Priloga k 52« ćtev. ^Slovenskoga Naroda^
RODOLJUB.
Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naroćnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za osnanlla plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. 6e se dvakrat, in 15. kr. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Ti«karni" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru   .Slovenskoga društva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
5. štev.
V Ljubljani, dne 4, marca 1893.
III. leto.
Trtna uš št. 3.
(Govor državnega poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 21. februvarja.)
Že večkrat sem se oglasil, đa se naj bolje varuje naše huđo »tiskano vinogradarstvo. Proti najhujši ao-vražnici najžlahtaejše rastline, proti navađni trtni uši, katero stm imenoval trtno uš št 1, pozivljal sera polje-delskega ministra; proti naši vinski klavzuli, s katero je trtna uš št. 2 prišla v naše vinograde, pozivljal sem trgovskega minista; danes rotim finančnega ministra, naj vzame v varstvo naše vinogradarstvo proti trtni uši št. 8, katera mu huđo preti, pred hitro se množečim umetnim vinom. Ker izdelovanja umetnega vina ne morejo z vspe« hom zadržavati navadni zakoni, nastane vprašanje, kako bi trtni uši št. 3 mogli do živega? Po mojem mnenju bil bi jedini pripomoček, ako bi se popisale vinske za-loge in pobirala vžitnina tuđi v zaprtih mestih od krč-marjev in trgovcev. Že pri naravnem vinu v zaprtih me8tih velja pravilo, da vino samo plača vžitnino, na ta način, da se krsti vino z vodo, in da voda plača vžitnino. Pridejana voda so proda in pije za vino, ali od nje se ne plača niti zemljiški, niti vžitninski davek. Finančaa uprava se pri tem novodobnem   kananskem   čudežu  pri-
pravi ob dva davka, ne da bi se čudodelaiku bilo česa bati, kajti v zaprtih mestih se pobira vžitnina na mitnici. Ko je pa vino v mestu, se pa nikdo več zanj ne zmeni. Tako pobiranje vžitnine pospefiuje izdelovanje umetnega vina. Ko bi se vino tuđi v velikih mestih po kletih po-pisovalo in nadzorovalo, bi 8e izdelovanje umetnega vina jako omejilo, če bi se že popolnorna ne onemogočilo. Vsako vino, ki se dene v klet, mora se naznaniti; brez naznanila in nadzora ne srne ničesa v klet. Ce bi se našlo v kaki kleti več vina, nego se ga je naznanilo in popisalo, se dotičnik kaznuje zaradi prestopka priatoj-binskega zakona.
Krčmarji in trgovci, ki bi vžitnino' odkupili, bi še le prav ponarejali in kvarili vino, ker bi žanje ne bilo no-benega nadzora. Popis zalog bil bi prava pot in sredstvo za to; kajti čg se ta množina le površno določi in se ne pregleduje po vžitninsko-davčnih polah, potem je varanje davčnih oblastij privilegovano. Rak za vinogradarstvo so tuđi vinski prekupoi. Krčmarji dobivajo vino od vinskih veletržcev, od katerih ga dobe na upanje. Poprej*
LJSTEK.
Lov na soje.
Spisal I. Metov.
Ko je vstvaril Bog svet in ž njim seveda tuđi vse, kar leže in grede, skrbel je tuđi za veselje Adamovim potoTneem.
Kaj bi bil Krakovčan brez krapov — nekateri pra-vijo „podkovanih krapov8, — kaj bi neki počel pošten Ljubljanski prsdmestni meščan začetkom jaseni, da mu ne nudi kragna planjava — mestni log — cip; kako bi mogel delati ubogi sitar v Stražišči in Bitnjem, ko ne bi imel nade, đa se vjame v ob razsvetljenem oknu nastavljene zanjke mastni kljunač in kaj bi počel slednjič — Tržičan brez — soje.
Soja to je Tržičanu vse, kar je drugim lovcem jere-bica, ruševec, zajec, srna, divja koza ali ćelo jelen,
Kakšen je ta ptič, menim, da ve" vsakdo. Rujavo perje ima, v perutnicah pa belo, z mođrimi in črnimi lisami, zelo močan in oster kljun in čop na glavi, ki se ji ježi, ako jo zjeziš; pri taki priliki tuđi poje, nekoliko lepši kakor krokar.
♦                 *
*
„Torej le ne zaspite preveč trdo!a reče mi neko soboto večer JakŠev Cena, jeden prvih lovcev na soje. Ta je, kolikor vem, vedno precej srečno uganil, na katero stran bodo šle soje to ali ono jutro in na katerem robu bi jih utegnilo pasti nekaj parov.
Prišedši domov, ponovim „liraanice", vijem jih nekoliko časa drugo ob drugo ter jih potisnem v cev, zvito
.J
44
RODOLJUB
Štev   5
je krčmar vse leto đeval denar na stran, potem je pa sam šel po vino v vinorodne kra e in ga je kupil od ti-stega, ki ga je pridelal. Bila je živahna kupčija. Vinogradar je vino dobro in hitro prodal. Dobiček prekupcev imela sta vinogradar in krčmar. Sedaj pa bogate le vinski trgovci Kmet in pošteni krčmar delata zastonj, nepošteni krčmar si pa pomaga z umetnim vinom.
Krčraarji so popolnoma ponehali kupovati vino na-ravnost pri  vinogradarjih.
Vinogradar se ubija in caka kupca, pa nobeđen ne priđe. Denarna sila ga primora, da gre k veletržcu, ki pa hoće imeti blago skoro popolnoma zastonj. Ker se dobi vino „na upanje", lahko vsak nemanič postane krčmar. Sedanji krčmarji na kmetih so tuđi največ le zakupniki, gostači, dočim so poprej bili stalni premožni posestniki. V prejsnjih boljsih letih so kmetski krčmarji že pogrešili užitnino, ki so jo plačevali od vina, katerega so porabili za dom, to je za rodbino, posle in delavce. Sila pa uči varovati. Nikdo neče brez potrebe plačevati ne baš pravične užitnine in rajši pusti krčmo. In od tod prihaja to, da posestniki popuščajo krčme in jih prepuščajo Ijudem, kateri nimajo druzega gospodarstva, uimajo poslov in delavcev, torej jim ni treba vina za domačo rabo, od katerega bi morali plačevati užitnino. Zato so pa vsi sedanji krčmarji na kmetih kočarji in najemniki. Ob večjih cestah so skoro vsi kmetje popustili krčme zato, da jim ni treba od pijace za dom plačevati davka.
Lahko bi ae določila povprečna številka ali po ob-segu zemljišča ali pa po številu prebivaloev pri hiši. Obdačenje domaČe pijace je krivično in kakor rečeno tuđi jako škodljivo. Krčmar, ki je vinskemu kupcu jeden-krat nekaj dolžen, se ga več ne znebi.                        1
Vinski trgovec ga zalaga z vinom in   mu   posojuje
le s pogojera, da kupuje   le   pri   njem  in   pri   nobenem
drugem trgovcu ali vinogradarju. Ko bi kje drugod kupil,
se mu zapreti, da se takoj iztoži dolg, kar se tuđi zgodi.
i      Zadolžen krčmar se ne more ganiti.
Trgovec semtertja seveoa zgubi pri kakem krčmarju, ki inu plačati ne more. Ta zguba se pa pridene k vinski ceni" in to morebitno zgubo morajo že naprej plačati drugi kupovatelji. Vinski kupee iz najboljših vinskih krajev potreboje le malo vina, k večjemu za prilivanje. In tako se vina iz najboljših krajev težko spečajo in se morajo dati za slepo ceno.
