.St. 38S. V Ljubljani, sreda dne 22. marca 1911. Leto II. P«saiaezHa -žter. y liabijani is Trsta 4 vin. »JUTRO* izhaja vs*k 4aa — tudi ob nedeljah In pcn&idkih — ob S. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Nsročcina znaša: v Ljubljani v upcavništva »esečm) K J'—, z dostsvffaajem na dom K 1*20; s pošto ttsieistno K 18—. poJksf.no K 9-—, četrtletno K 4 50, fflsesečao K r£Q. Z« teozemstvo othAiHno K 28‘—. • TeSefoe Številka 118. : : Izven LJaMjane ta Trste 6 vin. : 0*duUtw in opravai&v* )• v Pianffikanski rfld t. Dopisi s« požigajo arednittvn, naročnina uprav«®*«, Ifefrankkana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za ogiase se plača: petit vrsta 15 v, »smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« »jgiefaraju popast. Za odgovor je priložiti znasako, i Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Ali bo vlada odstavila Kregarja? 'Ivan .Kregar ima debelejšo kožo kot ;najstarejši povodnji konj. Vrglo se ma je v obraz, da je goljufal in sleparil. Pozvan, da maj toži, tega ni storil. Sedaj je uvedena zoper njega sod-nijska preiskava radi goljufije in sleparije, a Ivan Kregar je še vedno podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice. ilvaii Kregar bi lahko tako postopal, če 'bi bil funkeijonar v svoji privatni delavnici za imonštrance in lestence. Trgovsko-obrtna zbornica je javna korporacija, Ivan Kregar je v njej kot podpredsednik javen funkeijonar, v očeh ljudstva nekaka uradna oseba. Ministrstvo potrjuje in nepotrjujejpred-sednika in podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice. Vlada daje s svojim vplivom trgovski ©brui zbornici zaščito, vlada daje ž njo trgovcem in o-brtnikom garancijo, da je poslovanje v njej pravilno, njena reprezentacija dostojna Vlada je 'takoreč odgovorna za pravilnosti in nepravilnosti v tr-govsko-obrinih zbornicah; saj ji pa tudi pristoja pravica takojšnjega razpusta tefa korporacij. Če kdo, je e. kr. vfada poklicana, da čuva sedaj čast in dostojanstvo trgovsko-obrtne zbornice, katero one-čašča Ivan Kregar s svojim imenom. Ne gre pa toliko za čast te korporacije kot za princip, da noben javen funkeijonar, nGbena uradna oseba ne more v smislu kazenskega zakona o-stati niti trenotka na svojem mestu, čim je proti njemu uvedena kazenska preiskava radi goljufije in sleparstva. Vsak sluga, vsak hlapec, vsak u-radnik, ki je kot tak funkeijonar javne korporacije, vsak župan, vsak predsednik notarske ali odvetniške 2bornice je direktno ali indirektno prisiljen, da zapusti svoje mesto kakor hitro je zoper njega uvedena preiskava radi goljufije. Funkcijonarje, ki jih potrjuje ministerstvo, pa je dolžna vlada, da jih odstavi, ako v takih razmerah sami od sebe ne gredo. Ivan Kregar je danes v trgovsko-okrtni zbornici prvi funkeijonar, ker ima pravico do funkcije še kot stari podpredsednik, dočim novi predsednik g. Ke£z ne more stopiti v akcijo dokler ni potrjen. Ivan Kregar je danes v preiskavi radi goljufije in sleparije, a on nemoteno še naprej podpisuje vse uradne listine trgovsko-obrtne zbornice, on reprezentlra kranjsko trgovsko-obrtno zbornico, na katero ima c. kr. vlada odločujoč vpliv. Najlepše pri celi stvari pa je še to, da je Kregar še vedno šef tiste korporacije, tistega uradništva, ki ima nastopiti kot priča zoper njega. Izjava dr. Murnika in drugih mož, nain kažejo očitno sled, da je Kregar samo zato še podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice, da kot tak izsilju- je od podrejenega mu uredništva izjave glede njegovih sleparij in goljufij. Nečuvene, neznosne -so razmere v prezidiju trgovsko-obrtne zbornice. Poživljamo in delamo odgovorno c. kr. vlado, da jim napravi konec. Ako že noče vlada takoj suspendirati Kregarja., pa naj mu vsaj takoj dostavi od mimisterstva odlok, da ni njeg©va novoizvolitev potrjena. Ako si vlada drugače ne zna pomagati, naj raje razpusti celo zbornico kot da bi se še naprej vršili v njej taki nečuveni škandali. Ako hoče vlada, da trgovci in o-brtniki kakor tudi ostala javnost ne izgubi vanjo prav vsega zaupanja, potem ji ne kaže druzega kot da obračuna s Kregarjem tako, kakor je dolžnost c. kr. vlade! Iz slovenskih krajev. Iz Domžal. V nedeljo, na praznik sv. Jožefa so imeli tukajšnji „Orli" v župni cerkvi skupno spoved in obhajilo. Na prižnici jih je pozdravil ustanovitelj, prebrisani župnik Bernik. Povzdigoval jih je nad vsa društva in zatrjeval, da so »Orli" steber cele Avstrije. Naduti fantički so bili radi tega tako ponosni, da so še istega dne popoldne pokazali vso svojo moč in o-liko. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos na praznik sv. Jožefa, ko je v bližnji vasi v Ihanu cerkveno opravilo, šlo več Domžalčanov v Ihan, kjer je bilo zbranih tudi več domžalskih »Orlov", med njimi tudi njih načelnik. Ti stebri Avstrije so se ga najprej pošteno napili, nazaj grede pa izzivali kolikor so pač mogli. Napadli so tudi nekega krojaškega pomočnika brez vsakega povoda. Ker je bil pomočnik zavratno napaden, je v skrajni sili zgrabil za nož in spustil mladim, napol divjim „čukom" malo krvi. Radi tega so ga orožniki odvedli v zapor; na vsak način pa tudi čukom napadalcem ne odide zasluženo plačilo za njih krajni nastop. Tako so praznik sv. Jožefa, patrona kranjske dežele počastili Bernikovi .Avstrijski stebri." Iz Dobrave pri Podnartu. Dne 20. t. m. je preminil tukajšnji prvi naprednjak,^ g. Matevž Šolar, oče dr. Franca Šolarja, odvetnika v Trstu. Ranjki je bil navdušen naprednjak, zelo miroljuben in splošno priljubljen človek. N v m. p!' Iz Begunj na Gorenjskem. V nedeljo, dne 5. t. m. se je tudi pri nas slišalo raz leco ropotanje proti naprednim časopisom, zlasti proti »Jutru". Nato je naš zaljubljeni župnik Repešov Jaka oznanil velikonočno izpraševanje za 11. t. m. takoj po jutranji maši. Naglašal je, da morajo priti vsi možje in žene, da jih poduči g. pater frančiškan v verouku. In res! Prišlo je zelo veliko mož in žen k izpraševanju. A slišali nismo ničesar drugega kakor same psovke, vsled česar nas je večina zapustila božji hram. Župnik je bil radi tega silno razbur- jen. Izjavil je, da bodo morali kmetje od sedaj naprej plačevati za cerkvene klopi eno krono na leto. Obenem si je prilastil pravico, da po smrti kakega farana on oddaje sedež. Kje si je župnik pridobil to pravico ne vemo! Nam je znano le to, da smo kmetje z našim bivšim nad vse priljubljenim župnikom Košmeljem napravili klopi sami, ne pa cerkev. Ko smo župnika radi te nepostavnosti interpelirali, je izjavil, da nas vse to nič ne briga in se vrh tega še zadrl nad nekim poštenim kmetom, naj baje preneha piti, kajti potem bo lahko plačeval eno krono na leto za sedež v cerkvi. Repešov Jaka naj se raje malo bolj pobriga za svoje kat. izobraževalno društvo, zlasti pa za predsednika, ki kar programatično goji pijančevanje. Tudi naša domača dekleta naj pusti pri miru! Slovanski jug. »Veleizdaja" v Dubrovniku ? Kakor poroča srbski časopis »Dubrovnik", se tudi v Dubrovniku pripravlja v zadnjem času znana škandalozna igra »veleizdaja", ki je našo monarhijo osramotila že pred celim kulturnim svetom. Poročali smo že, da je v Dubrovniku vohunstvo zelo razvito. Nekoč so v pozni uri vohuni zasledovali neko srbsko družbo in s pomočjo policije brez vsakega povoda zaprli več oseb. Ker pa so oblasti same sprevidele, da so jetniki popolnoma nedolžni, jih je izpustila