Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXV., št. 76 Ljubljana, torek S. aprila 1932 Cena Din 1.— izdaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratzu davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 tn 3126 POUKU2N10E: MARIBOR, Grajski trg st. 8----CKLJE, Kocenova ulica 12. — ~eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. SPREMEMBA V VODSTVU VLADE Gosp. Peter živković je podal ostavko — Novo vlado je sestavil dr. Marinković — Državna politika ostane neizpremenjena Beograd, 5. aprila. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je g. Peter Živković obvestil gg. ministre, da smatra misijo, ki jo je prevzel 6. januarja za končano ter da bo zaradi tega predložil vladarju ostavko cele vlade. Ministri so vzeli to njegovo izjavo na znanje ter se je zunanji minister dr. Marinković zahvalil v imenu vseh ministrov g. Živkoviću za zaupanje in mu izrazil priznanje za njegovo uspešno delo pri konsolidaciji države. G. Živković se je nato odpeljal na Dedinje in izročil Nj. Vel. kralju ostavko vlade. Nj. Vel. kralj je ostavko sprejel in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviću. G. dr. Marinković je takoj stopil v stike z dosedanjimi člani vlade in prosil, naj sodelujejo tudi v novi vladi. Vsi gg. ministri so njegovo ponudbo sprejeli in ob 6. zvečer je bila nova vlada zaprisežena. Beograd, 5. aprila. Današnje Službene Novine« objavljajo ukaz o ostavki 2ivkoviceve in imenovanju Marinkovi-ćeve vlade. Ukaz se glasi: Mi, Aleksander L, po milosti božji in volji narodovi kralj Jugoslavije, smo sprejeli ostavko, ki so nam jo predložili naš predsednik ministrskega sveta Živković Petar, naš zunanji minister Marinković Vojislav, naš trgovinski minister dr. Kramer Albert, naš minister za socijalno politiko in narodno zdravje Pucelj Ivan, naš notranji minister dr. Srškić Milan, naš prosvetni minister dr. Kojić Dragotin, naš pravosodni minister Maksimović Rožidar, naš minister za gozdove in rudnike dr. Šibenik Stanko, naš prometni minister Radivojević Lazar, naš kmetijski minister Demetrović Juraj, naš gradbeni minister Preka Nikola, naš minister za vojsko in mornarico, armijski general Stoja novic Ž. Dragomir, naš finančni minister dr. Gjorgjević Milorad in naš minister za telesno vzgojo Kraljević Dragan. Ukaz o imenovanju nove vlade Razrešujemo jih dolžnosti in postavljamo na razpoloženje ter postavljamo: za predsednika ministrskega sveta in našega zunanjega ministra dr. Marin-kovica Vojislava, min. n. r. in narodnega posanca; 1 za našega ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja Alberta, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Puclja Ivana, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega notranjega ministra dr. S rs ki ća Milana, min. n. r. in narodnega posanca; 1 za našega prosvetnega ministra dr. Kojića S. Dragutina, min, n. r. in narodnega poslanca; za našega pravosodnega ministra Maksimovića Božidarja, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega prometnega ministra Radi vo je vi ca Lazarja, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega kmetijskega ministra De-me t rovi ća Juraja, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega gradbenega ministra Preko Nikolo, min. n. r. in narodnega poslanca; za našega ministra za vojno in mornarico armijskega generala Stojanoviča Dragomirja, min. n. r.; za našega finančnega ministra Djor-djevića Milorada, min. n. r.; za našega ministra za telesno vzgojo dr. Kraljevića Dragana, min. n. r. in narodnega poslanca. Predsednik ministrskega sveta in naš zunanji minister naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, 4. aprila 1932. Aleksander, 1. r. predsednik ministrskega sveta in zunanjih zadev dr. Marinković, 1. r. General živković reaktivi* ran in postavljen za komandanta kraljeve garde Beograd, 5. aprila. AA. Nj. Vel. kralj Je podpisal sedeči ukaz: Mi, Aleksander T., po milosti božji in volji narodovi kralj Jugoslavije, odrejamo na predlog našega ministra za vojno in mornarico na podlagi čl. 104 in 118 zakona o utsroju vojske in mornarice, da se vrne v aktivno 6lužbo armijski general v rezervi, naš častni adjutant Zivkovič Peter. Beograd. 5. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal tale ukaz: Mi. Aleksander I.t po milosti božji in volji narodni, kralj Jugoslavije, postavljajiio na predlog ministra vojne in mornarice za poveljnika na^o carde naloga rastnega ad-jutanta armijskega generala Zivkoviča Petra. Namestnik ministra dr. Kramerja Beograd. 5. aprila. A A. Nj. Vel. kralj je podpisal tale ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, postavljamo, ker se bo naš trgovinski minister dr. Kramer Albert mudil nekaj Časa v inozemstva na predlog predsednika ministrskega sveta in našega zunanjega ministra ter na podlagi čl. 12 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, za zastopnika našega trgovinekega ministra Demetroviča Juraja, našega kmetijskega ministra. Deklaracija vlade Beograd, 5. aprila. Danes dopoldne se je vršila prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. dr. Voje Marinko-vića. Ministrski svet je razpravljal o vladni deklaraciji, ki jo bo jutri dopoldne p reči tal ministrski predsednik dr. Marinković na seji Narodne skupščine. Beograd, 5. aprila, r. Političnih krogov sprememba v vodstvu vlade ni presenetila. V odstopu g. Petra Živkovića vidijo le nov dokaz, da je bil režim 6. januarja v resnici samo sredstvo za sanacijo političnih razmer v državi In ne sam sebi namen. Kot iskren državljan in discipliniran vojak se je g. Peter Živković dne 6. januarja 1929 odzval pozivu vladarja in stopil kot docela nevtralna oseba na čelo takratne vlade. Prevzel je nalogo, da doseir notranje pomirjenje, pospeši izenačenje zakonodaje in izboljša državno upravo. Po triletnem napornem delu, pri katerem je tudi v najtežjih časih skrbno čuval svojo nevtralnost, je svojo visoko misijo dovršil z uspehom, kakršnega je le malokdo pričakoval. Pod njegovim vodstvom so bile izvršene dalekosežne reforme v državni ureditvi in državni administraciji ter pomirjene poprej tako srdite politične strasti. Da si je s svojim delom pridobil tudi zaupanje najširših narodnih slojev, so pokazale skupščinske volitve v novembru. Ker je trimesečna doba parlamentarnega dela sedaj pokazala, da je Narodno predstavništvo sposobno za plodonosno delo, je smatral g. Živković, da je s tem končal svojo misijo. S tem, da stopa na mesto g. Zivkoviča dosedanji zunanji minister g. dr. Vojislav Marinković, eden izmed prvih in na jod lične jši h so t rudni kov7 šesto januarskega režima, je podana garancija za kontinuiteto državne politike, tako v zunanji, kakor tudi v notranji politiki. Verjetno je, da bo ministrski predsednik dr. Marinković že na jutrišnji seji Narodne skupščine pod?l deklaracijo svoje vlade in pojasnil smernice svoje bodoče politike. Odločilni teden v Nemčiji Včeraj se je pričela kampanja za nedeljske predsedniške volitve Policija v strogi pripravljenosti Berlin, 5. aprila, s. Berlinski policijski predsednik je odredil od danes dalje za vso varnostno policijo strogo pripravljenost. V teku včerajšnjega popoldneva in večera so se vršila številna volilna zborovanja raznih strank. Zaradi miru in reda je bila uvedena obsežna policijska varnostna služba po cestah. Posebno močno je zastražena okolica Lustgartena, kjer se je zvečer vršilo prvo javno narodno-socialistično volilno zborovanje. Narodni socialisti so imeli razen tes:a še zborovanja v Sportpalastu in Friedrichsheimu. Socialni demokratje so imeli prvo zborovanje v Tenishallen. Najostrejša bo, kakor kaže sedanja volilna propaganda, volilna kampanja na Pomeranskem in v srednji Nemčiji, kjer ima Hitler najbolj vnete pristaše. Zatvoritev nari dno-socialističnih lokalov v Berlinu Energični ukrepi pruske policije proti Hitlerjevim napa dalnim oddelkom - Preiskava proti hitlerjevcem je zaključena Berlin, 5. aprila, g. Berlinsko policijsko predsedstvo je opoldne odredilo zatvoritev vseh poslovn.'h prostorov berlinskih napadalnih oddelkov v narodno-socialističnem strankinem domu na Hedemannstrasse. Pred omenjenim domom so namreč preteklo soboto narodno-socialisti^ni član.* teh formacij napadli nekega nasprotnika Hitlerja ter ?a težko poškodovali. Po končani policijski preiskavi je smatralo poM-ei'jfiko predsedstvo za potrebno, da to zbirališče hitlerjevcev do preklica zapre. Odredba je bila oficijelno objav'jena popodne ob 15. .to tud.: takoj izvršena. Prostori, ki so sedaj za člane teb oddelkov* nedostopni, so precej obsežni in so se v njih podnevi zbirali razni vod-tel ji, ponoči P* so bivale v njih nVbove stražo. Berlin. 5. aprila, g. Kakor se je izvedelo na pristojnih mestih, je preiskava o ?.ra-d»!vu, ki so ?ra zapleni'M narodno-socialistle ni stranki, pokazala, da se je strnka na v«e stran.} ba-viia z raznimi veleizlijaisk*-mn. vohunskim! in sličnim? nečednimi posli. Policijsko predsedstvo je vse SGad$vo izročrlo vrhovnemu državnemu prav ciniku. Listine, ki jah je pruska policija zaplenila pri hišni preiskavi v narodno-«* >c'Vrstičnem glavnem stanu, so seiaj toliko pregledane, da bo pruska vlada že .utrl lahko sporočila svoje zadevne sklepe Pri teh listinah gre v prvi vrsti za takšie. Vi jasuo dokazujejo, da je imela narodno socialistična stranka protizakonite namere. Stališče pruskih, kakor tudi! ostalih državnih oblasti bo t ostalem že bolj pojasnjeno. čim se bo še v teku večera vrnil državni notranji minister Groner z velikonočnega dopusta, šele po njegovem povratku se bo dalo izvedeti, kakšne dogovore sta imela glede tega dDaily Telegraph« poroča iz Cangčunga, da je bilo treba utrjeno mesto Nungan, ki leži 40 km severo-zapadno od Cangrčuna, po lOdnevnem obleganju izprazniti. Garnizija japonskih oddelkov in mandžurske konjenice, ki je bila na strani nove vlade, je bila obkoljena od 3000 upornikov. Odpis dolžnih davkov iz prejšnjih let Razglas Bilančnega ministrstva o vlaganju prošenj za odpis davkov v smislu izpremembe davčnih zakonov Beograd, 5. