Priloga k 52« ćtev. ^Slovenskoga Naroda^ RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naroćnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za osnanlla plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. 6e se dvakrat, in 15. kr. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Ti«karni" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru .Slovenskoga društva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 5. štev. V Ljubljani, dne 4, marca 1893. III. leto. Trtna uš št. 3. (Govor državnega poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 21. februvarja.) Že večkrat sem se oglasil, đa se naj bolje varuje naše huđo »tiskano vinogradarstvo. Proti najhujši ao-vražnici najžlahtaejše rastline, proti navađni trtni uši, katero stm imenoval trtno uš št 1, pozivljal sera polje-delskega ministra; proti naši vinski klavzuli, s katero je trtna uš št. 2 prišla v naše vinograde, pozivljal sem trgovskega minista; danes rotim finančnega ministra, naj vzame v varstvo naše vinogradarstvo proti trtni uši št. 8, katera mu huđo preti, pred hitro se množečim umetnim vinom. Ker izdelovanja umetnega vina ne morejo z vspe« hom zadržavati navadni zakoni, nastane vprašanje, kako bi trtni uši št. 3 mogli do živega? Po mojem mnenju bil bi jedini pripomoček, ako bi se popisale vinske za-loge in pobirala vžitnina tuđi v zaprtih mestih od krč-marjev in trgovcev. Že pri naravnem vinu v zaprtih me8tih velja pravilo, da vino samo plača vžitnino, na ta način, da se krsti vino z vodo, in da voda plača vžitnino. Pridejana voda so proda in pije za vino, ali od nje se ne plača niti zemljiški, niti vžitninski davek. Finančaa uprava se pri tem novodobnem kananskem čudežu pri- pravi ob dva davka, ne da bi se čudodelaiku bilo česa bati, kajti v zaprtih mestih se pobira vžitnina na mitnici. Ko je pa vino v mestu, se pa nikdo več zanj ne zmeni. Tako pobiranje vžitnine pospefiuje izdelovanje umetnega vina. Ko bi se vino tuđi v velikih mestih po kletih po-pisovalo in nadzorovalo, bi 8e izdelovanje umetnega vina jako omejilo, če bi se že popolnorna ne onemogočilo. Vsako vino, ki se dene v klet, mora se naznaniti; brez naznanila in nadzora ne srne ničesa v klet. Ce bi se našlo v kaki kleti več vina, nego se ga je naznanilo in popisalo, se dotičnik kaznuje zaradi prestopka priatoj-binskega zakona. Krčmarji in trgovci, ki bi vžitnino' odkupili, bi še le prav ponarejali in kvarili vino, ker bi žanje ne bilo no-benega nadzora. Popis zalog bil bi prava pot in sredstvo za to; kajti čg se ta množina le površno določi in se ne pregleduje po vžitninsko-davčnih polah, potem je varanje davčnih oblastij privilegovano. Rak za vinogradarstvo so tuđi vinski prekupoi. Krčmarji dobivajo vino od vinskih veletržcev, od katerih ga dobe na upanje. Poprej* LJSTEK. Lov na soje. Spisal I. Metov. Ko je vstvaril Bog svet in ž njim seveda tuđi vse, kar leže in grede, skrbel je tuđi za veselje Adamovim potoTneem. Kaj bi bil Krakovčan brez krapov — nekateri pra-vijo „podkovanih krapov8, — kaj bi neki počel pošten Ljubljanski prsdmestni meščan začetkom jaseni, da mu ne nudi kragna planjava — mestni log — cip; kako bi mogel delati ubogi sitar v Stražišči in Bitnjem, ko ne bi imel nade, đa se vjame v ob razsvetljenem oknu nastavljene zanjke mastni kljunač in kaj bi počel slednjič — Tržičan brez — soje. Soja to je Tržičanu vse, kar je drugim lovcem jere-bica, ruševec, zajec, srna, divja koza ali ćelo jelen, Kakšen je ta ptič, menim, da ve" vsakdo. Rujavo perje ima, v perutnicah pa belo, z mođrimi in črnimi lisami, zelo močan in oster kljun in čop na glavi, ki se ji ježi, ako jo zjeziš; pri taki priliki tuđi poje, nekoliko