Ker se, kakor se iz povedanega vidi, po krivici pobira užitnina od pijace za dom, umetno vino, ki se nareja v zaprtih mestih, zopet po krivici ostaja neobda-čeno, je za vlado dovolj povoda, da skuša tem odpomoči.
To se more pa le tako zgoditi, da se onim krč-marjem, ki fie pečajo tuđi s kmetijstvom, vino za dom ne obdači, in omeji izdelovanje umetnega vina. Visoki vladi priporočam, da v tem zmislu premišljuje, kar sem dancs povedal.
Politični pregled.
Državni 2bor se bavi še vedno z državnim proračunom za tekoče leto in ga bo dognal v prihodojem tednu. Pri proračunih za posamezna ministerstva unele so se prav živahne razprave. Pravosodni mjnister je na-znanil, da misli v kratkem predložiti novi pravdni red. Doslej se je v pravdah vse pisalo, odslej bi bilo vse ustno obravnavati.    To bi bilo zlasti pri manjših tožbah
že zaradi troškov jako koristno. — Oštra razprava se je unela o naredbi predsednika najvišjemu sodišču, kateri je hotel vse pravice nenemških jezikov odpraviti in vse ponemčiti; ćelo latinski pečat je odpravil. Če ravna tako prvi sodnik v državi, kaj čuda, ako bi prebivalstvo zgubilo zaupanje v njegovo nepristranost. — Od poaamnih skle-pov je posebno važen tišti, 8 katerim se je znižala cena
iz smrekovega lubja. Potem si pripravim Se nekaj za že-lodec in ležem spat.
Trink! zadone* stekla v oknu ravno poleg moje postelje.
„Aha, to je noćni čuvaj — Skalnikov Drejča", domislim si in udarim z rok6" nekolikrat po oknu hoteč mu dati znamenje, da sem že vzbujen.
„Me je že slišal," zamrmra Drejče z nizkim glasom in zakliče nekaj korakov od naše hiše drugo uro.
Saraovar je pel, sikal, šumel, brenčal in mi grel vodo za čaj, jaz pa sem se hitro oblačil, kajti vedel sem, da Jakšev Oena in moj bratranec ne čakata rada dolgo.
Ravno sem zaklepal vrata, ko začujem đrsajoči korak šojarjov.
„Le hitro, Janez, hitro, malo pozni borno," opomni
Cene, „menđa bo Ropik tuđi tje prišel, zato moramo biti mi prej na Janežičevem robu."
„To bo jezen, ako zagleda nas tam, ali če zasliši, da že nekdo tam lovi," priporani bratranec.
„Ne, ne, na Podlasico bo šel danes, saj vem," opo-reka starec.
Potoma pripovedoval nama je Cena, kako je njegov oče tam doli nad konjeđerčevim hlevom zaklad kopal, da so ga pa v istem trenotku, ko je zadel na zlato, pregnala mimoleteča ognjena kolesa.
V Bistrici zalaja česnjev pes nad nami.
„Cakaj, ti pasja vera, ti, ko priđeš v trg, navežem ti poleno na rep!" zasmeje se Cena, „da me boš pomnil. Še vselej, kadar sem šel po noči tu mimo, rohnel je nad manoj.u
Stev. 5
RODOLJUB
45
živinski soli. To so kmetovalci že veliko let prosili, a sele seđaj se je reč žanje ugodno resila. — Pri veeh razpravah se je pokazalo, kako so razcepljeni poslanci v male skupine, da ne morejo ničesar doseči. Zato so spre-viđeli čehi in Nemci, da se je treba porazumeti, ker pofrm bo lahko izhajati. Podlaga vsakernu porazumljenju bi morala biti sev.eda popolna ravnopravnost. Če bi se resilo narodnostno vprašanje tako, da bi bilo vsem stran-kara ustreženo, da bi bili vsi narodi zadovoljni, potem sele bi bilo moči začeti uspešno občekoristno delovanje v državnem zboru. — Še slabše, kakor pri nas, godi se Slovanom na Ogrskem, posebno Slovakom, katere prega-njajo Madjari na vse mogoče načine Vzlic temu se Mad-jarska ne razvija tako kakor se navadno misli. Tam je mnogo strank in druga sovraži drugo, katoliki sovražijo se mej soboj in se prepirajo  z  drugoverci,   tako  da ni
nikdar miru. No, enkrat bodo tuđi ogrske razmere dozo-rele in takrat se bodo tuđi ondotnim Slovanom vremena zjasnila. — Na Nemšknitl še vedno ni rešena vojaška predloga. Katoliški poslanci so obljubili, da bcdo glasovali za nove velikanske davke, ako se dovoli jezuvitom, da se vrnejo na Nemško, od koder so jih pred par leti iztirali. — Na Angleškem je poslanska zbornica sprejela zakon, da je Irski dovoliti samostalno upravo in sedaj ima le še podrobnosti tega zakona določiti. — Na Fran-COSkem đobivajo zmerni republičani vedno voč zaslombe v narodu in upati je, da ubranijo domovino nakan sov-ražaikov. — Na Srbskem se pripravljajo vse stranke za volitve in kakor se kaže, ne bodo tekle mirno. Nezado-voljnost je velikanska in bati se je prav resno krvave revolucije.
Dopisi.
Iz LJutonierskega okraja 20. februvarja [Izv. dop.J (Narodnostje v nevarnosti.) Slovenci smo korenika, katere ni tako lahko izrtrebiti, kakor mi-slijo naši nasprotniki, Nemci in Lahončki, ker smo čvrsti, zdravi in pošteni. A ker so naši nasprotniki močni, uplivni, mnogoštevilni in imoviti, imamo mi jako težko stališče in če se hočemo srečno ubraniti navalu tujstva, moramo pred vsem biti složni in jedini. Žalostno pa je, da dan-danes nismo več složni, da ne stojimo več vsi v jednem taboru, da udriha brat po bratu. Srce zaboli vsakega, kdor vidi, kakov razpor je zavladal zadnji čas med Slovenci, — kako si sami kopljemo grob, v katerega nas bodo pahnili naši sovražniki, ako se ne združimo na obrambo narodnosti. Le narodnost naša je v nevarnosti, ne pa vera, kakor trobijo gospodstvaželjni krivi proroki. Vera nam je vsem sveta, te nam neče nihče vzeti, ne Nemci ne Lahi, vsi bi le radi uničili narodnost našo, pa vender se lažnjivo trdi, da smo proti veri. Nikdar proti veri, vedno pa proti posameznim gospodom, ki se
odkrito ali prikrito pajdašijo z narodnimi sovražniki in delajo na to, da bi uđušili naše navđušenje za narod in nas odvrnili od dela. Zato pa naj se vsak, komur je kaj mar za narodnost, oklene naše narodno-napređne stranke, kakor srao se je pri nas. Ti pa Vsegamogočni, daj da bi po britkih in hudih izkušnjah že vender prišli lepši dnevi za Slovence, da bi se zopet združil duhovski stan s posvetnim in da bi vsi vkupno branili domovino in narodnost.                                                 Okoličan.