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je objavil davčni razglas o viaganju prošenj za odpis dolžnih davkov, ki zapadejo 26. junija 1932. Ta razglas se glasi: Davčni obvezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let — pred 1929 letom — lahko zaprosijo po čl. 14. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in v tem členu predvideni višini za odpis teh davkov. Prošnja naj obsega te-le podatke: Kraj. kjer je prosilec dolžan davek, imovinsko stanje z navedbo nepremičnin, vrednosti premičnin, prosilcev po- klic, s čim se preživlja in kraj prebivanja. Prošnji je treba priložiti: 1.) zemljeknjiini izpisek, 2.) potrdilo o lastninskem stanju, ki ga izda na uradnem obrazcu občina prosilčevega stanovanja in občina, v kateri je prosilec zadolžen, 3.) druga pismena dokazila o lastninskem stanju. Zadolžit vene izjave se bodo vpošte-vale le, če je naznačen znesek dolga in ime upnika. Če je davčni obvezanec zadolžen pri več davčnih upravah, mora pri vsaki vložiti prošnja Rezultat londonskih razgovorov Zbližanje med Francijo in Anglijo štirih London, 5. aprila. V nedeljo popoldne je prispel »emkaj francoski ministrski predsednik g. Tardieu v spremstvu f.nanč-ne'4i minstira Flandin«. Na kolodvoru »ta francoske goste sprejela ministrski predsednik M-acckmald in zunanji minister Simon. V ponedeljek dopoldne «ta se sestala Macdonald in Tardieu v zunanjem n onistrstvu, kjer sta imela enourno konferenco, nato pa sta se podela v Macdonai-dovo stanovanje, kjer 6o se zbral' tranco-ski in angleški finančni minister, angleški zunanii minister ter finančni stroic >vn jaki, kjer t>o se nato nadaljevali razgovori o vseh problemih, ki so v zvezi 6 Tardeuje-v*m načrtom in z drugimi aktualnim- problemi mednarodne politike. Po kos u, ki ga je priredil na čast gostom Macdonald. so se pogajanja nadaljevala in ob o. zvečer zaključila. Tardieu je ob pol 11. zvečer odpotoval nazaj v Pariz, dočim je Fiandin ostal v Londonu, kjer bo zastopal Francijo na jutrišnji konferenci štirih velesil. A.at:or se izve, razgovori med Tardieu jem in Maodonaldom niso do vedli do na-kakih konkretnih »klopov in imata Francija m Anglija popomoma proste roke, da revidirata svoj« stališče. Macdonald je v razgovoru z novmaTJ'i nagi asi 1, da je bil njegov sestanek s Tardieujem najbolj prisrčen od vseh sestankov, kar jih je imel s tujimi državno ki v dobi svojega političnega ude j st vo van ja. Diplomatski dopisnik »Dailv TelegRapha« poroča z zvezi s tem, da je bil ta sestanek tako uspešen, da sta Tardieu m Macdonald sklenila, naj »e v najkrajšem času vrše ponovni posebni sestanki med državniki štirih velesil, to je jamči za uspeh jutrišnje konference velesil Anglije, Francije. Nemčije in Ttadije, da M se na teh sestankih obravnavali vari pereči evropska problemi. Tudi Tardieu je pred svojiim odhodom azjavH na vinarjem, da je izredno zadovoljen z rem?ltati razgovorov z Macdonaldoim in da še z nobenega sestanka na odhajal z boljšimi vtisi kakor tokrat l pa, da bo v kratkem zopet prišel na razgovore v London. Pariz, 5. aprila. Današnji jutranji Bsti podčrtavajo rezultat londonskih rarrovorov kot uspeh Tardieuja. r>o formalnih sklepov ni moglo priti, ker niso bfli navzoči zastopniki Nemčije in ItaUje, Glavni rezultat včerajšnjih razgovorov pa je ta, da sta se Anglija in Francija zelo zbližan m da le podana garancija za popoln uspeh konference štirih velesil. Listi pa izrecno poudarjajo, da ne obstoja za to konference nikak francosko-angleški predlog, marveč bo konferenca popolnoma svobodno razpravljala in sklepala. »Matm« prše, da gre francoska in angleška akerja v korist podunavskih držav na eni strani za tem, da se ustvari preferenčnl carinski sistem, v katerem bi aktivno sodelovati tudi Nemčija in Italija, na drugi strani pa za ukrepa v svrho obnove financ, valnt In poljedelskih kreditov podunavskih driav, pri čemer bi igrala Pariz In London odtočftno vlogo. Vsaki politični eflH so pri tem izključeni. Cc bi Nemčija na jutrišnji konferood temu načrtu pripisovala politični značat potem je to dokaz, da hoče Nemčija še vedno indirektno doseči priključitev Avstrije k Nemčiji, kar pa je v največjem nasproti** z gospodarskima interesi Evrope, Znižanje uradniških prejemkov v Ameriki VVaahington, 5. aprila s. Ameriška vlada pripravlja prvi lasten prispevek za kritje primanjkljaja z visokim znižanjem vseh državnih izdatkov. Predsednik Hoover bo poslal kongresa poslanico, v kateri ga bo pozval, naj zniža izdatke za 300 milijonov dolarjev. Tudi prejemki državnih uradnikov bodo znižani. Krvave volitve v Mehiki Mexiko Citty, 5. aprila s. Pri včerajšnjih splošnih volitvah v Mehiki je prišlo na več krajih do krvavih spopadov, pri katerih so bile 4 osebe ubite, 20 pa težko ranjenih. Policija je bila ves dan v strogi pripravljenosti In je zasedla vsa javna poslopja. Računanje volilnih izidov je se v teku. Do sedaj je znano le toliko, da je bivši predsednik Cortez Gil propadel. Stomilijonsko posojtk) Avstriji Dunaj, 5. aprila, d. Kakor znano, priporoča zadnje poročilo finančnegra odbora Društva narodov nujno finančno pomoč Avstriji. V dobro poučenih krogih govore, da je nameravano posojilo v višini 100 milijonov šilingov, za katero bi prevzele jamstvo Anglija, Francija. Italija, Belgija, Nizozemska, Švica in v manjši meri tudi Nemčija, kakor pri avstrijskem posojilu Društva narodov. Dunaj, 5. aprila, č. V službenih krogih dozna vajo, d/ se bodo pogajanja za novo posojilo v znesku 100 milijonov šilingov pričela v kratkem V zvezi s temi pogajanji bo odpotoval zvezni kancelar dr. Burescn dne 15. <~ m. v spremstvu trgovinskega ministra Heinla in kmetijskega ministra Doll-fussa v ženevo. Napetost med Bolivijo hi Paraguajem Buenos Alres. 5. aprila, s. Listi poročajo, da se na moji med Bolivijo in Paraguajem zbirajo boJrrijake čete in letala. Polom ruske Fordove tvornice Moskva, 5. aprila, d. flele pred četrt leta otvor jena avtomobilska tvornica ▼ Nižnjem Novgorodu, v kateri so pričeti graditi Fordove avtomobile, se je izkazala po po noči ln organizacije komunisti ene stranke kot popolnoma ponesrečeno podjetje. Nezadostno vodstvo tvorniee in napačna finančna politika krajevnih strankinih organov sta doved-li do popolnega zastoja produkcije. Poročilo izjavlja, da je tehnična naprava tvornica, ki so jo zgradili ameriški strokovnjaki, prvovrstna, vendar pa sta obžalovanja vredno sovražno stališče krajevnih strankinih oblasti napram specijalistom in popolno pomanjkanje trgovske pobude močno oškodovali obrat. Centralni organi komunistične stranke so zaradi tega zelo ogorčeni ter so odpustili iz službe več odgovornih voditeljev. Ves produkcijski načrt bo preosnovan in upajo, da se bo na ta način produkcija v drugem četrtletju pcArečala. V tem Času nai bi se zgradilo prav toliko avtomobilov, kolikor bi jih morali po prvem načrtu zgraditi v obeh četrtletjih skupaj. Operacija m a dame CuHe Pariz, 5. aprila, d. Voditeljica pariškega instituta za radij madame Curie se je nedavno ranila na komolcu. Zaradi infekcije se je morala podvreči precej nevarni operaciji, vendar pa se je njeno zdravstveno stanje v zadnjih dneh znatno zboljšalo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deviie: Amsterdam 2276.28 — 2287.64, Berlin 1333.06 — 1343.86, Bruselj 787.39 do 791.33, Curih 1094.36 — 1099.86, London 212.58 — 214.18, New York ček 5611.19 do 5639.45, Pariz 221.82—222.94, Praga 166.65 do 167.51, Trst 290.02—293.02. INOZEMSKE BORZE Corih: Beograd 9, Pariz 20.27, London 19.45. New York 514.75, Bruselj 71.96, Milan 26.60, Madrid 38.75, Amsterdam 208, Berlin 122, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. >5 L, U V JE N S K 1 NARODc, dne 5. aprila 1932. Pevski praznik naših zborov 5. aprila. V moMjOk 3. t. m-, x povodom svoje boom letne sfaapriKSne v dvorani On iona priredil« Hufeadova arpi v oicvtru Jmfcno-skrveraskega pevađcejga severza*, ki stoji pod poicjOvieatJBtPOUi Mj. Vel. kratja Aleksandra, svoj koncert. Koocert, ki se mora rn>esnovati pevski praznik naših zborov, pevski praznik, ki naj v bodoče ostane nepremakljiv praznik, praznik pevcev na belo nedeljo, pomladni praznik nese pesmi. Torej, na letošnjo belo nedeijo popoldne je v Unkmu nastopilo 16 pevskih zborov. Poudariti je treba prav močno, da ti pevci niso smatrah pesem kot sredstvo, s katerim naj bi manifestirati, recimo, kako skupno politično ali »toankarsko idejo, njim jc glavrri, edtn cilj Mino pesem, pevska umetnost m nič drugega. Odtod tudi visoki sttandard njihovega programa, podajanja in izvajanja. Kako naj bi te ljudi družila pač še kaka druga tako močna m sveta volja, kot resne skižiba najlepši umetnosti, glasbeni umetnosti, saj smo slišali tu pevce, brezposelne siromake s sk>-kfmi pasovi iz Lok. Jesenic, Domžal, ki sdcusajo srdito kruleči želodec pomiriti s pesmijo, rudarje, obrtnike, železničarje, uradnike, trgovce raznih prepričanj itd, torej najpestrejši konglomerat, ki ga veže en sam cement v trdno, nerazrušno celoto, cement-pesem. Tišino, lepoto, 'pravilnost izdajanja vseh t<*h šestnajstero zborov je sodila, in strogo, nepristransko sodila, žirija, šestojeca a generalnega tajnika JPS g, Koste Manojlovrča. ki je nalašč v to svrho prispel v Ljubljano, g. direktorja Mateja Hubada, g. Stanka Premrla in g. Oskarja Deva. Njihova sodba je bila posameznim pevo