lepši kakor krokar. ♦ * * „Torej le ne zaspite preveč trdo!a reče mi neko soboto večer JakŠev Cena, jeden prvih lovcev na soje. Ta je, kolikor vem, vedno precej srečno uganil, na katero stran bodo šle soje to ali ono jutro in na katerem robu bi jih utegnilo pasti nekaj parov. Prišedši domov, ponovim „liraanice", vijem jih nekoliko časa drugo ob drugo ter jih potisnem v cev, zvito .J 44 RODOLJUB Štev 5 je krčmar vse leto đeval denar na stran, potem je pa sam šel po vino v vinorodne kra e in ga je kupil od ti-stega, ki ga je pridelal. Bila je živahna kupčija. Vinogradar je vino dobro in hitro prodal. Dobiček prekupcev imela sta vinogradar in krčmar. Sedaj pa bogate le vinski trgovci Kmet in pošteni krčmar delata zastonj, nepošteni krčmar si pa pomaga z umetnim vinom. Krčraarji so popolnoma ponehali kupovati vino na-ravnost pri vinogradarjih. Vinogradar se ubija in caka kupca, pa nobeđen ne priđe. Denarna sila ga primora, da gre k veletržcu, ki pa hoće imeti blago skoro popolnoma zastonj. Ker se dobi vino „na upanje", lahko vsak nemanič postane krčmar. Sedanji krčmarji na kmetih so tuđi največ le zakupniki, gostači, dočim so poprej bili stalni premožni posestniki. V prejsnjih boljsih letih so kmetski krčmarji že pogrešili užitnino, ki so jo plačevali od vina, katerega so porabili za dom, to je za rodbino, posle in delavce. Sila pa uči varovati. Nikdo neče brez potrebe plačevati ne baš pravične užitnine in rajši pusti krčmo. In od tod prihaja to, da posestniki popuščajo krčme in jih prepuščajo Ijudem, kateri nimajo druzega gospodarstva, uimajo poslov in delavcev, torej jim ni treba vina za domačo rabo, od katerega bi morali plačevati užitnino. Zato so pa vsi sedanji krčmarji na kmetih kočarji in najemniki. Ob večjih cestah so skoro vsi kmetje popustili krčme zato, da jim ni treba od pijace za dom plačevati davka. Lahko bi ae določila povprečna številka ali po ob-segu zemljišča ali pa po številu prebivaloev pri hiši. Obdačenje domaČe pijace je krivično in kakor rečeno tuđi jako škodljivo. Krčmar, ki je vinskemu kupcu jeden-krat nekaj dolžen, se ga več ne znebi. 1 Vinski trgovec ga zalaga z vinom in mu posojuje le s pogojera, da kupuje le pri njem in pri nobenem drugem trgovcu ali vinogradarju. Ko bi kje drugod kupil, se mu zapreti, da se takoj iztoži dolg, kar se tuđi zgodi. i Zadolžen krčmar se ne more ganiti. Trgovec semtertja seveoa zgubi pri kakem krčmarju, ki inu plačati ne more. Ta zguba se pa pridene k vinski ceni" in to morebitno zgubo morajo že naprej plačati drugi kupovatelji. Vinski kupee iz najboljših vinskih krajev potreboje le malo vina, k večjemu za prilivanje. In tako se vina iz najboljših krajev težko spečajo in se morajo dati za slepo ceno. Ker se, kakor se iz povedanega vidi, po krivici pobira užitnina od pijace za dom, umetno vino, ki se nareja v zaprtih mestih, zopet po krivici ostaja neobda-čeno, je za vlado dovolj povoda, da skuša tem odpomoči. To se more pa le tako zgoditi, da se onim krč-marjem, ki fie pečajo tuđi s kmetijstvom, vino za dom ne obdači, in omeji izdelovanje umetnega vina. Visoki vladi priporočam, da v tem zmislu premišljuje, kar sem dancs povedal. Politični pregled. Državni 2bor se bavi še vedno z državnim proračunom za tekoče leto in ga bo dognal v prihodojem tednu. Pri proračunih za posamezna ministerstva unele so se prav živahne razprave. Pravosodni mjnister je na-znanil, da misli v kratkem predložiti novi pravdni red. Doslej se je v pravdah vse pisalo, odslej bi bilo vse ustno obravnavati. To bi bilo zlasti pri manjših tožbah že zaradi troškov jako koristno. — Oštra razprava se je unela o naredbi predsednika najvišjemu sodišču, kateri