Od Ilaleueđelje, dne 25. februvarja. [Izv. dop.] (Norice različne vsebine.)Po naših vinogradih pričela se je rez; vinska trta je to zimo hudo pozebla, tako da je ponekod les popolnoma suh, z vinom torej letos ne bo đosti Slabe letine in drage nesreče nas tla« čijo leto za letom huje; trta gineva, občutljivi davki nas pa more*. — Pri Malinedelji se je osnovalo lani pod vodstvom g C a h e r 1 a, tukajšnjega učitelja, novo pevsko društvo. Pevci, katerih je nad 20, so že precej izurjeni. Gosp, učitelj  pač zasluži iskreno hvalo, da vežba našo
Na Hudem — bila je že tri davno proČ — ponudim Jakševemu Cenu svojo steklenieo.
wTo je pa kapljica, kako greje po žilah! Če se ne raotim, imajo ravno v tejle hiši prav dober brinjevec, nazaj grede ga kupimo za nekaj grošev. Saj je raenda tukaj pri Ovsenjeku?" vpraša stari šojar.
„Da, da, tukaj je,tt oglasi se bratranec in ploskne z rokć ob roko, da se razleže po vaši.
»Zakaj pa delaš ta nemir?" vprašam ga.
„Spomnil sem se brinjevčka8.
„Ali pa lepe Francike, ne? Zadnjič po deseti maši sem te pač videl, kako sladko si govoril ž njo. No, dekle je čedno, pametno, nekaj denarja bo tuđi, potrudi se zanjo, saj si krepak mladenič," de* mu Cena.
Pot nas privede v gozd. Ker pa je bilo še popolnoma tema, izpodtaknil sem se nekolikokrat ob smrekove
in hrastove korenine, no pa tuđi onadva ništa bila preveč srečna. Vedno več nam je bilo prestati, ločili smo se od steže, stopali in vili se mej grmovjem, prapretjo in robi-dovjem, ki se je ovijalo in grabila s trnjevimi kremplji naše obleke.
„Hitimo, stopite, Janez," priganja me Cena, ker sem nekaj korakov zaostal, „dani se žel"
Stopim torej res hitreje. Nakrat pa začutim nekaj hladnega ob stegnu. Ojej! brinjevec mi teče po obleki, veja mi je obrnila steklenieo in — vrag je bil gotov. Rešil sem venđerle nekoliko kapljic.
(Koneo prih.)
4&
RODOLJUB
Ste?. 5
mladino v prelepem narodnem petji. — Koncem pre-teklega leta je pri kopanja vođnjaka ubilo posestnika Bohanca. Z visočine do 8 sežnjev je padel nanj škaf zemlje in ga tako pobil, da se ni mogel spovedati in je kmalu umri. — Bodite  previđni pri takih rečeh.
Kakor se kaže, začeli so se nad našim narodom zbirati huđi oblaki. Vse toži in gleda strahoma v temno bodočnost Nasprotniki naši zaćeli so boj zoper nas z novimi si lami in nova sreča se jim smehlja, sai imajo vlado na svoji strani. 0, da bi ža naši poslanei povzdig' nili svoj glas, ali pa dali prosto roko tištim, kateri imajo dobro voljo.                                         Turjeđolski.
Jfapod Nanosa 17. februvarja. [Izv. dop.] (Državna pomoč. B§da. Kmetijstvo. Kazni.) Mej mnogimi predlogami, ki so prišle v državnom zboru na vrsto, je gotovo posebno za NotranJ8ko najvažnejša in najbolj potrebni bila ona, katero so stavili naši slovenski poslanei, na čelu jim dr, Perjančič, Pfeifer in Šuklje. V resnici, prebivalcem Notranjske kakor tuđi Dolenjske preti silna beđa, ker so izđatne pođpore silno potrebni in to kar se tiče živeža, kakor tuđi semena. Vsled lakote ginevale bodo nam potrebne delavne moči, če pa semena ne bo, ostane polje prazno in prišla bo nevesela jesen, ko ne bo kaj žeti in ne kaj kopati. In tako se bode zopet začelo obupno izseljevanje v dalnjo Ameriko! V tem žalostnem položaju razveselil nas je gori omenjeni nujni predlog in težkim srcem čakamo reiittfe, UpamOj da se nam bo "skazala visoka vlada vsaj pri tej priliki kot skrbna mati, če že drugih prilik neče porabljati.
Naš jako skrbni gospođ okrajni glavar, kat^rega ©pravičeno spoštuje in ljubi vsakteri, ki ga pozna, naročil je že prej ko se je stavil omenjeni predlog, občfriskim predstojnikom ali županom, da naj kolikor mogoče na-tančno poročajo o potrebščini, oziroma beđi, ki preti vsled slabe letine in hude zime. Na ta način bilo je od strani našega okrajnega glavaratva mogoče pravočasno poročati visoki vladi ter predložiti potrebne podatke. Uverjen sem, da bodo tuđi vsi ostali gospođ je okrajni glavarji svoje dolžnosti v tej tako važni zadevi izpolnili.
Lanski, silno slabi letini bil je kriv, kakor znano, črv, kateri se je nahajal v toliki množini, da nihče kaj tacega ne porani. Spođjedel je vse poljske pridelke, najbolj pa so trpeli krompir, jedmen in fižol. Posebno prvi, glavni pridelek v naših kraj ih, bil je tako silno spodjeđen ali razjeden, da večina goapođarjev ni niti polovice semena nazaj dobilo. Naposled pa je še to malo, kar se je pridelalo, vzela mrzla zima. Le sila redko se nahajajo shrambe, kjei je bil krompir varen mraza in zmrzline, in tako je večina gospođarjev že seđaj brez potrebnega semena, če ga pa kđo kaj malega ima, pojel ga bo, pređno priđe čas ga saditi. Da bi si zamogli sami kmetje brez izdatne podpore pomagati, da bi si s svojim lastnim đenarjem semena kupili, to je nemogoče, ker v obče je pri nas prevelika revlčina. Zato bi vsa dobra volja ne zadostovala, ker manjka denarjev in pa kredita.
Resnici na ljubo mi je pa tuđi poveđati, da pri takih razmerab, kakoršne so seđaj pri nas, se sploh dobre
letine ni nikoli nadejati. Uboštvo se-fini, živinoreja se krči, pomankanje gnoja pa ne pospešuje kmetijstva. Glavni in prvi pridelek je seno, ker za ofodelovanje in pridelovanje druzega primanjkuje živine in kakor rečeno gnoja. Seno sa pa večinoma izvozi ter po ceni proda. Na boljšib posestvih izvršuje se na ta način „roparsko gospodarstvo", mali gospodarji pa ne morejo dosti pride-lati, če bi tuđi pravilno ravnali. Vse skupaj je torej le neko kmotijsko životarenje, o umnem gospoderstvu se ne da skoro govoriti. Ako bi se botelo spraviti pri nas kmetijstvo v tak stan, kakor je želeti, morala bi se vlada na nas bolj ozirati ter nam ne ođrekati potrebnih pripo-močkov. Dokler se pa to ne zgodi, dokler namreč država ne bode resno začela skrbefci za kmetski stan, če tuđi ne v toliki meri, kakor sedaj za orožje in vojaštvo, bo glavni steber države hiral in to v jako veliko Škodo ćele države.