vodjem in predsednikom rzrečena strogo zaupno, tako, da si jaz ne upam. boječ se morebitnega nesoglasja med pk>;o in to poklicno in nalašč poklicano sodbo izrekati svojega toČDojiega, oseb-tg mnenja o posameznih izvajanjih. U ver jen sem pa v dno duše, da je sodba žirije nepristranska in absolutno pravična. i \>cm pa jc moral brti pravdorek težak, saj sc je bilo sodnikom ozirati na ne-broj okolnosti, na starost pevskm zborov, na njihov sestav, na življenjske prilike pevcev, nrt njihov stan, na njihovo glasbeno /nanje, na dosegljivost stavljenih nalog itd., itd. Nastopili so pevska društva: 1 »Loški glas«. Loke pri Zagorju ob Savi, pevovodja C.. Godina: 2. »Hugolin Sat-rner«. Moste r>ri Ljubljani, pevov. g Run-nik; 3. »Domžale« iz Domžal, pevov. g. Plevel j; 4. »Zvon« iz Trbovelj, pevov. g. Moli: 5. »Sava« iz Jesenic, pevov. g. Go-stič: 6. »Logatec« iz Logatca, pevov. g. Guček: 7. Pev. odsek Nar. čitalnice v župe, ki so lahko naši pevci Šiški, pevov. g. Godec: 8. »Sloga« rz Ljubljane, pevov. g. Svetel: 9. »Sava« iz Ljubljane, pevov. g. Bhvter; 10. »Slavec« iz Ljubljane, pevov. g. Perko; 11. »Moste« rz Most, pevov. g. Pirnat; 12. »Cankar«, pevov. g. Perko; 13. ^Krakovo-Trnovo«, pevov. g. Grobming: 14. »Ljubljana«, pevovodja g. dr. Dolinar; 15. »Grafika«, pevovodja g. Grobming ter končno 16 »Ljubljanski Zvon«, pevov. g. Prekrvec, vsi rz Ljubljane. Vendar pa smo pogrešali nekaj renomiranih, preizkušenih pev. zborov, kot n. pr. »Liro« vz Kamnika, kočevskih, novomeških, tržiških, srna rt ins ki h pevcev. Niso se morda ustrašili tekmovanja, pač pa so jo ovirale nemara težke življenjske prilike, vsled katerih je trpelo najbrž tudi njihovo pevsko delo. Navedeni pevski zbori so nastopali v strumno discipliniranih četah gladke, živo, izvajali so pesmi Adamiča, Aljaža, Jereba, Pavcfrča. Pirnata. Toroca, Ocvirka. Kreka, Hajdriha, Mari rakovica, g. Ipavica. Br-nobiča, Foersterja. Sa-ttnerja. Kochreiterja in Schwa.ba. Pesm: so se delile po laiji ali težji izvedbi v tri kategorije in zamorem reči, da je šlo stremljenje pevskih zborov povečini za višjimi cilji. Kateremu izmed zborov je, ali bo prisodila žirija najvišjo pohvalo, kot rečeno, ne vem. Vendar pa je publika najbolj odlikovala n. pr. »Zvon« rz Trbovelj, »Slogo« iz Ljubljane, »Savo« iz Ljubljane, »Slavca«, »Cankarja«, »Ljubi ja.no«, »Grafiko« in »Ljubljanski Zvon«. Nedeljena pohvala za najvestnej-še, marljivo in visokostremece delo pa gre prav vsem. Izmed pevovodij moram posebno poudarjati zaslužno in glasbeno izredno razumno vodstvo gg Molla, Svete-la, Marijana ""Binterja, Krista Perka, Pirnata. Godino. Grobminga. Dolinaria. Pre-lovca, nikakor pa ni rečeno s tem, da bi i ostali ne zaslužili najtoplejšega priznanja. Ta predtekma pa bo sklenjena z glavno tekmo šele ob festivalu glasb. Matice. Tedaj bo tudi prilika, da izpregovo-rim več in temelji te jše o vsem tem velikem, zanimivem pevskem delu. Pevski voditelji so izvedeli za svoje napake in nepravilnosti pri podavanju ter bode do tedaj vse lepo popravili. Takrat pa pridejo zaslužene ocene in nagrade. Tik pred sklepom koncerta se je predsednik Hubadove župe, g. dr. švigelj zahvalil vsem sodelujočim, gen. tajniku g. Manojlovicu. omenil težak položa;, brezposelnih pevcev iz Lok. Jesenic in Domžal ter se spomnil ironijo tudi onih. ki niso prišli h koncertu, dasi bi bila to njihova dolžnost. No, rudi brez njih je bilo lepo in visi naiši pevci so na ta svoj pevski pravnik lahko ponosni. —č. Pravi vzrok zagrebške katastrofe Pomanjkljiva Mi gremo naprej* mi strelci •.. Razveseljiv razvoj in napredek ljubljanskega oblastne* ga odbora Streljačke družine Ljubljana, 5. aprila. Med na.ša najbolj agilna naciionalno obrambna društva spada Streljačka družina, ki se je v zadnjih letih tudi pri nas krepko razvila. V nedeljo je ljubljanski oblastni odbor StreljaClke družine polagal bi'enco svojega delovanja v preteklem letu. Občni zbor je pokazal krasen napredek organizacije, tako v pogledu števila članstva, kakor tudi v splošnem. Zborovanje se je vršilo ob 10 dopoldne v salonu restavracije pri Mraku, otvo-ril ga je podpredsednik g. Milan Sterlekar namesto odsotnega in službeno zadržanega predsednika generala Popoviča. Podpredsednik je uvodoma toplo pozdravil navzoče, se spominjal v preteklem letu umrlih treh članov in- prešel na dnevni red Uvodoma se je najprej zahvalil časopisju za naklonjenost Streljački družini, posebno zahvalo je pa izrekel Slovenskemu lovskemu društvu in Društvu ostrostrelcev, ki gresta družini v vsakem pogledu na roko. Prosil je obe organizaciji, naj družino i v bodoče podpirata in naj sodelujeta tudi pri nagradnem streljanju, ki se bo vršilo v maju na strelišču ter o priliki zavezne skupščine streljačkih družin iz vse države, ki se bo vršila od 4.—12. septembra v Ljubljani, istočasno bo pa tudi na slovesen na-čin nazvit prapor, ki ga je poklonil oblastni družini Nj. VeL kralj Aleksander. Zahvala in priznanje pa gre tudi številnim ljub* jans kim trgovcem in tvrdkam. ki so družin; za tekmovanje poklonili krasna darila za obe sobni nagradni streljanji ter za tekmovalno streljanje na strelišču. G. Sterlekar je še precital imena 15 odliko-vancev, ki so se v preteklem letu izkazali kot najboljši strelci. Tajniško poročilo je podal g. Roš. Iz poročila posnemamo, da je oblastna družina res pridno in smo tren o delovala. Njeno članstvo je naraslo za nad 300. tako da šteje družina zdaj 497 rednih in 5 ustanovnih članov. Odbor je imel lani 16 sej. Družina je bila v stikih z vsemi družinami, ki spadajo v njeno območje. Odbor je odposlal 721 dopisov, interveniral je v marsikaterih zadeval zelo uspešno s posredovanjem polkovnika Nova kovica, gg. Oreh-ka m Jevtka. Tajnik je v svojem poročilu izrekel tudi posebno zahvalo g. Hamrihar-ju in trgovcu Medicu, ki sta člana uprave, pa sta društvu večkrat tudi gmotno priskočila na pomoč. Družina je lani napravila več izletov, tako v prijazno Kostanjevico na Dolenjskem, v Novo mesto in Logatec in razne druge kraja, kjer so njene podružnice. Tajnik je zaključil z apek-m, da naj Člani uspešno vežbajo in da se v čim večjem številu udeleže državnega prvenstvenega tekmovanja. V soboto, 9. t. m. prispo v Ljubljano delegat' savezne uprave Streljačkih družin, ki si ogledajo strelišče, če je prikladno za tekmovanje. Blagajniško poročilo je podal g. Simčie, revizorsko pa g. Kostanjevec. Odboru je bil podan absolutonj s pohvalo in priznanjem. K besedi se jc oglasil polkovnik Nova-ković kot načelnik propagandne sekcije in poudarjal, da je družina v preteklem letu položila temelje 5 družinam in 7 poverje- ništvom. Pri volitvah je bil za predsednika zopet soglasno izvoljen brigadni general Dra-gomir Popovič, odborniki pa: Sterlekar, Jevak, Orehek, Ros, Simeič, Lipnik. Hro-vatin, polkovnik Novakovi?, Kostrnjevec, Hainrihar Franc. Deržaj, Šolar, Gerbec, Škerlj (za akademike), polkovnik Cvejič in Novakovič, podpolkovnik Jaklič, Vah-tar, Paljarevič, Kralj, Kobentar, Gorazd, ObradoviČ. Preglednik računov: Valentfč, Zupan, strelska mojstra: kapetan Mamula in Lipovž. Pri slučajnostih se je oglasil kot zastopnik SLD ravnatelj g. Ivan Zupan, v vznesenih besedah je podčrtal važnost in pomen strelskih družin m da je potrebno zbUžanje, tako od strani strelcev, kakor tudi lovcev. V imenu SLD občni zbor naj-topleje pozdravlja. Polkovnik Novakovič je predlagal, da bi o priliki razvitja saveznoga prapora rudi oblastna strelska družina razvila svoj prapor, kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. KOLEDAR Danes: Torek 5. aprila, katoličani: Vln-cenc Fer. Dabiživ, pravoslavni 23. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Njen prvi ples. Kino Ideal: Veleturist. ZKD: >Pot k slavi« ob 14.30 v tonu Matici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piceoli, Dunajska cesta 6 m Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. in oprema gasilcev — Stropi niso bili f elezobetonski Ljubljana, 7. aprila. Zagrebška katastrofa je zbudila tudi v Ljubljani glasen odmev, saj je pa tudi ena največjih požarn'h in gradbenih katastrof, kakršne ni bilo še pri nas. V zvezi z njo so se pa pojavile tudi razne fantastične govorice, tako n. pr., da je katastrofo zakrivilo predvsem, ker je bil a f^r. tuliecva hiša zgrajena v železobetonu. Očividec, znan mženjer iz Ljubljane, ki je bil v sredo v Zagrebu, nam je dal informacije, glede na to. zakaj je zavzela katastrofa taksen obseg. Bartuličeva h ša je bila zgrajena pred tremi leti in sicer z opeko, stropna konstrukcije in streha so pa bili leseni. Zgradba je bila vogalna, približno tako velik." in ta'jcšna kot je naša Kresi ja ob L juh1 junici rn Stritarjevi ulici. Vredna jc bila okrog 6 milj. Din. Eksplozija je nrstala v drugem nadstropju ter je vnglo strop drugega nadstropja skozi tretje nadstropje. Ogenj je takoj zajel lesene stropne konstrukcije m streho, del ruševin je padel na ulico, na streho tržnice — približno 12 m globoko — in razbil na nji nekaj stekla — steklenih luxfeT zidakov — strešne konstrukcije tržnice, ki je žclezobeton-ska, pa razvaline niso mogle porušiti. Prav tako bi prave katastrofe nit: ne bik), če bi bila agradba železobetonska. Stropa bi eksplozija ne mogla dvigniti ter bi se učinek eksplozije omejil le na stanovanje v II. nadstropju. Eksplozija bi vrgla ven le obodno steno, ker bi še takšen pritisk ne mogel dvigniti ter razn^sti ~e-lezobetonske konstrukcije. Zato bi tudi ne mogel nastat: požar, ker bi se ogenj ne mogel širiti skozi nadstropja in bi nc dosegel strehe in je zajel, čeprav bi bila strešna konstrukcija lesena. Katastrofa bi pa vseeno ne zavzela takšnega obsega, če bi bila pozami hramba bolje organizirana. Požar je nastal v