je hotel vse pravice nenemških jezikov odpraviti in vse ponemčiti; ćelo latinski pečat je odpravil. Če ravna tako prvi sodnik v državi, kaj čuda, ako bi prebivalstvo zgubilo zaupanje v njegovo nepristranost. — Od poaamnih skle-pov je posebno važen tišti, 8 katerim se je znižala cena iz smrekovega lubja. Potem si pripravim Se nekaj za že-lodec in ležem spat. Trink! zadone* stekla v oknu ravno poleg moje postelje. „Aha, to je noćni čuvaj — Skalnikov Drejča", domislim si in udarim z rok6" nekolikrat po oknu hoteč mu dati znamenje, da sem že vzbujen. „Me je že slišal," zamrmra Drejče z nizkim glasom in zakliče nekaj korakov od naše hiše drugo uro. Saraovar je pel, sikal, šumel, brenčal in mi grel vodo za čaj, jaz pa sem se hitro oblačil, kajti vedel sem, da Jakšev Oena in moj bratranec ne čakata rada dolgo. Ravno sem zaklepal vrata, ko začujem đrsajoči korak šojarjov. „Le hitro, Janez, hitro, malo pozni borno," opomni Cene, „menđa bo Ropik tuđi tje prišel, zato moramo biti mi prej na Janežičevem robu." „To bo jezen, ako zagleda nas tam, ali če zasliši, da že nekdo tam lovi," priporani bratranec. „Ne, ne, na Podlasico bo šel danes, saj vem," opo-reka starec. Potoma pripovedoval nama je Cena, kako je njegov oče tam doli nad konjeđerčevim hlevom zaklad kopal, da so ga pa v istem trenotku, ko je zadel na zlato, pregnala mimoleteča ognjena kolesa. V Bistrici zalaja česnjev pes nad nami. „Cakaj, ti pasja vera, ti, ko priđeš v trg, navežem ti poleno na rep!" zasmeje se Cena, „da me boš pomnil. Še vselej, kadar sem šel po noči tu mimo, rohnel je nad manoj.u Stev. 5 RODOLJUB 45 živinski soli. To so kmetovalci že veliko let prosili, a sele seđaj se je reč žanje ugodno resila. — Pri veeh razpravah se je pokazalo, kako so razcepljeni poslanci v male skupine, da ne morejo ničesar doseči. Zato so spre-viđeli čehi in Nemci, da se je treba porazumeti, ker pofrm bo lahko izhajati. Podlaga vsakernu porazumljenju bi morala biti sev.eda popolna ravnopravnost. Če bi se resilo narodnostno vprašanje tako, da bi bilo vsem stran-kara ustreženo, da bi bili vsi narodi zadovoljni, potem sele bi bilo moči začeti uspešno občekoristno delovanje v državnem zboru. — Še slabše, kakor pri nas, godi se Slovanom na Ogrskem, posebno Slovakom, katere prega-njajo Madjari na vse mogoče načine Vzlic temu se Mad-jarska ne razvija tako kakor se navadno misli. Tam je mnogo strank in druga sovraži drugo, katoliki sovražijo se mej soboj in se prepirajo z drugoverci, tako da ni nikdar miru. No, enkrat bodo tuđi ogrske razmere dozo-rele in takrat se bodo tuđi ondotnim Slovanom vremena zjasnila. — Na Nemšknitl še vedno ni rešena vojaška predloga. Katoliški poslanci so obljubili, da bcdo glasovali za nove velikanske davke, ako se dovoli jezuvitom, da se vrnejo na Nemško, od koder so jih pred par leti iztirali. — Na Angleškem je poslanska zbornica sprejela zakon, da je Irski dovoliti samostalno upravo in sedaj ima le še podrobnosti tega zakona določiti. — Na Fran-COSkem đobivajo zmerni republičani vedno voč zaslombe v narodu in upati je, da ubranijo domovino nakan sov-ražaikov. — Na Srbskem se pripravljajo vse stranke za volitve in kakor se kaže, ne bodo tekle mirno. Nezado-voljnost je velikanska in bati se je prav resno krvave revolucije. Dopisi. Iz LJutonierskega okraja 20. februvarja [Izv. dop.J (Narodnostje v nevarnosti.) Slovenci smo korenika, katere ni tako lahko izrtrebiti, kakor mi-slijo naši nasprotniki, Nemci in Lahončki, ker smo čvrsti, zdravi in pošteni. A ker so naši nasprotniki močni, uplivni, mnogoštevilni in imoviti, imamo mi jako težko stališče in če se hočemo srečno ubraniti navalu tujstva, moramo pred vsem biti