poStnlni plačana v gotovini Maribor, torek 24 seo*embra 1935 Ste 21B L etfl IY XVI R1BORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribo , Gosposka ul. 11 / relefon uredništva 2440, uprav«.2455 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun it. 11.409 »JUTRA” Fo hipu optimizma no? pesimizem Italija stavila protipredloge, o katerih pa Društvo narodov ne more razpravljati — Odbor petorice izroči dane svoje poročilo svetu — Anglija ne popusti — Vojaške priprave se nadaljujejo Italijanski protipredlogi ŽENEVA, 24. septembra. Odbor petorice Je pre;el uradni odgovor Italije in \besini]e na svoj predlog glede mirne poravnave spora. Abasinija je v celoti sprejela vse predloge, vendar pa naglasila, da Je pripravljena i>ogajati se samo na podlagi priznanja in upoštevanja nje-! popolne suverenosti. Italija .:e, kakor znano, predloge odklonila, vendar pa je I italijanski delegat baron Aloisi sporočil vi eno predsedniku odbora petorice f Madariagi. da bi bila Italija pripravljena i pristati na pogajanja, ki bi upoštevala | nier.c '?'iteve. Kakšne so te zahteve, !av-I iiosti še ni znano, v merodajnih krogih S se pa naglaša, da so nesprejemljive, ker Juničireio suverenost Abesinije in o njih | Društvo narodov sploh ne bi moglo razpravljati. V zvezi s tem so se pojavili c tildi nasveti, naj bi se sklicala nova konferenca zain eresiranih velesil, t. j. Italije, AFra ^iSe in Anglije s pritegnitvijo Abesi-nije, je pa malo upanja, da bi Italija na to prištela. So samo manever ŽENEVA, 24. septembra. Optimizem,, ki ra .e vzbudila vest, da je Italija pripri! poga'ati se dalje in staviti nove pre "ge, jc bil le kratkotrajen. Splošno je prevladalo prepričanje, da lalVa s teni ne misli resno in jc njen namen le zavlačevati spor do konca izvršitve nje-n’h priprav za napad na Abesinljo. To s<> spoznali na pi či Angleži, ki so se po-^v'5!t na stališče, da so vsaka pogajanja na bazi novih italijanskih predlogov po-toinoma nemogoča. Društvo narodov ie fio svojem paktu vezano na določena fiseje, preko katerih ne more iti. V nobenem pr"nri!sru ne bi moglo razpravljati 0 '«n?r?eniu samostojnosti in suverenosti neke svoje članice v koris* druge svoje članice. Zarili tega zahteva Anglija se-1"’ postopanje po členu IS. Društva narodov. Odbor petorice opravil svofe ŽENEVA, 24. septembra. Odbor petorice Društva narodov se je sešel včeraj dopoldne k seji, na kateri je vzel na znanje italijanski odgovor in Italijanske tirotipredloge. Po daljši debati se je od-t bor soglasno prepričal, da na podlagi italijanskih predlogov sedaj niso mogoča ‘nobena nova pogajanja. Zaradi lega je »Odbor sklenil izdelati danes dopoldne potočilo za svet Društva narodov, v katerem bo sporočil, da se njegova posvetovalna* akcija ni posrečila. O včerajšnji 5ej! je bilo izdano sledeče uradno porodilo: »Odbor petorice bo Imel jutri novo s®,io, da sestavi svoje poročilo, v katerem bo ugotovljeno, da je odbor v svojin delu prišel na mrtvo točko in bo ^rpnijEČeno Društvu narodov, da prouči, ^akš^n rop -nnek nai bi se sedal uporabil. Anglija za sankcije ŽENEVA, 24. septembra. Angleški ml-nister Eden ie izjavil po seji odbora petorice, da ne more v imenu angleške vlade pristati na nobene nove italijanske Zahteve. Angleško stališče je, naj neha vsaka debata in naj prične poslovati svet Društva narodov,| ki naj določi uporabo predpisov člena 15. pakta Društva narodov, t. j. sankcij. Umik abesinske vojske ŽENEVA, 24. septembra. Ako se sedaj neha posredovalna akcija in se prične razprava o sankcijah, postane važno vprašanje določitve napadalca v primeru vojne. Abesinija, ki podpira pri vsem delu Društvo narodov in je predloge odbora petorice sprejela, je pripravljena tudi v tem oziru vklopiti .se vsem predpisom. Zaradi tega je že sedaj umaknila svoje čete 25 km daleč od meje italijanskih kolonij, da na ta način onemogoči eventuelne spopade. Na meji so ostale le straže. Priprave se nadaljujejo ŽENEVA, 24. septembra. Kljub temu, da se tako z italijanske kakor z angleške strani izjavlja, da so vsi vojaški Okrepi na področju Sredozemskega morja le varnostnega značaja, se vendarle s polno paro nadaljujejo. Zelo značilno je sodelovanje med Anglijo, Grčijo in Turčijo. Tako je na otok Krf prispelo sedaj veliko angleško brodovje in se zasidralo v tamkajšnji luki. V Dardanelah se pa vrše skupne pomorske vaje Turčije in Grčije, katerih se udeležujeta tudi dve romunski podmornici. LONDON. 24. septembra. Iz Neaplja poročajo, da je odplulo danes od tam v vzhodno Afrika novili 10.000 mož italijanske vojske. »Daily Mail« pa boroča iz Adis Abebe, da je abesinski cesar že podpisal ukaz o splošni mobilizaciji, ki bo pa izdan šele na praznik maskale, t. j. praznik zahvale za žetev. M tmšrn dmme ftaONke Poučne ;z-ave ministra cfr. SCirtka Zakaj so bili preganjani pristaši SLS in zakaj ni SLS šla z Jevtičem in tudi ne z Mačkom Minister brez portfelja g. dr. Miha ko zahtevati. Zato je dal dr. Korošec na- K r e k prireja vsako nedeljo shode JRZ po Sloveniji, zlasti po bivši mariborski oblasti, in je bil to iiedeljo v P t n j u ter S 1 o v. K o n j i c a h. V Slov. Konjicah se je gos])od minister najprej laskavo po- klonil svojim pristašem, zlasti odvetniku dr, Macarolu in arhidiakonu T o- v o r n i k u. Našteval je »krivice«, ki so se godile Konjičanom »le zaradi tega, ker je bilo njih jugoslovansko prepričanje na takem temelju, ker so bili državotvorni, zaradi njih višje kulturne zavesti in ker so bili disciplinirani.« Le zato »so morali prenesti vse to, a so vzdržali red in svojo državno zavest skupnosti.« Vse to pa so prenašali, ker so bili in so ostali zvesti voditelju dr. K o r o š c u in zaradi ugleda naroda in države. Nadalje je naglasil, da je sedanja vlada trdna in stalna. Tisti, ki so razširili vesti, 4a je vlada padla in se vrača prejšnji režim, bi bili lahko kaznovani po zakonu o zaščiti države, ki še velja. O ustanovitvi JRZ je povedal, da je na Hvaru že pred letom dozorela misel sodelovanja treh »radikalov, muslimanov in prijateljev dr. Korošca« (izognil sc je besede klerikalcev). Zanimivo je tudi bilo njegovo razlaganje, zakaj slovenski klerikalci niso šli 5. maja na volitve z J e v t i-č e m ali dr. M a č k o m. Dejal je: Hoteli smo že takrat sodelovati in smo zahtevali (od Jevtiča) pravico, postaviti v vsakem okraju svojega kandidata. Zahtevali smo tako svobodo pri agitaciji kot jo imajo drugi. Jevtič pa na to ni pristal in je bilo sodelovanje nemogoče. Skupaj smo se borili s Hrvati, vendar pa nismo mogli iti na volitve z dr. M a č-k o m, ker je bil edini cilj te opozicije 5. maj, niso pa povedali, kakšne cilje imajo po 5. maju. Razen tega bi pomenilo to, da gremo skupaj z dr. Mačkom, za nas najhujše preganjanje, kakor ga še ni bilo. Trpeti pa za cilj, ki je neznan, je tež- vodilo, da se teli volitev ne udeležimo. Nato je dejal dr. Krek, naj bi bilo sedaj konec strastnega preganjanja, ker je treba zanesti v naše politično življenje več plemenitosti, več. kreposti, več poštenosti in možatosti. Naposled je še povabil v JRZ vse poštene in odkrite Slovence, odklonil pa vse tiste, »ki so se pregrešili nad nami. ki so naše sestre in brate preganjali«. Govor je zaključil z besedami: »Ker Slovenec, zato Jugoslovan čimbolj Slovenec, tembolj Jugoslovan!