na svobodo. Nato so razžaljeni Srbi vložili tožbo proti nekemu tajnemu policaju, katerega je sodišče v resnici obsodilo in dalo s tem preganjanim Srbom popolno zadoščenje. Toda vohunska akcija v Dubrovniku kljub temu še ni prenehala. Po poročilih »Dubrovnika", se je političnih oblasti v Dubrovniku, Zadru in Splitu naenkrat polastila velika nervoznost. Dubrovniška okrajna oblast je že uvedla proti več osebam preiskavo, zlasti proti onim, ki imajo na tamkajšnji srbski narod velik vpliv. Najinteresantnejše je to, da oblasti vsakega posameznika izprašujejo po informacijah o uredniku »Dubrovnika" Kristu Dominkoviču. Dalmatinski državni nadpravdnik Cippico je poklican na Dunaj in sicer radi obsodbe detektivov, o katerih se je zvedelo, da so poslali na Dunaj več informativnih poročil, v katerih zatrjujejo, da je Dubrovnik gnezdo srbskih veleizdajnikov in upornikov. Torej blamaža v Zagrebu še ni bila dosti velika. Morda pridemo kmalu tudi mi na vrsto! Splošni pregled. Demisija italijanskega ministrstva. Ker so radikalci v zbornični seji v vprašanju o volilni reformi glasovali drugače nego si je želel kabinet, sta podala ministra Saccbi in Credaro svojo demisijo. Vsled tega je demisi-joniralo celo ministrstvo. Za čas ostanejo še ministri na svojih mestih, da se vzdržuje javni red. Kralj si je pustil čas, da si premisli, ali sprejme demisijo ali ne. Ko je Luzzatti v obeh zbornicah razglasil svojo demisijo, je kralj k sebi povabil politične osebnosti, da se z njimi posvetuje. Vatikan in Španija. Odgovor Vatikana na zadnjo špansko noto je ostro pisan. Canalejas je proglasil, da so pogajanja s Španijo ostala brezuspešna, ker Vatikan vstraja na svojih iz-premembah, ki se ne strinjajo s častjo Španije. Vlada bo vstrajala pri svoji politiki in§bo predložila ne oziraje se na Vatikan zbornici zakon v najkrajšem času, Canalejas je nunciju naznanil, da bo zakon glede kongregacije predložen cortesom 30. marca, da mora torej Vatikan do takrat odgovoriti. Nemčija in Rusija. »Union" prinaša temeljit članek o nemški notranji iu zunanji politiki v katerem pravi: Kaj je prinesel potsdamski sestanek Nemčiji? Trojno: priznanje ruskih predpravic v severni Perziji, priznaje status quo na Baikanu, obljubo Rusije, da ne bo ovirala nemške trgovine v Perziji. Zadnja točka je najvažnejša Nemčija rabi Rusijo za stavbo bagdad ske železnice. Interesi Rusije so v severni Perziji, interesi Anglije v južni’ Perziji, med obe se hoče zariniti Nemčija s svojo bagdadsko železnico. S tem je padlo ravnotežje med Anglijo in Rusijo in to za Rusijo ni dobra politika. Neutralna poteza med Anglijo je s tem zožena in bo počasi izginila. Nemci se vesele takega razmerja z Rusijo in to je značilno. Bagdadska železnica. Dne 19. t. m. je bila podpisana v Carigradu konvencija za linijo El Helif—Bagdad in za linijo Osmanje—Aleksandreta. Po podpisu je družba za bagdadsko železnico velikemu vezirju dala izjavo, da odstopa zgradbo železnice na progi Bagdad—Perzijski zaliv novi otomanski družbi.. Pri tem je nekaj posebnih pogojev, glavni je ta, da pri novi družbi ne sme biti manj nem- i škega kapitala, kakor kake druge ne-otomanske narodnosti. Krščanski sodjalci so imeli v nedeljo na Dunaju v rotovžu svoj shod, na katerem so govorili o reorganizaciji svoje stranke. Sklenilo se je sklicati prihodnji mesec velik shod na Dunaj. Razpravljalo se je tudi o tem, kateri listi se smatrajo kot strankini listi. Označila sta se „Reichspost" in »Weitblatt“. Ko je nekdo imenoval »Deutsch. Volksblatt", so zborovalci burno protestirali proti njemu. Na Lesini so se pojavili anglikanski misijonarji, ki hočejo pridobiti za svojo cerkev ljudi, ki so izstopili iz katoliške cerkve vsled tega, ker so odpravili slovansko bogoslužje iz cerkev. Mehika. Amerika baje pripravlja še vedno svojo vojsko in sicer, ker se boji Japonske. Odposlana je cela brigada na Havajo. Ženski shodi. V nedeljo so se vršili po vsej Avstriji. Češki odbor za žensko volilno pravico je skl cal po vsej deželi 50 shodov. Na Duaju se je udeležilo zborovanja 4000 žensk. V Lvovu so nastale demonstracije in je prišlo do spopadov s policijo. Naši literati. II. t * OTON ŽUPANČIČ. DNEVNE VESTI. Volitve v ljubljanski občinski svet so razpisane za dan 23. aprila. Občinske volitve. Deželna vlada razglaša, daje volilne predloge, ki naj odgovarjajo natančno določilom §§ 25. in 26. občinskega volilnega reda za vsak volilski razred posebej vložiti najkasneje do 8. aprila ob 12. uri opoldne y vložnem zapisniku deželne vlade. Volilnih komisij za občinske volitve je določenih 19. Za ženske tri, ki vse tri volijo v liceju. Za moške je 16 volilnih komisij. V »Iliriji" volijo črke A in B. C, C, D volijo na I. drž. gimnaziji, E, F, G na II. drž. gimnaziji. V Rokodelskem domu volijo črke H, I, J, do volilca III. razreda s štev. 2700. Ostali volici s črko K volijo v »Unionu". L, M voli pri sv. Jakobu. N, O, P voli na I. mestni deški. R voli v»Narodnem domu". Črka S in S voli v »Mestnem domu", T, U, V, W na II, mestni, Z in Ž pa v »Ljudskem domu". Zamolčal je včerajšni »Slovenec*, da je vpeljalo c. kr. državno pravdni-štvo proti Kregarju in Štefetu preiskavo radi goljufije in sleparije. Čudno to ni. »Dobro" naše ljudstvo ne sme izvedeti, da je v preiskavi radi sleparije in goljufije glavni urednik tistega »Slovenca", ki ga je še pred tednom priporočal škof Bonaventura. Naše »dobro" ljudstvo ne sme vedeti, da je radi goljufije in sleparije o kazenski preiskavi klerikalni kolovodja, prvi veljak v klerikalnih vrstah, dičm podpredsednik trgovsko-obrtne zbe rnice in klerikalni kandidat za županski stolec g. Ivan Kregar. Boje se klerikalci sodbe v svojih lastnih vrstah, sram jih je, da sta njihova najboljša’ strebra, njihova dika, ponos in čast LISTEK. MICHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Leonora je videla moža bolj mračnega, bolj nervoznega in bolj razburjenega, nego po navadi. Videla je novo burjo v globini te nasilne duše. Po svoji navadi je molče čBkala, kaj bo. Kajti edine besede, ki jih je sploh govorila z njim, so bili odgovori na njegova vprašanja. A tudi Altieri je molčal. Prišel je bil k svoji ženi pod prvim vtiskom razburjenja, kakor da bi se bal, da je ne najde več tu. In zdaj je bil ves začuden sam nad seboj, ko ji ni vedel česa reči. Toda prijemala ga je nejasna jeza. Zdelo se mu je, kakor da bi Rolandov beg še bolj opredeljeval njegovo stališče do Leonore. — Vidim, je dejal s prisiljenim smehljajem, da ste še vedno tista vzorna gospodinja, ki jo stavijo beneške matere svojim hčerkam za zgled. Ona je molčala. On pa je mahoma izbruhnil. — Da, je povzel, vaš oče mi je dal vzorno gospodinjo, toda jaz sem upal, da dobim ženo, Leonora, poslušajte me. To življenje me začenja moriti . . . — Kaj mi morete očitati? Benetke ne poznajo najinega razmerja . . . — Res; kaj bi se pritoževal, ko pa nihče ne ve za rano, ki me skeli! — Navzoča sem na vseh veselicah, ki jih prirejate; dovolj pogostoma se kažem z vami v javnosti, da nihče ne more slutiti najinih tajnih dogovorov. Ko sem se poročila z vami, na predvečer poroke, sem vam povedala odkrito in pošteno, da ne bom nikdar vaša žena, razen po imenu, Vprašala sem vas, če ste pod tem pogojem voljni, prizanesti mojemu očetu s svojim preganjanjem, Vi ste sprejeli pogodbo. Takrat, gospod, takrat, ko sva bila obadva svobodna, bi mi bili narekovali