složni in jedini. Žalostno pa je, da dan-danes nismo več složni, da ne stojimo več vsi v jednem taboru, da udriha brat po bratu. Srce zaboli vsakega, kdor vidi, kakov razpor je zavladal zadnji čas med Slovenci, — kako si sami kopljemo grob, v katerega nas bodo pahnili naši sovražniki, ako se ne združimo na obrambo narodnosti. Le narodnost naša je v nevarnosti, ne pa vera, kakor trobijo gospodstvaželjni krivi proroki. Vera nam je vsem sveta, te nam neče nihče vzeti, ne Nemci ne Lahi, vsi bi le radi uničili narodnost našo, pa vender se lažnjivo trdi, da smo proti veri. Nikdar proti veri, vedno pa proti posameznim gospodom, ki se odkrito ali prikrito pajdašijo z narodnimi sovražniki in delajo na to, da bi uđušili naše navđušenje za narod in nas odvrnili od dela. Zato pa naj se vsak, komur je kaj mar za narodnost, oklene naše narodno-napređne stranke, kakor srao se je pri nas. Ti pa Vsegamogočni, daj da bi po britkih in hudih izkušnjah že vender prišli lepši dnevi za Slovence, da bi se zopet združil duhovski stan s posvetnim in da bi vsi vkupno branili domovino in narodnost. Okoličan. Od Ilaleueđelje, dne 25. februvarja. [Izv. dop.] (Norice različne vsebine.)Po naših vinogradih pričela se je rez; vinska trta je to zimo hudo pozebla, tako da je ponekod les popolnoma suh, z vinom torej letos ne bo đosti Slabe letine in drage nesreče nas tla« čijo leto za letom huje; trta gineva, občutljivi davki nas pa more*. — Pri Malinedelji se je osnovalo lani pod vodstvom g C a h e r 1 a, tukajšnjega učitelja, novo pevsko društvo. Pevci, katerih je nad 20, so že precej izurjeni. Gosp, učitelj pač zasluži iskreno hvalo, da vežba našo Na Hudem — bila je že tri davno proČ — ponudim Jakševemu Cenu svojo steklenieo. wTo je pa kapljica, kako greje po žilah! Če se ne raotim, imajo ravno v tejle hiši prav dober brinjevec, nazaj grede ga kupimo za nekaj grošev. Saj je raenda tukaj pri Ovsenjeku?" vpraša stari šojar. „Da, da, tukaj je,tt oglasi se bratranec in ploskne z rokć ob roko, da se razleže po vaši. »Zakaj pa delaš ta nemir?" vprašam ga. „Spomnil sem se brinjevčka8. „Ali pa lepe Francike, ne? Zadnjič po deseti maši sem te pač videl, kako sladko si govoril ž njo. No, dekle je čedno, pametno, nekaj denarja bo tuđi, potrudi se zanjo, saj si krepak mladenič," de* mu Cena. Pot nas privede v gozd. Ker pa je bilo še popolnoma tema, izpodtaknil sem se nekolikokrat ob smrekove in hrastove korenine, no pa tuđi onadva ništa bila preveč srečna. Vedno več nam je bilo prestati, ločili smo se od steže, stopali in vili se mej grmovjem, prapretjo in robi-dovjem, ki se je ovijalo in grabila s trnjevimi kremplji naše obleke. „Hitimo, stopite, Janez," priganja me Cena, ker sem nekaj korakov zaostal, „dani se žel" Stopim torej res hitreje. Nakrat pa začutim nekaj hladnega ob stegnu. Ojej! brinjevec mi teče po obleki, veja mi je obrnila steklenieo in — vrag je bil gotov. Rešil sem venđerle nekoliko kapljic. (Koneo prih.) 4& RODOLJUB Ste?. 5 mladino v prelepem narodnem petji. — Koncem pre-teklega leta je pri kopanja vođnjaka ubilo posestnika Bohanca. Z visočine do 8 sežnjev je padel nanj škaf zemlje in ga tako pobil, da se ni mogel spovedati in je kmalu umri. — Bodite previđni pri takih rečeh. Kakor se kaže, začeli so se nad našim narodom zbirati huđi oblaki. Vse toži in gleda strahoma v temno bodočnost Nasprotniki naši zaćeli so boj zoper nas z novimi si lami in nova sreča se jim smehlja, sai imajo vlado na svoji strani. 