enem krilu in se je po strehi raiaširil še na drugo. Pri gašenju bi pa morali bolje paziti, kam brizgajo vodo. ne pa polivati kar tako tja v en dan po zidovju. Baje so brizgali vodo na streho drugega krila tako, da je curljala od zigoraj navzdol skozi vsa nadstropja ter je razmehčala zidov je tako, da se je podrio tudi drugo krilo. Očividec se je prepričal, da sc imeH prostovoljni im poklicni gasilci samo dve brtzgalni m samo eno visoko »M agi rus« lestvo in še ta je bila prekratka, da bi segala do vrha zgradbe. Zato so jo postavili na streho tržnice, ki je ravna, da b segala dovoli visoko. S tem postavljanjem so se pa tudi precej časa zamuditi. Baje gasilci tudi niso bili opremljeni z maskami in ne-jim je bilo pač otežkoceno reševanje ljudi iz goreče hiše. Pomoč je prišla tudi prepozno, ker so prostovoljni gasilci prišli na kraj ka.tastrofe pol ure po izbruhu požara. Očividec je prepričan, da bi se desno krilo zgradbe nc porušilo, če bi pravilno gasili, katastrofa bi pa tudi ne zahtevala toliko žrtev, če bi bili gasilci bolje opremljeni ter, če bi bile sploh varnostne odredbe zadostne. V Zagrebu ha c nmiejo niti označeno, kjer je hidrant. Katastrofalen obseg eksplozije p« je pripisovati predvsem, kot rečeno, dejstvu, da zgradba ni bila zgrajena po modernih principih, da niso bili stropi želez betonski, čeprav je bila hiša zgrajena šeit prod I leti in je stala sredi mesta. Kino in zagrebška katastrofa Po temeljiti preiskavi, ki jo vodijo oblasti v Zagrebu, so vzroki strašne filmske katastrofe že precej točno ugotovljeni. Glavni vzrok leži v tem, da varnostni predpisi ki obstojajo v pogledu manipulacije s filmi, niso bili dovolj upoštevani. I*rojekcijski aparat Starfilma, na katerem 90 bili (Umi preizkušeni, predno so bili razposlani poedinim kinematografom, je bil v samem skladišču podjetja. V skladišču je bilo okrog 100 filmov, kar znaša približno 2000 kg filmskega materijala. Ta neprevidnost je v prvi vrsti kriva, da je požar zavzel tako velik obeeg, kajti čim se je vnel film v aparatu, je ogenj radi operaterjeve zbeganosti zajel vso zalogo filmov in tako je nastala eksplozija, ki je uničila veliko poslopje, in zahtevala poleg materijelne škode tudi 9 človeških žrtev. Izključena bi bila katastrofa, če bi bilo skladišče filmov ločeno od projekcijske dvorane ali kabine. V tem primeru bi se vnel le dotični del filma v aparatu in bi požar še daleč ne imel takih posledic, ker bi zgorelo le kakih 10 do 12 kg filmskega tr*ku. Zato je jasno, da so take katastrofe v kinematografih izključene. V operatera ki kabini, ki je strogo ločena od prostora, kjer je občinstvo, je vedno le po en sam film. Ta film je shranjen v železnem, hermetično zaprtem zaboju in se jemljejo iz zavoja le poedina dejanja po vrsti. Cim je dotično dejanje končano, ga operater zopet spravi v železni zaboj. Moglo bi se torej operaterju vneti le to ali ono dejanje, torej okrog lOO m filma, kar pa ne pomeni nobene nevarnosti za občinstvo. Poleg tega so v ope-raterskih kabinah predpisani gasilni n.para ti, ki se z njimi morebitni malenkostni požari takoj pogasi. FHrrii v specfiterskih vozovih Zagrebško mestno načelstvo je odstranilo iz stanovanjskih hiš v mestu vse zaloge filmov, izvzemši filme Paramounta in deloma Panfilma, ki imata po predpisih zgrajena skladišča in filmske delavnice. Vse druge filme so pa morali odstranita iz mesta in so sedaj s»pravljeni v špediterskih vozovih na štirih krajih. Štirje vozovi s filmi stoje pred mestnim kopališčem na Savi, en voz na Miramarski cesti, dva v javnih skladiščih, osmi pa v Daničičevi ulici. Ta ukrep >e seveda samo začasen. Ni še rešeno vprašanje, ali bo obči na zidala posebno poslopjo za filmska skladišča, sli pa bo dala filmskim podjetjem na razpolago javna skladišča. Dva domača gosta Cavajleria ha B»j&zzi v novi režiji Gospod prof. O. šest se je lotil naloge, da nam ustvari dve najstarejši in obenem najbolj popularni operi v povsem novi inscenaciji in režiji. Naloga hvaležna, a tudi težka. Svobodo mu je utesnjevala operna oblika, ki je bistveno ni mogoče izpreme-niti. Sredi uvertire Mascagnijeve »Cavalle-rie« se je doslej Turiddu oglašal s podoknico za zastorjem. Res je, večina poslušalcev ni vedela, kdo in zakaj poje. šest da zastor dvigniti, Turiddu nastopi s kitaro in zapoje »siciliano« pod Loli-nim oknom. Ponoči ali tik pred jutranjim mrakom. Turiddu izgine, a uvertura se nadaljuje: vidimo, kako se dviga somrak, kako se pojavi zora in se docela izdani. Vse jako lepo, a da se odigrava prehitro, da bi bilo vsaj približno naravno, je kriv skladatelj, ki je napisal prekratko uverturo. Tudi dejstvo, da brenka Turiddu na kitaro, a da slišimo harfo za kuliso, ni v skladu z naravnostjo. Smo pač v operi, v kateri moramo, čeprav zatrjujejo, da je naturalistična, sprejemati še druge nenaravnosti. N. pr. zvonenjem s stolpa čujemo iz orkestra, ljudstvo kleči in poje pred cerkvijo, itd. šest je odprav. 1 berača ? cerkvenih stopnic, a uvedel ministrante, ki prihajajo k opravilu, da se slečeni vračajo kot vaški fantje, nesoč ministrantske obleke in čepice — domov. Tudi to se zgodi prenaglo, zlasti pa odnašanje oblek domov menda ni naravno. Mislim da se min obleke tudi v siciljski vasi puščajo v zagradu. Alfio ne poka več z bičem, a ima dva dečka sorodnika, ki se igrata konja in voznika«, t. j. eden beži, d očim ga drugi z bičem poganja. In Alfio podari vsakemu pomarančo. Lola ne vrže Turidduju skrivaj s stopnic cvetke, ki jo Santuzza opazi in pohodi. Nego Turiddu spremlja Lolo prav do cerkvenih vrat in se ji vpričo Santuzze prav vsiljivo laska. Meni je bilo lovljenje dečkov preveč in me je — kakor zbor — motilo: laskanje pa sem občutil za brutalnost Takisto je povratek Alfia po boju s krvavim bodalom zame oduren, pa menda tudi nenaraven in proti želji libretistov. V ostalem se godi dejanje domalega po običajni režiji. Vendar je vse živahnejše ;n po možnosti naravneje. Le tistega pehanja, odsuvanja in metanja Santuzze po Turiddu je preveč: efekt, ki se trikrat ponovi, je zame zoprn. Seat pa je ustvaril tipično laško vas in je nova inscenacija prav lepa in zanimiva. Z vprizoritvijo uverture (podoknico, nočjo, mrakom, svitanjem in dnevom) je opera vsekakor mnogo pridobila. Tudi >Bajazzi« so po možnosti izpre-menjeni. Tonio prihaja iz ozadja komedi-jantskega voza in zapoje svoj prolog. Dobra misel. Ko se začne 1 dej., stoji voz že na desni, a zadaj aa sredi je postavljen oder. V ostalem ni nič izjpremenjeno razen krajine v ozadju, ki opravičuje Kalabrijo. S predstavo teh dveh. del pa že nekaj let nisem nikoli docela zadovoljen. Vtisk imam, da sta zborovski zmerom nedoštudi-rani in da je orkeste- prehrupen, Nov je bil Turiddu g. Gostiča, ki je izrazito lirski tenor, zelo lepega glasu in sploh vzgledno ambiciozen, inteligenten pevec, ki pa dramatičnost forsira proti svoji naravi. Velesimpatičen tenorist je žel uspeh tudi s to partijo. Nov je bil dalje Ca m jo g. Ivi ca, tenorista krasnega materijala probojne stie m lahkih višin, žal, zmerom nerazumljiv, brez mimike in okorne igre. Nov je bil končno Silvio g. Juga, ki ima prav prijeten, zvonk bariton, čustveno poje, zadovoljivo igra in vzorno izgovarja. Uspeh. Gostovala je tudi gdč. Majdičeva z Neddo, s katero se je odlikovala v 1. dejanju. Drugo dejanje je pa bilo sploh nezrelo in komedija omahljiva. Klop! so zakrivale igro na odru. Videli smo jedva glave solistov. Prvo delo je dirigiral g. Neffat, drugo g. dr. S vara. Bilo je tudi dosti cvetja Fr. G. konferenca Ljubljana, 5. aprils Včeraj se je po naročilu g. ministra Iv. Puclja mudil v Ljubljani šef izseljeniškecja odseka ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, naš znani največji skrbnik izseljencev g. dr. Fedor Aranicki. po inspiriranju izseljen iškega nadzornistva je najprvo konferiral z g. banom dr. Maruši čem in g. podbanom dr. Pirkniajerjem, potem je pa imel pri izseljeniškem referentu g. Fin-ku daljše posvetovanje s predsednikom narodnega izseljeniškega odbora dr. Bohinjcem, predsednikom družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev g. P. ZakrajŠkom in tajnikom Narodne strokovne zveze g. Kravo-som. Posetil je tudi mestno načelstvo. Sklenjeno je bilo. da se bo vršila izselje-niška konferenca dne 16. t. m. dopoldne v Delavski zbornici. popoldne pa v palači kralj, banske uprave v Ljubljani. Na konferenco bodo povabljeni zastopniki vseh naših organizacij in osebnosti, ki se zanimajo za naše izseljence. Marsikateri, ki pozna izseljenske razme re, bo morda zmajal z glavo, češ. kaj je zdaj potrebna izseljeniška konferenca, ko se vendar nihče ne more izseljevati, ko =o v vseh državah naše emigracije ne samo skrajno neugodne razmere, temveč so tu-:a] Jesenice n Kakeka. je več ko1 potrebno, da lt-luje v Ljubljani ustanova, ki bo unela na raz|»ol i-«10 za prvo preskrbo dospelih izselt.'n rej>atriirancev in removirancev tudi potreb na sredstva Predvideno ie. da se bo konler^me udeležil tudi minister za socijalne politike in narodno zdravje s:. Pui-cli, ki te je ie f na rodni skupščini živo zavzel za nase izseljence. Vaša dražestna ljubljenka iz operete „Ljubavni regiment44 Dolly Haas si dovoljuje vabiti Vaše blagorodje na svoj PRVI PLES ki ga dajejo njeni starši danes ob 4», M 8. in 9 zvečer v Elitnem kinu Matici TELEFON 2124 Narodno DRAMA Začetek 4) 20. 5. aprila, torek: Zaprto. o. aprili a, sreda: Nekdo. Red D. 7. aprila, četrtek: Gospoda Gl^mKa>evi. Red A. 8. aprila, petek: Zaprto * Molnarje\'s komedija Sekdo sc ponovi v režiji prof. Šesta v ljub Ionski drami v sredo 6. t. m. za red D. Premijera v drami. Kaneva ve*ekv igra »Kvadrarura kroga« se vpnzori prvio v sredo 13. t. m. (četvorico zakoncev iigrajo gg. Vida Jurvanova in G-abmjeloiceva in Gregor« in Sancm. V ostalih nrvarka^: vlogah nastopajo gg. Lipah, Potokar, Slavcev a in kukčeva. Režijo voda prof. £ea<. OPERA Zaeetek ob 20 5. aprila, torek: Zaprto. 