56 Prekmuriana Julijana Vöröš Mateja Gaber: Svet, kot iz škatlice vzet. Pekel: Zavod Volosov hram, 2022 Dr. Mateja Gaber oz. Škrabanova Matejka, po rodu Sobočanka, je lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V priču- jočih zapisih, ki so nastajali v času pandemije, je najprej strnila svoje spomine na otroštvo v Murski Soboti do konca gimnazijskih let. Nato pa pripo- ved vodi skozi svoja študijska leta vse do današ- njih dni. Poglavja so naslovljena s Ko izgovorim besedo ... In res se pod sleherno "besedo" skriva nostalgičen košček njenega odraščanja v prek- murskem mestu. Avtorica svoj rojstni kraj do- sledno naslavlja Sobota, tako kot je to običajno med domačini in se izogiblje pridevnika Murska, ki Prekmurcem nemalokrat vzbudi rahlo vsiljen priokus. Zdi se, kot bi se znašli med Proustovimi junaki. Podobno kot je znamenitemu francoske- mu pisatelju okus magdalenice na usta polagal lastne, že dolgo pozabljene spomine, tudi Mateji Gaber sleherna izgovorjena beseda iz pozabe prikliče spomin. Spomin na osebe, ki jih ni več ali so se z leti spremenile, na dogodke, ki se ne bodo več ponovili. Kot zapiše v sklepu, ob vsakem obi- sku Sobote še vedno išče ljudi, kakršne ima v spo- minu, dokler se ne zave, da so se ti povsem spre- menili, da torej išče nekaj, česar v nekdanji podobi ne bo mogla več zagledati. Zanjo pa so še vedno takšni, kot bi jih vzela iz šatulje, na kar nas spom- ni že zunanja oprema knjige, takoj ko jo vzamemo v roke. Osebe so poimenovane s svojimi pravimi imeni, tako kot tudi zgradbe; in s tega vidika bo morda branje najprej zanimalo vse tiste, ki Soboto in njene prebivalce dobro poznajo. Kar pa nikakor ni nujno. Sedemdeseta in osemdeseta leta, v ka- terih je odraščala, so popisana tako, da jih zlah- ka doživljajo tudi drugi bralci. Je pa celota seve- da tudi poklon staršem, sestri, možu, hčerkam in vsem sorodnikom, ki so jo oblikovali na njeni do- sedanji življenjski poti. Spomine sklepata dva pri- jateljska zapisa ter esej dr. Milene Blažič, ki bese- dilo strokovno analizira z jezikovnega in literar- nega vidika. Svoj pogled na prebrano je na zadnji platnici dodal še dr. Matjaž Kmecl. 57 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Odlomek: Potem pa je prišla na dan Jenöjeva podjet- nost, ki je bila že ob rojstvu zapisana v horosko- pu. Iz malega soboškega podjetja Ustroj je nare- dil veliko podjetje Agroservis, to pa je tudi čas, ko je spoznal mlado nadebudno medicinsko sestro, ki je iz Ljubljane prišla v Prekmurje na prakso. V petdesetih letih je bila Sobota na drugem koncu sveta, od Ljubljane oddaljena 10 ur. Toliko je nam- reč potreboval vlak z lesenimi klopmi, da je opra- vil pot slabih 200 kilometrov. Danes je potovalni čas občutno krajši, a še vedno se zdi, da je Sobota nekje na obrobju in da živi neko svoje življenje, ki se ga prestolnica komaj dotakne. Po Soboti pride Lendava, še malo Madžarske, nato pa že Moskva. Ni čisto tako, a zagotovo se je tako zdelo mami, ko je prvič prispela v Prekmurje. A zgodba o mami je druga zgodba, tista, ko izgovorim besedo mama. (str. 42)