0, da bi ža naši poslanei povzdig' nili svoj glas, ali pa dali prosto roko tištim, kateri imajo dobro voljo. Turjeđolski. Jfapod Nanosa 17. februvarja. [Izv. dop.] (Državna pomoč. B§da. Kmetijstvo. Kazni.) Mej mnogimi predlogami, ki so prišle v državnom zboru na vrsto, je gotovo posebno za NotranJ8ko najvažnejša in najbolj potrebni bila ona, katero so stavili naši slovenski poslanei, na čelu jim dr, Perjančič, Pfeifer in Šuklje. V resnici, prebivalcem Notranjske kakor tuđi Dolenjske preti silna beđa, ker so izđatne pođpore silno potrebni in to kar se tiče živeža, kakor tuđi semena. Vsled lakote ginevale bodo nam potrebne delavne moči, če pa semena ne bo, ostane polje prazno in prišla bo nevesela jesen, ko ne bo kaj žeti in ne kaj kopati. In tako se bode zopet začelo obupno izseljevanje v dalnjo Ameriko! V tem žalostnem položaju razveselil nas je gori omenjeni nujni predlog in težkim srcem čakamo reiittfe, UpamOj da se nam bo "skazala visoka vlada vsaj pri tej priliki kot skrbna mati, če že drugih prilik neče porabljati. Naš jako skrbni gospođ okrajni glavar, kat^rega ©pravičeno spoštuje in ljubi vsakteri, ki ga pozna, naročil je že prej ko se je stavil omenjeni predlog, občfriskim predstojnikom ali županom, da naj kolikor mogoče na-tančno poročajo o potrebščini, oziroma beđi, ki preti vsled slabe letine in hude zime. Na ta način bilo je od strani našega okrajnega glavaratva mogoče pravočasno poročati visoki vladi ter predložiti potrebne podatke. Uverjen sem, da bodo tuđi vsi ostali gospođ je okrajni glavarji svoje dolžnosti v tej tako važni zadevi izpolnili. Lanski, silno slabi letini bil je kriv, kakor znano, črv, kateri se je nahajal v toliki množini, da nihče kaj tacega ne porani. Spođjedel je vse poljske pridelke, najbolj pa so trpeli krompir, jedmen in fižol. Posebno prvi, glavni pridelek v naših kraj ih, bil je tako silno spodjeđen ali razjeden, da večina goapođarjev ni niti polovice semena nazaj dobilo. Naposled pa je še to malo, kar se je pridelalo, vzela mrzla zima. Le sila redko se nahajajo shrambe, kjei je bil krompir varen mraza in zmrzline, in tako je večina gospođarjev že seđaj brez potrebnega semena, če ga pa kđo kaj malega ima, pojel ga bo, pređno priđe čas ga saditi. Da bi si zamogli sami kmetje brez izdatne podpore pomagati, da bi si s svojim lastnim đenarjem semena kupili, to je nemogoče, ker v obče je pri nas prevelika revlčina. Zato bi vsa dobra volja ne zadostovala, ker manjka denarjev in pa kredita. Resnici na ljubo mi je pa tuđi poveđati, da pri takih razmerab, kakoršne so seđaj pri nas, se sploh dobre letine ni nikoli nadejati. Uboštvo se-fini, živinoreja se krči, pomankanje gnoja pa ne pospešuje kmetijstva. Glavni in prvi pridelek je seno, ker za ofodelovanje in pridelovanje druzega primanjkuje živine in kakor rečeno gnoja. Seno sa pa večinoma izvozi ter po ceni proda. Na boljšib posestvih izvršuje se na ta način „roparsko gospodarstvo", mali gospodarji pa ne morejo dosti pride-lati, če bi tuđi pravilno ravnali. Vse skupaj je torej le neko kmotijsko životarenje, o umnem gospoderstvu se ne da skoro govoriti. Ako bi se botelo spraviti pri nas kmetijstvo v tak stan, kakor je želeti, morala bi se vlada na nas bolj ozirati ter nam ne ođrekati potrebnih pripo-močkov. Dokler se pa to ne zgodi, dokler namreč država ne bode resno začela skrbefci za kmetski stan, če tuđi ne v toliki meri, kakor sedaj za orožje in vojaštvo, bo glavni steber države hiral in to v jako veliko Škodo ćele države. Pri tej priliki ne smem zamolčati, da iztirjevanje zastalih kaznij radi šolskih zamuđ, in to še iz one ža-iostne Schwarzove dobe, sedaj ni nikakor na mestu. Tišti roditelji, katerim se seđaj žuga z zaporom, ako ne pla-čajo določene jim kazni, so jako nevoljni. Res žalostno, da deželni zastop želi krvavih žuljev ubozih starišev na ta način spraviti v deželno blagajnico. Prav