6. aprila, sreda: Vijolica z Montmartra. Red C. 7. aprila, četrtek: Večni irvnvuar. Red B. 8. af>r:la, petek: Zaprto. \*i)olica z Motitmartra, zelo prijema rn m-elodnjozna opereta se ponovn v naši operi v sredo 6. t. m. /a red ( \ V maIovti-i vk»£i Vdjolace nastopi zopet gospa RT»hiee-va. Ostala zaaedba kakor običajno. V četrfek 7. t. m. se poje po \ cc te danskem presledku NVagner.eva vehV* opera \ ećsii mornar za red B. V operi se vrie intenzi\n-» skušnje za Dvorak ovo opero Rusa tka. v kateri p*.;r naslovno vlogo ga. (> jungjenac C ^ ella. Z vso vnemo pa se pripravlja tuUeni salonu »BoiMMie« važna seja i dnevnim redom: Potek K'a,n» skupščine Teunis Saveia v Zagrebu. — II. redni ©H*ni zhor Akademske *nia-čari-ke organizacije v letnem semestru 1931/32 bo v torek 12. t. m ob 18. uri na univerzi, »oba 69 s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročila: a) Upravnega odbora b) Revizorja. 3. Absolutorij funkcionarjem 4 Samostojni predlogi. 5. Volitve. 6. Slučajnosti Odbor. Dobra stran naredbe — To vendar ne a:re. da pošta ob nedeljah ne dostavlja pisem. — Meni se pa zdi ta naredba dobra, kajti človek vsa i enkrat v tednu ne dobi nobenega opomina. Moderni otroci — Zakaj nisi napisal domače naloge? — Stavkam, ker menim, da je krivično, če moramo mi. otroci, delati, učitelj je pa p4ačan za to. Štev. 7f> »SLOVENSKI N A ROD«, dne a. aprila iimz. Stran &. I i Nova zvezda je zasijala na filmskem nebu Magda Schneider Predstavila se Vam bo pri premieri krasne operete GOSPODIČNA, NAPAČNI SPOJ! Dnevne vesti — O beni zbor vinarskega društva za dravsko banovino, združen s IV. vinarskim kongresom ter II. banovinsko vinsko razstavo im vinskim sejmom bo 7., 8.. 9. in 10. maja v Ptuju. V soboto, 7. maja ob 18. bo seja glavnega odbora in redni letni občni zbor vinarskega društva v dvorani ptujskega kongresa, ob 11. pa otvoritev banovinske razstave z vinskim sejmom; kongres bo v dvorani Narodnega doma. vinsika razstava pa v dvorani Društvenega doma. V ponedeljek. Q. maja izleti čez Ptujsko goro. Jenški vrh v Pod-leHnik. na Vurmberg ter ogled Ptuja in okohoe. Izletov se bodo mogli udeležiti samo oni. ki sc do 5. maja prijavijo vinarski podružnici v Ptuju. Vinska razstava z vinskim sejmom bo odprta 8., 9. in 10. maja vsak dan od 8. do 18. — Izpiti za profesorje trgovskih akademij. Izpiti za profesorje trgovsk h akademij bodo 10., 11. in 12. maja v Zagrebu. Kandidati, ki žele polagati ta izpit, morajo najpozneje do 26. t. m. vlomiti prošnje ter navesti v njih predmete, iz katerih hočejo polagati izpit. Prošnji je treba priložiti izvirne dokumente ter po en overovljeni prepis vsakega dokumenta če se prilože prošnji izpričevala inozemskih šol, je treba priložiti tudi overovljene prepise. .— Kongres abstinentov. Prihodnje leto m^d pravoslavnimi velikonočnimi prazniki bo v Kragujevcu pod pokroviteljstvom bana dunavske banovine kongres abstinentov Jugoslavije. Na kongresu bo razvit prapor ju-coslovenske velike lože treznosti in ustanovljen urad za borbo proti alkoholu. — Razpisani zdravniški službi. Bolnica za duševne bolezni v Stenjevcu razpisuje mesto sekundarnega zdravnika in mesto uradniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Opozorilo javnosti. Savez metalskiri radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice nam pošilja v objavo: \yod pritiskom razmer sedanjega časa smo prisiljeni opozoriti vse kovinarje in ostale sodrusrt- ter nam naklonjeno javnost, da razne okrožnice in pnoA-nje, ki krožijo po dnevnem časopisju, niso iz na>ega naslova m da podružnica ni prejela ničesar, kar je bikv doslej poslano na naslov kovinarjev. Zato tem potom izjavljamo, naj vsi, ki žele pomagati izprtim delavcem pri K ID, pošiljajo prispevke ah" za tukajšn'o krajevno bratovsko skladni«, ali pa neposredno podružnici metalskih radnika Jugoslavije, ki ima včlanjenih nad 1200 kovinarjev. m — Razstave kuncev v Zagreb« ne bo. Društvo za pospeševanje kuneereje v Zagrebu je sklenilo, da zaradi težkega gmotnega položaja članov ne bo moglo sodelovati pn poniladanskem zagrebškem velesejmu, kjer so hoteli prirediti med drugim tudi razstavo kuncev. — Koti kun i in prisilne poravnave. Dro-žtvo mdiK»trrjcev m veleergoveev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do inel. 31 marca sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretepenega leta): Otvorjeni konkursi: v dravski banovini 2 (3), v primorski banovini 2 (1). v drinski banovini 1 (3), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 4 (S), v moravski banovini 1 (1), v vardarski banovini 2 (2), Beograd, Zemun PanČevo 3 (1). Otvorfene pri-akie poravnave arve« konkurza: v dravski banovini 8 (1), v savski banovini 1 (2), v vrbaski banovini 1 (—), v drinski banovini 2 (3), v dunavski banovini 3 (6), v moravski banovini 1 (1), v vardarski banovini _ (IX. Beograd, Zemun, Panoevo 2 (3). Odpravljeni konkura: v savski banovini 3 (2). v drinski banovini — (1), v dunavski banovini 2 (,6), v moravski banovini 2 (2), v vardarski banovini — (3), Beograd, Zemun. Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave te-vten konknrza: v dravski banovina —(1), v savski banovini 8 (2), v drinski banovini 2 (—), v dunavski banovini 1 (1), Beograd, Zemun Pančevo 1 (—). — Dobave. Gradbeni oddelek dlrelceije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. L m. ponudbe glede dobave 10.000 kg kovaškega in plinskega koksa. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 1960 kg mila, glede dobave oblocnie, šip in cevk, ter glede dobave 200 šfeateij vazal i na. — Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pn omenjenih oddelkih. — Dobava mesa. Dtoe & t m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani hcitaeija glede dobave mesa za čas od 11_ t. m. do 30. septembra 1932. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa prt isti komandi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, ponekod je deževalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 24, v Sarajevu 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 16.2, v Mariboru 15, v Skopi ju 12, v Splitu so imeti pa že zjutraj 15 stopinj. Dobili smo torej kar naenkrat toplo vreme, ki bo menda držalo, saj je bila sms dovolj dofea. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.7, temperatura je znašala 7 — Oddaja zaknpa restavracije nt postaji Ustipraei-Goraždi se bo vršila potom ofert-ne licitacije, dne 28. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Predmetni ogla? in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornu e TOI v Ljubljani. — Pod geslom >več toplote in luri< Je nabrala cospa Mira Schonlieb v okolici Celja in na Gorenjskem za maleea Jemejčka. ki se zdravi v Kraljevici 300 Din. Neopazen) dobrotnici iskrena hvala! — Pr. — Novorojenček t morjo. V nedeljo so našli v morju v Splitu mrtvega iiovor»-jenčka, ki ie ležal v vodi že ver dni. Policija je uvedla preiskavo, da najde otrokovo mater. — Dva samomora. Včeraj dopoldne si Je končal v Mitrovici življenje bogat industn-jec, lastnik kina Dušan Vujačkovič. V smrt je šel, ker je neka banka zahtevala od nj>-cri in njegovih bratov, naj ji vrnejo izposojeni denar. V Veliki Pisanici pri Bjelovaru se je pa obesil 19-letni Ljudevit Gurkovič, ki je bil že kot otrok zelo melanholičen in ni imel nikjer obstanka. — Krvava bitka * tolovajem. Iz zapora v Beogradu je bi! pobegnil znani razbojnik Alojz Horvat, ki je trdil, da je bil po krivem obsojen na '20 let ječe. Dva meseca se je spretno skrival, te dni so sa pa končno zasačili v Beški v Srama. Oblasti so bile že obveščene, da je krenil proti Sremu in na polju so ga 3rečali trije oboroženi možje, dva policaja in poljski čuvaj. Pozvali so ca. naj jim sledi, spotoma je pa tolovaj naglo potegnil iz žepa revolver in ustrelil policaja Dorjanskega. poljskega čuvaja Kinerja pa ranil. Potem je zbežal v vas in se skril v neko hišo, kjer ga je obkolila policija Nekaj časa se je branil, potem se je pa udal. i:ri njem so našli štiri revolverje in 1000 nabojev ter 10.000 Din. — Prebivalstvo Tehoslovaškc prištedi letno na obutvi Kč 1.200.000.000. Podjetje Bata je izdalo zanimivo statistiko o prihranku čehoslovaškega prebivalstva na izdatkih za obutev. Po tej statistiki iznaša letna poraba obutve v Cehoslovaški 30 milijonov parov čevljev. Vsled — popolne racijonab-zacije v proizvajanju obutve pri firmi Ba«a je povj>rečna cena posameznega para čevljev za 30°/« nižja, kar iznaša za vse prebivalstvo Kč 900.000.000 letnega prihranka. Znatna prihranke je opažati tudi pri popravilu. Po gornji statistiki imajo prebivalci v Čehoslo-vaSki okoli 50,000.000 parov razne obutve, katero popravijo najmanj dvakrat letno. Tako je tudi tu novo vpeljana metoda v načinu popravljanja obutve omogočila, da je povprečna cena za vsako popravilo nižja za Kč 3, kar iznaša skupno vsoto 300,000.000 Kč. Glasom lega iznašajo celokupna prihranki prebivalstva Cehoslovaške na obutvi letno Kč 1.200,000.000. M. U. Dr. Lenart v knjigi »Staranje« >Ookolada je izborna jed na potovanju, pri sportu, na izletih in gorskih turah, kjer moramo uživati lahko in redimo hrano, ki ne preobloži želodca.