« Izjave g. ministra so vsekakor zanimive in zelo poučne. Prav poučno je n. pr. to, da so bili nekateri Konjičani preganjani po oblastvih le zaradi tega, »ker je bilo njih jugoslovansko prepričanje trdno in ker so bili državotvorni«. Tega zares doslej nismo vedeli in so morali biti prejšnji ingoslovenski režimi kaj čudni, da so preganjali ljudi z neomajnim jugo-slovenskini prepričanjem in državotvornostjo. Nič manj ni poučno priznanje, da jc hotela SLS za vsako ceno z Jevtičem, In to kljub temu, da je že eno leto prej obstojal hvarski sporazum z radikali in muslimani, kakor je g. minister uvodoma sam povedal in se to samo zaradi tega ni zgodilo, ker g. Jevtič sodelovanja SLS ni sprejel. S Hrvati pa ni šla spet zaradi tega, ker se je bala — preganjanja! Vsekakor zelo poučno. Drobne novice Zanimive govorice so se razširile v soboto proti večeru v Mariboru in oko-ilci. Na našo uredništvo so prihajale od vseh strani vprašanja, kolikor je resnice na teh govoricah. Izkazalo se je, da gre za premišljeno razširjenje vesti, ki so oči vidno izšle iz krogov, ki imajo interes na teni, da odmaknejo pozornost javnosti od življenjskih teigob in -brig. Slovenska fronta združene opozicije. Pretekli petek so, kakor poročajo zagrebški listi, obiskali v Zagrebu dr. M a č-k a voditelji takozvane »slovenske fronte združene opozicije«, med katerimi so bili tudi mariborski odvetnik in minister v p. dr. Vekoslav Kukovec, upokojeni prosvetni šef prof. dr. Lončar iz Ljubljane, Koren ‘iz Trbovelj in K o c-mur h Ljubljane, ki ;e tudi urednic novega tednika »Slovenska Zemlja«. Ostali so pri dr. Mačku ves dopoldne in se raz-govarjali o organizaciji svojega gibanja v Sloveniji in o svojem tisku. Ob tej priliki smo iz zagrebških listov tudi izvedeli, da je voditelj te fronte dr. Vekoslav Kukovec in ne prof. dr. Lončar, kakor se je splošno zatrevalo. »Glas Naroda« za slovensko fronto? Te dni je objavil Jernej S t a n t e iz Celja v glasilu gg. Marušiča in- Puc!:a. »Glasu Naroda«, članek »Nazaj k zdravemu jedru«. V tem članku se gospod Stanite zavzema za kmečko gibanje med Slovenci, ki bi se naslanjalo na seljaško gibanje na Hrvaškem, vodilo pa,vendarle svojo politiko na temelui slovenske samobitnosti. Pisec se obrača proti centralizmu, pa tudi proti takozvane-mu dualizmu srbijancev in prečanov ter pravi, da »hrvatski narod gotovo ne goji imperialističnih teženj no slovf lji«. Casnlške cjredtee . Pomota v datumu se je vrinila v naše včerajšnje navedbe »Slovenčevega« pisanja v zvezi s osebo dr. L. Markoviča in dr. V. Jankoviča. »Slovenec« je objavil zadevne navedbe dne septembra i 9,?4 in ne 4. septembra 1935. Kleklove »Novine S,ovens,,o K**.*?*?1©« pišejo v št. 37 t. 1.: »Vsakši je po člankai v Novinaj teliko spoznao. da so se tildi tisti naši dijaki, šteri vsi o sebi trdijo, da so krščanskega mišlenja i maio tiidl volo živeti po navnkaj katoliške Cerkve. razdelili nikak na dva tabora«............... »Lehko bi pa pri nas ešče bogše bilo če bi ništerni mladi lildje malo več de'ali pa malovmenje blatili po sveti oko1' na,«, baše liste i našo krajino«. V pn^Mniem navaja tudi nekaj zaslug, ki jih ima naš voditeo KleH « Kratko in malo: zdi se, da se tudi Kleklu majejo tla ki mu jih minira mlajša gen raci ia . • • Dober tek! 6km m srni VREDNOST RUSKEGA PRIJATELJSTVA. PARIZ, 24. septembra. Kljub vsemu oficielnemu prijateljstvu med Francijo m sovjetsko Rusijo, se vedno bolj opažajo posebne tendence boljševiške velcs le. Tako so sedaj v Franciji odkrili veliko vohunsko organizacijo v korist sovjetske Rusije, ki .ie pošiljala svoja poročila iz Francije s kurirji, opremljenimi z diplomatskimi potnimi listi. Vse kaže, da bo frr.ncoska vlada izvršila v Moskvi zaradi tega demaršo. Obenem je vlada prepovedala udeležbo zastopnikov sindikatov iz sovjetske Rusije na kongresu Francoskih komunističnih sindikatov. REORGANIZACIJA RUSKE VOJSKE. MOSKVA, 24. septembra. Sovjetska vlala reorganizira svojo vojsko in uvaja znova stare vojaške čine. Sovjetska vojska dobi znova poročnike, nadporočnike, stotnike, majorje, polkovnike, brigadne, divizijske, zborne in armadne generale. Razen tega se, uvaja tudi naslov »maršala Sovjetske unije«, ki se more podeliti posameznim poveljnikom za njihove posebne zasluge. Reorganizira se tudi generalni .stab. Šemdm jvpmat4» Ha marib^rske^ delovnem trgu Brezposelnost ne popušča niti za las in kriza je vedno večja in hujša — Povečuje pa jo stalno znižanje mezd in plač Vrste brezposelnih se množe. Z vsakim dnem je kriza hujša in izgledov na pobolj sanje ni. Vsak dan prihajajo in se prigla-šajo novi nesrečneži in iščejo dela in kruha. Težavno in obupno je življenje teh ljudi. Lačni in sestradani se potikajo okrog borze in redki so, ki jim morejo pomagati; zato jih je vedno več. Prihajajo iz mesta, iz okolice, iz vasi, z dežele bledih obrazov, slabo oblečeni. Poletje bo pri kraju, prišla bo mrzla in deževna jesen, za njo zima, zato so skrbi večje in obup se loteva ubogih brezposelnih, med katerimi je mnogo družinskih očetov in pa takih, ki ni"’nio kam položiti glave. Radi l ezni odpuščen. Stopil sem za trenotek k šefu maribo-ske borze dela. Našel sem ga vsega zaskrbljenega v razgovoru z mladim človekom, ki je prosil podpore. Na mladem koščenem telesu je ohlapno visela ponošena obleka. Iz njegovih bolečih prs je prihajal vzdih po pomoči. Zaradi oslabelosti se je zgrudil pred dnevi na tla in prepeljali so ga v bolnišnico. Odpustili so ga. Jedva da je stal na nogah in se ves tresel od slabosti. Bil je še pred meseci privatni uradnik. Bolezen ga je vrgla in izgubil je kruh. Po predpisih ne, toda iz nujne potrebe je dobil po uvidevnosti šefa malenkostno podporo. »Ti nesrečni ljudje in te podpore me še bodo spravile ob službo,« je bil šefov odgovor na moj pozdrav. Pošast brezposelnosti: najinijša med kovinskim delavstvom. Zapletla sva se v pogovor o p o 1 o-ž a j u na mariborskem delovnem trgu. Početek letošnje gradbene sezone je bil v Mariboru mrtev. Na jesen so pričeli graditi nekaj večjih privatnih zgradb, pravoslavno cerkev in mestna občina