Pri tej priliki ne smem zamolčati, da iztirjevanje zastalih kaznij radi šolskih zamuđ, in to še iz one ža-iostne Schwarzove dobe, sedaj ni nikakor na mestu. Tišti roditelji, katerim se seđaj žuga z zaporom, ako ne pla-čajo določene jim kazni, so jako nevoljni. Res žalostno, da deželni zastop želi krvavih žuljev ubozih starišev na ta način spraviti v deželno blagajnico. Prav je, da se kaznujejo malomarni stariši, pa to naj se godi pravočasno in po zaslišanju teh, nikakor pa ne na tak način, kakor se to sedaj godi. Po preteku celih 6 in več let iztirjavati se je pričelo kazni, ki znašajo za nekatere po več desetakov. Kje pa naj denar jemljejo, ko ga niti za kruh ali žgance nimajo. Morđa sa mi poreče: Pa naj gredo v zapor, tam bodo vsaj preskrbljeni. Res je to, dosti se jib bode tuđi tako pokorilo, ali na tak način se ne bode užigal in krepčal potrebni ponos našega ra-tarja kmetovalca, pač pa nasprotno. Kadar človek zgubi čut poštenja, postane zmožen za vsako nepošteno delo, gorje pa kraju, kjer se to godi. Jedina resi te v te kazni je ubožni list, katerih se bode gotovo mnogo v to svrho izdalo ker ima sledni kaznenec skoro gotovo pravioo do tega.
las Št. Petra na Notranjskem 17. februvarja. [fzv. đop.] (Naše razmere, žalostne in vesele.) Končal se je predpustni čas, ž njim pa, kakor upamo, tuđi silni mraz letošnje zime. Navzlic snegu in mrazu ču-tili smo pri nag neko politično vročino, prouzročeno po občinskih volitvah, a končala se je v skoro splošno zadovoljstvo, posebno zato, ker je stopil občini na čelo spreten in vri mož, kateremu vsi zaupamo. —* Z novim letom smo dobili poleg naše vaši na državni cesti cestno mitnico. Ta bo v veliko Škodo vsi okolici, posebno pa nekaterim vašem. Pritožbe se čuj ej o dan za dntevom, a upati je, da nova mitnica ne bo imela obstanka nad tri leta. To bi bilo tuđi prav, naj vsak kraj občuti to breme. -— Občinski odbor izvolil je poseben odsek, kateri ima n<logo pripraviti kar treba za ustanovitev ognjegasnega društva. Ljudje so tega ukrepa zelo veseli, ker pomen ognjegasnih đruštev je pač vsakomur jasen. Želimo, da bi se stvar čim prej dognala.
Štev.  5
RODOLJUB
47
Velike sitnosti ima ljudstvo na tukajšnji pošti pri sprejemanju novčnih in priporočenih pišem. Navada je, da se morajo osebe, katere nišo znane uradu, izkazati s posebnim listom od župana. Naš poštni urad obsega dve precej veliki občini. Za ljudstvo je kaj neprijetno, da mora iskati imenovanega potrdila, ko je prišlo po štiri ure daleč; vrh tega se primeri, da župana ni doma ali pa da dotičnika ne pozna. Vse to je treba spolniti, da se prejme kako malovredno priporočeno pismo, ali pa majhen znesek v novcih. Ljudstvo je vsled teh sitnostij splošno nezadovoljno in bati se je kakih neljubih posledic. Pristojni krogi naj vender uvažujejo navedene okolnosti in naj ukrenejo kar je treba, da se vsaj sitnostim konec naredi.
Zdravstveno stanje je tukaj đokaj povoljno, tem manj pa gospodarsko. Sedaj se sekajo ćelo zadnja hrastova in „cerova" drevesca za „švelarje" za dolenjsko železnico. S takim početjem pridemo res na goli — kras. Kupčija tuđi ni dosti prida; seno je sicer poskočilo v ceni, toda za naš kraj prepozno, ker so Ijudje v nas prodali seno še pred zimo V takih razmerah je naravno, da je vse javno življenje nekako mrtvo ; ćelo pred pustom nismo imeli posebnih veselic ali zabav; glavni uzrok je seveda to, da ni sloge.
lx Tržeja 25. februvarja. [Izv. dop.] (Lo vrenje v a kapa.) Kaj ga ne poznate — — našega Lov-renca ? To pa je res čudno! In naš Lovrenc je tako daleč na okrog znana oseba. To vam je mož, o katerem se lahko reče: „Mož krepke postave — od nog do glave!" — Bistre oči ponosno gledajo izpod kape v beli svet. Ponosno  rečem,   ker  si  je ta  mozak svest  svoje
moči. Njegove besede držijo kakor <-----------klin!   Ker
ne poznate Lovrenca, — ne poznate tuđi njegove kape! Vi mislite, da je to neka navadna kapa, kakor jo nosijo naši kmetje. Ne! Lovrenc ima čisto drugo kapo in sicer je ta, kakor časih tukaj govore: — „ledrna!"
Da, lepa je ta kapica! Ali ne imela bi pomena, in bila bi čisto navadna kapa, da je ne bi krasil krasen, z zlatom obšit „Fu. Ta „F" razsvetljuje čelo Lovrenčevi kapici, kakor žarko solnce jasno nebo! In Lovrenc ljubi svojo kapo z vsem žarom mladeniške Ijubezni. Ljubi jo kakor samega sebe, in ne bi je dal ni za — — kapsel kGŽuhovnice! In to je že dosti! S tem pokazuje Lovrenc neizmerno ljubezen do svoje kape. Dolgo je trajal boj, ali naj bodeta na čelu Lovrenčevi kapi dve črki, namreč „P. D." ali samo jedna, samo „F." In zmagal je „Feuer-wehra na Lovrenčevi kapi in ne „Požarno Društvo 1" — S tem mislim, da je povedano vse!
LovrenČeva kapa menja svojo naravo in značaj. Naj-prej je Lovrenčevo kapo krasil mogočni „F." ali njegova vlada in oblast ni, dolgo trajala, kajti LovrenČeva kapa ima muhe, strašne muhe! Ni ji bilo všeč, da bi se ta „F." tako dolgo na njenem čelu „špinčil". — Pošteni značaj črk P in D vgajal ji je bolje in sestrici P in D sta prišl zopet v milost. Pa tuđi ta milost ni dolgo trajala, kajti LovrenČeva kapa je silen špekulant. Prava hčerka tega sveta! Hinavski „F", — da si je v prahu in pepelu -— začel se ji je zopet prilizovati. Obetal ji je za stanovanje boljše đohodke, kakor jih je imela dozdaj. In Če se njej kaj obljubi, — ona stori vse! Njeno geslo je: »kjer je dobro, tam je domovina !u Pri nji dobi stanovanje Nemec in Slovenec — samo po sebi razumljivo -*- kdor v e Č plača. Ona skrbi samo za-se! Skratka — LovrenČeva kapa se je skoraj začela kesati zavoljo okrutnega obnašanja proti nFH in ta je zopet zadobil milost pri nji. Več ni bilo mesta za P in D in morali sta se umakniti. Ali poznate sedaj Lovrenca? Jaz mislim, da ga poznate. Ako poznate njegovo kapo —• poznate tuđi Lovrenca, ker ona je zvesto ogledalo njegove duše. Ta „ledrna" .kapa je zvesta tovarišica LovrenČeva, katera ga spremlja po vseh potih njegovega življenja in na kateri je spoznati vselej, kadar je nje nositelj se zopet jeđenkrat pre-levil in pri tem ostal seveda grozno pošten človek.
Slovenske in slovanske vesti.
(Osebne vesti.) Vrli narodnjak g. Ivan fiesman, železniški uradnik v Nabrežini, je imenovan načelnikom postaje v Velenju nad Celjem. — Zdravnik v dež. blaz-nici na Studencu g. dr. Pavel Prajnič je imenovan za vodjo dež. blaznice v Solnogradu. — Dne 12. februvarja je umri v Mozirji ondotni zdravnik dr. Ant. Pavliček, star sele 27 let. — Policijski ravnatelj v Gradcu, g. Valentin Jenko, rojen Ločan, vitez Franc Jožefovega reda in italijanskega kroninega reda, je povzdignen v plemski stan. — Papež je podelil c. kr. podkonzulu, g. Alojziju Pogačarju, rojenemu Ljubljančanu, komanđerski križec reda Sv. Gregorija.