« Imenovani zdravnik poudarja, da mora biti v to svrho čokolada najboljše kakovosti. V vsakem oziru prvovrstni izdelki so »Kavita. Mlekita, Grenki-ta in Maslitac, ki jih izdeluje tovarna čokolade Mirim. Turist zbira lahko po svojem okusu mlečno, kavino, masleno ah grenico čokolado. Iz Lin »liane —ij Kamnite sidovje na prostem je pozimi zelo trpelo ter se zdaj ruši. Tako se je porušilo precej opornega zidovja ob severni poti na Grad. Najhuje je pa prizadet rimski zid na Mirju. ki se je porušil na večih krapih. Ta zid so nekaj časa popravljali vsako leto, zdaj pa gotovo ni denarja za takšna dela. Popravilo bo moralo biti temeljito, površno krpanje pomaga samo za nekaj let. Predvsem bi pa moral biti zid prekrit z be tonsko ploseo, da bi nc na*ekaL Zdaj curlja povsod voda od zgoraj skoraj do temelja zidu: pozimi voda zmraije ter razganja zid, ko se pa spomladi ogreje, se ruši kot vidimo zdaj. —Ij >Veletnns<< t kina Meal. Otto Wall-burg >debeloha9tk in zgovorni komik si je s svojimi dosedanjimi uspehi pridobil največje simpatije kinematografske publika. Zato se je odločila Ufa izdelati film, v katerem naj bi Wallburg sam igral glavno vlogo. Dolgo so premišijevab*, katero vlogo n%j bi mu poverili, končno »o pa sklenili izdelati film, ki naj bi v njem VVallburg predstavljal turista. Samo pomislite! Neokretni, debeli m oži ček, z lepo zaokroženim trebuščkom, pa veleturist, ki naj prepleza visoke stene! Že ideja sama je komična! Film ne je izvrstno posrečil. V Berlinu so se pri premieri smejali in sijajno zabavali. Ufa je v >Gloriapalastut rn dan premiere razdeljevala med občinstvo male robce z Mallburco-vim monogramom in te robce so ljudje res nujno rabili kajti smejali so se do solz. Kdor se boce torej imenitno zabavati in smejati debelemu turistu, mora danes v kino Ideal. —Ij Obrni zbor Ciril Metodove moške in ženske podratniee v Šiški se vrši danes ivečer ob 8. v gostilni Seidl. Vabljeni so vsi prijatelji in člani družbe. 232 n — Mladina poje. V Mariboru se je sestala sama mladina in pod vodstvom prof. Svajgerja ustanovila svoj zbor. katerega smo po dosedanjih uspehih sodeč, lahko iz srca veseli. Nad 80 lepih svežih mladih grl pole v prvi vrsti našo lepo narodno pesem. Te pesmi nam podaja s pravim občutkom in s tako ljubeznijo, da nas izvajanje mora ogreti. Povsod, kjer so mladi pevci mariborskega Ferijalnoga saveza danes že nastopit! so dosegli absoluten uspeh. Natančnejši program nastopa javimo jutri. —lj Prof. Mirka Pugelj si je izbral za svoj letošnji koncert zelo raznoličeo program, katerega izvaja deloma sam, deloma pa s spremi je van jem violine ali viole ali pa obeh. Koncertni sjKired sestoji iz treh delov. I. del je posvečen francoski klasični open, II. del obstoja iz samih Bachovih kantat. v III. delu pa so zastopani Schubert, Schu-mann, C. Franck, Gabriel Faure in Deodat de Severac. Bariton ista Puglja spremlja na klavirju pianist Lipovšek. Predprodaja vstop nic v Matični knjigarni. — Žaganje debel. Mestno načelstvo bo dalo razžagati preko 000 m3 mehkega let»a. Interesentje v območju mestne občine m ožji okolici naj vlože ponudbe za žaganje po 1 m* v ekonomat mestnega načeistva uo 10. t. m. — lj Delavski oder »Svobode« v Ljubljani vprizori v nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice dve enu-dejanki in sicer: Iv. Pregelj« >Vest« in Ludvig Thotna: .Bronasta kolajna — Ti dve enodejanki sta veseloigri in vzbujata mnogo zabave in smeha. Vstopnice se dobe v predprodaji v Delavski zbornici I. vhod. I. nadstropje. Sedeži po 8, 6 in 4 Din, stojišča 2 Din. —lj Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 9. in nedeljo 10. t. m. ob 20.15 prekrasno Dreverjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega«, ki je pri premijeri tako S'jajno uspela Zasedba vlog prvovrstna. Gl. ženski vlogi igrata prvakinja odra irdč. VVrischer Ervina. ki izvrstno igra mlado zapeljivko Eriko in odlična igralka odra Metka Bučarjeva, ki je z vlogo nesrečne in dobre Aneniarije zmagala na vsej črti rn dosegla z njo velik uspeh. Naslovno vlog** sedemnajstletnega Fiederja igra g. Petrov-Čič. nj. očeta igra g. Skerlj in staiega očeta igra g. Karus. V ostalih vlogah nastopijo se dame Gorjupova, Pirčeva in Puschnerj*-va in gg. Lavrič. Moser. Zalaznik, Kuknian, Novak in HanžiČ in VVeis. Režijo vod« s. Petrovčlž Miran. Ker sta bili dosedanji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno obči nstvo. da si kupi vstO|*nice že v preprodaji Vstopnice se bodo dobile od četrtka dalje. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do '20. ure. ker se bodo Sicer prodale naprej, na kar vljudno opozarjamo cenjeno občinstvo. —lj Tiskovine za odpremo samskega davka se dobe v Narodni tiskarni, Knafljeva ul. št. 5. T stota m ie dobiti tudi tiskovino va mesečne surove bilance, kakršna je potrebna za vsako redno knjigovodstvo. —lj Geografsko dr«*tvn v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v petek, dne 8. t. m. ob pol 18. uri v Geografskem iii«tit'i-tu na univerzi. Dnevni red običajen. — Odbor. _lj Obrtniško društvo v Ljubljani — vajenski odsek naproša vse gg. mojstre, da opozore svoje vajence in vajenke na predavanje, ki se bo vršilo drevi ob pol 7. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Predaval bo g. pater Ačko o verskem vprašanju. —lj Tenis-odsek Atena vabi člane in prijatelje tenis <*porta k vpisovanju 6., 7., S. aprila od 1f>.—19. ure v damski s*obi kavarne Emona. Radi razvrstitve ur naj nihče n*' zamudi prijave. Dijnštvu znižana članarina. 233-n —lj Lepota slovenskih Alp in pokrajin ▼ slikah. Fotoklub Ljubljana vabi na svoje 1. stkioptično predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 7. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pod naslovom i >Kaj in kako vidi fotoamaterjevo oko«. Predaval bo znani fotoamater sr. Cvetko §vi-gelj in bo pokazal 160 krasnih slik iz vseh področij fotografije. Opozarjamo, da so fotografije nove in da je g. Švigelj na splošno željo le nekatere iz svojega znamenitega predavanja >S fotokamero v Julijske Alpe« pritegnil k novim posnetkom, da ne bodo prikrajšani niti oni, ki si takrat niso utegnili ogledati. Posetniki bodo videli vse: Alpe v soncu, doline v cvetju, smuoarijo in sneg, interieure in današnjo fotografijo pa do najnovejših posnetkov, ki jih je g. Švigelt. delal komaj pred dobrim tednom v snegu in ledu. — Pridite! — rj pevsko društvo Ljubljanski Zton. Prihodnja vaja mešanega sbora v sredo •večer. Drevi vaja ženskega zbora odpade. Pevo vodja. —lj Za spomladanska sezono kupite trpežne in lepe čevlje po najnižjih cenah pn A. Gorše, Stari trs 15. :V2-T Od Pen* Kd**0' Iz Celja —c >Za naše trpere bratec je bilo neslo družabnega večera, ki sra je priredila celjska >SoČa< v soboto zvečer ob obilni udeležbi celjskega m okoliškega prebivalstva v gornjih prostorih tukajšnjega Narodnega doma. Program večera so izpolnile sijajno izvedene deklamacije, recitacije, enodejan-ka >Stari vdovec-ženin«, ki so jo uprizorili člani celjskega Dramatskega društva, dalj<* razni šaljivi nastopi. šaljiva posta, prosta zabava in ples. Neumorno ie prepevalo razne večeru primerne narodne pesmi vzorno izvežbano pevsko društvo >0l>ka Godba odličnega celjskega jazz-banda pa je poskrbela, da pete zlasti mlajdih plesalk in plesalcev niso zamrle. Slične prijateljske večere, ki nudijo na eni strani izdatno pomoč onim našim bratom, ki morajo pod pritiskom razmer zapuščati rodno grudo, m drugi strani pa zbližujejo nas živelj v trdno narodno celoto, naj bi >Soea< prirejala v raznih oblikah čim pogostejše. —c Vsi celjski trgovci se opozarjajo, da bo mestni Gramij trgovcev v Celju v najkrajšem času izda! po novem obrtnem zako nu predpisane tiskovine za prijavo obrtov m jib takoj tudi dostavil svojim članom. kajti FZftitH**0 daj'c 10 Blagoslovljena zemlja na jugu Ljubljane Voda je zalila del Barja, toda ljudje se za poplavo ne zmenijo dosti Ljubljana. 5. aprila. Kaj je na jugu Ljubljane? Barje, konec sveta, drugega Ljubljančani ne vedo. In te dni so Ljubljančani opazili, da se Barje čudovito blešči, kar jih pa ni posebno vznemirilo, Barj. je pač barje. Meščam se ga i/ogibajo od njega dni, menda od tedaj, ko so jim Ižanci napovedali vojno. Na ju<*u Ljubljane je pa »blagoslovljena* zemlja. Skoraj nepregledna se razprostira na obeh straneh brezkončne, ravne Ižanske ceste. In čedalje ver ljudi je prepričanih, da je Barje res obljubljena dežela. Ni'kakor ni konec sveta pri Češnovar-ju m botaničnem vrtu. V nepreglednih vrstah se vrste hiše ob cesti, čeprav se nc cedita tu med in mleko. Cesta leži na približno 1.30 m visokem nasipu, na obeh straneh sta globoka jarka. Morda bi kdo res mislil, da se v teh jarkih oedi med. oe bi tekočina tako sumljivo ne dišala. Prijateljčki, tu je barje, svet, kot da je ustvarjen nalašč za lahke ljudi m lahke hiše. Žalostna, dolga baraka krasi okolico tam v bližini mestnega kopališča ob Ljubljanici. Na levi je Galjevica, za kurjavo vas so jo krstili. Ižanska cesta pa vaoi ljudi Se naprej. obljuMjena dežela je prostrana Saj tu se razprostira celo slavna Karolinška zemlja . . Saj veste, kako imenitno je bilo v tistih časih, ko so v«okc zverine rekle: — Tako bodi, izgini voda, da se bosta po tej širni zemlji vnaprej pretakala med tn mleko! — In so zgradili Eža-ncem ravno, lepo cesto m začeli kopati jarke križem kražem po te: žabji deželi. V Ljubljani so pa ljudie drug za drugim začeli povezovati cule ter se odpravljati v obljubljeno dežlo. Niso sli na sever, na trdna, peščena tla, vraga, tam imame vendar pokopališča in imamo tam tudi smodnišnico. Zato se ne smeš čuditi, da je ob Ižanski cesti več hiš kot ob Dunajski. Da bi se jim skromni domovi ne pogrez-nil v blatio, so jrh skuišali postaviti čim v»e. Toda. od kod vzeti nasip? Matuška L>jib-ljana je radodarna, dobra, ne pozabi svojih otrok, čeprav ji obrnejo hrbet. Skoraj vsi barjanski domovi so ^grajeni na mestnih smeteh. Barje vse sprejema Učno ter požira. Močvirje rn smeti se spajata v čudno mešanico, ki poleti smrdi do neba. Kdo