mM»»»*» rAltfšr krene v drugo smer; ali kmalu se je prepričal, da je imel Rok prav. Ris je plavaj urno ko pes in vse je kazalo, da hoče priti h kraju prav tam, kjer se je bdi namenil. Vilče je stal na bregu in čakal s svojim težkim kijem nanj. Kmalu je priplavala zver v plitvo vodo in začutila tla'pod nogami; tedaj je pihaje planila proti Vilčetu. Ko bd bil deček skočil vstran, bi mu bil ris gotovo hvaležen in bi bil urno izginil v gozdu. Ali Vilče je vedel, da ibi se Rok nikdar ne umeknil; tudi ga je mikala velika, mehka risja koža, ki bi bila prav topla odeja za mrzle noči. Ko je torej ris zlezel na suho, je zviška zamahnil s kijem nadenj; hotel ga je zadeti med zareče oči. Ali ris je bil urnejši nego on; ko blisk je skočil čezenj in se izognil udaricu. .Vilče se je od silnega zamaha opotekel, in ko je ris šinil preko njega, ga je zadel z eno zadnjih nog tako, da ao ga ostri kremplji prav močno opraskali po hrbtu. Bangwe Knjige Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1^0 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA 1887 W. Stat Plača PRATIKA Chicago 8, Illinois Poročnik D. R. Huddleston iz Bridgeport, IU. je obe živali poslal domov iz Havajev. Kužetu je ime Pake, mački pa Popki. Popolnoma mimo sta potovala preko morja drug z drugim. OBLAK MOVER Naža Bpecielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 11« E. II. St JOHN OBLAK HE 2730 HAS*. .»’S NATIONAL Kar se je tikalo armadnega zbo- katerem je tavalo vse. Med tem, ra, (ki je pretil Huningenu, ti- bilo je že 12. avg., se je 7. ad-stega slavnega armadnega zbora [ madni zbor izpopolnil z dohod-v Črnem gozdu, pred katerim kom tretje divizije, kije prisps-je trepetala vsa Alzacija, je bil la iz Italije. Toda zbor je štel v resnici le neznaten oddelek še vedno le dve diviziji, kajti Wurttemiberžanov, dva batali-jona in en škadron, ki so s svojo spretno taktiko, svojimi po- tretja premagana pri Froesch-weilerju, je bila zapadla zmešnjavi Ibega, tako da še to uro ni- ne ločenosti od ostale Francoske, je prišla brzojavka s poveljem za odhod. Veselje je bilo veliko. Karkoli_vse se je zdelo boljše od tega življenja med zidovi. In med pripravami za odhod so se pričela izno-va porajati domnevanja; nihče ni vedel, kam pojdejo. Nekateri so govorili, da bodo branili Strassburg, drugi celo o smelem izpadu v črni gozd, kjer odrežejo Prusom možnost povratka. Drugo jutro je med gostimi pohodi in pnoti-pohodi so vedeli, kam so jo zagnali va-ter s svojim naglim, nepričko- levi. vanim pojavljanjem povzročili Naposled, po dolgem tednu bajko, da je tukaj trideset do štirideset tisoč mož. Zdaj pa je veljalo premisliti, da bi bili naši še zjutraj kmalu raztrelili viadukt pri D a m n e marje! Dvajset milj bogate pokrajine je bilo opustošenih brez najmanjšega vzroka, zavoljo naj brezmiselnejšega strahu; in; ob spominu na vse, kar so gledali ta žaloštni dan; prestrašeni beg prebivalcev, odganjajočih svojo živino v planine, neštevilo voz, natovorjenih s pohištvom, ki so drli proti mestu kakor reka, med njimi pa truma otrok in ženskih — so se vojaki ljutili ter kričali z ogorčenjem in posmehom. “Ne, to je preveč smešno!” je blebetal Loubet s polnimi usti, vihteč svojo žlico. “Tako! Tam je bil torej sovražnik, ki so nas vfodili proti njemu na boj ? Nikogar ni bilo . . Dvanajst milj nazaj, dvanajst milj naprej — niti