(Občinske volitve v Kamniku.) Pri občinskih volitvah, vršivših se pred kratkim, zmagali so v vseh treh razredih kandidati narodno-napredne stranke zoper zdru-
žene nemškutarje in mračnjake. . Novi odbor, je volil znova županom zaslužnoga g. Jožefa Močnika in to jednoglasno, obč. svetovalci pa so gg.: Franc Eksler, Franc Hajek in Emil Janežič. Kamnik je pač uzorno narodno mesto.
(Posnemanja vreden uzgled.) Iz Zagorja na Pivki ,se nam poroča o zelo srečni novi napravi, katero je zasnovalo ondotno narodno bralno društvo. Na zadnjem občnem zboru skleniio se je namreč, prirejati neđeljska poljudna predavanja, ki bi bila dostopna s početka vsem vaščanom, a pozneje le udom bralnega društva. Vršila so se do sedaj 3 predavanja in so vsa kaj dobro uspela. Prvi večer predaval je gosp. župnik Groznik o „navadnem družbinskem življenji", a dva večera g. S. Domicelj o „kmetskera pravdarstvu";  obisk je bil vselej
48
RODOLJUB
Stev. 5
jako obi Ion. Zanimanje za te večere, ki obetajo za postoi čas še zankniva berila, rase od dne do dne, zlasti ker je združena z vsakokratnim predavanjem tuđi mala zabava. — Naj bi naša društva po deželi posnemala ta uzgleđ, in tako kazala naši posvetni in duhovski inteli-genci po đeželi, na kak način se lahko deluje z združe-nimi močmi za narodno prosveto. — Bralno društvo Zagorsko .šfceje 32 Č'lanov ter ima tuđi že lepo knjižnico, iz katere si člani prav pridno izposojajo pošteno domače berilo.
(Poštne reoi.) Na Vrhniki je pečat samo nemški, a pred nekaterimi leti je bil še dvojezičen. To pa menda zaradi tega, ker pošta ve, da ji občina ne bode delala sitnostij zaradi samo nemškega poštnega pečata. — Na Goriškem dobili so v novejšem času dve novi pošti, a obe imata le nemška pečata. Proti takemu preziranju đomačega jezika bi se morale občine odloono pritožiti.
(Nedeljska kmetska bralnica v Novem mestu) se je odprla v nedeljo 19. m. m. ob \/29. ur' dopoludne v hisi katoliške družbe rokodeljskih pomočnikov. Ker je pristop dovoljen vsem gospodarjem in kmetskim odraslim mladeničem in ker bodo v bralnici brezplačno dobivali potreben pouk v kmetijsksh zadevah, je pričakovati, da bodo kmetovalci radi zahajali v to bralnico. Odbor kme-tijske podružnice naprosil je za sodelovanje g. R Do-lenca, vodjo dež. kmetijske sole na Grmu.
(Redka slavnost.) Piše se nam iz Zagorja: Naš okrožni zđravnik g. Morscher je dne 24. februvarja praznoval štiridesetletnieo svojega težavnega poslovanja. Mož je rodom Kočevec, toda povsem pravičen. V priznanje voljen je bil tuđi županom, katero breme nosi že deveto leto v splošno zadovoljnost občanov. Kot marljiv zđravnik in priljubljen župan je obče spoštovan. Povodom 40letnice mu radoatnega. srca kličemo: Bog ga obrani še mnogaja leta!
(Dolenjske železnice) stranska proga od Grosuplja do Kočevja se bo najbrž že začetkom meseca avgusta t. 1. izročila prometu, ker je zgradba večinoma že gotova.
(V preuđarek.) V Celovškem „Mira" predlaga dopisnik izpod Pohorja preudarka vreden nasvet, kako bi se dalo pridobiti novih članov naši družbi sv. Mohorja. Pravi namreč: Krstni in birmski botri imajo navado, svojim varovancem nekaj darovati; naj bi med drugimi đarili noben boter in nobena kuraica ne pozabila, zapisati svojega varovanca v družbo sv. Mohorja! Tako bi prišla mladina do lepega berila, ki ga sama ne more kupiti. Bogati botri bi lahko uplačali ćelo dosmrtnino. — Posebno za birmska đarilu se nam zdi tak nasvet umesten in bi se pri nekoliko dobri volji in požrtovalnosti < dal res doseči izdaten uspeh.
(Trpljenje koroških Slovencev.) Okrajna gla-varja celovški in velikoneđeljski delata na vse kriplje zoper slovensko uradovanje. Okrajni glavar celovški baron Mac Nevin ukazal je občini kotmaroveški, da mora nemski   uradovati   in   ker je   vrli župan, sklicuje se na
veljavne zakone, tomu ugovarjal, obsodil ga je na 20 gld. globe. —- Neki slovenski kmet uložil je na deželni šolski svet v Celovci slovensko prošnjo, a c kr. okrajni šolski svet je ni predložil, kakor bi bil moral po zakonu, am pak jo je vrnil in zaukazal, da ji je priložiti nemški prevođ. — Tako se v Avstriji koncem 19. veka krše veljavni, od svetlega cesarja potrjeni zakoni!
(Kmetijsko predavanje) V Hodišah na Koroškem pređa val bode velikonočni ponedeljek potovalni učitelj g. dr. Kramar 0 kmetijstvu. Predavanje vršilo se bode v slovenskem jeziku. To bo prvo slovensko predavanje novega učitelja. Dobro bi bilo, če bi se tuđi v drugih krajih oglasili posestniki za taka slovenska predavanja 0 kmetijstvu.
(Sijajna zmaga.) Navzlic strahovitemu pritisku nemškutarjev zmagala je pri občinskih volitvah v crnu na Koroškem dne 27. februvarja slovenska stranka prvi-krat v đrugem in tretjem razredu. Slava vrlim Koroškim rojakom!
(Volitev v okrajni zastop Celjski.) Kakor smo že zadnjič naznanili, zmagala je narodna stranka pri volitvi veleposestnikov v oktajni zastop Celjski res si-jajno. Dne 20. februvarja so volile kmetske občine in ker so tuđi tu bili voljeni sami vrli narodni možje, imajo Slovenci na veliko žalost nemškutarjev v tem važnem zastopn zanesljivo večino.
(Nemška šola v Brežicah.) Nemškutarji v Bre-žicah so se mnogo trudili, da bi tam ustanovili čisto nemško solo, a ministarstvo je razsođilo na pritožbo Slovencev iz okolice, katerih otroke so hoteli ušolati v nemško solo, da je v Brežicah premalo nemskih otrok, da bi se mogla ustanoviti nemška šola.
(Tečaj za viničarje/bode na deželni sadjerejski in vinorejski soli v Mariboru borloči mesec ođ dne 13. do 18. marca. Poučevalo se bode 0 požlahtnjenji trsa in 0 pomladanakih delih v vinogradih. Ubogi viničarji dobe* podporo iz dež. zaklada. Natančneje se poizve pri ravnateljstvu dež. sadjerejski in vinorejske sole v Mariboru.