bri se dvomil, da je to blagoslovljena zemlja? Česa pa ljudje tukaj sploh pogrešajo? Vode gotovo ne. ki čudovito, mavrično spreminja barve, zaradi iote, ko Hr*omla.di ali po deževni nekoliko upade. Zdai so je vsi jarki polni in kdor 9e je potrudil te dni nekoliko globlje v to deželo. SC je lahko prepriča', da jc Barje re« blagoslovljena zemlja. dovek b: mislil, da tti kar mr*joli gost m rac. prehodiš pa lahko vso, 11 km dolgo cesto do Studenca-Iga, pa ne vidiš nti ene race. ne gosi. prej opaziš celo divjo raco. Ljudje so najbrž zadovoljni z žabami, ki irh gotovo nihče ne pogreša, niti loviti jrh ni treba. Kar vezna vrata odpreš, pa ti priplavajo v hišo Včeraj popoldne je bil blagoslov že razlit po Barju. Še preden si prišel do mostu čez Isco. je bil razlit na levi strani ceste potok v širini okrog 80 m. Daleč prot Rud niku se je bleščala voda. Išca je bila razlita tu in tam v širini do več 100 m. Voda je segala do spodnje mostne konstrukcije. Bilo je že ob 15.. po cesti je pa viekla za seboj noge približno 6 km od Ljubljane tradna sključena ženica, obložena s kan-2lami za mleko. — Iz Ljubljane greste, kajne? — Ja. mleko sem nesla v Ljubi jano Zjutraj sem se nekaj časa peljala, zdaj pa grem peš. Kam pa oni? je vprašala dobro dušno. Preložila je kangie v drugo roko in 6i obrisala peno z ustnic. Bila je penasta od utru jen osti. — Toliko imate vode, saj boste utomiK! Ali imate vedkrat takšne poplave? — Vejo, to je samo letos, ker je hči tako v^Irk sneg. Pravijo, da ga je bilo na Krv mu za moža visoko. Danes pa ni več tako budo, včeraj in v soboto je bno še mnogo već vode. Naj le gTejo malo naprej če bi radi videli, potem pa naj zavijejo tam pn tisti beli luži na levo. I Tbo£a starka je vlekla, trudna skoraj do smrti, vdano noge za seboj. In tako dela dan za dnem — kdove koliko let ie, da nekaj Liubl janeanov pije belo kavo in plačuje prvega mleko — seveda, če ni prehoda kriza. Mlekarica »lahko« počaka... Od barjanske šole naprej je bila na des ni strani ceste vzdolž nekaj kHomctrov prava poplava. Nekatere hiše so bile afcoraj popolnoma odrezane od ceste, nasipam dohodi, ki so skoraj tako visoki kot cesta, no bili tudi to in tam poplavljeni. Do kamor je segalo oko, je valovala voda. Bogme, toliko vode zaleže kar za celo morje, ©c si ne zmoreš privoščiti rivijere. Sobrćni zahod je bil prav takšen kot na morju. Ko sc videJ *o široko vodno plan, se nisi več oudil, od kod se napaja Ljubljanica, ki je bSLa te dni v Ljubljani visoka kot že zlepa ne, saj je bfla v K.rakovem celo višja kot obrežni zid, dosegla je torej maksimum. Ljubljanice pa* se nismo ukrotili ki juh -vsem re^»*acii*m in Barje je še vedno jezero, ki sicer ponikne, a te d™ se je zdelo, da so se povrnili zopet Časi stavb na koleh. Ljubljanica pać še vedno pada od Vrhnike do Ljubljane Ve pol metra. Tu in tam so stala v globoki vodi drevesa, pri hiši št. 53 pa cel drevored smrek m brez, ki gotovo posebne ne čislajo vode, Sicer je pa barj> stepa, skoraj brez življenja, kar se zdi posebno ob začetku apo-mladi. No, škrjancki vise pod nebom ter žvrgote, cele jate jih >e v tej pufifcvi in te vesele življenja v tej tihi samoti. Ko pustiš hiše za seboj m se na koscu ceste že beli Ig. ni več nikjer žive duše. Na desno se odcepi cesta pod Krim, petem ae ena proti ISkemu Vintgarju in T§ki Loki. Krim je že blizu ter ti ksže neprijazen, še nekoliko pobeljen hrbet. Pri zadnji hiši pred to samoto sem vprašal fantka, ki si jc pripravljal splav, da se »gre« malo mornarja, kakšna vas je to. — Ižanska cesta. — Nič drugega? — Pa še malo vode. — Kam se boš peljal? — V Ix>ko p° moko. In takšni so vsi Bar odrezavi i« veaeli vs^a. n«jbo4j pa apSLO VENSKI NARODc, dne 5. aprila 1932. Ste V. 70 Mihail Zoščenko: Človeško dostojanstvo Bivši vratar Jefim Ščurkin je pritiskal celi dve leti na kljuke po vseh uradih — iskal je službo. In slednjič jo je dobri v svoji stroki. Shižbo mu je preskrbe! bližnji sorodnik Miška Crusjev. Jefim Ščurkin ga je vlekel svoj čas za ušesa, a zdaj je Miška visoka živina .da nikoli tega. Ščnrkin bi bil zelo rad malo po-kramljal z Miško. Miška je sedel v kabinetu m kadil cigareto. Ščurkin je pa stal pri njem in se blino klanjal hoteč mak> pokramljati. Toda kramljanje ni šk> pa ni šlo. Miška Crusjev se je držal dostojanstveno in da bi bil vtis še globlji, ni hotel odložiti peresa. — Hm, da. tovariš stric, — je mrmra! Miška s strogim fflasom, — kaj bi tisto, kar sprejmite, kar se vam ponuja. Služba je lahka, prav lahka. Ce pa kdo misli, da ta služba ponižuje človeško dostojanstvo, naj ve. da je baš nasprotno... Kakor se človek pič izkaže rn obrne. —Jaz se znam obrniti. — je dejal ščurkin zaspano. — Saj sem bil petnajst let vratar. — To me prav nič ne zanima, — je zahodni jal Miška. — Kar je bilo, izvolite pozabiti. Kot bivši vratar morate že vedeti, da zdaj ne pojemo več stare pesmi. In pazite, tovariš stric, da ne boste sprejemali napitnine. In nobenega klečeplazenja, nobenega upogibanja hrbtenice, kakor prejšnje čase. Seveda, to še ne pomeni, da bi smeli ljudi kresati po zobeh, pač pa nikar ne ponižujte svojega dostojanstva, temveč ostanite v mejah svojega poklica mož na pravem mestu. — Nikar me ne uči, — je zamrmral Šcunkin. — saj sam dobro poznam svoje dostojanstvo. — Ce je tako, pa lahko kar začnete, tovariš stric — prevzemite svoje posle. Miška je pomočil pero v črnilo, hoteč s tem pokazati, da je avdijenca končana. Ščuricin bi se bil rad pomenil še o tem in onem z enakim strogo uradnim glasom, pa se ni upal; zato je samo zakašljal in odšel previdno po prstih iz kabineta. Naslednjega dne je pa Jefim Ščurkin nastopil službo. S koščkom opeke je osnažil kljuke na vratih, s staro cunjo je obrisal oprjuvane stopnice, potem se je pa kislo nasmehnil m sedel na pručico pri vratih. — No, no, — je pomislil Ščurkin o svojem nečaku, — zelenec, pa bi me rad učil. Dostojanstva ne izgubi, pravi. Jaz že sam dobro poznam svoje dostojanstvo. Jaz, tovariš Miška Gusjev, ne bom nikomur dovolil poniževati me. Ce pa morda kdo misli, da mu bom odpiral vrata na stežaj — se temeljito moti. In mori se tudi, kdoT misli, da svojega dostojanstva ne znam ceniti. Le nikar se ne razburjajte, tovariš Miška.. Jefira Ščurkin je nestrpno čakal, da odbije ura štiri. Ob štirih so namreč uslužbenci vsak dan končali delo. — No, zdaj je pa čas, da greste, — je mrmral Ščurkrn sam pri sdbi. — Pojdite, končajte delo. Po zobeh vas ne kresnem, a poniževati se tudi ne mislim pred vami. No, pojdimo vendar že! Točno ob štirih je vzel Ščurkin novine, sedel na pručico. iztegnil noge in začel čitati. Uslužbenci so odhajali v začetku drug za drugim. — Le urno, le urno, — je mrmral ščurkin samozavestno, — kar čakaj, da ti odprem vrata, saj boš lahko čakal do smrti. Uslužbenci so začudeno gledali razkrečeno postavo in previdno so se ogibali iztegnjenih nog. Le eden se je lahno spodtaknil. pa se je brž opravičil in smuknil skozi vrata. • — Oprostite, — je pomislil Ščurkin radostno. — O. seveda, prej bi me bil kresnvl po zobeh. Konec je vaše slave, gospoda, časi so minili. Uslužbenci so odhajali vedno bolj na gosto, švigali so pred Ščurkin ovim i očmi in loputali s težkimi vrati. — Kar švigaj, — je mrmral Ščurkin. — Saj drugega itak ne znate kot švigati. Kar delajte prepih. Le prehladite človeka. Le ponižujte osebnost. Neki uslužbenec je stopil čez noge Jefima Ščurkiria in smuknil na cesto, ne da bi zaprl vrata za seboj. — Vrata! — se je zadri ščurkin in planil za uslužbencem. — Zapiraj vrata za seboj! Tu ni sobaric, da bi te vrag! Uslužbenec se je prestrašeno obrnil, ponižno je zaprl vrata za seboj in hitel za svojimi tovariši. — Ti že pokažem, — se je zasmejal ščurkin. Mlado dekle — strojepiska, vsa na-lišpana, je stopila k vratom in jih hotela previdno odpreti. Pritisnila je na kljuko, toda vrata se niso hotela odpreti. — Počakaj! — je zagodrnjal ščurkin in se uprl z nogo v vrata. — Počakaj tu. Ko se vas nabere vsaj deset, vas izpustim. Strojepiski se je kar brada stresla od jeze in Ščurkin jo je v strahu, da bi ne zaplakala, nehote izpustil. —Listek bo treba pribiti na vrata. — je pomislil Ščurkin — češ, tako in tako — odhajati je dovoljeno samo v skuninah. Ščurkin je odšel v svojo izbo. poiskal je košček papirja in načečkal nanj: »Odhajati v skupinah. Po 10 in 10. Vratar Jeffm Ščurkin.