bo pričela graditi novi šoli. Poživitev gradbene sezone je posledica, da je brezposelnost med s t a v b i n s k 1 m delavstvom nekoliko padla. Pomagano bo tudi kvalificiranemu delavstvu in obrt ništvu. ki je v hudi krizi. Najhujša brezposelnost pa razsaja med kovinskim delavstvo m. Na stotine je brezposelnih kovačev, ključavničarjev, strojnikov, ki nimajo prav nobenih izgledov. V stalni krizi je nadalje delavstvo o b 1 a-č 11 n i h in ž i v i 1 s k i h strok. Zadnje, čase se je pričela pojavljati brezposelnost tudi v vrstah tekstilnega d e l a v s t v a. Na mariborsko borzo' dela prihajajo manjše in večje skupine brezposelnih tekstilnih delavcev. Najtežji pa je položaj brezposelnih intelektu- alcev. Nikjer ne najdejo zaposlitve in so premnogi pripravljeni prijeti za vsako težaško delo. 100 jih dobi delo, 200 pa trka na vrata. Položaj pa je iz dneva v dan slabši. Brezposelnost povečuje stalno znižanje mezd in plač. Po nekod so mezde že tako nizke, da se delavcu sploh ne izplača delati. Komaj da zasluži za ubogi kruh, kako pa se naj oblači in morebiti celo preživlja svojo družino. Dotok brezposelnih je tudi vsak dan večji. Ljudje zapuščajo vasi in deželo, beže z gruntov v mesto za zaslužkom, če posreduje borza neki dan za delo 100 delavcem, jih stoji drugi dan že 200 pred vratmi. Vas jih ne more več preživljati, v mestu pa ne najdejo kruha. To je vprašanje, ki se globoko zajeda v naše gospodarsko in socialiTO telo in je nerešljivo. Brezposelnost ni samo problem mesta, marveč tudi dežele. Velika važnost se je polagala glede rešitve problema brezposelnosti javnim delom. Teh ni, zato je toliko hujše in perspektive so temne. 36.971 brezposelnih . . . Da bi v številkah prikazal gorje brezposelnosti je privlekel iz arhiva bilanco prijavljenih brezposelnih pri mariborski borzi dela in bilanco izvršenih posredovanj. V zadnjih šestih letih je iskalo pri borzi dela v Mariboru zaposlitev skupno 36.971 brezposelnih, in sicer 1929. leta 8524, 1930. leta 7282, 1931. leta 5090, 1932.'leta 5130, 1933. leta 5209. leta 1934. pa 5826 brezposelnih moških in žensk. V tej dobi je mariborska borza dela izvršila skupno 21.902 posredovani, in sicer 1929. leta 4180, 1930. leta 4886, 1931. leta 4513, 1932. leta 4513, 1933. leta 2008, lani pa 1802. V dobi pred Šestimi leti povpraševanje za delom ni bilo tako veliko. Ko pa je nastopila kriza, se je pričel naval, ki še do danes ni popustil. Razlika je ta, da je borza v prejšnjih letih izvršila več posredovanj, dočim je že lani število posredovanj znatno padlo. Z novim občutnim znižanjem plač državnim nastavljencem pa bo izgubilo kruh tudi precejšnje število služkinj in postrežnic. ki bodo vse trkale na vrata borze. Na vrata šefove sobe je že tretjič nekdo močno potrkal. Vstopil je človek, ki ga je že bedno življenje popolnoma, razmrcvarilo. Ob slovesu mi je šef borze dela, ki pozna nedvomno do dna naše socialne razmere, na moje vprašanje dejal, da je rešitev edinole v ekonomski ureditvi naše države. ■jF'' iT Prrv Vnn^lir CsosJimčarjem palice in še nekaj! »Ta je pa lepa! V teh težkih časih, ko smo gostilničarji itak od vseh strani dovolj tepeni, nam ta nesrečni človek namenja celo prave palice in Še nekaj povrh;« Takšna nevolja prime marsikaterega gostilničarja ob čitanju napisa tej razpravici; Pa ni tako hudo. Gre. za prav nedolžne palčice, ki jih namenjam gostilničarjem. Nekateri jih že'imajo, drugim jih priporočam. Uslužbenec finančne kontrole hodi merit vino v načetih sodih po službeni dolžnosti z uradnim merilom. Iz kraja v kraj, iz kleti v klet, od soda do soda. Marsikje naleti na kakorkoli pokvarjeno pijačo in prenaša potem povzročitelje tiste vinske bolezni na druga, dotlej še zdrava vina z merilom, ki je okuženo od prejšnjih meritev navzlic temu, da ga je dodobra obrisal po vsakokratni rabi. Tako se često razširjajo vinske bo-lezini, čijih izvora iz večine ne poznajo. Pomagajmo si s palčicami! Napraviš jih lahko sam. Koliko načetih sodov za meritev imaš, toliko navadnih lesenih palčic je treba, torej za vsak sod drugo palčico iz razloga, ki smo ga prej omenili, da namreč ne boš prenašal vinske bolezni, ki jo morda že imaš v kakem sodu, v druge sode. Uslužbenec finančne kontrole bo rad rabil palčico, samo naprosi ga za to! Palčica itak pokaže, koliko je »mokrega«, koliko »suhega« itd., kar potem zunaj zmeri s svojim merilom prav tako točno kakor brez take palčice, povrh pa se mu ne kvari njegovo uradno merilo. Tako že »merijo« pri gostliničarjih marsikod v vsestransko zadovoljstvo. Povsod naj bi tako delali! Pamti pa tole: Palčic ne smeš po rabi vreči v kot kleti! Tudi ni dovolj, da jih obrišeš, dasi s še tako snažno krpo. Takoj jih nesi v kuhinjo, da jih operejo s kropom, nakar jih shrani na suhem, zračnem kraju, nikoli ne v zamokli kleti! Pred prihodnjo rabo jih spet operi in čedno obriši, pa se ni treba bati, da bi si ob meritv' z njimi pokvaril zdravo vino. Če tako ne ravnaš, si pa res vreden, da dobiš — poleg lastne škode — prave batine. Pa še nekaj! Pred dobrim desetletjem sem — mislim — v tedanjem mariborskem »Taboru« opozoril, kako idealna vinorodna dežela je Jugoslavija, ki rodi iz leta v leto vina najrazličnejših svoj-stev, ki se, ako ne bi bil vsak pridelek zase dovolj samostalen, lahko izpopol- njujejo med seboj, da moremo torej izhajati brez umetnih popravljanj domačih pridelkov v vseh primerih, ako izredno ugodnost, ki nam jo nudi naše jugoslovansko solnce v taki obilici, le smotrno izrabimo. To sem označil kot važno nalogo domače vinske trgovine. Pa kmalu so me poučili jz trgovskih krogov v »Mariborer Zeitung«, da to ne gre, ker se jugoslovanska vina iz raznih krajev ne dajo s pridom mešati, kot da bi bilo eno olje, drugo pa voda. In glej poslednja leta, osobito pa letošnje! Koliko vina od drugod spravijo k nam, dodajo mu nekaj domačega, ali pa tudi ne, in tak proizvod dajajo brezvestno v promet kot »domače« ali »štajersko« i. sl. Prepriča1 sem se, da so tako delali mnogi domači vinski obrtniki, kar je vse graje vredno, pa tudi strogo kaznivo po predpisih zakona o vinu, ki prepoveduje neustrezajoče označbe vina. Če se je doslej marsikaj spregledalo, pa se bodo v bodoče tem manj upoštevala jalova opravičila. Dobrotnih opozoritev je bilo dovolj. Tudi pivci se bodo prej ali slej zavedli, da jih varate, in vam bodo vrnili hrbet za vselej. Res, vino je lahko od koderkoli, samo da je pravo po kakovosti in imenu, kakor veli zakon in zahteva poštenost. Vendar je treba bolj upoštevati potrebe domačega kraja in ljudi, ki z njimi živimo. To je tisto »še nekaj« poleg palic za gostilničarje, kar se pa še mnogo bolj tiče nekih večjih vinskih obrtnikov radi njih večje odgovornosti napram javnosti in večjih dolžnosti napram našemu narodnemu gospodarstvu, pa nič manj tudi po zahtevah socialne pravičnosti. Andrp* Žmavc. Luksa & Ivan Stumpf, mednarodni prevozi »Transport« v Mariboru. Izstopil je družabnik A. Lukša. Uvedeno je poravnalno postopaiiie o premoženju Franja Straha, trgovca v Gornji Radgoni. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Gornji Radgoni je 9. oktobra ob 10. uri. Poravnalna ponudba 60%. Poravnavi. Potrdila se je poravnava trgovca Kolomana Preša v Domačevcih. Plačljiva kvota 40%. Konkurz nad imo-vino lesne industrijske družbe »Korotan« na Prevaljah se je odpravil, ker se je dosegla poravnava. Mariborski perutninski trg. Na sobotnem perutninskem trgu je bilo na prodaj in izbero mariborskim gospodinjam 998 kljunov, in sicer 26 kokoši po 15 do 32, 886 piščancev po 15, oziroma 45, 26 gosi po 22, oziroma 30, 32 puranov po 25 do 35, 26 rac po 10 do 12 dinarjev. Na hmeljskem tržišču. Iz Žalca poročajo: Položaj nadalje zelo čvrst. Drugovrstno blago, za katerega so plačali preje Din 22.— in Din 20.—, se je sedaj prodalo za Din 25.—. Prvovrstni hmelj gre za ceno od Din 28.— do 30.—. V Maren-bergu je bila 21. t. m. kupljena večja partija za ceno Din 29.50 oz. 30.— in je bila po tostvarni izjavi včeraj kupljena tudi v Žalcu ena partija po tej ceni. Cenam škodljive ponudbe so danes v Žalcu v primeri z navalom hmeljarjev ob prvih ponedeljkih sezone skoraj povsem izostale. Naše sadje po svetu. V Berlinu se pro-daiajo naša jabolka po 30 mark za 100 kg, sniederavsko grozdje po 38 mark za 100 kg, naše renetke se v Pragf p- lajajo povprečno po 220, bolgarske pa po 280 Kč za 100 kg. Prepovedan izvoz krme. Da se prepreči izvoz krme, ki je neobhodno potrebna za prehrano živine in razne špekulacije podražitve krme, je ministrski svet odredil, da se začasno prepove vsak izvoz krme. Nova električna centrala se bo gradila pri Medvodah na Savi. Gradila jo bo papirnica Vevče. Umne Mesti Podban dr. Pirkmajer upokojen. Beograd, 24. septembra. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog notranjega ministra vpokojeni: Dragutin Antič, pomočnik notranjega ministra, dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana dravske banovine, Janicije Krasojevič, pomočnik bana vardarske banovine. — Beograd, 24. septembra. V imenu Ni. Vel. kralja Petra II. sta z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog notranjega ministra imenovana: za pomočnika bana primorske banovine Humbert Luger, načelnik notranjega ministrstva; za pomočnika bana dravske banovine dr. Stanko Majcen, inšpektor notranjega ministrstva. Iz carinske službe. Imenovan je za carinika 8. skupine pri glavni carinarnici v Beogradu Gjorgje Alempijevič, dosedaj v Mariboru. Za pomožnega carinika 9. položajne skupine je imenovan Dušan Mitrovič, sedaj v Mariboru. K glavni carinarnici v Mariboru prideta za carinika 8. položajne skupine Ivan Medanič, dosedaj v Zagrebu, za pomožnega carinika 9. položajne skupine pa Andjel Kovačevič, sedaj v Metko vicu. V Novisad je premeščen za pomožnega arhivarja Peter Mihajlovič; dosedaj v Mariboru. V Gornjo Radgono pride Božidar Milivojevič, nadalje za pomožnega carinika Slavomir Jurkovič iz carinarnice Dravograd-Meža. Kongres pravnikov je bil te dni v Beogradu in se je včeraj zaključil. V novi upravi so od Slovencev vseučilišči profesor dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, nadalje dr. Rudolf Sajovic, dr. Anton Urbanc, dr. Stojan Bajič in dr. Jure Adle-šič. Kako je z dijakinjami na zasebnih učiteljiščih. Z odlokom ministra prosvete št. 35042^35 je dovoljen vpis učenk na zasebna ženska učiteljišča v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu pod pogojem, da se obvežejo starši ali skrbniki vpisanih učenk, da se te ne bodo po dovršenih študijah potegovale za namestitev v državni službi. Obveza mora biti podpisana na sreskem sodišču ali pa pri policijski upravi, ki morata potrditi istovetnost podpisnikov. Nova izdaja uredb o draginjskih dokladah. V uredbi o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev od 17. t. m. je bilo dano finančnemu ministru pooblastilo, da objavi prečiščeno izdajo uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev (številka 10.990-1-1932) in uredbe o dragmiskih dokladah državnih vpokojencev (številka 11.330-1-1932), in sicer pod nazivom »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev« in »Uredba o osebnih in draginjskih dokladah državnih vpokojencev. Na osnovi dobljenega pooblastila je finančni minister že izdal popravljeni izdaji obeh uredb, ki sta objavljeni v Službenih Novinah od 21. septembra. V besedilo stare uredbe so vnesene le spremembe, ki so stopile v veljavo z uredbo o "manjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev od 17. septembra. Ljubico in sebe je ustrelil 26letni kaplar pograničnega pododseka v Celju Mirko Maksimovič. Tudi drva kradejo. Neznani storilci so odpeljali posestniku Andreju Ledineku iz Kozjega vrha 8 kubičnih metrov cepanih drv. Vršijo se poizvedbe. »Službene novine« št. 217/52 so izšle in objavljajo uredbo o znižanju prejemkov državnih nastavljencev. Uredbo je podpisal na prvem mestu predsedivk ministrskega sveta g. dr. Stojadinovič, na drugem mestu pa je podpis notranjega ministra g. dr. Antona Korošca. Sokolske v tsie Meddruštveni nastop na Teznem. K včerajšnjemu poročilu o nastopu mariborskih sokolskih društev na Teznem dne 22. septembra doda jemo: 1. Za br. župno upravo je bil navzoč tudi župni podstarosta br. Kranjc, a med društvenimi starosti še br. Požar. 2. Vse priprave za nastop sta izvedla meddruštveni načelnik br. Hočevar in s. načelnica Makučeva s sodelovanjem meddr. prednjaškega zbora. Ker je pa bil br. načelnik nujno zadržan, ga je nado-mestoval pri nastopu domači načelnik br. Ledinek. 