(Sadike.) Iz državnih đrevesnic na Štajerskera raz đelili so letos okolu 400.000 đrevesec med ubožnejše posestnike brezplačno, drugim pa so se ođdale po nizkih cenah. Drevesca so smrekova, jesenova, borova, javorjeva, mecesnova, lipova in orehova. Prošnje sprejema do 15. marca deželni gozdarski nadzornik v Građci.
(Bralno društvo v Sevnici) dobilo je potrjena svoja pravila. Osnovna veselica vršila se bode spomladi in obeta biti jako sijajna.
(Slovenske sole v Gorici.) Deželni šolski svet goriški ukrenil je v seji dne 22. m. m. pod predsedstvom namestnika Rinalđinija, ki je prišel k tej seji nalašč iz Trsta, da mora mestna občina Goriška ustanoviti zahtevane slovenske ljudske sole.
(Občinske volitve v Gorici) se bodo vršile sredi meseca aprila in sicer volijo: III. razred dne 11., II. razred dne 14. in I. razred dne 18. aprila. Slovenci se še nišo odločili, ali se bodo udeležili t*h volitev ali ne.
Štev. 5
RODOLJUB
49
Razne vesti.
(Roparski umor.) V Žminj pri Paznu prišel je h krčmarju Rovisu neki trgovski popotnik ter tara prenočil. Ker je hotel na bližnji pošti ođdati denarno pismo, proail je krčmarja, naj ga spremi do tja. Kmalu potera je našel neki žnnđarm v gozdu umirajočega popotnika, ki je bil veČ-krat zaboden. V jedni rani tičal je še nož. Ranjenec imenoval je krčraarja kot morilca, ki ga je napadel v gozdu in mu oropal 400 glđ. Tujec je kmalu potem umri, ne da bi povedal svoje ime. Krčmarica spoznala je nož, s ka-terim je bil umorjen popotnik, kot svojo lastnino.
(NesreSa pri zgradbi dolenjske železnice.) Minoli teđen ponesrečila sta dva delavca pri zgradbi železnice v Prerovi pri Šmarijah Vrtala sta kako dva metra visoko stoječo skalo, ki se je preklala in padla na oba delavca. Jeden bil je takoj mrtev, ker mu je zdrobilo spodnji život in zlomilo več reber. Drugi bil je le malo poško-dovan in so ga prevedli v bolnico v Ljubljani.
(Orozna nesrefca pri požaru) pripetila se je pri Sv. Jederti poleg Wolfsberga v fužinah grofa Henkela. Nastal je ogenj v neki delavski hiši in so zgoreli štirje otroci. Tri ostavila je mati delavca Hribernika same doma, ko je nesla možu kosilo v tovarno. Istotako pustila je delavka Ruthard svojo hčerko doma, ko je nesla bratu svojemu kosilo. Našli so otroke zadušene in vse ožgane.
(TJboj.) V Anđražu v Loškem okraji sprla sta se oče Simon in sin Jernej Velkavrh zaradi neke domaće rodbinske zađeve. Sin potegnil je nož in ž njim udaril ob zid. Ko je hotel udariti v drugič, zadel je z ostjo noža tako nesrečno poleg njega stoječo mater v levo sence, da se je smrtno ranjena zgrudila. Sina izročili so sodišču. Obžaluje svojo jezo, a trdi, da materi ni hotel nič žalega storiti, Se manj pa jo usmrtiti.
(Zmrmenega našli so) v gozdu Mežakla v Bohinju 511etnega drvarja Jakoba Logarja iz Bobinjske Bistrice. Pokopali so ga na pokopališčl v Dobravi.
(Stekel pes,) ki se je klatil po novoraeški okolici, prikazal se je tuđi v Toplicah, kjer ga je nstrelil tamošnji trgoveo J. Sitar. Razparanje je pokazalo, da je bil pes res stekel in se je pokončalo devet psov, katere je Ogrizel. Šestnajstletna Ana Ma toli, katero je stekli pes ugriznil v levo nogo, odpeljala se je v Budimpešta, da se bode tam zdravila po novem načinu.
(Nagle smrti umri) je v Trstu posestnik in trgovec z U8njera Tomaž Javornik z Vrhnike. Pri uhodu neke hiše zadela ga je kap, da je bil takoj mrtev. Denar in dokumente,  kar jih je imel pri sebi, spravila je policija.
(Srne na Pohorji.) Poslednji čas zaredilo se je na Pohorji na Spodnjem Štajerskem lepo število srn. Le-tošnja huda zima pa jih je prignala z gdr v dolino, kjer so jih pa lovoi mnogo postrelili, posebno na uzhodnji strani Pohorja.
(Grozna nesrefca) pripetila se je v premogokopu v Čkalih pri Velenji. Dne 19. februvarja zjutraj ob 1Ji7. uri stresla se je zemlja okoli rudnika na 10 minut v okrožjL Sipe v oknih so lopotaie, kakor o potresu. Uneli so se aopet plini v jami. Ljudje, posebno žene delavcev, kateri bo bili v jami, vreli so vkup. Takoj, ko je bilo mogoče, upustili bo pogumnejše v jamo. Mrtvih je bilo 16, a 7 težko ranjenih. Od teh je pa jeden umri, tako da so jih pokopali 17. Reveži so bili taki, daje bilo človeka groza, »ko jih je pogledal. Zgornji del telesa je bil pri nekaterih popolnoma osmojen.   Meso je viselo raz roke in obraz,
obleka pa je bila sožgana. Le čevlji, sploh spođnji del života, je bil nepokvarjen. Jednemu je odtrgalo glavo, drugemu roko. Nekateri so bili popolnoma opečeni. Obraz, roke — vse je bilo napihneno in rucleče. Veliko delavcev je odšlo. Za varnost je v rudniku premalo skrb-ljeno. Ventilacije ni nrkakoršne in izhod je samo jeden za izvažanje premoga.
(Spretnost mlađega sleparja.) Pri nekem Dunajskem veletržcu, Russo, služboval je njega sorodnik Leko Adut, dvajsetleten mladenič, kateri je o Božicu utekel ,v Arae-riko, ne da bi se bilo vedelo zakaj. Uzrokov zato pa je fant imel jako tehtnih. Pred Božičem ponaredil je nam-reč podpis svojega strijca in dobrotnika in na te pona-rejene menice dobil od avstro-ogerske banke 81.000 gld. Mladič je s tem denarjem utekel v Anaeriko, njegovoga sokrivca, kateri ga je na to napeljal, pa je te dni prijeia policija v Berolinu. Škodo mora seveda trpeti banka sama.
(Ogrsko ovčje meso) Na pritožbo ogrskih ovčarjev, da se zanemarja domača reja ovac, sklenilo je ogrsko domobransko ministerstvo, da se bode dajalo po dvakrat na teden ovčje meso vojakom za hrano. Zdaj hočejo tuđi v naši državni polovici dajati ovčje meso po dvakrat na teden. S tem pa se dela očitna škoda našim govedorej-cem, ki seveda ugovarjajo temu, da bi se njim v škodo podpiralo ogrsko ovčjerejo. Vojni miniater odgovoril je sicer na vprašanje poslancev, da vojoki ne bodo prisiljeni jesti ovčjega mesa, ako ne bodo maraii zanj, pri velikem uplivu pa, ki ga imajo Madjari, bode m gotovo skušalo njim ustrezati v prvi vrsti.
(Samomor ali nesrefca?) Minoli teden ivečer za-gledal je Deki pilot v Trstu po raotji plavajočo žensko. Izrekli 80 jo takoj iz vode in prenesli v priatansko pi-saflio, kjer je pa umrla, predno je še došel zdravnik. Bila je stara kakih 24 let in dobro obleč&na. Ni se moglo določiti, je li ponesrečila ali pa sama skočila v morje. Truplo prevedli so potem v mrtvašnieo.