zakone. Vi ste mi prisegli, da boste spoštovali svobodnost mojega telesa in duše, jaz pa sem prisegla vam, da vam v teh mejah nikdar ne bom dajala povoda, da bi se pritoževali. Svojo besedo držim. Kaj mi imate očitati? Govorite, in pripravljena sem se poboljšati, ako sem prekršila dogovor. Nekega dne ste mi rekli, da ne hodim dovolj pogostoma z vami z doma. Še tisti večer sem vas spremila v vaši gondoli. Vaši kaprici se je zljubilo, da ste me peljali skozi Most Vzdihljajev. In jaz vam niti nisem rekla, da mi ječanje, ki sem ga tam slišala, trga srce. In kasneje ste me vselej našli pripravljeno, kadarkoli ste me hoteli imeti s seboj. Česa zahtevate danes? Altieri je bil prebledel. Njegove oči so se zasvetile. — Hočem, da ste moja ženal je dejal zamolklo. — Bežite, gospodi Vi veste, česa je zmožna potomka rodbine Dandolov. V vašem postopanju proti meni se mi razodeva nekaka pretnja. In to mi je ljubše, nego pritvorjeno spoštovanje do dane besede. Hči rodu Dandolo je nekoč otela republiko, s tem, da je zabtdla vojaškega poveljnika, ko je na čelu svojih čet korakal nad doževsko palačo. Kar je storila moja sorodnica za svobodo vseh, to vendar tudi jaz lahko storim za svojo lastno svobodo. — S tem hočete reči, da bi me umorili, ako bi hotel rabiti silo? — Brez obotavljanja. — In če se maščujem nad vašim očetom? — Maščujte se, ako hočete, za svojega očeta sem žrtvovala vse, kar more človek žrtvovati. Uničite ga, če je to v vaši moči. Moj oče ni več moj oče, odkar je zahteval, da naj postanem vaša žena, vzlic temu, da je poznal žalost mojega srca. Altieri je vztrepetal od brezsilnega gneva. Leonora se mu je zazdela podobna tistim devicam starodavnosti, ki so bile posvetile svoje življenje Vesti, boginji žalosti, in so bile v svojem deviškem ponosu bolj močne, nego vladarji v svoji mogočnosti. Instinktivno občudovanje, ki ga je navdalo, je še podvojilo njegovo strast. Leonora je bila vstala, kakor da hoče Altierija odsloviti. On je razumel, da bo vsaka beseda zaman in da prošnje in pretnje, ki so se nabirale v njegovi duši, ne bodo premagale ne-omajane volje te deviške soproge, zveste svo‘emu žalovanju. Tudi on je vstal, rekoč: Leonora! Danes sem vas prosil že drugič, da postanite moja žena; prvikrat je bilo ravno tisti večer pod Mostom Vzdihljajev, ki ste ga pravkar sami omenili. Danes pa me je napotil k vam važen dogodek. Ona se je presenečeno zdrznila: — Dogodek? je vprašala. Altieri se je nasmehnil s strašnim usmevom: . “ Dogodek, ki menim, da mora naju dva posebno zanimati. Povedati vam hočem nekaj, kar utegne nekega dne predrugačiti vaše vedenje. Kajti, Če do gotove meje razumem, da ženska ostane zvesta živemu človeku ... — Torej ? je zajecljala ona, ko je Altieri premolknil. diano“mri°reJ': pravkar Smo bili obveščeni> da je Roland Kan- Leonora je obstala kakor okamenela. Jedva da je prebledela. Roland jo je bil zapustil; Roland je umrl; ni pa se izDre-memla žalost njene duše. Altieri se je umaknil, mrmraje sam pri sebi: — Zlagaj sem se le na pol. Eno je gotovo: ali je Roland utonil, ali pa je živ. Ako je prvo, je moja novica resnična. Ako je drugo, pa bodi moja stvar, da jo storim resnično. To je samo vprašanje par ur. 1 Ko je Leonora ostala sama, je padla na kolena ter dolgo plakala, kakor ni že šest dolgih let — od tistega dne, ko ji ie oče naznanil, da je Roland zbežal iz Benetek. XXVI. Aretinov tajnik. Dva meseca sta minila po teh dogodkih. In zdaj hočemo povesti bralca v palačo, kjer prebiva Peter Aretino. Kakor Dan-dolova, Altierijeva in Imperijina, je stala tudi ona ob Velikem Kanalu. Aretino je bil v Benetkah že slaven, dasi je živel tam šele par tednov. Priredil je bil že velikolepo veselico, na katero je povabil pesnike, slikarje, umetnike in patricije. Ticijan je bil tam. Peter Aretino je bil razkošno opremil svojo palačo. Pri tem se je seveda zadolžil čez glavo ; v vsej njegovi palači ni bil plačan niti najmanjši stol. (Dal]e) v rokah državnega pravdništva radi goljufije in sleparije. Mar ni vse to pohujšanje1 vse to oškodovanje domačega in javnega življenja, škof Bonaventura? Ali nimamo prav, če končamo s Tvojo poslanico vernikom: „Moj Bog, moj Bog, koliko greha!" Kdor je bral včerajšnega „Sio-venca“ prvič v svojem življenju, ta si je pač mislil, da ga ni pod solncem bolj pridnega, bolj poštenega, bolj olikanega in bolj brumnega lista, kakor je prijatelj „Slovenec* iz » Katoliške tiskarne". Kdor pa »Slovenca" pozna že delj časa, kdor ga je bral, recimo še pred enim tednim in kdor bere tudi naš list, ta ve, zakaj je »Slovenec* postal tako priden in ponižen: naša razkritja o sleparijah v trgovski zbornici in pa sodna preiskava, v kateri tičita dična gospoda Kregar in Štefe — to je »Slovencu* kar sapo zaprlo, tako temeljito zaprlo, da ga še včerajšna volitev na Dolenjskem nič ne veseli. Kakor bi odrezal, so prenehali napadi na »Jutro*1, na njegove urednike, na »Učiteljsko tiskarno" itd., ki jih je bila prej vsaka številka »Slovenca" v polna. Ampak Kregarjeve in Štefe-tove sleparije so le samo eno poglavje iz seznam k a klerikalnih grehov. Za tem pride št. 2, potem št. 3 itd. Kajti seznamek je zelo dolg in ni ga naglavnega greha, ki bi ne bil v tem klerikalnem seznamku zastopan, pa ne samo po enkrat, kar po večkrat. In zato naj se »Slovenec" kar pripravi, postal bo še veliko ponižnejši. Predpreiskavo proti Kregarju in Štefetu vodi mestna policija ljubljanska. Upamo, da se bo držal gosp. Lauter pri tem strogo zakona in samo zakona, da ga ne zapeljejo pri tem njegovi srčni nagibi in da ne bo gledal v Kregarju in Štefetu svojih prijateljev, nego samo dva človeka, proti katerima vodi na podlagi težkih obdolžitev preiskavo. Od Kregarja izsiljene in v Steletovem smislu prikrojene izjave bivšega zborničnega predsednika Lenarčiča se kažejo v pravi luči, če konstatujemo dejstvo, da je predsednik Lenarčič pri zasedanju kranjskega deželnega zbora 1. 1909. v klubu na-rodno-naprednih poslancev enajstini navzočim poslancem pojasnjeval vse lumparije, sleparije in goljufije, ki sta jih Kregar in Štefe uprizorila ob času volitev v trgovsko-obrtno zbornico. Lenarčič je že imel pripravljeno interpelacijo radi teh sleparij pred volitvami in ob volitvah in prosil za podpise navzočih poslancev. Dr. Tavčar in dr. Triller pa sta iz dobrosrčnosti Lenarčiča pregovorila, da je interpelacijo opustil, češ, »čemo ljudi v nesrečo spravljati; saj imaš večino v trgovski zbornici." Vsled smrti naprednjaka Ditricha pa so dobili Nemci in klerikalci en glas večine. Klerikalno-nemška koalicija pa je znala položaj dobro izkoriščati in prvi njen čin je bila nezaupnica zborničnima poslancema, ki sta napravila le ta greh, da nista podpisala Lenarčičeve interpelacije radi Kregarjevih sleparij. Torej le dobrosrčnosti naprednih poslancev se imata Kregar in Štefe zahvaliti, da jih ni že preje prijela roka pravice. Kregar in Štefe se lovita za besede. Na vse mogoče in> nemogoče načine bi se rada Kregar in Štefe prav po jezuitsko izrezala. Vsaka beseda, ki v stavku stoji spredaj mesto zadaj, jima prav pride. Iz kompleksa obdolžitev iztrgata eno ali dve besedi in za ti izsiljujeta od zborničnih uradnikov in funkcijonarjev izjave, ki nimajo za celoto in za stvar prav nobenega pomena. Faktum je, da sta Kregar in Štefe goljufala, sleparila in ponarejala uradne dokumente. Podrobnosti teh lumparij so