3. Prednjaški zbor je želel s tem nastopom pokazati vsestransko telesno-vzgojno delo sokolstva, kar je v večini tudi uspelo, in je bil ves program — razen dveh obveznih vaj — delo domačega predmjaštva. Zdravo! — L. M. ws»!wwe) tnmaamam Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra. nam —■IIBIIII ii hMssuvrv:.: i.rjg HuuMots&e Zanim ve številke iz delovanja Mestnih podjetij Iz ravnokar izišle bilančne knjige MP za 1934 razbiramo zanimive številke, ki pričajo o živahnem poslovnem življenju pri MP. Osnova vsemu temu poslovanju je statistika o premoženjskem stanju MP i datumom 31. decembra 1934. Imovina obsega več postavk v. skupnem iznosu 83,838.096.53 dinarjev, in sicer predstavlja mestni vodovod vrednost 13 milijonov 766.577.70, plinarna 6,111.825.11, e.lek-tropodjetje 6,896.871.13, gradbena uprava 1,707.888.05, premoženjs«-' va 39 milijonov 010.904.08, klavpica 4,795.676, avtobusni promet 1.917.406.50, prodajalna MP 286.108.45, kopališče 797.352.90, Mariborski otok 4,196.030, pogrebni zavod 1,572.621. ?6, poslovalnica vodstva in uprave MP 189.383, dolžniki 3,972.342.17, denar 559.759.78, vrednostni papirji Din 75.350. Aktivni-pasivni obrati. Gospodarski obračun MP za leto 1934 prikazuje sledeče razmerje med aktivnimi in pasivnimi obrati. Prebitki znašajo 2,620.053.38, primanjkljaji pa 2,531.021.99. V vrsto aktivnih obratov se uvrščajo vodovod s prebitkom 375.609.70, elektro-podjetje s prebitkom 1,763,825.57, klavnica s prebitkom 480.618.11. Primanjkljaj pa izkazujejo plinarna 75.150.46, gradbena uprava 249.182.26, premoženjska upra- promet 768 tisoč n/c rd*;a,na MP 377.71. kopališče -35.965.25, Mariborski otok 523.574.86, pogrebni zavod 49.482.73. Pojasnila k prebitkom In primanjkljajem. Prebitek pri vodovodu je podan na eni strani po manjši obremenitvi z obrestmi, po manjših izdatkih za delo in material, na drugi strani pa v povišanju proračunskega pavšala za oddajo vode, ki ga plača mestni zaklad. Prebitek pri klavnici je zadostoval navzlic manjšim obrestim radi večje odškodnine za uporabo javnega sveta ter radi zmanjšanja dohodkov sploh. Dočim se stanje v obratovanju plinarne ni bi- stveno spremenilo, se je vzlic temu spremenil lanski prebitek radi večjih obresti v primanjkljaju. Poudariti je, da proizvodnja plina sama po sebi ni bila aktivna in izvira prebitek zgolj iz dohodka prodaje premoga in v neki meri tudi iz dohodkov za izvršene inštalacije. Primanjkljaj gradbene uprave je povzročen v glavnem po nedovoljni proračunski donaciji, ki ni predvidevala kritja odpisov obresti in nekaterih drugih potreb. Radi izrednih pop avil so narasli pri premoženjski upravi izdatki za material in temu primerno tudi za delo. Na novo je bi'a obremenjena tudi postavka za pokojnine, dočim je dohodek na najemninah padel, ker so bila nekatera najemninska stanovanja spremenjena v naturalnih. Prejšnji primanjkljaj avtobusnega prometa se je povečal za okroglo 300.000 dinarjev, in sicer za Din 50.000 radi zvišanja cestnega prispevka in večjih obrestih in za okroglo 125.000 zb večje izdatke na delu in materialu, ki jih je povzročilo slabo stanje avtobusnega parka. Nadalje povečanje primanjkljaja je povzročilo tudi padanje dohodkov iz prevoznin, ki so ostale v i 'oti neizpreine-lijene samo radi zvišanja dohodka iz posebnih voženj z Din 45.000 na Din 96.000. Izredno popravilo zgradbe mestnega kopališča ter preureditev kurišča je povečalo primanikljaj kopališča. Pripomniti pa je, da je to popravilo omogočilo še v štirih mesecih prihranek olkoli 80.390 dinarjev. Večji primanjkljaj Mariborskega otoka je nastal radi večjih obresti in nekaterih preureditev kakor tudi radi manjšega izkupička, ki ima svoj vzrok v izredno slabi sezoni 1934. V bistvu nespremenjen je položaj Pogrebnega zavoda. Njegovi dohodki' so omejeni radi krize, ki povzroča množenje števila pogrebov v nižjih in najnižjih razredih, ki ne morejo kriti vseh stroškov. Na drugi strani pa se opaža, da pada število pogrebov v višuh razredih, ki so svojčas krili izgubo nižjih razredov. mo tudi mi in kličemo obema prav iz srca: »Bog vama daj dočakati v zdravju in sreči dvojni zlati jubilej!« Planinsko slavje pri Sv. Pankraciju Ob veliki udeležbi obmejnega ljudstva in naših vrlih planincev je bila v nedeljo pri Sv. Pankraciju svečana blagoslovitev novega razglednega stolpa. Tudi iz avstrijske strani so prišli ljudje v množicah, da prisostvujejo tej lepi planinski slovesnosti,'do katere je prišlo po dolgotrajnih, požrtvovalnih pripravah. Blago-slovitvene' obrede je opravil kanonik 'Ir- Žagar iz Maribora, nakar je imel za-JDsno in s pristnim planinskim duhom in ''umorjem prepojeno slavnostno besedo naš prvoplaninec vpokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek, ki je spregovoril v imenu naše planinske centrale mariborske podružnice SPD. Njegova toplo občutena izvajanja je sprejela množica z velikim navdušenjem. Ob pol 13. je klepar Gričnik iz Podvelke pritrdil na streho novega stolpa jabolko s križem. Pri slavnostnem obedu so bili tudi naši mariborski planinski delegati dr. J. Tominšek, inž; Jelenec, višji železniški kontrolor Gajšek in kapetan Novak. Ob tej Priliki je imel pomenljiv nagovor ravnatelj dr. Tominšek, priključil se je z vedrimi in šaljivo humornimi izvajanji inž. -Jelenec, sledili so še drugi nagovori. Zunaj pa se je razvilo krasno planinsko slavje, pri katerem je sodelovala godba »d Sv. Ulrika. ^vojni srebrni jubilej »črnega" umetnika Jutri bo poteklo 25 let, ko se je postavil kot slovenski tiskarnar na lastne n°ge g. Hinko Sax. Pred tem je bil nekaj let solastnik znane Slatnerjeve tiskarne v Kamniku, a njegova pridnost in Podjetnost sta mu pripomogli, da si je uredil v Idriji lastno tiskamo. Še kot mladega tipografa pa ga je gnala vroča slovenska kri v svet in je prepotoval pol Evrope, ter si pridobil vse lastnosti in spretnosti takozvanega »Selfmademana«. se je vrnil iz mrzle tujine, se je z yso ljubeznijo oklenil materine zemlje, in ni sa bilo narodnega društva, ki ga jubi- GRAJSKI KINO Telefon 22-19 lant ne bi bil izdatno podpiral. Vse svoje mlade moči je posvetil zlasti Sokolu in zvesto pomagal prvim sokolskim voditeljem in delavcehi. Iz Zgodovine Sokolstva vemo. da je bil prav idrijski Sokol na višku, do katerega mu je pripomogel sokolski vojvoda Engelbert Gamgl. Do skrajnosti zvest svojemu naprednemu in jugoslovanskemu prepričano se ni uklonil tujerodcu, ki je zavladal nad slovensko zemljo. Vztrajal je v Idriji, dokler je mogel. Ko pa ga je pričel tujec kot zavednega slovenskega tiskarnarja preganjati in mu pretiti s pogubo, je jubilant prodal svoje podjetje in se leta 1925. preselil v Maribor. Tu je kupil znano nemško Gaisserjevo papirnico na Grajskem trgu in vilo v Prešernovi ulici št. 31. Kakor mnogi, ki so prišli k nam, je imel* tudi g. Sax precej nevšečnosti glede državljanstva, zlasti pa zaradi tiskarnar-ske koncesije. Ko je vse dosegel, si je uredil v vili v pritličnih prostorih tiskarno in si s svojim solidnim delom kmalu pridobil velik krog odjemalcev, v prvi vrsti vsa narodna in napredna društva. Renome pa si je pridobila tudi njegova trgovina na Grajskem trgu. Kot človek in niti kot obrtnik pa nima jubilant sovražnika. Vsi ga poznamo kot poštenjaka, kot dosledno zavednega narodnjaka in kot redko dobričino, ki pomaga slehernemu. Razen ^srebrnega jubileja dela rok in uma v »črni« umetnosti, pa praznuje ti-skamar in trgovec g. Hinko Sax tudi lep družinski jubilej. Jutri bo poteklo 25 let, ko si je izbral življensko družico in jo popeljal pred oltar Marijo