(Kolera na Ggerskem) je do malega ponehala po> polnoma. Dne 12. t. m. ni bil prijavljen noben slučaj kolere v ćeli ogerski državi. Nadejati se je torej, da ostane tuđi naprej tako in da se je poslovil ta grozni gost.
(Dober želodec.) V Zagrebu prodal je na trgu neki kmet veliko ščuko, težko kakih šest kilogramav. V že-lodci ščuke našlo se je dvanajst trnkov, katere je riba požrla pri raznih prilikah in tako resila svoje življenje, dokler je ni dohitela kenčno usoda.
(Tri tedne brez jedi.) V bolnici na Dunaji je štiri-letni dečko, ki že tri tedne ni jedel ničesat. Dečke pil je doma v Šleziji lugovo esenco, vsled česar se mu je goltanec čisto skrčil. Ker ga v Berolinu nišo mogli ozdra« viti, poslali so ga na Dunaj. Zđaj mu hrano umetno uvajajo naravnost v želodec ia tako bode mogofie, da dečko še ozdravi.
(Kitajsko časuikarstvo) Nikjer na svetu ne nahaja se toliko nasprotstev in nenavađnih stvarij, kakor. na Ki-tajakem. To se posebno srne reci o kitajskem časnikarstvu. V Kini izhaja najstareji list sveta, ki je počel svoje življenje 1. 911 po Kr. r. Zdaj izhaja trikrat na teden in vsako njegovo izdanje je polno novih in zanimivih vestij. Izdavanje časnikov je pod neposrednim nadzorstvom cara in člani uredništva morajo mnogo delati. Kdor pa ne dela dosti pridno, dobi batine. Ako jeden urednikov dobi batine, morajo ga ostali nađomeščati pri uredovanji časopisa.
50
RODOLJUB
Stev. 5
Poučne stvari.
Razpošiljanje krompirja po zimi.
Krompir razpošiljaš tuđi lahko ob mrazu, ne đa bi zmrznil. Treba le đa namočiš vreče (žaklje), v katerih misliš krompir poslati, z mrzlo vodo predno jih napolniš, in đa s krompirjem napoljene vreče na zunanji strani zopet obliješ z mrzlo vodo. Na ta način vloženi krompir strpi najhujši m»az. Vzrok temu je popolnoma naraven, kajti z namakanjem vreč se tkanina z vodo napije in zmrzla vođa brani potem krompir tako pred vnanjim mrazom, đa mu ne more do živega.
Številke naj govore!
Kako mi na Kranjskem napredujemo z nasađitvijo novih vinogradov z ameriškitni trtami, povzamemo lahko iz poročita, katerega je ravnokar izdalo poljeđelsko mi-nisterstvo za 1. 1891. V oraenjenem poročilu beremo, đa je po trtni nši uničenih in okuženih vinograđov in sicer:
a) na Kranjskem 6403 hektarov (t. j. 11077 oralov), teđaj večkot polovica vseh vinograđov;
b)    na   Štajerskem    7174   hektarov   ali   nekoliko manj kotjednačetrtina vseh vinograđov in
c)  na Nižje Avstrijskem 8883 hektarov tuđi manj kot jedna četrtina vseh vinograđov.
Pri nas na Kranjskem je trtna uš primeroma naj-wč škod« naredila, ker je več kot polovico vinogradne zemlje uničila.
In koliko se je na novo  nasadilo  ameriških  vinograđov? To sođimo prav lahko iz števila trtnih ključev, kateri so se razđelili in oddali v teh treh deželah iz dr žavnih trtnie in vinograđov.  Po đotičnem izkazu ođđalo ee je 1. 189L za nove nasade in sicer:
a)  na Kranjskem 65.075 trtnih ključev,
b)  na Štajerskem  181.175 trtnih ključev,
c)  na Nižje Avstrijskem 885.710 trtnih ključev. To številke jasno gov©re\ kako počasi napredujemo
Kranjci mimo drugih sosednih đežel, in kako malo trt smo priraeroma dobili iz državnih rok za nove nasade. Kakor je iz poročila dalje posneti, oddajale so se večidel take trte za nove nasade, kate; e je treba požlaht-niti, kakor zlasti Biparija, Rupestris in Saionis, ki so izmed drugih še najbolj uporne proti trtni uši. Kot sploh najboljše trte priporočajo velikolistnate vrste Riparije, kakor Riparija Portalis ali Gloire đe Montpellier in Ri-parija Pailleres.
Koliko modre galice potrebujemo za 1 hektar vinograda ?
Če hočeš veđeti, koliko galice ti je kupiti, đa bođeš lahko dva- do trikrat poškropil vinograd proti strupeni rosi, đoločiti moraš najpređ potrebno množino galice, katero misliš razstopiti v 100 litrib vođe.
Kakor uče izkušnje, zadostuje*, če vzameš na 100 litrov vođe IVa kilograma modre galice in 1/8 kilograma gašenega apna — seveđa, če bodeš tuđi o pravem času škropil. V drugo ti je pa tuđi treba gledati na to, kako škropilnico imaš, kako je vinograd s trtami zaraščen, kakor tuđi na to, kolikokrat  hočeš  vinograd poškropiti.
Kakor uči zopet praksa, potrebujemo za dvakratno škropljenje 1 hektar (t. j. I3/* orala) pravilno nasajenega vinograda okolu IO kg. modre galice in 16 kg. apna in 700 do 809 litrov vođe. S toliko množino  shajamo pa
le teđaj, če imamo prav dobro  škropilnico,  tako  da  se ne pogubi po nepotrebnem čisto nič tekočine.
V naših razmerah porabili bodemo gotovo več galice — saj 45 kg. v tem slučaji. Za tdkratno škropljenje 1 hektara vinograda pa gotovo 20—25 kg. modre galice.
Vzgoja ameriških sajenk.
Za nove nasade ameriških vinograđov treba je vsikdar sajenk, izgojenih v trtnici. Ameriške trte se težko uko-reninijo, zaradi tega bi bilo napačno, ko bi kar s ključi (rezanicami) zasajali vinograd Ćelo ko bi po 2 ključa vsadili na vsako mesto z namenom, da se saj jeden od obeh prime, ravnali bi napačno, ker bi našli pozneje venđer le še veliko mest praznih. To še posebno tedaj, če smo dobili potrebne ključe od drugod, ker zrežejo pri-delovalci in prodajalci ključev po navadi ćele mladike za ključe, je li so mlađike do  vrha dobro đozorele ali ne.
Vsak vinogradnik zna, kako neprijetno, dragoceno in zamudno je poznejše podsajanje trt na mestih, kjer se nišo prijele. Še ćelo, če podsajamo pozneje s sajenkami namesto s ključi, smo si na škodi, ker ne pridejo sajenke V novo prekopano zemljo in nam zaradi tega zvečine zastanejo v rasti.
Izgojujmo si tedaj za nove nasade sajenko! Kdor pa tega neče ali ne zna, kupi naj sajenke. Res da 90 đražje, zaradi   tega je pa tuđi uspeh sađitve dosti lepši.
Kako tekneoves molzni goveđi?