postranska stvar za javnost. Kregar in Štefe se .posebno opirata na trditev, da po vo- IALI LISTEK. G. RUS: „Veda“. Dvomesečnik za znanost in kulturo. Izdajajo in urejajo Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Mi-hajlo Rostohar, Bogumil Vošnjak. izšla je 2. številka »Vede". »Veda" kot revija sicer ni glasilo narodno-radikalnih starešin, saj ni za propagando in ne morebiti vsaka beseda program. In vendar imamo pod sabo »Omladino" v višji potenci. Ustanovitelji »Vede" so seveda oni narodni radikalci, ki so si izbrali delokrog v solnčnih višavah znanosti. Kakor njim, ki tem potom stopajo v javnost vsej svoji individualnosti primerno, tako je potrebna »Veda" tudi onemu krilu radikalcev, ki žrtvujejo sile v metežu dnevne politike. Velika je sorodnost te smeri z realistično, ki se danes istoveti s so-cijalno demokracijo. Vendar so diference tako izdatne, da ob vsej svobodi, kakršna mora voditi urednika revije, vendar bolj kaže korakati deljeno, kajti nek čut notranje enotnosti mora navdajati uredništvo in delavce, če hoče revija biti več kakor zbirka člankov. Ni to diferenca le v naziranju litvah nista sleparila. Tega nočeta priznati, da sta sleparila in goljufala ob volitvah, oziroma tudi pred volitvami. Tudi mi smo mnenja, da to, kar sta delala Kregar in Štefe ob takratnih volitvah, ni že več volilna sleparija, marveč čislo navadna goljufija, ponarejanje uradnih doku-meutov. Sicer se pa mi ne bomo več prejedali s Kregarjem za besede. Dolžnost državnega pravdništva je, da z isto strogostjo nastopi zoper ta dva obdolženca, kot je to storilo napram Mazelletu. Za priče, kaj so sleparji ponaredili, naj sodišče pokliče zbornična uradnika gg. Goloba in Hauptmana in druge, ki so 14 dni popravljali klerikalne falzifikate. Vpraša pa naj sodišče vsako pričo tudi, če ni Kregar pri njej izsiljeval zase ugodne izjave. Da so prinašali klerikalci Ložar, Globelnik, Kregar in Štefe glasovnice k volitvi kar v jerbasih, da so bili podpisi na tisočih njih samo od 2 do 3 oseb, to ve cela komisija, vladni svetnik Ku 1 a v i c, svetniki Mejač, Schrey, Zupančič, Velkavrh in to morata potrditi tudi komisijska člana Lenarčič in Murnik. Tudi bodo svetniki prav lahko izpovedali, da so naprednjaki hoteli spoznati klerikalne sfabriclrane glasovnice za neveljavne. Vladni svetnik Kulavic se je temu uprl in je zagrozil, da sicer razveljavi volitve sploh. Tej grožnji so se vsi udali in razglasili so volitve kot veljavne in pravilne. Tako je in nič drugače! Slepomišili ljudje ne bodo več! Katoliški kšeft. ». . . cerkvi je priraščena pri žepu srčua žila" — je zapel zadnjič Bav-bav v „Jutru“. Danes prinašamo za to nov dokaz. Dobili smo pravkar v roke pismo nekega katoliškega »povzetnega misijo narja" iz Kiisnachta pri Curihu, ki je pa predolgo, da bi kar celo priobčili — posebno, ker imamo z našimi domačimi »misijonarji" v talarju in brez talarja dosti hvaležnega posla. »Pod-vzetni katoliški misijonar" razpošilja neke knjižice v spremstvu pisma, iz katerega povzemamo sledeče: »Ker ne smem prositi miloščine za svojo revno misijonsko cerkev — že večkrat so me zaradi tega kaznovali — (nov dokaz za kruto preganjanje svete katoliške cerkve, op. pis.) prosim prav nujno, da mi odkupite to čedno, dragoceno knjižico". »Če mi odkupite knjižico samo (!) za 1 marko, Vas bomo vpisali v zaznamek dobrotnikov, za katere se bere vsak teden po ena sveta maša (kajti katoliški človek hoče imeti za vsako »dobro delo" pošteno plačilo, op. pis.). Proti malemu prispevku bote vpisani tudi v »Bratovščino dobre smrti" (nam bi bolj ugajala »Bratovščina dobrega življenja", op. pis.) in deležni vseh njenih duhovnih dobrot (farji so namreč z duhovnimi dobrotami zelo radodarni, telesne dobrote pa imajo bolj zase, op.pis.)*. Podpisan je Feliks Ackermann, katoliški misijonski župnik, in njegovo beračijo priporočata tudi Jurij, škof v Churu in Tomaž, nadškof v Freiburgu. Podvzetni gospod Ackermann razpošilja tudi zemljevide »svete dežele", 12 izvodov za 1 marko. Židovska konkurenca je zelo huda, in zato mora seveda sveta katoliška cerkev napraviti kolikor mogoče nizke cene. — Samo eno vprašanje se nam vsiljuje: zakaj »ubogemu misijonarju" ne da ničesar sveta mati katoliška cerkev, ki sedi na milijonih ? Izplačalo bi se o tem premišljevati . . . Bo še smrdelo. Uskok Smrdelj bi se rad opral, ker je na nečeden način izzvijačil iz »Učiteljske tiskarne" uzorce šolskih tiskovin. V sobotnem »Slovencu" očita »laži" na vse strani. Podoben se nam zdi tatu, ki vpije na vse grlo med množico: »Primite ga, primite ga!" — da bi na ta način odvrnil krivdo od sebe in zbegal ljudi. Zanimivo pri tem Smerdeljevem »zagovoru" je pa odkritje, da je zbirko na narodnost, temveč tudi v gospodarsko socijalnem vprašanju. Ne ena ne druga smer v tem oziru sicer še ni govorila konečno programatično. Realisti so vsprejeli oficijelno stališče socijalne demokracije, vendar niso marksisti. V praksi je delo radikalcev in realistov precej podobno, a delokrog radikalcev je mnogo širji, ker goje narodnost v posebni meri in so se posvetili manjšinskemu problemu, ki je obenem socijalno vprašanje »nižjih slojev" na jezikovni meji. Pečajo se pa tudi z meščanstvom in ne omeje gospodarskega dela le na delavstvo. Taka univerzalnost je ob naših razmerah sicer nujna, ima pa seveda marsikako neugodno posledico, ki se je bo mogoče izogniti šele, ko bode krog radikalcev pomnožen. Na dveh poljih smo doživeli prav občutne posledice, katere pa jih ne smejo strašiti, da v primernem tre-notKU znova skušajo uresničiti, kar se jim zdi prav in potrebno. V spornih vprašanjih so stali radikalci vselej načelno na strani izrabljanih, slabejših. Vsa delavska stremljenja se podpirajo, četudi ne soglašajo s trenotnim strankarskim interesom. V občinah se bore za socijalne zahteve. Delajo za združitev producen- tiskovin nesel v »Katoliško tiskarno" tovariš K- S. Torej gospod »inšpektor" so sokrivec tega izdajstva v učiteljskem stanu. Bo še smrdelo, še! »Man kennt die Absicht . . ." pravi Smerdelj, ko piše v »Slovencu", da je bil v treh listih nesramno napaden, ker se je priglasil k izpitu za meščanske šole. Konštatirati moramo, da je pisal o tem en sam list, ne pa trije. To bi bilo preveč časti. Konštatirati pa moramo tudi, da je napredno učiteljstvo obsojalo ta »napad" in pri preiskavi, kdor bi bil toliko nepreviden, da bi se obregnil ob Smerdelja, se je celo trdilo, da bi utegnil Smerdelj tisto notico, ki jo je potem hlastno izkoristil za-se v »Slovencu", sam podtakniti dotičnemu listu. Man kennt die Absicht . . . Slovensko deželno gledališče. Sinočnja premijera Gounodovega »Fausta" je šla jako častno preko odra. Prepozni konec opere nam iz tehničnih ozirov pri listu žal zabra-njuje podlistek za današnjo številko; pridržujemo si torej natančneje poročilo za jutri. Solisti zaslužijo vsi brez izjeme toplo pohvalo, zbor je pa pač kakor navadno predmet občega potrpljenja. Orhester je bil mestoma precej * pomanjkljiv in je bilo opažati med njim in solisti dovolj nesigur-nosti. —a— Za od Glasbene Matice prirejeni posebni vlak v Opatijo-Reko je ravnateljstvo, ugodivši želji odborovi, vozni red določilo tako: Vlak odhaja iz Ljubljane v soboto ob 6. uri 25 minut, iz Postojne, kjer postane eno minuto, ob 8. uri 28 minut, iz Št. Petra, kjer postane 5 minut, ob 8. uri 52 minut, iz M a tul j, kjer postane 1 