Hermanovo iz ugledne kamniške Janežičeve rodbine. S pravo zavestjo in delavnostjo slovenske žene mu je ljubezniva gospa zvesta zakonska družica in mu pridno vodi trgovino. V njunem prijetnem domu kraljuje prava zakonska sreča. Ko praznuje naš ugledni nacionalno zavedni obrtnik-umetniik in trgovec g. Hinko Sax srebrni jubilej svojega dela in samostoj nosti in srebrno poroko s svojo ljubezni vo gospo Marijo v krogu svojih najbliž jih, se k številnim čestilcem priključuje Predaja poslov pri okrajnem načelstvu. Oba mariborska okrajna načelnika sta premeščena, in sicer dr. Senekovič v Gračac v Liki, Milan Makar pa v Ro-gatico v Bosni. Danes bo g. dr. Senekovič izročil svoje posle podnačelniku g. Modrijanu, g. Makar pa bo izročil posle podnačelniku g. Eiletzu v teku jutrišnjega dne. Okrajni načelnik g. dr. Senekovič se bo jutri poslovil od svojega uradništva. Novi okrajni načelnik za Maribor desni breg dr. Stanko Šiška je že prispel v Maribor. Mrtvaški zvon. V starosti 68. let je umrl v Koroščevi ulici 7 upokojeni carinski revizor LjudOmil Nabergoj. Žalujočim iskreno sočutje! Koliko dolgujejo M P. V pravkar izišli bilanci MP za tromesečje januar—marec 1935 beremo v pregledu dolžnikov sledeče postavke: zaostanek vodne naklade za leto 1932 — 687.527.99, za ostanek na plinu 174.J00.30, prehodni račun ve-lekonz. plina 171.260.34, zaostanek na električnem toku 290.297.000, prehodni račun velekonz. toka 1,160.758.03, zaostanek za katran 12.722.50, zaostanek na koksu 89.177, zaostanek na premogu in drvah 103.584.20, zaostanek na bencinu 24.578.35, razne vodovodne inštalacije 46.307.50, plinovne inštalacije Din 186.975.42, plinomerščina 19.721, elek-troinštalacija in material 531.485.65, zaostanek na najemninah 503.003.91, pogrebni stroški in potrebščine 182.43L60, odvoz fekalij 39.752.40, še nepovrnjeni cestni prispevek 89.409.20, razno Din 19.174.54. Skupno dolgujejo dolžniki Mestnim podjetjm s stanjem 31. t. 1. 4,332.367.28 Din Za nekaj 100.000 dinarjev so prikrajšani številni Mariborčani ob razpustu splitske »Samopomoči«, ki ,ie tudi v Mariboru imela svoje agente. Poceni meso se bo prodajalo jutri v sredo od 8. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici, in sicer 45 kg teletine po 5 dinarjev. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi danes v torek ob 20. v Ljudski univerzi s filmi in diapozitivi v vodnih zgradbah na Češkoslovaškem opremljeno predavanje inž. M. Goljevščka, asistenta za vodne gradbe na tehnični fakulteti v Ljubljani o vlogi hydroteh-ničnega instituta v sodobni vo-' dnji. Društvo ljubiteljev ptičarjev opozarja svoje člane in prijatelje društva, da so jesenske tekme ptičarjev, z ozirom na določbe novega zakona o lovu, na podlagi katerih je izvrševanje lova po vranicah, dokler pridelki niso pospravljeni, prepovedano, preložene na dne 13. oikto-bra t. 1. V ostalem ostane razpored prireditev kakor je bil priobčen v »Lovu« št. 9 t. 1. v veljavi. Iz Angleškega krožka. Jutri 25. t. m. orispe na potovanju po Jugoslaviji iz Zagreba v Maribor poseben odposlanec zunanjega ministrstva Velike Britanije, sekretar tega ministrstva g. Benneth Johnstone v spremstvu svoje žene in hčerke in drugim spremstvom z namenom. da stopi v oseben stik s funkcijo-narji in Člani društva. Jutri zvečer priredi društvo gostom ob 19. uri intimen večer v hotelu pri Orlu. Člani društva se vljudno vabijo, da se prireditve v čim večjem številu udeležijo. Novi načrt XXXI. kola državne razredne loterije prinaša vsakomur, ki sodeluje pri igri, veliko in prijetno iznena-denje. Mnogi so se pritoževali, češ, da je »težko doseči enega večjih dobitkov«. K temu se je oglasila uprava državne razredne loterije z edino mogočim, resnično »zvočnim« argumentom: zvišala je število dosedanjih glavnih dobitkov na trojno število, in sicer tako, da bo odslej* razen dosedanjih glavnih dobitkov in premij še 48 novih velikih dobitkov, med tem celo premija z 2,000.000 (dvema milijonoma) dinarjev. Podrobnejše podatke vsebuje današnji nakladi priloženi prospekt znane glavne kolekture državne razredne loterije . Rein in drug v Zagrebu, kar priporočamo paižnji naših či-talcev. Nočno lekarniško' službo imata danes Konigova in Albaneževa lekarna, jutri pa Vidmarjeva in Savostova. Za kolo dva meseca zapora. Danes dopoldne se je zagovarjal pred malim ka- Danes torek zadnji dan smeha in zabave Žene. Sel se ne udalo. Od srede dalje ITRY0H, velefilm poln sijajnega humorja in zabave. Willy Fritsch, Kathe Gold, Adela Sandrock in pa Paul Kemp so imena, ki jamčijo za sijajno kvaliteto filma. Milijonska veseloigra, milijonsko veledelo kakor ga more ustvariti samo največja filmska tvornica Evrope, Ufa v Berlinu. Naš prihodnji spored je zopet velefilm Ufe: BARCAROLA. Gustav Frohlich, Lida darova. Kino Union. Premijera prvega originalnega francoskega filma »Vrtinec« (Re-nious). Velefilm odlične kvalitete, mojstrske režije in igre, erotike in strastne ljubezni. Hat&dm giedaiišce Podprke Narodno gledališče in se abonirajte! Ob polnem odzivu narodno in kulturno zavednih gledaliških obiskovalcev je gledališču lažje vršiti svoje poslanstvo, ki je prav ob naši severni meji toliko važno in le od razumevanja zlasti gmotno bolje stoječih slojev, ki jih je prav med abonenti najmanj, zavisi pro-cvit gledališča in njegovo redno, neovirano delovanje! — Zato se abonirajte v gledališču; boljših sedežev je še dovolj na razpolago, zlasti v ložah. Pa tudi cenejših sedežev, ki se dobe žc od 9 Din na mesec naprej (zato prejme abonent tri predstave!) je še dokaj na razpolago. Kdor želi, lahko poravna prvi obrok šele 1. oktobra! V dramsko šolo glavnega režiserju J. Koviča se sprejmejo gojenke in gojenci. Pouk se začne prve dni oktobra in bo obsegal vse teoretične in praktične panoge gledališke umetnosti. Prijave sprejema gledališka blagajna. zenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, 211etni ključavničar Franc Velej, ker je dne 17. februarja t. 1. odpeljal izpred stranišča na mariborskem Glavnem trgu dvokolo v vrednosti 1500 dinarjev. Senat ga je obsodil na dva meseca strogega zapora ter na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic. Ker je ukradla gospodinji 17.001! dinarjev, je mali kazenski senat obsodil danes dopoldne na tri leta robije in triletno izgubo častnih državljanskih pravic 381et-no Marijo Brukmajster iz Gačnika in brez stalnega bivališča. Omenjeno tatvino je izvršila 1. marca t. 1. v škodo posestnice Alojzije Lorbek v Vajgnu, pri kateri je bila v službi. Obsojenka je bila radi tatvine že večkrat predkaznovana. Haloški viničarji se bodo oddahnili. Včeraj je obravnaval tukajšnji mali senat številne vlome, ki jih je izvršila neka skupina mlajših ljudi po haloških vini-čarijah. Pri obravnavi ,ie vzel vso krivdo nase 291etni Karel Bohak, ki ga je mali senat obsodil na 1 leto in 4 mesecev strogega zapora. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Vroča fantovska kri. Ko se je vračal 241etni posestniški sin Roman Falek iz Hoč domov, je navalila nanj iz ozadja večja skupina fantov in mu prizadejala številne poškodbe z nožem po obrazu in hrbtu. Z razbito čeljustjo in zbitim zobovjem so pripeljali v tukajšnjo splošno lolrttš-nico vinogradniškega čuvaja Karla Ganzo iz Št. Petra pri Mariboru. Ko je zasledoval tatove grozdja, je nekdo iz zasede navalil nanj s kolom in mu z udarci strl čeljust in poškodoval zobovje. Smrtonosen udarec kobilinega kopita. V Prepolah je kobila udarila 2 in po! letnega Ivana Rozmana v glavo. Dečku je počila lobanja in je bil na mestu mrtev. Dve tatvini koles. Neznani tat je včeraj odpeljal pred buffetom na Pobreški cesti kolo Alojzu Sotlerju. Ukradeno kolo je znamke »Neger« in je registrirano s številko 10735. Istega dne je bilo ukradeno stražnikovemu sinu Danilu Turku iz veže v Stolni ulici 1 še novo kolo znamke »Rikše«, vredno 1200 dinarjev. Nepoštena služkinja. 171etna Veronika J-. ki je bila uslužbena pri posestniku Francu Šabedru v Zgornji Koreni, je nenadoma odšla. Pri njenem odhodu so opazili, da so z njo vred izginile razne obleke in perilo. Mariborsko vreme. Relativna vlaga 84, barometer 740.6, maksimalna temperatur ra 22.4, minimalna temperatura 14.2. MARIJ SKALAM ROMAN Sida Silaua/a Iz tega zaključka je pa rasel sam po sebi tudi že načrt, ki je bil v svojem bistvu obenem izpolnitev tistega, po čemer je bolj podzavestno kakor zavestno hrepenela vsa njena duša. V njem sta pa bila tudi pogum in njeno opravičilo. Sida je v resnici že od tistega dne, ko je prebrala Danilovo pismo, hrepenela po združitvi z njim v novi ljubezni mimo in preko zakona. Zelja po ločitvi ji je bila tako le podkrepitev. »Ako se znova oklenem Danila,« si je govorila, »prelomim zakonsko zvestobo, je potem le še treba, da Ervin za to izve, in ločitev bo sledila sama po sebi. In izvedel bo, saj ni mogoče, da bi mogla ostati najina ljubezen skrita. Celo najtemnejši pohorski gozdovi imajo oči in ušesa... « Naposled je ves ta razvoj Sidinih misli in hrepenenj čisto dozorel in če bi se ji bil Danilo v tistih dneh približal z ljubezenskimi željami, bi se bila brez obotavljanja vrgla v naročje, toda približal se ii ni, da bi ga pa sama iskala, zato kljub vsem svojim miselnim odločitvam ni imela poguma. Danilo se je je po tistem jesenskem srečanju na gozdni poti skoraj hotoma izogibal. Z izročitvijo pisma je dosegel V zadnjih dneh smo ponovno poročali, da je Mussolini zagrozil vsakomur, kdor bi hotel kakorkoli ovirati Italijo pri njenih abesinskih načrtih. Tisti, ki so v tem času govorili z njim, pravijo, da Mussolini Je nikoli ni bil tako miren, kakor zdaj, ko preživlja najviharnejše dni, odkar je na vladi. Ohranil je navzlic kritičnim dogodkom neverjetno mirno kri. Pripovedujejo, da Mussolini trdno veruje v astro logijo in da se je posvetoval z učenimi astrologi preden se je zapletel v spor z Abesinijo. Enako je postopal tudi pri vseh drugih važnih dogodkih. Vedno se je ravna; pc zgledu velikih vojskovodij in državnikov antičnega Rima, ki bi jih zelo rac: posnemal tudi v slavi na bojnem polju. Kar tiče Abesinije, je bil baje odgovor astrolgov zelo ugoden. In zato zre Mussolini ne glede na vse spletke in svarila mirno v bodočnost. Pripovedujejo, da mu astrologi niso prikrivali, da bo sam v kratkem v smrtni nevarnosti. To napoved je spiejel Mussolini mirno, ker meni. da njegova oseba ne more igrati nobene vloge, kadar gre za življenje in napredek domo\ 1 e. Toda vera v astrologijo menda vendar ni glavno, kar tera Mussolinija v tako trmoglavost, da kljubuje vsemu svetu. V ozadju je baje nekaj drugega, bolj realnega. Italijanski generalni štab je dobil, kakor poročajo, strašno novo orožje, ki pomeni popoln prevrat v moderni vojni tehniki. Baje gre za nove smrtne žarke, izum genialnega Marconija, ki pa o njem nočejo fzdati nobenih podrobnosti. Nedavno je Mussolini znova namignil na ta Abesinija ima kup jezikov V območju abesinskega cesarstva se govori cela vrsta jezikov in dialektov. Glavni jeziki, oziroma dialekti, so: a m-r i g 11 a. Ta jezik govori negus in z njim vred vladajoči krogi. Potem g i z, to, je starocerkveni jezik, ki je danes umrl v vsakodnevnem življenju, v katerem pa so napisane vse cerkvene knjige, potem z i g r i 11 a, ki se ga poslužuje okoli 700.000 ljudi. V jeziku o r o m o govori 3 in pol milijona »besincev. Jezika s orli a 1 o se poslužuje milijon ljudi. Jezik s i d i m a je v rabi pri istoimenskem plemenu, ki šteje približno 600.000 ljudi. Okoli 200.000 ljudi pa se sporazumeva v takozvanem jeziku a r a r. svoj namen: povedal ji je, da se je glede ljubezni motila. Več niti nameraval ni. Ni ji hotel stopati v zakon in ubijati njeno sožitje z Ervinom Roganom. saj je bil trdno prepričan, da se je Sida vklonila in hoče vztrajati na svoji zakon ski poti. Sida je zaradi tega še bolj trpela. Bojem zaradi misli na ločitev zakona z Ervinom se je pridužila še užaljenost zaradi Danilove brezbrižnosti, razvijajoča se v nove bolestne dvome: »Morda pa Danilu sploh ni več do me ne? Morda mu je bilo dovelj, da mi je odkril svojo nekrivdo? Čemu potem mislim nanj in snujem blazne načrte? Na kaj jih gradim? Na svoje bolne fantazije .. .« Kljub temu je hodila tedaj k Mary v trg prav za prav samo zaradi tega, da bi naposled vendarle našla priložnost srečanja z Danilom. Na teh poteh ga je kdaj pa kdaj, dasi zelo poredkoma, tudi res srečala, vendar z njim nikoli ni govorila. Komaj da mu je odzdravila, ako jo je na cesti pozdravil. Kadar je prišla v njegovo bližino, so čudežno nerazumljivo izginila vsa njena hrepenenja z vse mi s tako muko ustvarjenimi načrti. Ob- izuin med pogovorom s članom francoskega poslaništva v Rimu, ko ga je leta opozoril na nevarnost, ki bi zašla v njo Italija, če bi posegla Anglija v italijansko-abesinski spor s svojim močnim brodov-jem. Mussolini se je nasmehnil in odgovoril: »Angleškega brodovja se prav nič ne bojimo, ker ga lahko v kratkem času izločimo iz boja. Mi smo gospodarji in zato je nam dovoljeno jasno govoriti.