Največ ovsa poklađamo đandanes konjem. A tuđi mlađi goveđi ga čim dalje rajše đajejo, ker uči izkušnja, da je to prav izvrstno, prav tečno krmilo za ođstavljeno goveđ. V novejšem času ga hvalijo tuđi za raolzno goved. Kakor uče narareč novejše poskušnje, vpliva oves prav ugodno na mlečnost. Če damo vsaki kravi na dan 1 — l*/a kg. ovsa, dobimo več in boljšega mleka. To mleko se še posebno s tem odlikuje, da je prav okusno pa tuđi dosti bolj tolsto ali bolj gosto. Iz tacega mleka dobiš teđaj đosti več in tuđi bolj okusnega surovoga masla. Poskusi teđaj z ovsem in prepričal se bođeš, da je res tako in đa ti bode molzna goved poplačala te stroške z večjo mlečnostjo.
I^oterijslce srećlce
dne 2. marca 1.1. Brno       69,       5,       82,       27,       79.
Tržne cene v Ljubljani
dne 1. marca t. 1.
Pšenica, hktl.....7 90 Špeh povoj en, kgr.     .   . — 64
iRež,            „         ....   7 — Surovo maslo,   „         .    . — 78
Ječmen,     ,        .   ,   ,   .   6 _ Jajce, jedno.....— 2-5|
iOves,          n        .   ,   .   .   6 25 Mleko, liter.....—10
iAjda,          ,         ....   5 75 Goveje             meso, kgr, —64
Proso,        „      *.-...   441 Telečje                „        „    -56
Koraza,.....5 60 Svinjsko                „          „    — 60
jKrompiv,   „         ....   3 20 KoStrunovo           „        „    — 40
Leca,          n         .... 13 — Pišanec .   .   .   .   .   .   . — 55
Grab,         „        .   .   .   . 12 — Golob.......- 22
jFižol,         „         ....   9 - Seoo,   100 kilo ....   2 67
Maslo,                  kgr.   .   . — 95 Slama,  „     „     ....   2 32
IMast,                      n     .   , — 66 Drva     trda, 4 Ometr.   .   7 —
iSpeh frifien           n     .     — 56    n    mehka, 4     n               5 —
Štev. 5
RODOLJUB
Si
Lahko in prijetilo delo.
ki daje lep postranski zaslužek, ponuja se osobam, ka-terim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostega časa. Kđor bi se želei lotiti tega đela, piše naj uprav-ništvu tega lista ter naj nad naslovom zunaj na zavitku zapiše št. 232.                                                      (15   3.
J. Kunčič
izdelovatelj soda-vode
v   Križevniških   ulicah št.  io filijalka v Lescah, Bled,
priporoča čast.  p.  n.  občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro  izdoloval-nlco dobre, zdrave ukusne soda-vode.
Zunanja naročila izvršujejo se točno.                (16—4)
Zobni zdravnik
SCHW1IGIR
stanuje v
h6telu „Pri Maliči"
II. nađstropje, št. 25—26.
Ordinnj« vsak dan od 9.—12. ure  dopoluđae in od
2.-5. ure popoludno.                  (2—5)
Ob nedeljah  in   praznikih  od  polu 10. d<>  polu 1. ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
Jurčiča zbrani spisi
XI. zvezek
dobiva se v „Narodni Tiskarni", pri Ant. Zagorjanu in v vseh knjigarnah.
Cena nevezanemu izvodu 60 kr., vezanemu 1 gld.
Na najnovejSi in najboljSi način
■vxiaaetne
zobe in zobovja
UBtavlja brez vsakih  bolečin  ter  opravlja plombo-vunjH in vse  zubne  operacije,   —   odstranjuje zubue bolečiue z usmrtenjem živca   (li—5)
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hi&i, I, nadstr.
Brata Eberl
Ljubljana, FranSiškanske ulice št. 4. Slikanja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
To vama za oljnate  barve, lak in pćkost.
Glavni zastop
Bartholijevega originalnoga karbolineja
Ma&čoba za konjska kopifa in usnje.       (5—5)
J. Traun v Ljubljani
mehanlčni mlin, tovarna Ješprenjčka In jeilha, trgovina ■ ipeoerljo, žganjem, žitom, priđelki
in drvami
priporofia veliko zalogo svojih izđelkov:
pšenično,   h|<Ioto,   rte no   in   koracao   uioko,
jedprea),   Ješprenjček  in  pšeno»   najraofnejši   in
najokusnejši vinski kls in klsov cvet- Priporoča tuđi
špeceriJMku blago, ig»nje, špirit, suho in olj-
unle burve. Kupuje vso đouiačn   pridelke in pri-
poroča mnogovrstna, 2anesljivo kalj iva neuiena. Ži-
vinotejcera priporočani xadnj» moku *» živiuo, ker
je ceneji in iađatneji kot druga sredstva.  (3—5)
Zunanja naročila se hitro in natančno izvrne.
Peregrin Kajzelj
Stari trg št. 13        (6-5)
priporoča slavnemu obCinstvti in preča štiti duhovščini, svojo bogato zalogo le-atencev, oljnatib podob, zrcal, kakor tuđi  vse v njegovo
stroko spadajofie Dredraete n. pr. atek-leno, porcelanasto
belo in riijavo prsteno blago, razno vrstne svetilnice
visefie in stojeie,
Hermanote    bllskovne    »»etllafeo    i    prave
kroglj«8t.e «lliu<lre^,»l*tttent Mnri»a«;, kntere
imam »amo Ja« v zalogi zn lCrauJoko.
BflT* Prevzemam tuđi vsa steklarska dela pri  stavbali ter    jamčim za solidno in točno postrežbo.   "^1'"
52
RODOLJUB
Štev. 5
kljućavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3
priporoča bogato svojo zalogo Štedilnik   ogu|i££  solid-
aega dek po najnižjih cenah in vsprejema tuđi vaakuvrstna
gt»f blaslc« dela*                  (7—5)
§0T" Zunanja naročila izvršujejo se točno. *9M
Založba tovarne
pri
Franju Detterju v Ljubljani
na Starem trgu št. 1, nasproti želsznemu mostu.
Ta se dobi-
vajo vsake vrate kmetij-ski stroji, ka-kor tad i blagajni oe, varne pred tatom in
ognjem. P n. gospodi-njam, šiviljam
krojačem in ftevljai'jem priporočam svoje iz vrstne
šivaliie  stroj«4
0*   aaaao.egre  e«a.«fef xx*ere  ćlr-agrod.   "^S za katere tuđi 5 let jamčim (garantiram).       (8-5) Popravila tavršnjej© m pri meni točno in po ceni.
rokovičar in obvezarijar
Kongresni trg 7,  IJubljana Kongresni trg 7.
Velika zaloga vseh
kirurgičnih obvez in kilnih pasov.
Yelika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic
iz c. kr. pr. đvorne tovarne J. E. Zacharia na Da-
naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran-
coskih dišav, mođercev itd.     (4->5)
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska eesta
zaloga                            (12—5)
špirita,   žganja,   špecerijskega   blaga in barv,
_______    ___                                         (13-5)
^L Mikusch^
j,®        tovarna dežnikov     • | Ljubljana. Mestni trg 15. i
Adolf Hauptmann
tovarna       (^-5> oljnatih. barv, firnežev, lakov in kleja
v Ljubljani, ob vogalu Reeljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala:   1 Slonove ulice št. 10—12.         j
„NARODNA MARNA"
priporoča po niskej ceni
VIZITN1CE
▼ elegantnoj obliki.

Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, "bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem.                                                (U_5)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nib stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
fei«j» i^tovemko Aruitro" v Ljubljani.         Odgofbnu urednik dr. Iva« Tavčar.         Tiska „Nirodmi Tiakaroa" v Ljubljani