minuto, ob 10. uri 16 minut, ter pride na Reko ob 10. uri 31 minut. Povratek iz Reke v nedeljo zvečer je ob 8. uri 55 min., iz Mat ul j, kjer postane 5 minut, ob 11. uri, iz Postojne, kjer postane 1 minuto, ob 11. uri 20 minut, ter pride v Ljubljano ob 12. uri 41 minut. — Vozna cena iz Ljubljane do Reke in nazaj znaša za III. razred 6 K, za II. razred 9 K in za I. razred 12 K. — Udeleženci smejo vstopati odnosno izstopati tudi na postajah v Postojni, Št. Petru in Matuljah. Plačati pa je tudi tem udeležencem celo znižano vožnjo iz Ljubljane do Reke in nazaj, ali pa morajo vzeti redni vozni listek iz odnosno do imenovanih postaj. — Prijave je pošiljati odboru Glasbene Matice v Ljubljani ali pa na trafiko gdč. Dolenčeve v Ljubljani, Prešernova ulica. Tu se je tudi prijavljati, ako žele izletniki prenočiti in obede. Odbor je zagotovil v raznih restavracijah na Reki v soboto in nedeljo opoldne obede. Glasbeni Matici je došel s strani kopališčnega predstojništva v Opatiji ljubeznjiv in laskav dopis, v katerem kopališčna komisija izreka svojo zahvalo Glasbeni Matici, da se je odločila obiskati Opatijo; z radostjo pričakujejo lepi koncert ter želijo nastopu Glasbene Matice najboljšega uspeha. Načelnik kopališčni komisiji je vseučil. profesor Glax. — Na Reki kakor v Voloski sta se konstituirala po en krajevni odbor, da uredita in pripravita vse potrebno za dostojen in časten sprejem Slovencev. Za koncert je veliko zanimanje tako mej domačimi kakor mej tujci-gosti v Opatiji. Brez dvoma je, da bo pevski zbor Glasbene Matice, ki nastopi v Opatiji takorekoč »pred vso Evropo" kakor se je izrazil član kopališčne komisije — žel novih triumfov in lavorik. Umetniška diploma. V izložbenem oknu tvrdke Gričar & Mejač je razstavljena diploma, ki jo je poklonilo »Muzejsko društvo za Kranjsko" svojemu častnemu člann, odličnemu slovenskemu botaniku prof. Alfonzu tov ali odjemalcev, kjer more taka organizacija že danes na gospodarskem polju nadomestiti individuelni obrat. Gospodarski pogoji sodelovanja vsakega posameznika po njih mnenju feicer ne bodo enaki, ker je delitev dela neizogibna in je tudi treba upoštevati vse one naravne plemenite čute človeka, ki njegovo duševno in telesno delavnost povzdigujejo (n. pr. ljubezen do rodbine in grude, kolo-salna civilizatorična sila vstvarjajočega nagona egoizma.) Vendar je mogoče dati gospodarskim pogojem neko relativno enako višino, odkoder more posameznik začeti življensko delo. Taka struktura bo omogpčila, da se razvije čim največ produktivnih sil in dosežejo le te čim najpogosteje visoko stopinjo nad nivelom. Taka enakost bode omogočila razvitje vsake speče sile, civilizacija bo rastla. Iz teh načel izhajajo v bližnji praksi socijalizmu po vsem enake zahteve, glede daljnejše prakse pa je primera potov danes nemogoča, ker si o nji ni na jasnem niti povsem ustaljeni socijalno demokratski program. V teoriji pa pridemo do precej različnih stališč n. pr. o dednem, latinskem pravu, vendar se na strani soci-listov kolektivizem tako omejuje, ka- Paulinu. Cvetlični ve?rec (resje, Daphne Blagavana in Potsntilla car-niolica) je naslikala gospodična Anica Zupančeva. Afera dr. Pečar. Amerikanski »Glas Naroda" prinaša faksbnil potrdila First Nacional Bane, v katerem se potrjuje to, kar je »Glas Naroda" Pečarju očital, da je namreč Pečar res poneveril 750 dolarjev. Pri tem se »Glas Naroda" po nepotrebnem zale-iava v »Jutro". Mi smo poročilo »Giasa Naroda" prvi priobčili in smo verieli »Glasu Naroda" nismo pa imeli vzroka, da bi ne bili verjeli Pečarju in njegovemu pojasnilu. Naš list je hotel pokazati resnico in ta stoji trdno šele sedaj. S tem je tudi ta afera za nas končana. Opomnimo samo, da moremo v Ljubljani prav tako malo na prvi mah spoznati ljudi, kakor v Ame rilci. Redni občni zbor Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani se vrši v pondeljk dne 27. marca 1911 v posvetovalnici mestnega magistrata ob 3. uri popoludne. Dnevni red : 1. Poročilo načelnika, 2 Či-tanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika o računskem zaključku za leti 1909 in 1910. 4. Proračun za leto 1911. 5. Predlog o ustanovitvi zvezne posredovalnice za pomočnike in vajence. 6* Raznoterosti. Če občni zbor ob določeni uri ne bode sklepčen, se vrši isti po preteku ene ure, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov (§. 10. zveznih pravil). Želeti je, da se vsi gospodje zastopniki obrtnih zadrug občnega zbora zanesljivo udeleže. Podporno društvo za slov. viso-košolce na Dunaju je razdelilo letos že vsa do sedaj došla darila svojih dobrotnikov, tako, da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim pa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo deliti nobenih podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na pomoč. Uspešno delovanje društva se razvidi iz tega, da je v zadnjih petih mesecih razdelilo med zares potrebne in pridne dijake nad 5000 kron; sedaj pa žalibog ne [more svoje naloge dalje vršiti brez pomoči slovenskega občinstva. — Darove sprejema blaga j-niklvan Luzar, nadrevident j u ž. ž e 1. v p. D u n a j III. R e i s n e r -strafie 27. „Ja gospodje, to je jako žalostno." Tako je odgovoril Jurij Rogelj na vprašanje sodišča če prizna obtožbo hudodelstva tatvine. »Ja gospodje, kradel sem. to je jako žalostno, ampak žalostna je tudi usoda mojega življenja, kajti 30 let sem največ v rokah sodnije". In ta ki je to samopriznanje izrekel, ni lagal in je za psihologa prav čudna prikazen. Jurij Rogelj nezakonski sin, rojen v Sp. Bernikih, je sicer po poklicu pekovski pomočnik, toda kot sam prizna, on izvršuje večinoma le »obrt" uzmovičev iz navade. Nič manj, kot 27 krat se je že sprl s kazenskimi paragrafi in to število se vrti le okreg zvitih tatvin ter vlačuganja. Da je zopet prišel pravici v roke, to pa je prišlo tako: V decembru 1. 1909 se je klatil po tržiškem okraju Prosil je po hišah za okrepčila, obsedel navadno v sobi in med tem ko je šla hišna gospodinja po kruh in mleko, je »gost" izmuznil, kar mu je prišlo v roke. Naj-rajše je imel suknje, hlače in dežnike. Malo smole je imel pri posestniku Zupancu v K. Posrečilo se mu je že izmuzniti ukradeno obleko iz hiše in ko je prišel pod vas, dobi tam dva možakarja pri napravljanju drv. Mlajšemu ponudi suknjo, ta jo gleda, zdi se mu tako znana, zato mu pravi: slišite, to jepasuknamojega očeta. Ko ga prime, zagleda izpod suknje moleti še dvoje hlač, ki jih je kor na drugi strani n. pr. latinska pravica, tako, da ob vsej neenakosti vendar boja in nasprotstev ni treba, in se jih menda tudi ne želi. Ponavljati pa moramo, da program radi kalcev še ni preciziran. In prav je tako! Zato je treba še dolgoletnih uspehov in neuspehov, Isto velja o političnem programu. Že sicer vidimo nove nazore o novoslovanstvu, o Jugoslovanih, o državi in narodu, o av-strijanstvu in narodni samoupravi, nove odnose med kulturo in politiko. Vstop enega dela radikalne družine v napredne stranke na vsem tem ničesar ne izpremeni. Ta epizoda le priča, da se generacija ni bala praktičnega dela v najtežjih razmerah in v času, ko bi noben naprednjak ne smel počivati. Jugoslovani rabimo dalekoviden političen program naprednih Slovencev, ki nam l>o zadoščal za desetletja. »Veda" bo v tem oziru mogla razviti največjo delavnost. Tak program se snide šele, ko je dovolj nabranega gradiva, kritike in idej, ki