je, da se kaznujejo malomarni stariši, pa to naj se godi pravočasno in po zaslišanju teh, nikakor pa ne na tak način, kakor se to sedaj godi. Po preteku celih 6 in več let iztirjavati se je pričelo kazni, ki znašajo za nekatere po več desetakov. Kje pa naj denar jemljejo, ko ga niti za kruh ali žgance nimajo. Morđa sa mi poreče: Pa naj gredo v zapor, tam bodo vsaj preskrbljeni. Res je to, dosti se jib bode tuđi tako pokorilo, ali na tak način se ne bode užigal in krepčal potrebni ponos našega ra-tarja kmetovalca, pač pa nasprotno. Kadar človek zgubi čut poštenja, postane zmožen za vsako nepošteno delo, gorje pa kraju, kjer se to godi. Jedina resi te v te kazni je ubožni list, katerih se bode gotovo mnogo v to svrho izdalo ker ima sledni kaznenec skoro gotovo pravioo do tega. las Št. Petra na Notranjskem 17. februvarja. [fzv. đop.] (Naše razmere, žalostne in vesele.) Končal se je predpustni čas, ž njim pa, kakor upamo, tuđi silni mraz letošnje zime. Navzlic snegu in mrazu ču-tili smo pri nag neko politično vročino, prouzročeno po občinskih volitvah, a končala se je v skoro splošno zadovoljstvo, posebno zato, ker je stopil občini na čelo spreten in vri mož, kateremu vsi zaupamo. —* Z novim letom smo dobili poleg naše vaši na državni cesti cestno mitnico. Ta bo v veliko Škodo vsi okolici, posebno pa nekaterim vašem. Pritožbe se čuj ej o dan za dntevom, a upati je, da nova mitnica ne bo imela obstanka nad tri leta. To bi bilo tuđi prav, naj vsak kraj občuti to breme. -— Občinski odbor izvolil je poseben odsek, kateri ima n polnoma. Dne 12. t. m. ni bil prijavljen noben slučaj kolere v ćeli ogerski državi. Nadejati se je torej, da ostane tuđi naprej tako in da se je poslovil ta grozni gost. (Dober želodec.) V Zagrebu prodal je na trgu neki kmet veliko ščuko, težko kakih šest kilogramav. V že-lodci ščuke našlo se je dvanajst trnkov, katere je riba požrla pri raznih prilikah in tako resila svoje življenje, dokler je ni dohitela kenčno usoda. (Tri tedne brez jedi.) V bolnici na Dunaji je štiri-letni dečko, ki že tri tedne ni jedel ničesat. Dečke pil je doma v Šleziji lugovo esenco, vsled česar se mu je goltanec čisto skrčil. Ker ga v Berolinu nišo mogli ozdra« viti, poslali so ga na Dunaj. Zđaj mu hrano umetno uvajajo naravnost v želodec ia tako bode mogofie, da dečko še ozdravi. (Kitajsko časuikarstvo) Nikjer na svetu ne nahaja se toliko nasprotstev in nenavađnih stvarij, kakor. na Ki-tajakem. To se posebno srne reci o kitajskem časnikarstvu. V Kini izhaja najstareji list sveta, ki je počel svoje življenje 1. 911 po Kr. r. Zdaj izhaja trikrat na teden in vsako njegovo izdanje je polno novih in zanimivih vestij. Izdavanje časnikov je pod neposrednim nadzorstvom cara in člani uredništva morajo mnogo delati. Kdor pa ne dela dosti pridno, dobi batine. Ako jeden urednikov dobi batine, morajo ga ostali nađomeščati pri uredovanji časopisa. 50 RODOLJUB Stev. 5 Poučne stvari. Razpošiljanje krompirja po zimi. Krompir razpošiljaš tuđi lahko ob mrazu, ne đa bi zmrznil. Treba le đa namočiš vreče (žaklje), v katerih misliš krompir poslati, z mrzlo vodo predno jih napolniš, in đa s krompirjem napoljene vreče na zunanji strani zopet obliješ z mrzlo vodo. Na ta način vloženi krompir strpi najhujši m»az. Vzrok temu je popolnoma naraven, kajti z namakanjem vreč se tkanina z vodo napije in zmrzla vođa brani potem krompir tako pred vnanjim mrazom, đa mu ne more do živega. Številke naj govore! Kako mi na Kranjskem napredujemo z nasađitvijo novih vinogradov z ameriškitni trtami, povzamemo lahko iz poročita, katerega je ravnokar izdalo poljeđelsko mi-nisterstvo za 1. 