« Kako je s temi »smrtnimi žarki« v resnici, torej nihče ne ve, slišali pa smo v zadnjih mesecih več glasov o podobnih izumih v Angliji, Nemčiji in Ameriki in je zelo verjetno, da Mussolini ne bo imel sam takega strašnega orožja, ako nastane vojna, ampak ga bodo imeli tudi drugi. Še vedno pa ostane Italiji še veliko upanje v njeno mornarico. Nikakor namreč ne smemo pozabiti, da je zgradila Italija v zadnjih letih močno vojno bro-dovje. ki ima dve največji oklopnici sveta »Vittorio« in »Vittorio Veneto«, vsako po 35.000 ton s hitrostjo 30 vozlov na uro in najmodernejše oboroženi. Poleg tega so Italijani modernizirali vse starejše krrarke, da vozijo zdaj s hitrostjo 26 vozlov. Italija ima zdaj 6 oklopnic, 7 velikih križark, 100 linijskih ladij in torpe-dovk, 80 podmornic in ogromno število izredno hitrih letal. Če računamo še močno francosko brodovje, vidimo, da je angleška nadvlada na Sredozemskem morju praktično zelo dvomljiva, vsekakor pa je gotovo, da oborožene sankcije proti Italiji ne bi bile le nekakšen manever, ampak velika in težka vojna, četudi bi Italija naposled morala kapitulirati. Zibelka človeštva V Norwichu na Angleškem je bil te dni zaključen kongres zveze angleških učenjakov. Na kongresu je znani geolog svetovnega formata sir Artur Woodward predaval o zibelki človeštva. Ugotovil je, da je tekla zibel človeštva nekje v centralni Aziji, odkoder se je pozneje človek naselil po vseh doslej znanih delih sveta. Določeni kraj, kjer naj bi bil zagledal luč sveta prvi človek pa še do danes ni ugotovljen. Vse so same domneve in ugibanja, s katerimi se morajo zadovoljiti tudi naši učenjaki. V ministrskem kupeju Brzovlak Beograd—Zagreb je bil tako našala se je napram njemu kakor na-pram zelo daljnjemu znancu ali celo popolnemu tujcu. Ko pa je bi! zopet proč, je znova zahrepenela k njemu in se jezila na svojo nerazumljivo boječnost, in ko ga je nekega dne ob svojem obisku našla pri Wellakovih, je skoraj onemela. Kolena so ji klecnila in vsa kri ji je šinila v glavo. Na Maryna in njegova vprašanja je odgovarjala kratko in vidno zmedeno. Ta njena zmedenost se je še stopnjevala, ko se je Mary za nekaj časa odstranila in sta ostala z zdravnikom sama v sprejemnici. »Ste prebrali moje pismo?« je vprašal hlastno. »Da . . .«, je dahnil komaj slišno, ne da bi dvignila v namizni prt uprte oči. Prsti so ji nervozno božali vezenino. »In ste me razumeli? Odpustili?« Prikimala je molče. »Hvala vam!« je dejal in nadaljeval resignirano: »Ko bi bil mogel tedaj govoriti, bi bilo morda vse drugače. Mogoče bi bilo še poteni, ako bi bili sprejeli moje pismo, ko sem vam ga poslal v Maribor. Povejte mi, Sida. kaj bi bili tedaj storili?« Sklonila se je nizko k prtu in ni odgovorila. Drget njenih živcev je dosegel kulminacijo, vse telo ji je pretreslo notra nje ihtenje, ki mu ni pustila izbruha v solze. Danilo ga je kljub temu opazil in planil k njej: natlačen, da je moral sprevodnik odpreti kupeje, ki so bili sicer rezervirani za ministre. V kupeju, v katerem se je peljal minister, je neki židovski trgovec na vse pretege »vlekel« svojo pipo in spuščal dim gospodu ministru pod nos. To je pričelo ministru presedati in je pomolil trgovcu svojo vizitko, hoteč ga dostojno in bontonsko opozoriti na svojo osebnost. Trgovec pa je vizitko brezbrižno vtaknil v žep in dalje vlekel svojo pipo ter kadil ministru pod nos. Končno je ministra minilo potrpljenje in je prijavil zadevo sprevodniku. Ko je sprevodnik opozoril trgovca, da v kupeju za nekadil ce ne sme kaditi, mu je pomolil pod nos vizitko, ki mu jo je popreje dal minister. Sprevodnik se je spoštljivo opravičil in opozoril ministra na »ministra«. Profesorska bistroumnost. Bogati trgovec je povabil profesorja svojega sina na večerjo. Vlila se je huda »Kaj vam je? . . . Sida . . ., ti trepečeš, ihtiš?« Tedaj se pa ni mogla več premagati. Zadržane solze so ji planile na dan. »Sida!« je vzkliknil zdravnik, jo prijel za glavo in jo hotel dvigniti, a mu ni pustila. Sunila ga ie vstran, planila kvišku in pobegnila v sosedno sobo. Po tem dogodku so napočile za Sido ure novih muk. Trudila se je, da bi se doumela, pa se ni .mogla. »Po njem hrepenim, načrte delam z njim. ko pa stojim pred njim. ga suvam od sebe. Kaj je v meni? Sem zares obsojena v vrtenje v blaznem vrtincu svoje nerazumljivosti? Kaj hočem prav za prav?« Mislil pa je tudi zdravnik. Sidin izbruh in pobeg sta mu razločno povedala, da ga še vedno ljubi in trpi. Ob tem spoznanju se ie znova prebudila z vso nekdanjo silo tudi njegova, v zadnjih mesecih že s plastjo resignacije prerasla ljubezen do nje. »Ljubi me in trpi«, si je dejal. »Kaj naj storim? Naj jo pustim v tem trpljenju, da propade? Ne. tega ne bi smel. Naj jo znova privijem k sebi, sedaj, ko je žena drugega? Nai posežem v njen zakon in ga razbijem še boli. čisto do temeljev? Kaj bo potem? In vendar moram nekaj storiti . . .« • . t, ^ j ,»i... . ploha in profesor je sklenil prenočevati pri trgovcu. Ko so se odpravili k počitku pa je profesor skrivaj skočil domov. Kmalu se je vrnil ves premočen in pozvonil pri vratih. Nejevoljen je vstal trgovec in se zelo začudil, ko je opazil profesorja pred vratini z malim zavitkom pod pazduho. Profesor se je takoj opravičil. da je šel domov po spalno srajco Solnčna ura. Bogati verižnik se neke noči prebudi in opazi, da zlata ura na nočni omarici stoji. Pokliče slugo in ga vpraša, koliko je ura. — Ne vem, gospod, vse ure v hiši stoje. — Pa: pojdi pogledat ven na solnčno uro. T° ni mogoče, gospod, zunaj je tema. — Tepec, pa vzemi'luč. »Čuvajte Jugoslavijo" Razno OPOZORILO! Cenjenemu občinstvo sporočam, da nisem plačnik doigov ali posojil, katere bi napravil Jernej W611e iz Delavske ul. 8. ker je postavljen pod va-ruštvo. Ivan Kovačič, varuh. 4297 BRZOJAVI Danes zvečer pojedina svežih godčičev (scombri) ter dru gih malih morskih ribic. Zali= jejo se pa s črnim dalmatinskim vinom (Vicelovim šampanjcem) po Din. 9—. Gostilna »Rotovž«, Rotovški trg 8. 4296 PRISTNE KRANJSKE KLOBASE zopet vsak dan sveže na zalogi. Z. Anderle, Gosposka ul. 20. h21 2 Prodam Železne, zložljive otroške in engleške ŽELEZNE POSTELJE. t žične vložke nudi solidno Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7. 4275 Stanovanj* ODDAM SOBO IN KUHINJO Tržaška c- 5, nasproti Primorske ulice. j 4287 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Koroška c. 27, vrata 3 4295 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam s 1. ali 15. oktobrom. Pobrežje, Aškerčeva ul. 17, nasproti šole. 4289 STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam s 1. oktobrom pošteni družini brez otrok. Studenci, Cankar jeva ul. 7. 4288 Službo dobi PISARNIŠKO MOČ. veščo, perfektno nemščine, knjigovodstva, strojepisja in občevanja s strankami iščem. Ponudbe na tvrdko F. Puče-lik, Fram. 4290 Brivskega pomočnika, dobrega, takoj sprejmem s®j°n Kralj, Meljska cesta. 4293 VAJENKO s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z meJanim blagom Juršič. Mariin Rirzie 4291 Službo išče Izučen, marljiv in pošten ... .. VRTNAR lsc