jih naneso kakor skale k piramidi stotine duševnih delavcev iz vseh strok človeškega znanja. Prihitite tedaj v novi reviji na pomoč slovenski politikil spoznal kot svoje. Roge?j se /e sicer delal silno užaljenega, da rnu' kaj takega prisodijo, a okradeni fani: ga je krepko vlekel k. očetu, ki je bi‘- malo-oddaljen. Oče je takoj spoznal svojo-suknjo. Rogelj jih je poleg te 3niole dobil še par po grbi in jo odkuril brez tuje suknje in hlač seveda. — Večjo srečo je imel pri svojem tovarišu iz vojaških let, nekemu Božiču iz Hudega. Prišel je k njemu »na obisk", bil postrežen- s šnopsom, nakar je pri mizi v sobi markiral, da spi. Ko so šli domači vun, je vzel tri dežnike ter jih v neki gostilni prodal. — Potem je poskusil svojo srečo v Trstu,, kjer je bil 6 mesecev zaprt. Od tam je potoval v Solnograd in je med; potjo zopet nekoga okradel. Ker so mu bila tla v Arstriji že prevroča, seje podal na Bavarsko. Ta je v Reichen-hallu v noči 18. septembra p. 1. okradel svojega tovariša. V3el mu: je obleko uro itd. Ta slučaj je privedel uzmoviča nazaj v roke avstrijskih oblasti in dne 21. t. m. se je imel vsled zgorej označenih tatvin zagovarjati pred našim deželnim sodiščem. On prizna dejanje, izgovarja se pa, da ga k tatvini zapeljuje le — pijača. »Če sem pijan, pa k rad e trn" Originalen, kot v celem nastopa, je Rogelj tudi pri svoji zadnji prošnji pred objavo razsodbe; rekel je namreč: Slavno sodišče, kaznujte me p o svo ji vesti in poVašem milostnem srcu! Ta prošnja je bila tako uslišana, da je Rogelj obsojen na 1 i ra pol leta težke j'eče. — Ja Rogelj, to je jako žalostno! Fantje iz Kamnika, g* pijejo iz slamnika tako sicer trdi stara pesem, ampak na pustni torek so ga pili tudi če ne že iz več kozarcev, gotovo večkrat iz kozarca. Kajti med drugimi fanti sta ga imela zlasti Franc Peterlin in Franc Korelc, kakor pravimo, precej pod kapo. Ker so mislili, da se ga v Ovsenoijevi gostilni niso še dovolj nalezli, so šli če v sosedno Prusnikovo gostilno. Peterlin je še v Ov-senorjevi gostilni tako razgrajal, da so morali poklicati stražnika. Ko so šli vun, je Peterlin začel klicati „auf"! ter izzivati Korelca, ki je bil takrat že v Prusnikovi gostilni. Aufsanje Peterlinovo ga je res spravilo po konci, šel je proti Peterlinu, s katerim sta bila sicer prijatelja, a v tem slučaju sta se le vendar zgrabila za plankami. Peterlin je Korelca udaril z roko; še pred-no pa je padlo po njem, je zgrabil nož ter ga zasadil nasprotniku v levo roko. Pri Prusniku se je potem še bahal, da s takim nožem (kazal je mal nožiček) vendar ne bo šel prijatelja suvati. Peterlina je stražnik takoj prijel. Čez nekaj časa so potem našli na licu mesta drugi večji nož, glede katerega pa Peterlin taji, da bi bil njegov. Bil je celo tako previden, da ko mu je sodičče ta nož ponujalo, da mu ga izroči nazaj, tiček ni šel v to zanj-ko. Pa ta previdnost mu ni veliko pomagala. Kajti priče so potrdile, da so vidile kako je z nožem onega sunil in da je bil on sam po škornjah krvav. Za spomin na letošnji pustni torek mu je deželno sodišče naložilo 4 mesece pokore pa še 30 K bo moral Pelerlinu plačati za bolečine. »Veliko boljših so že obesili kakor si Ti", je dejal neki Jože Petrič napram prodajalcu sodavice g. Zalarju v neki ljubljanski gostilni v pričo več gostov. Imenovani je brez vsakega povoda vstopivši v gostilno, g. Zalarju tudi še druge ljubeznjivosti pravil in sicer: da ni nič vreden, ško-dovai Ti bom pri obrtu, da ne boš prodal soda vode pri »Žlati ribi" ter »Levu" itd. Ker obtoženca ni bilo k obravnavi (brzojavil je, da je bolan — že znana kronična bolezen ki se ji pravi strah pred sodiščem) ga je sodišče v kontumacu obsodilo na 14 dni strogega zapora. Ciril-Metodova moška podružnica v Mariboru ima izredni občni Pa preidimo k prvima dvema šte vilkatna »Vede"! Uredniki so dobro-znana imena. Kramerju, Vošnjaku in Rostoharju se je pridružil nekoliko starejši dr. Prijatelj. Pridobitev te izvrstne sile je za revijo velik uspeh. Uredniki si bodo delo lahko razdelili. Z zanimanjem čitam uredniški program, ki ni bahav, ne gostobeseden: Kulturno vprašanje Slovencev je problem našega razumništva. Za to razumništvo umljivo pisati, to hoče biti poljudnost revije. Kar je boljšega v inteligenci, vse to vene in usiha, čim pride v domovino. V programu mi ugaja prav posebno, da imajo uredniki neprestano pred očmi, kaj je za slovenske potrebe primerno. Izdajatelji »Vede" tedaj niso »sebični" v tem smislu, da bi usiljevali razprave, ki so brez bližnje praktične vrednosti n. pr. za pojasnitev svetovnega nazora, javnih vprašanj itd. — dasi je za slovenskega učenjaka mnogokrat težko se odločiti, kje naj objavi svoje delo. Povsod imajo v mislih nekaj konkretnega, kar je narodu vselej ali ta čas aktualno. Obe prvi številki odsevata tega idealnega stremljenja. Narod v srcu, luč v očeh, v peresu resnico, to geslo bi si lahko napisali Vedaši na zastavo. (Konec.) v četrtek 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Pododsek tržaškega Sokola v Rojanu se je na občnem zboru dne 18. t. m. konstituiral tako-le: Fran Birsa, starosta; Fran Slajko, podsta-rosta; Ivan Šemole, tajnik; Mavrič, blagajnik; Fran Gruden, načelnik. Ali je Belgijcem res vse dovoljeno? Poroča se nam: Pretečeno soboto so Belgijci priredili bakljado. Dočitn je korakala godba po sredi cest oziroma ulic, je šlo vojaštvo z bakljami po hodnikih, ne oziraje se na civilno občinstvo. Ali je to dovoljeno splošno, ali imajo to izjemo v Ljubljani le Belgijci? Sleparski lovci na ams-rikanske žrtve. V gostilni pri »Starem Tišlerju“ v Kolodvorskih ulicah se zbira navadno vse kar odpotuje in kar se vrača iz Amerike. Veliko se pije v enem kot drugem slučaju. To so dognali trije hrvaški pustolovci, ki se preživljajo s tem, da takim ubogim žrtvam na razne sleparske načine izvabljajo denar. Vpeljali so pri nas malo znano igro „Kum-roel Spiel". Tri kvarte, 2 črni, 1 rdeča. Na rdečo se stavi, navadno le visoke zneske. To je „igra“, koje sleparstvo mora vsak trezni človek takoj spoznati. Zato pa taki tiči izbirajo vedno le do onemoglosti pijane žrtve, vina^ Potem oskubejo do zadnjega a. ,.T° ie poskusil neki Seljak iz škofjeloškega okraja. Dne 19. februarja se je revež po 7. letih vrnil domov iz Amerike ter prinesel seboj 280 K našega denarja. Prišel je z opoldanskim poštnim vlakom Dunaj — Trst, šel v omenjeno gostilno, z namenom, da se tu pokrepča, da obišče svojega brata, ki je pri vojakih, potem pa se s prvim gorenjskim vlakom odpelje domov. V gostilni pride v roke tam nastavljenemu slugi Antonu Špiljaku. Ta Anton Špiljak rojen v Zagrebu, je bil tovariš troperesne deteljice, h kateri sta spadala še Juro Prtič iz Siska ter Luka Vladič, tudi Hrvat. Prtič in Vladič sta včasi delala pri Gruberjevem prekopu, sicer sta se pa redno držala v omenjeni gostilni. Prenočevala sta navadno kar za pečjo, posebno pa Prtič. Vladič in Prtič, oba znana v Reki sta kot glavna mojstra y „Kummel“-igri s to sleparijo iskala žrtve tudi v tej gostilni, a Špiljak jima je pomagal. V to družbo torej je zašel že o-menjeni Amerikanec Seljak. Sluga Špiljak ga je peljal v vojašnico, kjer sta pa izvedela, da brata ni tam. Namesto da bi Špiljak peljal gosta na kolodvor k pop. vlaku, ga je peljal domov v gostilno, ga animiral za pijačo, mu vsilil težko črno vino, za njim še pivo, tako, da je bil beljak, ki