1891. V oraenjenem poročilu beremo, đa je po trtni nši uničenih in okuženih vinograđov in sicer: a) na Kranjskem 6403 hektarov (t. j. 11077 oralov), teđaj večkot polovica vseh vinograđov; b) na Štajerskem 7174 hektarov ali nekoliko manj kotjednačetrtina vseh vinograđov in c) na Nižje Avstrijskem 8883 hektarov tuđi manj kot jedna četrtina vseh vinograđov. Pri nas na Kranjskem je trtna uš primeroma naj-wč škod« naredila, ker je več kot polovico vinogradne zemlje uničila. In koliko se je na novo nasadilo ameriških vinograđov? To sođimo prav lahko iz števila trtnih ključev, kateri so se razđelili in oddali v teh treh deželah iz dr žavnih trtnie in vinograđov. Po đotičnem izkazu ođđalo ee je 1. 189L za nove nasade in sicer: a) na Kranjskem 65.075 trtnih ključev, b) na Štajerskem 181.175 trtnih ključev, c) na Nižje Avstrijskem 885.710 trtnih ključev. To številke jasno gov©re\ kako počasi napredujemo Kranjci mimo drugih sosednih đežel, in kako malo trt smo priraeroma dobili iz državnih rok za nove nasade. Kakor je iz poročila dalje posneti, oddajale so se večidel take trte za nove nasade, kate; e je treba požlaht-niti, kakor zlasti Biparija, Rupestris in Saionis, ki so izmed drugih še najbolj uporne proti trtni uši. Kot sploh najboljše trte priporočajo velikolistnate vrste Riparije, kakor Riparija Portalis ali Gloire đe Montpellier in Ri-parija Pailleres. Koliko modre galice potrebujemo za 1 hektar vinograda ? Če hočeš veđeti, koliko galice ti je kupiti, đa bođeš lahko dva- do trikrat poškropil vinograd proti strupeni rosi, đoločiti moraš najpređ potrebno množino galice, katero misliš razstopiti v 100 litrib vođe. Kakor uče izkušnje, zadostuje*, če vzameš na 100 litrov vođe IVa kilograma modre galice in 1/8 kilograma gašenega apna — seveđa, če bodeš tuđi o pravem času škropil. V drugo ti je pa tuđi treba gledati na to, kako škropilnico imaš, kako je vinograd s trtami zaraščen, kakor tuđi na to, kolikokrat hočeš vinograd poškropiti. Kakor uči zopet praksa, potrebujemo za dvakratno škropljenje 1 hektar (t. j. I3/* orala) pravilno nasajenega vinograda okolu IO kg. modre galice in 16 kg. apna in 700 do 809 litrov vođe. S toliko množino shajamo pa le teđaj, če imamo prav dobro škropilnico, tako da se ne pogubi po nepotrebnem čisto nič tekočine. V naših razmerah porabili bodemo gotovo več galice — saj 45 kg. v tem slučaji. Za tdkratno škropljenje 1 hektara vinograda pa gotovo 20—25 kg. modre galice. Vzgoja ameriških sajenk. Za nove nasade ameriških vinograđov treba je vsikdar sajenk, izgojenih v trtnici. Ameriške trte se težko uko-reninijo, zaradi tega bi bilo napačno, ko bi kar s ključi (rezanicami) zasajali vinograd Ćelo ko bi po 2 ključa vsadili na vsako mesto z namenom, da se saj jeden od obeh prime, ravnali bi napačno, ker bi našli pozneje venđer le še veliko mest praznih. To še posebno tedaj, če smo dobili potrebne ključe od drugod, ker zrežejo pri-delovalci in prodajalci ključev po navadi ćele mladike za ključe, je li so mlađike do vrha dobro đozorele ali ne. Vsak vinogradnik zna, kako neprijetno, dragoceno in zamudno je poznejše podsajanje trt na mestih, kjer se nišo prijele. Še ćelo, če podsajamo pozneje s sajenkami namesto s ključi, smo si na škodi, ker ne pridejo sajenke V novo prekopano zemljo in nam zaradi tega zvečine zastanejo v rasti. Izgojujmo si tedaj za nove nasade sajenko! Kdor pa tega neče ali ne zna, kupi naj sajenke. Res da 90 đražje, zaradi tega je pa tuđi uspeh sađitve dosti lepši. Kako tekneoves molzni goveđi? Največ ovsa poklađamo đandanes konjem. A tuđi mlađi goveđi ga čim dalje rajše đajejo, ker uči izkušnja, da je to prav izvrstno, prav tečno krmilo za ođstavljeno goveđ. V novejšem času ga