« Toda Ščurkin s svojim listkom ni imel sreče — ni ga pribil na vrata. Poklicali so ga k Miški Gusjevu. Miška Gusjev je Ščurkin a dolgo obdržal pri sebi. Dal mu je nekaj denarja in mu s strogo uradnim glasom velel odpeljati se nazaj v domačo vas. Ščurkin bi se bil zelo rad pomenil o poslovnih zadevah, pa se zopet ni upal; vrnil se je v svojo izbo in začel metati svoje stvari v vrečo, kamor je od jeze tudi pljuval. POREDNI MIHEC — No, Mihec, kaj praviš, zakaj tvoje babice tako dolgo ni? Menda še ni oblečena. — Oblečena je že- davno, le zobe sem ji skril. KAVALIK — Slišal sem, da si snoči s svojo novo izvoljenko malo pokrokal. Ali si mnogo zapravil ? — Ne, samo 100 Din, več ni imela pri sebi. Lindberghovega sinčka iščejo v Evropi Razburljiv incident z aretirano bolniško strežnico v v Potsdamu Iz Hope\vella v ameriški državi Ne\v Jersey poročajo, da je odpotoval namestnik ravnatelja državne policije major Schoffel te dni v Evropo, kjer bo iskal ugrabljenega Lindberghovega sinčka. V zvezi s tem bo menda razburljiv dogodek, ki se je odigral L t. m. v Potsdamu. Bolniška strežnica Rut h Katy Bohnenova iz Miinchena je bila aretirana pod sumom, da ima pn sebi Lindberghovega sinčka. Neki ameriški študent je opazoval Bohnenovo med vožnio z vlakom in se zanimal zlasti za njenega 17 mesecev starega sinčka, ki ga je držala v naročju. Bohnenova je bila prei bolniška strežnica na vseučiliški kliniki v Bonu. Pozneje je prevzela v rejo sinčka nekega tovarnarja, ki mu je bila umrla žena. Tovarnarju se je strežnica kmalu tako prikupila, da se je hotel poročiti z nio. toda še predno sta sklenila zakonsko zvezo, je prišel na svet mali Rolf. Od takrat pa ni hotel tovarnar o poroki ničesar več slišati in strežnica se je morala vrniti v svoj rojstni kraj. Službo je bila izgubila, druge pa ni mogla dobiti in tako je bila navezana na dobrodelnost. Tovarnar ni hotel plačevati alimentov. čeprav je bil ponovno obsojen v plačevanje. V četrtek popoldne je hotela uboga strežnica posetiti svojega brata v Potsdamu in s seboj je vzela tudi svojega otročička. Med vožnio je opazila, da neki sopotnik neprestano opazuje njenega otroka. Na neki postaji med Berlinom in Potsdamom je hotel sopotnik izstopiti, pa si je v zadnjem hipu premislil in ostal v kupeju do Potsdama. Ko je Ruth Bohnenova zapuščala vagon, je vzela otročička v naročje in vprašala najbližjega redarja, s katerim omnibusom naj se odpelje. Redar ji je prijazno postregel s pojasnilom in žena je vstopila v omnibus, ki naj bi jo odpeljal k njenemu bratu. Kupila je listek in omnibus se je že premikal, ko je začel redar naenkrat mahati z roko in kričati, naj se omnibus ustavi. Šofer ie ustavil in v spremstvu tujca, ki se je peljal z Bohnenovo v vlaku, je vstopil v omnibus redar. Stopil je k strežnici in izjavil, da jo mora aretirati. Vsa prestrašena je Bohnenova vprašala, kaj je zakrivila. Redar je pa odgovoril, da ni njegova dolžnost odgovoriti na to vprašanje. Uboga žena ga je opozorila, da je bolna in da naj je nikar po nepotrebnem ne razburja. Tedaj je pa posegel v razgovor tujec, ki je v slabi nemščini izjavil, da točno ve, da ima Bohnenova Lindberghovega sinčka. V omnibusu je nastalo seveda splošno razburjenje. Vsi potniki so planili pokonci in se prerivali k ženi, ki je krčevito stiskala svojega otročička v naročju. Ljudje so začeli kričati: »Nobenega dvoma ni, to je Lindberghov sinček!« Prestrašeno ženo so odvedli na policijo in sledili so ji vsi potniki, tako da je ostal omnibus prazen. Pred stražnico se je zbrala velika množica občinstva, ki je napeto pričakovala, kakšen bo konec zasliševanja. Cez poldrugo uro so Bohnenovo izpustili, pač so ji pa sporočili, da ostane pod policijskim nadzorstvom, dokler se zadeva ne pojasni. Umor in samomor V noči od sobote na nedeljo je bil v Pragi ustreljen 341etni tajnik poštne hranilnice Jan Vobejda. Ustrelila ga je 331etna Julija Kremenova. ki si je po umoru končala življenje. Kremenova je prišla že v petek popoldne na dom svojega zaročenca Vobejde in ga ie počakala, da se je vrnil iz službe. Vobejda se je vrnil šele zvečer. Gospodinja ni slišala v stanovanju nobenega prepira. Proti polnoči je pa naenkrat poči! strel in v naslednjem hipu so se odprla vrata na stežaj. Kremenova je stala na pragu z revolverjem v roki in vsa razburjena je zaklicala gospodinji: »Pojdite po Jendo!« Potem je pa zaloputnila vrata in v naslednjem hipu so za-doneli še trije streli. Policija je našla oba že mrtva. Vobejda je imel prestreljeno oko in krogla mu je prodrla naravnost v možgane. Kremenova se je pa ustrelila dvakrat v prsa in enkrat v glavo. Vse tri rane so bile smrtne. Prvi hip so mislili, da gre za skupen samomor, toda listek, ki so ga našli na mizi, je policijo takoj prepričal, da gre za umor in samomor. Kremenova je namreč napisala: Čakati še tri mesece nočem, saj bi zblaznela. Gospodično (sledi ime), naj kaznuje bog sam. — Kremenova je bila zaročena z Vobeido že 10 let. Zadnje čase je bila prepričana, da jo hoče zapustiti in da si je že izbral drugo. Nurmi suspendiran V nedeljo je zasedalo v Berlinu širše predsedstvo mednarodne lahkoatiet-ske zveze (IAAF) pod predsedstvom Šveda Edstroma. Seji so prisostvovali zastopnik Švedske Ekelund, zastopnika Francije Genet in Mericamp, zastopnik Anglije sir Barclav, zastopnik Madžarske Stankovics in zastopnik Nemčije dr. von Halt. Izdan je bil komunike, ki pravi, da je bila mednarodna lahko-atletska zveza na podlagi poročil, ki dokazujejo težke prestopke proti amaterskim predpisom, prisiljena suspendirati svetovnega rekorderja Pavaa Nurmija od udeležbe na vseh mednarodnih lahkoatletskih tekmah in sicer do definitivnega sklepa finske zveze, ki so ji bili poslani vsi tozadevni akti v pregled. Sklenjeno je bilo s posebno okrožnico opozoriti vse narodne iahkoatlet-ske zveze, naj pošljejo v Los Angele s samo prave amaterje, kajti komisija ■ olimpijskih iger je bila pooblaščena dis-I kvalificirati vsakega športnika, ki bi ne ustrezal amaterskim predpisom. Na popoldanski seji je bilo sklenjeno sprejeti predhodno za Člana Palestino. Državnim zvezam, včlanjenim v IAAF. je bila prepovedana udeležba na delavskih olimpiiadah. Na predlog Madžarske je bila izvoljena komisija, obstoječa iz delegata Madžarske Stankovicsa, zastopnika Francije Geneta m zastopnika Nemčije dr. Halta. ki naj protrči vprašanje prireditve tekme za evropsko prvenstvo. Pri debati o Nujnim sta bfta francoska delegata zeSo rezervirana, da bd ne napravila vtisa pristranosti. Gradhvo, ki so ga predložile razne lafokoatletske zveze proti Nurrniju, je bilo baje tako obrezi Ino, da je bila suspenzija neizogibna. Finska lahkoatletska zveza stoji zdaj pred težko odčitvijo Zdi se pa, da je amaterska doba najbo&še&a tekača sveta končana. Normi je star skoraj 35 let in kna za seboj edinstveno športno karijero, Ima 13 svetfovrrfh rekordov in v 10 letih svojega športnega delovanja je postavS okrog 30 svetovnih rekordov. Bu je odlikovan sedemkrat z zlato olimpijsko kolajno in sedemkrat je zasedel na oftmprjadah drugo mesto. Zaradi smrti zaprto — Zakaj je pa ta trgovina zaprta? — Zaradi smrti — njen zadnji odjemalec je twnri. Otvoritev gostilne! PREVZEL SEM GOSTILNO V KERSNIKOVI ULICI ŠT. 5 (prej Nova ulica), kjer bom točil izborna ŠIBENIŠKA VINA. Istotako se bodo točila ta vina še nadalje v mojem vinotocu v PREŠERNOVI ULICI. — Pridite in poskusite! — Vabi Vas Martin Bujas DLN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepić, Sv. Jerneja cesta 25, — Telefon 2708. 23/T KOSILNICO in TRAVNIŠKE KONJSKE (»RABLJE kupi Posest Podbreg, Šmarje pri Jelšah. 1435 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda mm® Telet. 2495 Izvršuje enobarvne In večbarvne Črtne klišeje, enobarvne In večbarvne autotipije, kombinirane klišeje sa navaden In fine j* J papir, klišeje po pero risih, slikah in risbah, rokopisih | m fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete >%Mali oglasi< Vsaka beseda SO p&r. Plača se lahko tudi s* znamkah. Xa odgovor znamko/ — Na vprašanja brc* znamk* ne ■ i i odjgoottj/ama. - MafrnanJM agta* IMlt 5*-^ mmmmm Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23. MESARJI POZOR! Mesarske jopice od 60.— Din naprej v vsaki velikosti — po dunajskem vzorcu — nudi Ašič, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 1411 YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T PARNI KOTEL s cca. 60 m2 kurilne ploskve, 7—8 atmosfer, najnovejše konstrukcije, kupimo. Cen j. ponudbe na Industrijo platnenih izdelkov d. z o. z., Jarše, pošta Domžale. . 1436 STANOVANJE V MESTU 1—2 sob, kiihinje in pritiklin išče miren zakonski par brez otrok. Selitev lahko takoj ali s 1. majem. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 1444«. TELEFON 2059 PREMOG SUHA MtVA Pogačnik, Bohoričeva 5. ČEVLJI NA OBROKE /1EMFO«, Gledališka ulica (nasproti opere) 19/T VLNO CEZ ULICO baložan beli, lit. Din cviček > > črno dalmatinsko > > rizling > > burgundec rdeč > > Tiuškat sil van ec > > sadjevec Ia > > praško šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina — ima najceneje S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 39/T 7.— 9.— 9.— 9.— 13__ 13.— 4.— POSESTVO 2 orala z vsemi poslopji, stiskalnico, tudi sadonosnik in vinograd radi bolezni ceno naprodaj. Pojasnila daje gosp. Viktor Sagadin, Kožno, pošta Laporje pri Slovenski Bistrici. 1442 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T OBROKE! MANUFAKTURA U U B LIANA ALEKSANDR0VA8 MARIBOR GR:GQPXiCtVAZO ObištHenfiisJ potnika! OTROŠKA VRTNARICA s perfektnim znanjem nemščine in izvrstnimi spričevali, išče službo. — Ponudbe na naslov: D. Weber, Crna pri Preval jah, Slovenija. 1443 POSESTVO S HIŠO masivno zgrajeno, z 2 velikima in 2 malima sobama ter 2 kuhinjama ter 4 kletmi prodam. Zemlje je 17 oralov, vse v enem komadu. Gozd, polje, senožeti v dobri legi. Dogovor na licu mesta. Cena 125.000 Din. Nikola Merkl, Stolovnik št. 29, Rajhen-burg. 1441 TRGOVINO z mešanim blagom oddam v najem; gostilno na račun. Malenkostna kavcija zaželjena. Kres-nik, Vojnik Okolica. 1440 AIVILIA sprejme delo na dom iz trgovine vsakovrstnega perila, damskih oblek, kostumov in pla-ščev. Naslov: Zvonka Žarko, Količevo 12, p. Dob pri Domžalah. 1439 MALINOVEC pristen iz gorskih po 10 in več kilogramov nudi po ugodnih cenah Franc Pustot-nik, Blagovica, Domžale. 1438 GOSTILNO V ZAGREBU na prometnem kraju proda ali proti garanciji odda na račun Josip Mlatac, Zagreb, Selska St. 56. 1437 Mizarji! zanesljivo suhe deske dobavlja FRAN s L ŠT A K, parna žaga, LJUBLJANA Pri naročilu nad 2 m3 popusta 10 do 20 7o, — Mizarski motorni stroji za obdelavo na razpolago. 30 ms več let starih hrastovih plohov po isti ceni kot mehke deske. 1152 OKLIC: V vsakem okraju se ustanovi podružnica. Za to iščemo zanesljivo osebo za voditelja (-ico) podružnice Mesečni dohodek 150 do 200 dolarjev. Ponudbe na: The Noveltv-Companv, Valkenbnrg (L. Holland). 15= Urejuj« Josip Zupančič, ~ Za »Narodno Fran Jezertek. — Za upravo m tnseratnJ det usta: Oton Chriatot. — V« v izubijani.