pravi, da že 6 let ni več pokusil vina, do drugega vlaka popolnoma pijan. Špiljak sicer trdi, da ga je silil k drugemu vlaku ob pol 7 zvečer, kar pa se je izkazalo kot nevrjetno. Ko je bil Seljak popolnoma zmešan, so ga spravili k oni igri na tri kvarte. Zastavil je na rdečo kvarto 4 bankovce po 50 K. Seveda jih je izgubil. Ker so oni trije poštenjakoviči slutili, da ima še nekaj denarja, so ga še izzivali, naj poskusi, da bi dobil. Špiljak, ki trdi, da je Seljaku od izpočetka celo branil i-grati, ter da ga je Seljak v zahvalo še po ustih udaril, je zdaj ko je videl, da je Seljak že toliko izgubil, ga še silil, naj le stavi 30 K (namesto 10 K, katere je hotel Seljak sam zastaviti), Seljak je ubogal, stavil in — izgubil. Ko so poštenjakoviči uvideli, da so to žrtev do golega oskubili, je Špiljaku ukazal: Hajdi, sedaj pa le na vlak z njim, zdaj naj gre hudič kamor hočel Sluga je ubogal in spravil žrtev na kolodvor. Seljak se je drugi dan iz nezavesti prebudil v nekem hlevu v Škofji Loki. Od 280 K, ki jih je prinesel prejšnji dan v Ljubljano, je imel le še 15 K pri sebi. Drugo, kar ni zapil sam, so mu oni trije tiči pobrali. Po njegovem odhodu so šli ti trije v družbi nekega jurista v kavarno ter pili ,in zapravljali celo noč, kar je revež prinesel iz Amerike domov. Takratna natakarica Petkovšek je o teh nečednostih pripovedovala trgovcu Orehku, ta je aviziral policijo. Stražnik Kek in detektiv Ljubič sta drugo jutro dobila Prtiča pri peči spati ter ga aretirala. Vladič se je skril; policista sta naročila slugi, naj takoj obvesti stražo, če se Vladič povrne. Ko sta natakarica in Orehek zvečer govorila o Vladiču, pride isti iz Slomškove ulice, in ko hoče stopiti v vežo omenjene gostilne, mu že prideta nasprotij sluga Špiljak ter oni neki jurist. Špiljak poreče Vladiču: Beži, policija gre! Zagnali so se vsi trije v beg. Vladič je policiji ušel in ga še danes zaman iščejo. Dobili pa so Špiljaka, ki je včeraj popoldne s Prtičem vred sedel na zatožni klopi. Obtoženca pravita, da se ni igralo na 3 kvarte, marveč hazard 21. Obsojena sta bila: Špiljak na 8 mesecev, Prtič na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni bosta izgnana iz Avstrije. Obtoženca sta kar zajokala, ko sta slišala to hudo obsodbo. Pismo iz Rima.'1 (Piše slovenski kaplan,) „ Biti v Italiji in ne videti Rima — to je, kakor bi bil izgubil pol življenja, biti v Rimu in ne videti papeža, — to je, kakor bi bil izgubil celo svoje življenje," je napisal nekdaj Fr. Terseglav in ta njegova misel, gotovo največja in edina, kar jih je sploh kdaj imel, mi je neprenehoma zvenela v duši. In zvenela je tako dolgo, dokler ni porodila hrepenenja, in hrepenenje je raslo in raslo, dokler ni dalo mojim nogam nekega dne peroti, in moje noge so me seveda nesle k Vatikanu . . . Vatikan! . . . Kateri pobožni katolik ni prelival potokov solza, če je zaslišal samo zvok tega imena. Ali se je torej mogoče čuditi meni, da se je takrat toliko solza izlilo iz mojih oči, ko sem stal obličje v obličje mračnemu poslopju temu, ki je že toliko let ječa Kristovega namestnika na zemlji? Da, tarnal sem zelo in preklinjal brezbožne roke, ki drže častitega starčka kot jetnika v tem neprijaznem poslopju in pri spominu na pregana-nja prve cerkve in nje zasledovanje od paganov sem se razžalostil v duši in si glasno rekel: Še danes ni drugače . . . Pri vseh vhodih v poslopje stoje seveda straže, takozvani Švicarji, v zelo pisanih in zelo komičnih oblekah; oboroženi so z zarjavelimi hala-bardami in puškami pradavnih sistemov, iz katerih pač noben jčlovek danes ne bi mogel več streljati. Pa tudi ni treba delati šundra in prelivati človeške krvi — glava katoliškega krščanstva ne misli na beg, trpi kakor jagnje in prenaša Svojo ječo z uda-nostjo v voljo Najvišjega. Celih štirideset let ni napravil niti najmanjšega poizkusa ubežati Svojim rabljem in gotovo ne napravi več. Razširjena in zavedna prevara je, če se trdi, da Najvišji Pastir Cerkve lahko vzame palico in gre kadar hoče in kamor hoče — ti vojaki na straži so živ dokaz, da je narobe. Da, zdi se, da imajo povelje zabraniti vstop tudi tem, ki bi hoteli ubogega jetnika magari samo obiskati, kakor sem se sam prepričal : prišedšemu v vežo in hotečemu stopati po stopnicah mi je zastavil eden izmed onih pisanih beričev s svojo halabardo pot in vprašal surovo, kam hočem iti ? In komaj sem odgovoril, da k papežu, me je osorno zavrnil, da ni dovoljeno. Moral sem vnovič bridko zajokati nad takim tiranstvom, toda moje jokanje ni genilo krutega srca prostozidarskega mezdnika. Sreča je bila, da sem se spomnil na svoje gimnazijske študije, potem na latinščino in izmed pisateljev, ki smo jih brali v tem jeziku, na Sallusta Crispa, ki pripovedi ° Ju8urthi, da je Rim nazval »podkupljeno mesto" (urbs venalis), od spomina na stari Rim pa je le mali skok k sedanjemu Rimu — in segel sem v žep, vzel dva laška groša (soldi) in ju podal razbojniku. Vzel je, potegnil halabardo nazaj in jaz sem stopil na stopnice — s kakimi mračnimi mislimi, si lahko vsako pobožno srce predstavlja. Gori na hodniku je stala in se izprehajala množica vsakovrstnih uniformiranih in neuniformiranih ljudi, najbrže ječarji in njih pomočniki — besede nisem izpregovoril in šel sem k najbližjemu in mu dal dva groša (seveda spet laška), toda takoj so se zbrali ostali in hoteli tudi. Dal sem jim tudi, kajti ni dobro upirati se zlu, kakor uči Mati Cerkev. Pokazali so mi k nekim vratom, kjer je zaprt Njegova Eminenca, tajnik Merrlv del Val. Vstopil sem. Merrly del Val je sedel zamišljen pri mizi, imel je pred seboj par škat-ljic bonbonov (aha, sem pomislil, to so še oni od nuncija Lorenzillija iz Pariza), jemal je mehanično en košček za drugim, dajal v usta in zavžival. Bil je ves oblečen v purpur, in spomnil sem se na naklonjenost k simboliki v naši Sveti Veri in sem v tem purpurju videl izraz gnjeva nad mukami, ki jih mora tu prenašati Mati Cerkev, mesto verig na nogah in rokah je imel okoli vratu težko, zlato verigo — in jaz sem razumel in si vzdihnil tiho: magari iz vlata, pa vendar veriga okoli vratu . . . Bil je nasproti meni zelo prijazen — ubogi jetniki so, ah, vedno zelo prijazni, vprašal me je po mojih željah in po namenu mojega obiska, in *) Ta članek češkega pisatelja J. S. Ma-charja je izšel 6. novembra 1910 v češkem ,Casu“ pod naslovom: ..Cestovnl referatyXXl“ Takrat je bil deloma konfisclran, pozneje pa v drž. zbornici immuniziran Kar se imen tiče, jc prevod prilagoden našim razmeram. Immu-nlzirani odstavki pa so seveda prestavljeni dobesedno. — Op. prev. ko sem mu rekel, da hočem k papežu, mu je poučil, da se pravi k Najsvetejšemu Očetu, potem je nekaj časa zamišljeno vzdihal in slednjič mi je svetoval, naj pred Najsvetejšim Očetom ne govorim niti besede o protestantizmu, o Franciji, o Španiji, modernizmu in posebno o Portugalu, lahko bi Se vznemirili. Obljubil sem mu tako, se spodobno zahvalil in mu položil pet laških grošev diskretno na mizo, za priboljšek v težavnih razmerah. Pokimal mi je hvaležno z glavo in se iznova spustil nad bonbone. (Konec) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kritična Situacija. Dunaj, 21. marca. Položaj v državnem zboru se je danes precej poostril. Nemški „Nationalverband‘ je namreč ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu sporočil, da Nemci ne morejo vladi dovoliti več