hvalijo tuđi za raolzno goved. Kakor uče narareč novejše poskušnje, vpliva oves prav ugodno na mlečnost. Če damo vsaki kravi na dan 1 — l*/a kg. ovsa, dobimo več in boljšega mleka. To mleko se še posebno s tem odlikuje, da je prav okusno pa tuđi dosti bolj tolsto ali bolj gosto. Iz tacega mleka dobiš teđaj đosti več in tuđi bolj okusnega surovoga masla. Poskusi teđaj z ovsem in prepričal se bođeš, da je res tako in đa ti bode molzna goved poplačala te stroške z večjo mlečnostjo. I^oterijslce srećlce dne 2. marca 1.1. Brno 69, 5, 82, 27, 79. Tržne cene v Ljubljani dne 1. marca t. 1. Pšenica, hktl.....7 90 Špeh povoj en, kgr. . . — 64 iRež, „ .... 7 — Surovo maslo, „ . . — 78 Ječmen, , . , , . 6 _ Jajce, jedno.....— 2-5| iOves, n . , . . 6 25 Mleko, liter.....—10 iAjda, , .... 5 75 Goveje meso, kgr, —64 Proso, „ *.-... 441 Telečje „ „ -56 Koraza,.....5 60 Svinjsko „ „ — 60 jKrompiv, „ .... 3 20 KoStrunovo „ „ — 40 Leca, n .... 13 — Pišanec . . . . . . . — 55 Grab, „ . . . . 12 — Golob.......- 22 jFižol, „ .... 9 - Seoo, 100 kilo .... 2 67 Maslo, kgr. . . — 95 Slama, „ „ .... 2 32 IMast, n . , — 66 Drva trda, 4 Ometr. . 7 — iSpeh frifien n . — 56 n mehka, 4 n 5 — Štev. 5 RODOLJUB Si Lahko in prijetilo delo. ki daje lep postranski zaslužek, ponuja se osobam, ka-terim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostega časa. Kđor bi se želei lotiti tega đela, piše naj uprav-ništvu tega lista ter naj nad naslovom zunaj na zavitku zapiše št. 232. (15 3. J. Kunčič izdelovatelj soda-vode v Križevniških ulicah št. io filijalka v Lescah, Bled, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdoloval-nlco dobre, zdrave ukusne soda-vode. Zunanja naročila izvršujejo se točno. (16—4) Zobni zdravnik SCHW1IGIR stanuje v h6telu „Pri Maliči" II. nađstropje, št. 25—26. Ordinnj« vsak dan od 9.—12. ure dopoluđae in od 2.-5. ure popoludno. (2—5) Ob nedeljah in praznikih od polu 10. d<> polu 1. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Jurčiča zbrani spisi XI. zvezek dobiva se v „Narodni Tiskarni", pri Ant. Zagorjanu in v vseh knjigarnah. Cena nevezanemu izvodu 60 kr., vezanemu 1 gld. Na najnovejSi in najboljSi način ■vxiaaetne zobe in zobovja UBtavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-vunjH in vse zubne operacije, — odstranjuje zubue bolečiue z usmrtenjem živca (li—5) zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hi&i, I, nadstr. Brata Eberl Ljubljana, FranSiškanske ulice št. 4. Slikanja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja. To vama za oljnate barve, lak in pćkost. Glavni zastop Bartholijevega originalnoga karbolineja Ma&čoba za konjska kopifa in usnje. (5—5) J. Traun v Ljubljani mehanlčni mlin, tovarna Ješprenjčka In jeilha, trgovina ■ ipeoerljo, žganjem, žitom, priđelki in drvami priporofia veliko zalogo svojih izđelkov: pšenično, h|5) Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska eesta zaloga (12—5) špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv, _______ ___ (13-5) ^L Mikusch^ j,® tovarna dežnikov • | Ljubljana. Mestni trg 15. i Adolf Hauptmann tovarna (^-5> oljnatih. barv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reeljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala: 1 Slonove ulice št. 10—12. j „NARODNA MARNA" priporoča po niskej ceni VIZITN1CE ▼ elegantnoj obliki. Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, "bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (U_5) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nib stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. fei«j» i^tovemko Aruitro" v Ljubljani. Odgofbnu urednik dr. Iva« Tavčar. Tiska „Nirodmi Tiakaroa" v Ljubljani