žive mačke| Vse to za prazen nič, za samo veselje, do so se bali!” Ohouteau, ki je z ropotom »trgal po svojem fotlič.u, j nafto pričel zaletavati v generale, ne da bi jih imenoval. “Kaj ? To so vam svinje, to so pravcalte pokveke! Slavne zajce so nam dali! če so se že zdaj tako pobirali, ko ni bilo nikogar, kako bi bili šele jemali podplate pod pazduho, če bi se bili znašli pre pravo armado!” Vrgli so na ogenj novo butaro lesa, v jasno veselje velikega plamena, ki se je dvigal visoko v zrak, in Lapoulle, ki si je blaženo grel noge, se je zibal v glupem smehu; takrat pa si je Jean, ki se je od kraja delal gluhega, diovolil reči z očitajočim glasom: “Molčite vendar! . . Slabo bi opravili, če bi vas kdo slišal 1” On sam v svoji preprosti pameti je bil ogorčen nad gluipo-stjo voditeljev; a vzlic temu je bila njegova dolžnost, skrbeti za njihov ugled. In ko je Chouteau še vedno godel, mu je pre-strigel .besedo: “Molčite! . . Tam je poročnik, obrnite se do njega, če vam je treba delati opazke." Maurice, ki je molče sedel ob strani, je povešal glavo. Ah, to je bil konec vsega! Jedva so začeli, že je bilo pri kraju. Ta nepokorščina, ta upornost ljudi ob prvi nezgodi je napravila iz armade že zdaj tolpo brez vsake notranje zveze, demora-lizovano in zrelo za vsakršno katastrofo. Niti enega Prusa niso videli, pa so bili premagani, tukaj, pod abizdjem Belfor-ta! Sledeči dnevi sq Mili v svoji enoličnosti polni drhtečega, bolestnega pričakovanja. Da bi imele čete kaj dela, jim je dal general Douay posla pri zelo nepopolnih mestnih utrdbah. S pravcato strastjo so kopali zemljo in drobili skale. A no-' vice — nobene! Kje je bila armada MacMahcmova? Kaj se! je godilo pred' obzidjem Metza? N a j ču d ovitejše govorice so krožile med moštvom; jedva da so dobili nekaj pariški!) časopi- j sov, ki so s svojimi protislovji, še povečali tesnobni mrak, po takšne zapuščenosti in^popol- jem kotu, ‘%rez dvoma nas bodo vkrcali v Charentonneau-u, da Bismark ne bo mogel iti prenočevat v Tuilerije.” Drugim se je zdelo to zelo smešno, čeprav nisoi vedeli zakaj ; a vendar so se vili od krohota. Sicer pa so povzročali najneznatnejši dogodki na potovanju tuljenje ter glušeč krik in smeh; kmetje, ki so stali ob železniški progi, skupine preplašenih ljudi, Idi so na malih postajah čakali, da se vlak pripelje mimo, v nadi, da izvedo prvimi | novic, izkratka, vsa ta prestra- stora iztegniti. Ker se je vr-'dočim je drevela lokomotiva bratili med strašnim kriča-1 šila razdelitev provijanta zopet mimo njih kakor burja in je njem. Prevladali so; sicer top-enkrat v največjem neredu in|vlak izginil, zavijaje se v dim ničarji, ki so bili nedvomno so debili vajaki v žganju, kar M to hrup. Pač pa so na nekem še bolj pijani; stali so pokoneu Mili morali prejeti v živilih, so kolodvoru, kjer se je vlak usta- in moleli pesti iz svojih voz ter bili skoraj vsi pijani, z nasilno [vil, tri fino oblečene dame, bo- tulili: “V klavnico! Vklavnico! in glasno pijanostjo, ki si je gate meščanke, ki so delile vo-,V klavnico!” s takšno obupno dajala duška v umazanih pe-[jakom juho, doživele pravcat divjostjo;, da so prekričali vse smih. Vlak je drdral; po vozu .uspeh. Vojaki so jim poljub-Wale glasove, je ležala takšna megla dima, da ljali roke ter se jim zahvaljeva- j Zdelo se je, da dihnil mimo lisi videl ničesar več. Nezno-Jli s solzami v cčeh; toda ne-,velik mraz, ledeni hlad mesni-sna vročina je vladala v notra- j koliko dalje so se iznova pri-Jce. Nenaden kratek molk je njosti, in izhlaipine stlačenih .