kakor 50 milijonov posojila. Bienerth je bil radi tega skrajno presenečen. Izjavil je, da sicer ne more ničesar proti temu, pač pa lahko izvaja posledice z državnim zborom. Ker se pa Nemci boje razpusta zbornice, so Bienerthu naznanili, da si pridržijo pravico do konečne izjave. Dunaj, 21. marca. Na današnji seji avstrijske državne zbornice je najprej naučni minister grof Sturgkh odgovarjal na razne interpelacije, nakar se je pričela debata o rekrutnem kontingentu. Med drugimi je govoril tudi slovenski klerikalec poslanec Gostinčar, čegar govor je vzbudil vsestransko pozornost in splošen smeh. Povdarjal je zlasti, da Slovenci priznavajo potrebo militarizma in zahteval, da se med vojaštvom goji morala. Nato je bilo prvo branje zaključeno. Poslanec Malik je interpeliral zborničnega predsednika, kaj namerava ukreniti povodom 50 letnega jubileja združenja Italije. Pattay je izjavil, da je najbolje, če se avstrijski parlament ne vmešava v politiko tuje države in odklonil vsak odgovor na Malikovo vprašanje. Takoj za Malikom je vstal češki socijalist Nemec, ki je v imenu opozicije predlagal, naj se proračunska predloga odstrani z dnevnega re da in razpravlja najprej vprašanje italijanske pravne fakultete. Vlada je bila radi tega strahovito presenečena in v velikanskih škripcih. V zbornici namreč niso bili vsi njeni pristaši navzoči. Pri glasovanju je bil predlog poslanca Nemeca odklonjen z 12 glasovi večine. Splošno se je opažalo, da so z vlado glasovali jugoslovanski klerikalni poslanci in jo tako rešili iz velikanske zadrege. Ko je Bienerth odšel iz zbornice, je nasproti odličnim parlamentarcem glasno izjavil: „Da, s tako večino je jako težko delati." Italijanska kabinetska kriza. Rim, 21. marca. Italijanska kabinetna 'kriza še sedaj ni rešena. Največ šans za sestavo novega kabineta ima Giolitti, kateremu se pa kljub temu stavijo marsikake zapreke. Če postane Giolitti ministrski predsednik, potem je popolnoma gotovo, da bo vzel v kabinet tudi par socijalnih demokratov. Demislja ruskega ministrstva. Petrograd, 21. marca. Vesti o demisiji ruskega ministrskega predsednika Stolypina se uradno še ne potrjujejo. Gotovo pa je, da je demi-sijski akt carju že predložen. Kokov-čev bi v slučaju sestave novega kabineta obdržal tudi finančni portfelj. Vsled bolezni sedanjega ministra za zunanje zadeve Sasanova pa bi ga začasno nadomestoval njegov sekcijski šef Neratov. Umor ruskega poslanika v Pekingu. Petrograd, 21, marca. Semkaj so došla poročila, da je bil včeraj ruski poslanik v Pekinku Kurostovec zavratno umorjen. Vesti se sicer še ne potrjujejo, vendar pa tudi današnja poročila iz Tokija in Mongolije umor potrjujejo, Umoril ga je neki kitajski dijak, ki je pristaš mladokitajske stranke. Ce so vesti resnične, potem je gotovo, da pride med Rusijo in Kitajsko do skrajno ostrega konflikta. Afera Rybak — Trudnovvski. Krakov, 21. marca. Danes se je nadaljevala obravnava proti morilcu Rybaka, Trudnowskemu. Obravnava je bila tajna, ker je zagovornik morilca, dr. Marek predložil obsežne dokaze, da je bil Rybak baje res špijon in tudi več svojih bivših prijateljev izdal ruskim oblastim. Zaslišanih bo mnogo prič iz Rusije. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut Tiska .Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob G. ur’: zvečer. Hlačna krila za d-kiice pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek", Ljubljaua, Mestni trg 5. 175/10—1 Mlad gospod želi vstopiti kot praktikant v kako pisarno v mestu ali pa na dežeil proti primerni nagradi. Ponudbe na upravništvo .Jutra" pod šifro .Praktikant*. U Sam ostii j na priddelaTk.t - šivij«, vajena konfekcijskega dela (priprosto delavno perilo, predpasnike itd) se takoj sprejme. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“. 175 2—1 Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda s 1. majem v Spod. Šiški, Kavškova cesta št. 255. 177 3-1 Jediln* miza (rezana v staronemškem slogu) otročja mizica, otročja postelja in otročja kopalna banja, se ceno proda Pod Trančo št. 2. 111. nadstropje. 176/3—1 Mebl«v:ma »oba s popolno separiranim vhodom se odda Rimska cesta 2/1 levo. 178/2—1 Otročji voziček dobro ohranjen za sedeti ali pa ležati se kupi. Ponudbe pod .Voziček” na Prvo anončno pisarno, Frančiškanska ulica štev. 8 179/1—1 KORESPONDENCA. Živa lin a gospodična želi korespondirati z duhovitim gospodom pod .Tatjana". Upravništvo „Jutra‘‘. U/16 Mlada gospodična brinetka, želi korespondirati z izobraženim gospodom. Šifra „Vlasta“ Upravništvo „Jutra“, U/17 Črnooka gospica žeii korespondirati z inteligentnim gospodom. Šifra „Sonja“ Upravništvo „Jutra“. U/18 Srednja škatlja išče primeren pokrov. Le resne ponudbe pod .Zabojček* na upravništvo „Jutra“. U/19 Mlad iniobnižen gospod želi korespondirati z inteligentno gospico pod ..Bodočnost", upravništvo „Jutra“. U/20 Deklica s prmerno šolsko naobrazbo, se sprejme v večjo delikatesno trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo „Jutra“. Stanovanje s štirimi sobami, kuhinjo in shrambo odda g. Fr. Šuštar, pod Rožnikom štev. 242. Klavirje, pianine in harmonije le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—. Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni. ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj »Glasbene Matice", Mladenič prevzame pekarijo v prometnem kraju na Kranjskem. Cenjene ponudbe pod A. V. poštno ležeče Pulj, Istra. Ant. Stiplošek sobni in dekoracijski slikar ter pleskar Ljubljana, Marija Terezija cesta 6 se priporoča p. n. občinstvu za tfsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah. Sprejema naročila tudi na deželo. Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Ed. Šmarda potovalna pisarna y Ljubljani, Dunajska cesta 18. rinit *>r°(*aJa originalnih voznih listov („šlfkart“) U Ulil« franzoske Unije čez Havre v New>York in nuzaj. JUTRO4 se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje ■v toloakamali: Južui kolodvor. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pfchter, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Saje Dunajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Klelnsteili, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teuente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica. Zadel, Karlovška cesta. Oj8triš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. 1AII »J Izvod samo 4 vinarje. v za slabokrvne in prebolele i je zdravniško priporočeno črno ^dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. za pletenje na stroju sprejme g. M. Franzi, Privoz 10. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. IV ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schvveigerja. Cene zmerne. Postrežba solidna. Ponatis zanimivega romana »Otroci papeža" je izSel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3 50 K bro-Siran, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom posije tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja. Olimpija krema je*suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi:Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. m n 4 Najboljše sukno gamgarn in modno blago za obleke dobite vedno najceneje in najboljše le pri tvrdki Lenasi & Gerkman Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4. Tovarniška znamka „lKO‘ v o £ E <4 -E > C* O Cu OJ • cn II? S'S-1 « o* « s « a " S « 8 S* n—? ' 06 .2 w