čele grdte pesmi in divji krik. zavladal; med tem se je zare- teles so kužile zrak; iz črnega, [Takrat se je zgodilo, da se je‘žal Louibet: drevečega voza pa so se razle- njihov vlak nedaleč od Chau- “Veseli pa niso .tovariši!” gali rjoveči glasqvi, iprekriča- Imonta sreča] z drugim, ki je| “Toda prav imajo”, je rekel vaje ropot koles in polagoma|vozil topništvo v Metz. Vlaka Chouteau s svojim glasom go-zamiiraje v daljavi mirkle po-sta vozila počasi in vojaki so se stilnifkega govornika. “Ostu-krajine. Sele v Langres-u so čete izvedele, da jih vozijo nazaj proti Parizu. “Strela 'božja!” je vzkliknil Chouteau, ki je bil zaradi svoje vsemogočnosti kot velik govornik že neomejeni vladar v svo- kriča- dno je, pošiljati kup fantov ]priprosta reč . . . Alko imata kdovekam, da si dado razbiti Badihguet* (Zasmeljiv priimek butice za lumparije, ki jih sa-j Napolfeona UK) In Bismarck mi niti najmanj ne poznajo.” prepir med seboj, naj opravita In v tem tonu je nadaljeval.'onadva sama, lepo s pestmi, ne Vse je pohujševal ta malopri-'pa da kalita mir stotisočem lju-dni montmartaki delavec, iple- ;di, ki drug drugega nilti ne po-skar-postopač in ponočnjak, ki znajo ter se jim prav nič ne odhajal 106. polk, natlačen v [šena Francija, tresoča se pred živinske vagone. Voz, v kate-[invazijo. Toda prebivalci, ki so rem je stal Jeanov oddelek, je .prihiteli, niso našli ničesar rabil še posebno nabit, tako da je ^zen tuljenja celokupne brzovo-Loubet izjavil, da se nima pro- zno oddane kanonske krme, je bil slabo prebavil nekaj mrvic in govorov na l judskih shodih ter je mešal vneboupijoče oslarije z vzvišenimi načeli enakosti in svobode. Vedel je vse ljubi pobijati' se med seboj.” Ves voz se je smejal, veselo in vemo, in Lapoulle, ki ni vedel, kdo da je Badinguet, in niti ni mogel povedati,'ali se in svojo modrost je predaval [bije za cesarja ali za kralja, tovarišem, zlasti Lapoulleju, I je ponovil s svojim obrazom ka-kateremu je bil obljubil, da ga [kor naiven velikan: vzgoji za fanta po božji volji.] “Kajpada! S pestmi — in “Kaj ne, stari, to je vendar potem pa naj trčita s kozarci!” -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride /'S. N*V JONES CNARlER MfnBEE _W^C.T.U. To je najnovejia francoska ienska moda, pa ne vemo, če je za praznik ali delovnik, za mesto ali na deltlo. ■**» V*. A VALUE "THRILLER” UNEQUALLED IN Spectacularly priced — only Genuine Sadu GOLDEN SLEEP MATCHING BOX SPRING *38 This sensational money-saving opportunity cornea to you only once a year—daring National SEALY Week—Here’s everything yoa’ve ever dreamed of in a beautifully made innerspring mattress at the lowest price in years. Just look at these feature*—ordinarily found in 949.50 and $59.50 Mattresses. Sealy Miracle Mesh Construction Patented Sealy Durolife Unit Extra high-grade Damask Cover Pre-built Sag-Proof Border ★ Tailored Handles for Easy Turning A 8 Large Air-flow Ventilators A Expert Sealy Craftsmanship A Comfort Engineered for correct Sleeping Posture Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.—V torek in petek do 6:00. Zaprto cel dan v sredo. BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd.