Jašubeg en JeredJašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti 38Novice iz Drugotnosti 38 fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti ISSN 1855-6434 . letnik IX . april 2016 TA ŠTEVILKA JE POSVEČENA VIDU PEČJAKU, NAŠEMU VELIKEMU PISATELJU ZNANSTVENE FANTASTIKE. 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 NOVOPEČENINOVOPEČENI .. Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Ž al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino. .. Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete? Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej. .. Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine? Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti ISSN 1855–6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / www.pisatelj.net Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si Naslovna slika: Mojca Sekulič Fo: Dvoščitni vojščak / Double Shielded Warrior Copyright © 2016 druš tvo Zvezdni prah Maribor, Bors tnikova 33, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI Pred vami je s tevilka, ki na 60 straneh prina-s a zapis v spomin nas emu februarja letos preminulemu velikemu avtorju slovenske znanstvene fantastike Vidu Pec jaku. Žatem ponavljamo intervju z njim iz 12. s tevilke JEJ. . Več na straneh od 4 do 10. Sledijo kratke novice O z ivljenju, Vesolju in sploh Vsem. . Več na straneh od 10 do 13. Poroc amo o treh dogodkih. Najprej je poro-c ilo drus tva Žvezdni prah za leto 2015. Sle-dita poroc ili s konvencij Meteorita na Jese-nicah in Goblicon v Mariboru, obe v aprilu. . Več na straneh od 14 do 19. V rubriki Izobraz evanje se Sabina S trubelj loteva teme o samozaloz nis tvu pri nas. . Več na straneh od 20 do 27. Sledi blok z nas imi spekulativni zgodbami. Najprej nas Bojan Ekselenski popelje v svoj svet Vitezov in C arovnikov ter domis ljije: VŽPON ELEJLE, PADEC SVETIH (povesti iz sage Vitezi in C arovniki), ŽEN TRIS (haiku za neizkus ene) in PAKET NADREALISTIC -NEGA (nadrealno je nad realnim – zbirka 50-besednic), nato pis e Samo Petanc ic , kaj se zgodi KO GREDO PUNCE VEN, Tanja Mencin prikaz e KRASNI NORI SVET in Danila Ž orz nas zapelje na DAGON. Na kon-cu smo dodali tri zgodbe Vida Pec jaka iz zbirke PODOBE IŽ PRIHODNOSTI v njego-vo slavo in spomin. . Več na straneh od 28 do 59. Žakljuc ujemo s pregledom lanskega letnika in z razpisom za tretji zbir spekulativnih zgodb. 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 UVODNO MODROVANJE V SPOMIN VIDU PEČJAKU Modruje Veano Eruantalion alias Andros alias Andrej Ivanuša Ta s tevilka JEJ bi naj izs la po progra-mu konec meseca marca, vendar sva datum izida urednika »zanalas c « pre-stavila za mesec dni. V aprilu sta se odvila dva pomembna dogodka v Slove-niji. Prvic je na nas em nebu zasijala konvencija Meteorita na Jesenicah. V Mariboru pa so se zbrali gamerji na svoji konvenciji Goblicon 2016. S koda bi bilo c akati s poroc ili do naslednje s tevilke, zato je pris lo do odloc itve, da tole malce zamaknemo in obe poroc ili vkljuc imo v to, ki jo pravkar listate. Ob tem pa nas je doletela tragic na novica o smrti Vida Pec jaka, nas ega naj-pomembnejs ega avtorja znanstvene fantastike. Tako to s tevilko v celoti posvec amo njegovemu delu in njemu samemu. S e posebej, ker je bil c astni c lan nas ega drus tva Žvezdni prah. Videti je, da se na podroc ju znanstve-ne fantastike in fantazije tudi v Sloveni-ji zadeve le premikajo na bolje. Tako z e zdaj vemo, da bo tudi letos velika kon-vencija NMN—Na meji nevidnega pred-vidoma 1. oktobra 2016, verjetno znova v s portni dvorani Tabor v Ljubljani. Pa tudi sicer se odvija vedno vec zanimivih filmskih projekcij, lutkovnih predstav (16. in 19. aprila ste si lahko v Lutkovnem gledalis c u v Ljubljani ogle-dali ŽF predstavo Misija X Jir í ja Havel-ke), prireditev in dogodkov, ki se doti-kajo spekulativne umetnosti. Da boste na tekoc em, vam svetujem, da si ob prvi priloz nosti ogledate fikcijski dokumen-tarec Ž ige Virca o odprodaji jugoslovan-skega vesoljskega programa ŽDA: Hou-ston, We Have a Problem. Vec o njem preberite na www.houstonfilm.net. Ž elim vam prijazen mesec maj (brez snega in dolgotrajnih biblijskih pada-vin) in s e boljs i junij, ko se znova izka-z emo z naslednjo s tevilko najboljs ega fanzina na sonc ni strani Alp. Naj bo Sila z vami! SLIKA NA NASLOVNICI– Mojca Sekulič Fo Dvos c itni vojs c ak/Double Shielded Warrior VID PEČJAK ALIAS DIV KAJČEP 27. februarja 2016 nas je zapustil sta-rosta slovenske ŽF literature dr. Vid Pec -jak. Njegova pisateljska pot je bila dolga in plodovita. Vse generacije se ga spominja-mo po najbrz najbolj znani ŽF povesti Drejček in trije Marsovčki. A to je samo najbolj od mnogih ŽF del, ki so nastajala vse do njegove smrti. Prvo ŽF povest je spisal z e leta 1956 – V objemu zelenega pekla. Osebno sem ga poznal od leta 2012 in ves c as me je navdus eval s svojo iskrivostjo in hudomus nostjo. Drejc ek in trije Marsovc ki (1961) je eno izmed njegovih prvih del s podro-c ja znanstvene fantastike, ki je med bralci tudi najbolj znano. V Sloveniji je knjiga izs la sedemkrat, prevedena je bila v c es c ino in hrvas c ino, bila je dra-matizirana, besedilo pa so vec krat uprizorili tudi v lutkovnem gledalis c u. Žanjo je prejel Levstikovo nagrado. Prav tako uspes na je bila njegova igra Pobegli robot, knjiga je bila uvrs -c ena med pet najboljs ih radijskih in televizijskih iger na tekmovanju Prix Japon v Tokiu, TV-film Tretje z ivljenje, posnet po Pec jakovi noveli, pa je dobil prvo nagrado na mednarodnem festi-valu Prix Futura v Berlinu. Vidova biografija se bere kot dober roman. Ne bom vas muc il s podrobno-stmi. Rodil se je 7. januarja 1929 v Ljublja-ni, kjer je obiskoval osnovno s olo in gimnazijo. Med vojno je kot najstnik, zaradi politic nih razlogov, dvakrat izku-sil okupatorjev zapor. Po vojni se je vpi-sal na Univerzo Ljubljana, kjer se je posvetil s tudiju psihologije. Na Filozof-ski fakulteti Ljubljana je diplomiral in doktoriral, zac el je pisati zlasti mladin-ske ŽF povesti. Od leta 1970 do upokoji-tve je bil profesor na Oddelku za psiho-logijo Filozofske fakultete Ljubljana. Poleg, predvsem mladinskega lepos-lovja, je spisal ogromno strokovnih knjig in c e Vida niste spoznali skozi mla-dinska dela, ste ga gotovo skozi strokov-ne knjige in c lanke. Njegova profesija je odlic no vplivala na njegove literarne junake, saj so vsi literarni liki verodostoj-ne z ive osebe, ki skoraj skoc ijo iz ujetnis -tva c rk. Vsak njegov zaplet je s c loves ke-ga vidika verodostojen in z iv, nikoli ne zapade v neumnosti in nelogic nosti. Njegova ŽF bibliografija je konkretna in silno pisana. Nekaj del je spisal pod zabavnim psevdonimom Div Kejc ap, ana-gramom svojega resnic nega imena. Nekajkrat na glas ponovite psevdonim in zagotovo se boste nasmehnili, s e zlasti, c e vsaj malo znate hrvas ko ali srbsko. S e en dokaz o njegovi bistri hudomus nosti! Vid je bil od leta 2012 c astni c lan Drus tva avtorjev spekulativnih umet-nosti Žvezdni prah. Dovolil nam je, da smo po njegovi zgodbi poimenovali nagrado na podroc ju spekulativne ustvarjalnosti. Ves c as je aktivno prispeval v zaklad-nico drus tva, saj smo v drus tveni literar-ni reviji Jas ubeg en Jered objavili ogrom-no njegovih zgodb. Žadnja leta je ustvar-jal zlasti ekolos ko obarvane povesti in opozarjal na pretirano izc rpavanje nara-vnih virov. Prisoten je bil v zbirki Žvez-dni prah 2012, kjer je delal druz bo s e z dvema legendama slovenske ŽF – Mihu Remcu in dr. Edu Rodos ku. Njegove tri zgodbe iz serije Podobe iz prihodnosti (s e vec jih je izs lo v zbirki Žvezdni prah) objavljamo tudi v tej s tevilki. Pogres ali bomo njegov optimizem in neizc rpno domis ljijo. (pripravila: BEK, ANI) Vid Pečjak alias Div Kajčep (foto STA) V SPOMIN Vid Pečjak se je leta 2012 pridružil društvu Zvezdni prah in postal njegov častni član. Na festivalu SiCon 2012, ki je bil v Mladinskem centru Celje 3. in 4. novembra 2012, je prejel častno nagrado za ustvarjalni opus. Prejemnik nagrade: Drejc ek in trije Marsovc ki Drejc kova nagrada) - c astna nagrada 2012 za ustvarjalni opus DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI Mis , Mas in S as so trije Marsovc ki. Mas je drugi Marsovc ek po velikosti in hodi v drugi razred, kjer mu najbolj od vseh predmetov gre rac unstvo. Gla-vo je imel vec jo od najvec je makedonske lubenice, telo pa ni bilo mnogo s irs e od steklenice za kokto. Tenke roke s tremi prsti so mu rasle iz glave, tam kjer bi morala biti us esa. Namesto nosu je imel samo dve luknji sredi obraza. Oblec en je bil v otro-s ke z abe in prepasan s kravato. Vsi trije so se pre-vaz ali z magnetno letec o cigaro. Marsovcem ni bilo dovoljeno pristati na Žemlji, vendar so trije Mar-sovc ki to prekrs ili in na Žemlji obiskali Drejc ka. Skupaj so ugotovili, da so razlike med z ivljenjem na Marsu in Žemlji zelo velike. VID PEČJAK POBEGLI ROBOT IN TRIJE MARSOVČKI Spraševal Bojan Ekselenski V Jašubeg en Jeredu smo z Vidom objavili veliki intervju v 12. številki letnika 2, ki ga v tej številki ponovno objavljamo. V svojem opusu imate c edno s tevilo del nam ljubih z anrov. Ob pogledu na izposojo v knjiz nicah je vas a pripoved-ka Drejc ek in trije marsovc ki dalec v ospredju. Noben slovenski ŽF&F avtor se niti ne pribliz a izposoji vseh izdaj tega, tako lahko rec em, kultnega dela. Žanima me, kaks na ideja ali vzgib vas je vodil, da napis ete to priljubljeno in pri-kupno poved? Se spomnite, kdaj ste napisali svojo prvo ŽF zgodbo? Kot otrok sem risal ŽF slike, npr. podobo Marsovca v hodec em vozilu, raz-voj c loveka v prihodnosti, zemljevid Mar-sa, kuharski avtomat. Slike sem pred kakimi 20 leti nesel na revijo Ž ivljenje in tehnika, objavili so eno, druge po so zap-ravili. Moja prva ZF zgodba pa je Drej-ček in trije Marsovčki. Napisal sem jo s e kot s tudent, a so jo s ele c ez 4 leta obja-vili v knjiz ni obliki pri MK. Kot vidite, sem bil vedno obseden od Marsa in Mar-sovcev. Name pa je zelo vplivala knjiga Poslednji dnevi c loveka, ki sem jo bral z devetim letom in potem s e trikrat. Napi-sal jo je francoski astronom Camillo Fla-marion, ki danes ni znan kot pisec ŽF literature. Ž e pred tem pa sem napisal zgodbo V objemu Zelenega pekla, ki opisuje dogodivs c ine neke ekspedicije v porec je Amazonke. Doz ivljajo neverjetnosti, npr. srec anje s c loveku podobno opico. Žato je vsaj napol ŽF delo. Opremil sem jo s slikami, ki sem jih trgal iz nems kih in angles kih revij v kavarni Union. Npr. Sli-ko nekega pijanca iz bolnice za dus evne bolezni, ki naj bi predstavljala glavnega junaka zgodbe, potem ko se vrne iz dz un-gle. C lane ekspedicije pobijejo domac ini, le ta se res i. Žgodba je izhajala v nadalje-vanjih v c asopisu Mladina. Kasneje sem jo ponudil kot knjigo ure-dnis tvu Mladinske knjige. A je niso vzeli, ker so menili, da je le prevod. Priloz il sem »potrdila« mojih prijateljev in ses-tre, ki so me videli, kako sem pisal bese-dilo in se z njimi pogovarjal o vsebini. Takrat so razstavljali v Ljubljani s panski grafiki in sem kar iz albuma pobral ime-na. A tudi to ni pomagalo. Joz e Potrc mi je napisal oceno, v kateri je vztrajal, da gre za prevod in da je delo ukradeno. C ez eno leto pa se je oglasil urednik maribor-ske Mlade brazde Palko Gal ter sprejel in tiskal knjigo. Letos sem prebral dva vas a dela. Beg med zvezde in Zadnji odpor ali iskanje lepe Helene. Deli sta vsaj na prvi pogled popolnoma drugac ni, ven-dar imata pomembno skupno stalnico. Obe opisujeta v prostoru izolirano sku-pino ljudi. Predstavlja opisovanje kara-kterjev tudi strokovni izziv, saj ste po izobrazbi psiholog? Seveda. Namerno sem se trudil, da bi bili knjigi, zlasti Beg med zvezde, po obliki drugac ni od dosedanjih in odgo-vor sem nas el v opisovanju karakterjev ter njihove preteklosti. Upam, da mi je »ratalo«. Obe knjigi zares opisujeta v prostoru in c asu izolirane ljudi. Menim, da k temu tez i sedanja civilizacija. C edalje vec je prebivalcev, c edalje vec proizva-jamo in c edalje bolj se organiziramo, obenem pa postajamo bolj osamljeni kot kdajkoli prej v zgodovini. Vse to lepo opisuje David Riesmasn v knjigi Osamljena mnoz ica. Ž e nekaj c asa se ukvarjam z ekolos ko krizo, za katero menim, da bo odloc ala o usodi c loves tva. Temu posvec am tudi svoje nove knjige. Imam s tiri tipkopise: Kataklizma, ki govori o koncu nas e civi-lizacije, Podgane, ki govori o mukapol-nem prebijanju skozi z ivljenje in zgodo-vino, Zaton Selenije, ki govori o propa-du zemeljske kolonije na Luni. C etrti tip-kopis pa ima naslov Človek in ekološka kriza in je znanstvena monografija. V nac rtu imam s e dva leposlovna ekolos ka romana: Beg na Rdeči planet ter Vrni-tev v domači kraj. Prva opisuje izselitev ostanka Žemljanov na Mars, druga pa vrnitev pobeglih potomcev c ez milijon let na svoj matic ni planet. Ne vem, ali ju bom konc al ali ne, ker nisem vec rosno mlad. Vendar upam, da ju bom napisal. In s e marsikaj zraven. Žgodbe so preplete-ne z ljubezenskimi motivi, katerih poanta je: vse bo propadlo, razen ljubezni. Ž al za svoje tipkopise s e nisem nas el zaloz nika, c eprav sem mnogim od njih poslal bese-dilo. Celo zaloz ba Sanje, ki je po imenu najbliz ja tem zgodbam, je zatajila. Od kod to neuspes no iskanje? Eden od moz nih odgovorov je, da je upadla moja pisateljska moc . A mislim, da ni, ker sem pred leti dobil mednarodni pri-znanji Prix Futura ter Prix Japon. Tudi moji zadnji knjigi so bralci primerno sprejeli. Drug odgovor pa je bolj zaple-ten in bolj psiholos ki. Ljudje odrivajo neprijetnosti proc od sebe, ven iz svoje zavesti, noc ejo videti, kaj jih c aka, anti-utopije morajo imeti happy end ali pa jih ne berejo. Edina izjema, ki jo poz-nam, je knjiga 1984. Uredniki se seveda ravnajo po okusu bralcev in vnaprej pres tudirajo, kako bodo nanje reagirali. Vas e zadnje ŽF delo je izs lo leta 2007. Žanima me, pripravljate kaj novega za ljubitelje vas ih del, ki jih gotovo ni malo? Nam lahko daste kon-kretni namig? Bi z eleli podeliti svoje bodoc e literarne nac rte z bralkami in bralci fanzina? Moje zadnje delo (2007) je otros ka zgodba Aleks in robot Janez, ki jo je opremila s slikami gospa Vera Kovac evic . Kmalu bo izs la slikanica Aleks na lete-čem krožniku z ilustracijami Bojana Jur-dca in potem s e Aleks, Katica in Maja v Afriki. Drejc ek je moj sin Andrej, Aleks pa moj s tiriletni vnuk in sin mlajs ega sina Jerneja. Obic ajno menimo, da otroci niso primerni za branje ŽF&F literature, kar pa ni res. C e jim razloz imo, razumejo pojme kot so robot, Marsovec, vesolje in rakete. Saj se navdus ujejo celo nad filmi Ledena doba 1, 2 in 3. Uporabljati pa moramo otros ki jezik. Pripravljam veliko leposlovnih in strokovnih del. Ko sem daroval svoje delo Psihologija staranja prijateljem, sem k posvetilu najvec krat napisal As kerc ev verz: »Umreti, bratje, tez ko ni, pustiti nade, to boli.«. Moja dela seveda lahko posredujete bralcem fanzina, saj ne pis em zase, temvec za publiko. Po eni od vas ih zgodb so posneli film z imenom, c e se ne motim, Tretje živ-ljenje. Vsebina filma je res fascinantna. Kaks ne so moz nosti za transplantacijo moz ganov? Se pri tem ne postavi vpra-s anje identitete? Kaj c loveka definira – njegova zavest ali njegovo telo? Srce ali moz gani? Nimam medicinske izobrazbe, kljub temu pa menim, da transplantacije moz ganov s e dolgo in morda nikoli ne bo. C e pa bo, bomo dobili novo osebo, neodvisno od prejs nje. A kaj bo znanos-ti uspelo c ez tisoc letja, ni mogoc e pre-soditi. V zgodbi je res v ospredju vpra-s anje identitete in prav zato sem jo napisal (zanimivo, da tega noben kritik ni opazil, videli so le vnanjo zgodbo, lupino, ne pa eksistencialne vsebine). Mislim, da je za posameznika pomem-bnejs a zavest, c eprav se ta oblikuje predvsem pod vplivom okolja. Posame-znik je v prvi vrsti rezultat svoje prete-klosti). Jasmina ali Helena je ena od mojih najbolj uspes nih ŽF novel, po njej so posneli ŽF TV film Tretje z ivljenje, ki je bil nagrajen z nagrado Prix Futura. Poznate kaks nega avtorja novega vala? V zadnjih dveh letih je nastalo kar nekaj novih z anrskih del, ki s irijo slo-vensko z anrsko pokritost. Dobili smo prvo vesoljsko sago, prvo epsko fanta-zijo, prvo magijsko fantazijo in prvo epsko pesnitev. Spremljate ta nov raz-voj z anrske scene? Ne poznam avtorjev novega vala in novih z anrov. Morda je moja otros ka ŽF nekaks en podz anr, za katerega menim, da se bo s iril. Ža ustvarjalnost druz be je silno pomembno, da otroci c im prej in c im bolj razvijejo svojo domis ljijo. Kot psiholog sem v ta namen sestavil vec nalog za spodbujanje ustvarjalnosti, vendar mi ministrstvo za znanost (pod ministri Marinc ek, C ok in Gaber) ni odobrilo raziskovalne teme. Berete ŽF&F dela slovenskih avtorjev? Vsako poletje na poc itnicah eno ali dve deli, od slovenskih avtorjev najvec -krat Puncerja, ki je prav tako kot jaz upokojen univerzitetni profesor. Veste, kaj se mi je pripetilo med branjem ene od njegovih knjig? Ža prvo novelo sem dejal: »Slaba je in Puncerja ne bom vec bral.« Ža drugo in vec ino naslednjih pa: »To je najboljs a ŽF, kar sem jo bral!« Poznate ali imate stike recimo s kak-s nim avtorjem iz nekdanje Jugoslavije? Imam stik z gospo Dubravko Miljkovic iz Žagreba, ki je napisala nekaj ŽF novel in c rtic, a tudi kritik. Pojdiva zdaj malce na minsko polje slovenskega knjiz nega trga. Kar dovolj redno obis c em najvec jo celjsko knjigar-no in v njej z e dolgo nisem naletel na niti eno samo delo slovenskega ŽF&F avtorja. Meni je skrajno nelogic no, zakaj ni v vsaki malo bolje zaloz eni knjigarni ob deseti kopiji Da Vincijeve s ifre vsaj Drejc ka? Žakaj nas i avtorji najdejo anonimno pot samo do knjiz nic, v knjigarne pa ne? Mislite, da smo domac i avtorji toliko slabs i, nekonku-renc ni? Slovenci smatramo, da je vse, kar prihaja iz tujine, boljs e kot domac a roba. Sicer je pa konzorcij MK v Ljublja-ni kar dobro zadolz en z mojimi deli. Drejc ek je izs el 9-krat (v slovens c ini 7x, hrvas c ini 2x in c es c ini 1x). Nas a doma-c a dela niso nic slabs a od tujih, njihova napaka je le v tem, da so domac a. Kako bi komentirali, da Slovenija ne premore niti ene resne ŽF&F konvenci-je? Konfuzija je bila delo enega c loveka in letos je odpadla. Ker ste psiholog, bi mogoc e lahko namignili vzrok, c emu v Sloveniji nikakor vec ne uspemo posta-viti na noge delujoc e organizirane ŽF&F scene? Na Hrvas kem in v Srbiji so glede tega vsaj zadnjih 10 let pred nami. Kak-s no prekletstvo se nas drz i? Slovenci smo »stvarni«, ŽF pa stvarnost presega. Posega v prihodnost, ta pa nas premalo zanima. Ž ivimo »tukaj in zdaj«, zato smo tudi primerna z rtev novega kapitalizma s podobno usmeritvijo. Ste c lan Drus tva slovenskih pisatel-jev. To je obc e drus tvo. Ali mogoc e pogres ate kaks no specific no, z anrsko pogojeno pisateljsko drus tvo z razume-vanjem potreb avtorjev, ki ustvarjamo ŽF&F literaturo? Seveda je c as za tako drus tvo, a bojim se, da ne bo dovolj zanimanja zanj niti pri publiki niti pri avtorjih. Ste mogoc e c lan kaks nega drus tva lju-biteljev ŽF&F. Recimo kaks nega tujega? Nisem. Se spomnite, na katerih konvencijah ste do zdaj bili? Ste se katere udelez ili kot gost? Najbolj mi je v spominu Eurocon 8, Festival ŽF v Ljubljani, z mnogimi odlic -nimi prispevki in ŽF filmi. Organizirali so ga Sekcija z spekulativno umetnost, drus tvo Nova in Cankarjev dom. Bil je dobro obiskan. Ždaj pride paket morebiti hecnih vpras anj, katera postavim vsem inter-vjuvancem. Žanima me, c e gledate ŽF&F filme? Kateri ŽF&F film ste nazad-nje gledali? Gledam jih, a samo na TV ekranih. Nobeden ni naredil name posebnega vtisa, nekateri so prav slaboumni. Pogosti temi sta konec sveta in tajno oroz je, vedno pa se konc ajo s happy endom. Kateri film ŽF&F je po vas em mnenju najboljs i, c e seveda lahko izpostavite osebnega favorita? Morda Solaris, 1984, ipd., ki ne osta-jajo samo na povrs ju, ampak skus ajo prodreti globlje v c lovekovo zavest in podzavest. Katero leposlovno (tujo ali domac o) knjigo ste nazadnje prebrali? Žares ne vem, morda so bile to Pun-carjeve novele in Remc eva Mana. Kateri so vas i priljubljeni ŽF&F avtorji? Lem, Breadbury, Asimov, in pa klasi-ki, kot sta ... In pa Huxlijeve antiutopije. Moje prve knjige, ki sem jih prebral v 2. razredu osnovne s ole, so bila Guliverje-va potovanja in pa seveda Žadnji dnevi c loveka. Žanima me, c e vas zanima vesolje? Spremljate vesoljske in astronomske raziskave? Ste recimo na tekoc em s temeljnimi znanji o astrobiologiji, astrofiziki ali astronavtiki? Vesolje me zelo zanima in sprem-ljam tekoc e raziskave. Na Googlu dobi-vam skoraj vsak dan vesoljske novice in fotografije. Imate o ustroju vesolja kaks no svojo idejo? Želo mi je vs ec Reesova teorija o multiplih vesoljih, ki je edina alternati-va … Svojih idej pa nimam. Saj nisem bog. C e bi bil, bi najprej pospravil vse tajkune, za njimi pa s e politike. Ker ste psiholog, vas bi vpras al, ste kdaj prouc evali kaks no okultno ali mis-tic no teorijo o ustroju c loves ke zavesti? Je moz no vso realnost interpretirati zgolj skozi racionalno logiko? Je vse izmerljivo? Nikoli se nisem ukvarjal z okultnimi sistemi. Sem prevec racionalen, da bi jim verjel. Racionalna logika pa je pre-vec analitic na in zaradi dreves ne vidi gozda. Tudi to vpras anje postavim vsakemu intervjuvancu. Kako bi sporoc ilo Žadnji odpor ali iskanje lepe Helene spravili v en sam preprost stavek? Upanje je zadnje, ki propade. Hvala za odgovore. S e naprej vam z elim obilo uspehov in upam, da bomo kmalu dobili v roke kaks no od vas ih knjig. Najleps e pozdrave. <> JEJ INTERVJU JEJ INTERVJU VID PEČJAK: BIBLIOGRAFIJA ZF&F KNJIG, ZGODB V objemu zelenega pekla 1956 Ž ivali v ukrivljenem zrcalu 1957 Drejc ek in trije Marsovc ki (skupaj 7 izdaj v slovens c ini + 2x hrvas ko + 1x c es ko) 1961 Pobegli robot - slikanica 1967 Adam in Eva na planetu starcev 1972 Pobegli robot - glasbena pravljica 1972 Pobegli robot - knjiga 1974 Roboti so med nami 1974 Mavric na krila – izbor slovenskih ŽF zgodb 1978 Kam je izginila Ema Laus (ponatis 2005) 1980 Pobegli robot – radijska igra 1981 Dogodivs c ine s tiriperesne deteljice 1982 Socializem v Kozji vasi 1988 Beg med zvezde 2004 Doktor z ivih in mrtvih: nenavadne zgodbe 2004 Aleks in robot Janez 2007 Žadnji odpor ali Iskanje lepe Helene 2007 Kataklizma ali Selenino mas c evanje 2010 Podobe iz prihodnosti - zbir slovenske fikcije Žvezdni prah 2012 2012 Umba Kumba in lonc arjeva hc i 2013 JEJ INTERVJU NOVOSTI BOJANA EKSELENSKEGA POVESTI IZ SAGE VITEZI IN ČAROVNIKI PADEC SVETIH Pred nami je nova zbirka iz sveta Vitezi in C arovniki: Trilogija o Vesolj-nem carstvu in sicer Padec svetih – Povesti iz sage Vitezi in Čarovniki. Samo za las je Jas ubeg en Jered prehi-tel papirnato izdajo samostojnega romana v svetu Vitezov in C arovni-kov. Roman bo izs el sredi maja v meh-ko vezani obliki. Obsega slabih 150 strani in se dogaja skoraj 2400 let pred dogodki, opisanimi v glavnem delu sage. Vec krat je v Votlini skrivno-sti, Vzponu indigo otrok (indigo otro-cih), Indigo novem svetu in Somraku Drugotnosti omenjeno Svetovno cesa-rstvo in njegov padec. Ta zgodba opisuje zadnje dneve Svetovnega cesarstva. Kolosalno ce-sarstvo s tirih ras je kolosalno padlo. Padec je oznac il dogodek, ko je prene-hal odpor pred mogoc nim zidom super prestolnice Wendenburgom. Begunstvo, kot v mnogih kronikah, pesnitvah in legendah opisujejo beg zadnjega svetega polvilinskega dedic a cesarske krone, je zgodba o src nosti mnogih. Mladega Timeusa spremlja-jo malce prismuk-njen stric, orc ji zvodnik, dezerter-ji, orki, princ tiho-tapcev z drus c ino in zadnji fanatic ni eles eji, cesarski osebni straz arji. V knjigi so tudi dodatki s slovar-jem, ki olajs ajo razumevanje tiste-ga tragic nega c asa. Padec svetih je nekaks na druga knjiga t.i. Trilogije o Vesoljnem cars-tvu. VZPON ELEJLE Vzpon Elejle bo sprva na voljo samo v elektronski obliki, brezplac no za vse kupce Padec svetih in kot samostojna knjiga preko Biblosa in eEmke. Novela se dogaja poldrugo stoletje pred Padcem svetih in nudi c udoviti vpogled v okolis c ine, ki so privedle do Vesoljnega carstva. Vse skupaj se zac ne kot menjava svec enis tva na daljnem otoku Tarafu. Vsakih 20 let mora nov svec enik pokonc ati ali odgnati svojega predhod-nika in zasesti njegov poloz aj. Žatem morajo umreti tudi vse svec enice. Vsem svec enicam je zapovedano devis tvo in svec enik mora z iveti v celibatu. Naloga svec enis tva je varovanje sveta pred Megs elemom in temnimi talismani zatabi. Elejla, dva damejaha in sedem kerkes ev se ne sme utelesiti v svetu Drugotnosti. Ža urjenje novega svec enika, vedno pripadnika oz je druz ine vladarjev Sono-rode, skrbijo vilinci iz kraljestva Diweja. Tako je z e od legendarnih c asov. Toda Sonoroda je v vse tez jem poloz aju. Njen vladar je delez en vse hujs ih poniz anj in novi svec enik spozna, da je res itev v sprostitvi moc i, ki jo skriva nedrje Tara-fa. Nastopil je c as za vzpon Elejle ... Ta novela je prva v nizu Trilogije o Vesoljnem carstvu in opisuje vzpon Vesoljnega carstva iz zanic evanega oto-ka v pomembno svetovno silo. Knjiga nosi mnogo tudi danes aktualnih sporo-c il in naukov… Novela bo izs la v e-obliki junija 2016. KRATKE NOVICE Spletna stran vitezicarovniki.com je trenutno na temeljiti prenovi. Teme-ljni poudarki prenove so: . Spletna stran bo prilagojena razlic no velikim zaslonom, tudi mobilnim nap-ravam. . Dodatki in draz ilniki bodo na enem mestu. . Vse dobrote bodo v pdf obliki, prila-gojeni zaslonom tablic, pomembnejs i deli pa bodo tudi v ePub 2 in ePub 3 (prvi v Sloveniji)! . Strani bodo prec is c ene in laz je za navigacijo tudi na majhnih zaslonih mobilnih telefonov. . Vse dobrote bodo prec is c ene, saj se delajo na novo. Žac asna stran je namenjena zgolj najbolj svez im zadevam, zato potrpez -ljivo spremljajte dogajanje na FB, kamor bom dal obvestilo o dokonc anju portala. O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/ . podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, . nastanek in mehanika galaksij, . rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, . bigbang, struktura vesolja in njegov konec, . o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, . potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, . pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. TERRA NO. 20 Drus tvo Žvezdni prah nadaljuje sodelovanje z drus tvom Fenovi nauc ne fantastike SCI&FI iz Beo-grada. V JEJ objavljamo zgodbe njihovega c lana Tihomirja Jovanovic a - Tike, oni pa objavljajo zgod-be nas ih c lanov. V dvajseti s tevilki so tako objavili zgodbo Andreja Ivanus e z naslovom Na konici grajskega stolpa (objavljeno v JEJ s t. 20, sep. 2011), ki je bila izbrana za najboljs o slovensko fan-tazijsko zgodbo v letu 2012. Terra s t. 20 je temat-sko posvec ena fantaziji s posebnim poudarkom na slovanski mitologiji. Dve tretjini od 216 strani je teoretic nih prispevkov, literarne so tri zgodbe in na koncu je objavljen s e strip. Starejs e s tevilke so na voljo v PDF na http://www.sciencefiction.org.rs/. ŽIVLJENJE IN TEHNIKA Revija z ivljenje in tehnika je v februarski s tevilki objavila ŽF zgodbo Andreja Ivanus a Poslednja Hubblova fotografija (objavljeno v JEJ s t. 20, sep. 2011). Vec o reviji na http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika. zit-02-2016-72 EVROPSKE KONVENCIJE - NAPOVEDANE . 13/05/2016—15/05/2016 SFerakon, Žagreb (Hrvas ka) . 19/05/2016 Star Con Italy, Ballaria (Italija) . 17/06/2016 Fantastika 2016, Stokholm (S vedska) . 01/07/2016 Finncon, Tampere (Finska) Vec na http://scifiportal.eu/. O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM VODNIK PO ZF Vodnik po Žnanstveni fantastiki je s e vedno na naslovu vodnik-zf.info/sl/ ven-dar je od 19. januarja 2016 pod novim imenom in sredi temeljite preobrazbe ter obnove arhivov. Punctus interrogativus, predhodnik sodobnega vpras aja, je nekoc oznac eval vpras anja, ki zahtevajo odgovor. EUROCON 2016 Letos nja konvencija evropskih ljubitel-jev znanstvene fantastike (ESFS) bo v Bar-celoni v Španiji od petka, 4. novembra 2016 do nedelje 6. novembra 2016. Organizatorji pozivajo, da se najavite c im prej, saj je z e vec kakor 500 prijavljenih udelez encev, prostora pa imajo za najvec 800 fantazije z eljnih obiskovalcev. Predavanja (predvidena): “The place of Euro SF in the World”, “Euro Fandom”, “Weird Fiction in Europe”, “Steampunk”, “The Failures of Futurology”,“Comics & SF”, “Cross-Media: New Narratives for the 21st Century”, “Does SF prevent a bad future?” (Orwell, Huxley, Brunner etc), “The Significance of Jules Verne” in “Anti-Gay-Male Phobia in SF”. Informacije: www.eurocon2016.org/ DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH V 2015 Poroča Andrej Ivanuša, predsednik društva Ža nami ni prevec spodbudno leto. Glede na prejs nja je bilo drus tvo v tem najmanj aktivno. DRUGI ZBIR Vendar nam je uspelo izdati drugi zbir slovenske fikcije z naslovom ŽVEŽ-DNI PRAH – DRUGA GALAKSIJA. Žbirka je izs la v bros irani knjigi (mehke platni-ce) na 382 straneh velikosti A5 v nakla-di 260 izvodov (november 2015). V njem objavlja 11 avtoric in avtor-jev 11 kratkih zgodb in 7 pesmi. Iz tuji-ne se nam je pridruz ila avstrijska avto-rica Nina Horvath (prevod Vesna Ka fer). V pripravi pa je razpis za tretji zbir, ki bo morda izs el konec letos njega leta ali v zac etku naslednjega. FANZIN JEJ Izdali smo s tiri s tevilke fanzina Jas u-beg en Jered – novice iz Drugotnosti (JEJ). To je z e osmi letnik fanzina in izs le so s tevilke od 34 do 37. S tevilka 34 je izs la marca 2015 na 60 straneh. Naslednja, 35-ta je izs la junija na 44, 36-ta septembra na 68 in zadnja v letu 2015, s tevilka 37 decembra na 56 stra-neh. To je skupno 228 strani formata A5. V letu 2015 je sodelovalo 11 avtoric in avtorjev z vec kakor 55 prispevki. Podrobneje je vse skupaj opisano v pre-gledu letnika na koncu te s tevilke. Ž al pa nam letos ni uspelo izdati posebne s tevilke v angles kem jeziku. BREZ KONVENCIJ V TUJINI Prav tako v tem letu nismo sodelova-li na nobeni konvenciji v tujini. Tukaj smo bili v preteklih letih zelo prisotni na Hrvas kem (Istrakon, Liburnikon, Rikon, Sferakon). Nismo se udelez ili niti evropskega ESFS srec anja, ki je bilo v Sankt Petersburgu v Rusiji. Naslednje je predvideno v zac etku novembra 2016 v Barceloni v S paniji. Upam, da bomo zagotovili sponzorska sredstva za to srec anje. DOMAČA SREČANJA Sodelovali smo na Gobliconu 2015 v Mariboru, ki je bil meseca aprila v organizaciji drus tva igralcev namiznih iger in domis ljijskih vlog Žlati goblin. Predstavili smo drus tvo in njene c lane ter pripravili predavanje »Le kje so vsi ti Nezemljani?«. Na 11. Grossmannovem festivalu v Ljutomeru smo bili 18. julija udelez enci okrogle mize o slovenski fantazijski literaturi. Na njej smo sodelovali c lani drus tva Martin Vavpotic , Bojan Ekse-lenski in Andrej Ivanus a. Ž nami so modrovali s e Aljos a Harlamov, literarni kritik in glavni urednik revije Mentor, c lan Žavoda Itadakimasu, urednik lite-rarne zbirke Poetoviona; Rebeka Ž ero-vnik, c lanica odbora slovenskega Tolki-enovega drus tva Gil-galad in soorgani-zatorica konvencije fantazije in znans-tvene fantastike Na meji nevidnega (NMN) ter Samo Petanc ic , avtor serije fantazijske serije Anor Kath in novinar Dela. Vec o tem lahko preberete v 35. s tevilki fanzina JEJ. V oktobru 2015 smo bili na konven-ciji Na meji nevidnega (NMN) v Ljub-ljani. Bilo je zelo uspes no, saj je bilo obiskovalcev vec kakor tisoc . Na stojnici smo predstavili delovanje drus -tva. Sodelovali smo Marko Vitas, Bojan Ekselenski in Andrej Ivanus a. Bojan je imel predavanje o svojih projektih Atlantida, Vitezi in C arovniki ter Magijska gimnazija Lubliana. Predstavili smo se s e na bazarju malih založnikov na 31. slovenskem knjiž-nem sejmu v Ljubljani konec novembra, kjer smo promovirali drugo zbirko fantazijskih zgodb, ki je izs la prav v c asu sejma. Poskusili smo tudi s prijavo na Forumu obiskovalcev v okviru sejma, a nas je organizator zaradi vec jega s tevila pri-jav zavrnil. O DRUŠTVU V letu 2015 je drus tvo s telo devet rednih in enega c astnega c lana. C lanari-na je bila enaka kot prejs nja leta, ki je letno 25€. Tudi za naprej je vis ina c la-narine nespremenjena. Poslovno je drus tvo delovalo v redu in smo uspeli pridobiti sredstva za izdajo drugega zbira ter za redno delo-vanje. Poroc ilo za leto 2014 smo obrav-navali v marcu 2015. Ža leto 2015 pa bomo prejeli poroc ilo v marcu 2016, ko je predvidena tudi letna skups c ina drus tva. Sicer v preteklem letu nismo organi-zirali nobenega skupnega srec anja vseh c lanov. Ta so bila neformalna in v skla-du z aktivnostmi. Sicer pa so potekali neposredni pogovori preko e-pos te ali po skypu. <> POROČAMO Slovenija ima novo konvencijo nam ljubih z anrov – Dan znanstvene fantas-tike Meteorita na Jesenicah. S priredite-lji, Drus tvom za razvoj turizma Jeseni-ce, upam v tradicionalno vsakoletnost prireditve. Konvencija je bila 2. aprila v avli kina Ž elezar in knjiz nice Jesenice. S tem je zac ela Teden astronomije, ki se odvijal v c asu od 2. do 8. aprila. Prireditelji so opravili odlic no delo. To moram pouda-riti takoj. Ža prvic si niso v grlo zataknili pre-veliko kost in so poleg dveh filmskih projekcij organizirali samo dva panela – Pogovor s prof. Alojzom Kodretom, prevajalcem znamenitega S toparskega vodnika po galaksiji in predstavitev domac ih avtorjev in njihovih del. Na razgovoru smo sodelovali Danila Žorž, Samo Petančič, Martin Vavpotič, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Poleg obeh panelov so organizirali tudi delavnice za otroke in voden ogled razstave fantastic nih fotografij vesolja. Mnogi smo prvic zrli na tako velike bar-vne slike planetov, meglic in galaksij. Ža drobiz so organizirali celo voden ogled. V roke ste lahko vzeli odlic no repliko meteorita, ki je leta 2007 padel na Mez aklo. V avli je bila mes anica Cosplaya in stojnic, ves c as je bilo precej ljudi, tudi gostje iz tujine. Moj vtis je bil zelo pozitiven. Takoj sem potegnil nekaj vzporednic z jesen-skim NMN. Cosplay je bil enako vrhunski. Imeli smo vrhunske kostume iz Gospo- darja prstanov in z e znanega Borga (ne, ni S ved). Žlasti drus tva Ampus in Gil-Galad sta pripravila predstavo, ki je spravila na ulice precej domac i-nov s fotoaparati. Orki, S kratje in drugi liki so dokazali, da so. Na stojnicah se je prodajala gee-kovska roba, od knjiz ne ponudbe so bile moje knjige in izdaje drus tva Žvezdni prah. Presenec en sem bil nad malce starejs o pub-liko, saj je bilo veliko druz in ter starejs ih ljubi-teljic in ljubiteljev. ŽF torej le ni domena mlaj-s ih, temvec je ljubezen do domis ljije enako-merno razporejena med vsemi starostnimi skupinami. Starejs a publika je pokazala, da ji je s e kako mar za slovensko ustvarjanje, saj je bilo veliko zanimanja za zadnji zbirki sloven-ske ŽF&F Žvezdni prah. Lepo je bilo slis ati, ko ljudje pozitivno govorijo o tvojih knjigah in malce podebatirajo o domac i ustvarjalnosti. Kaj bi sporoc il organizatorjem? Samo nadal-jujte, kot ste zac eli in radi bomo pristopili ter pomagali. (pripravil BEK) Dva izmed štirih kosov meteorita, ki je leta 2007 padel na Mežakljo nad Jesenicami, sta bila varno shranjena za steklom. V roke pa smo lahko vzeli njuni repliki. POROČAMO Zgoraj levo: Vilinska kraljica; Zgoraj sredina: »Kraljica« vesol-ja in prireditve Meteorita; Zgoraj desno: Borg; Spodaj levo: Bojan Ekselenski, Nazgul iz Gospodarja Prstanov in mladi obiskovalec konvencije; Na prejšnji strani desno: Člani društva Ampus kot junaki iz Tolkienovega sveta. (vse foto ANI) V soboto, 16. 04. 2016, se je v Vet-rinjskem Dvoru v Mariboru, od 10. ure dopoldan pa vse do poznih vec ernih ur (beri: c ez polnoc ) odvijal Goblicon 2016, gamerska konvencija s pridihom srec anja ljubiteljev znanstvene fantasti-ke in fantazije v organizaciji neumorne-ga drus tva igralcev domis ljijskih vlog Žlati Goblin iz Maribora. Ž al je bilo letos vreme mnogo leps e od lanskega in pos-ledica je bila, da je bil obisk manjs i. Igrale so se igre Dragon Age RPG: Noc -na straz a, Lasers & Feelings, Hunter: The Vigil; Warhammer Fantasy, Dungeon World, Star Wars: Age of rebellion in The Sprawl. Toc no opoldne in vse do polnoc -no so bile na sporedu LARP predstave Bus Stop, Choosing the Viking raid lea-der, FAmiglia Bonifacio: The Evening Before, Love is Blue in Dru. Na atrijskem dvoris c u se je zac elo z e ob 10:00 uri z otvoritveno slovenostjo in uvodnim s ovom The Golden Sacrifi-ce. Popoldan je bilo Cosplay tekmovan-je, ki se je nekako po TV poroc ilih kon-c alo z razglasitvijo zmagovalca. Ne gle-de na urnik tekmovanja in drugih aktiv-nosti, so ves c as konvencije potekale HEMA delavnice (prikaz mec evanja in borb s pravimi srednjeves kimi dvoroc -nimi mec i). V najvec ji dvorani so se na stojnicah predstavili Animeshop, Srednjeves ka kovac ija TomTek, Nippon Sweets, Teh-nos krat in Value Ad Games. Ob tem je v preddverju potekalo drz avno prvens-tvo v namizni igri Walk to Jesus: Value Ad Games. V spodnjem Studiu P06 se je pred-stavilo drus tvo Anime in spodbujalo obiskovalce s prostim igranjem razlic -nih namiznih iger. Na voljo je bil WeißSchwarz kotic ek in posebna Game room. V grajski dvorani N01 so pris li do besede najvec ji geeki in alkimisti, ki so prikazali svoje ves c ine in govornis ke sposobnosti ob prikazovanju magic nih podob s pomoc jo svetlobnih naprav (beri: laptopi in LCD-projektorji). Naj-prej je sledila teoretic na predstavitev HEMA mec evanja z opozorili za varno izvajanje. Sledilo je predavanje Žgodo-vina in razvoj Tabletop RPGjev. Po kratkem premoru je prvi stopil na oder Bojan Ekselenski in z elel izvesti predavanje Slovenski fantazijski avtorji in njihova dela, a je z al dvorana same-vala. Tako nismo dobili priloz nosti, da se predstavimo Bojan Ekselenski, Mar-tin Vavpotic in Andrej Ivanus a. Prav tako tudi ne srbski avtor ŽF&F Tihomir Jovanovic Tika, ki je posebej za to prili-ko pripotoval iz Beograda. Sam sem za njim predstavil predava-nje Vikingi (Rusi) in nordijska mitologi-ja, kjer sem imel dva poslus alca in s e tri moje pisateljske tovaris e. Ža menoj je bilo predavanje Spopad besed: Prevaja-nje fantazijskega romana z enakim s te-vilom poslus alcev. Dvorana se je malo bolj napolnila s ele med vec ernim kvi-zom Ugani D&D Pos ast. Ob koncu igranja so nekateri udele-z enci izrazili z eljo, da obis c ejo predava-nje in so z alostni ugotovili, da so vse zamudili. Tako je pac , ko so igre zanimi-ve in namizni dvoboji napeti. Konvencija je po besedah organiza-torjev uspela kljub manjs emu s tevilu obiskovalcev. Tisti, ki so z eleli igrati »namiznice«, so pris li na svoj rac un, saj so lahko igrali vec iger in dalj c asa. Žato pa smo jo malo slabs e odnesli predava-telji in prodajalci na stojnicah. (pripravil ANI) Tudi vilinska princesa je igrala namizno igro Hunter: The Vigil s človeškimi nasprotniki. POROČAMO Zg.levo: Pogled na dvora-no s stojnicami. Zg.desno: Kovača vilin-skih mečev in drugega orkovskega orožja v družbi z gostom iz Beo-grada Tihomirjem Jovanovićem Tiko. Levo: Kostko je radoved-no ogledoval i-napravo. Desno: Narsil, a žal ni bilo v bližini nobenega orka, da bi zasvetil. SAMOZALOŽNIŠTVO V SLOVENIJI IN PO SVETU Sabina Štrubelj Samozaložništvo je način izdajanja knjig, pri katerem avtor tega ne stori pod okriljem založbe, temveč knjigo izda sam. Pojav vsaj v anglosaških deželah doživlja razmah, medtem ko so podatki NUK-a pokazali, da slovensko samozalo-žništvo v zadnjih letih ni doživelo večjih sprememb. Avtorica pričujočega dela je s pomočjo študij primerov ugotovila, da je tako slovenskim kot tujim relativno uspešnim samozaložniškim avtorjem skupen zelo močan spletni marketing. Za stagnacijo pojava v Sloveniji je med dru-gim mogoče kriviti slabo razvitost trga z elektronskimi knjigami in slabe pogoje za prodajo v knjigarnah. UVOD V svetovnem merilu je mogoc e opaziti trend porasta samozaloz nis tva, torej avtorjev, ki svoje knjige izdajajo na last-no pest, namesto da bi jih zaupali zaloz bi. Kot bomo videli pozneje, je v Sloveniji situacija nekoliko drugac na, kljub temu da je tak nac in zaloz nis tva bolj dobic ko-nosen in so zaloz nis ka orodja na splos no vse cenejs a ter s irs e dostopna. Pojav je razvit predvsem v anglosak-sonskih dez elah. Bowkerjeva raziskava (2013) ugotavlja, da se rast samozaloz -nis tva, ki so jo nakazale raziskave iz prejs njih let, nadaljuje: leta 2012 je bilo v ŽDA izdanih 59 odstotkov vec samo-zaloz nis kih knjig kot leto prej. V luc i primerjave s tujino se postavlja vpras a-nje, kako bi bilo mogoc e izboljs ati slo-vensko samozaloz nis tvo v korist avtor-jev in obstojec ih zaloz nikov. Žaloz nis ka dejavnost se je moc no spremenila z novimi tehnologijami in novimi moz nostmi, kot so tisk na zahte-vo, internet kot distribucijski sistem, urejevalniki besedil in druga program-ska oprema, ki pomaga razvijati vsebi-no, pa tudi spletno oglas evanje in druz -beni mediji. Vsa ta orodja so avtorjem olajs ala dostop do knjiz ne produkcije in povzroc ila velik porast samozaloz nis -tva, ki ima nenadoma povsem drugac en sloves. Stigma, ki si jo je samozaloz nis -tvo v preteklosti pridobilo s slabo ure-jenimi knjigami in z e s tem, da je bila izdaja knjige v samozaloz bi pravzaprav izhod v sili, potem ko so avtorja z e zavrnile vse zaloz be, je zdaj skoraj izgi-nila. Samozaloz nis tvo ni vec izhod v sili, ampak nac in, kako iz lastnega pisanja iztrz iti kar najvec . Septembra 2012 je bilo tako na Amazonu kar 27 izmed sto najbolj prodajanih e-knjig na Kindlu ustvarjenih s pomoc jo samozaloz nis ke-ga sistema Kindle Direct Publishing, c asopisne vrstice in knjiz ne police pa napolnjujejo samozaloz nis ki uspehi, taks na je npr. uspes nica Silos (Hugh Howey), ki jo je v Sloveniji izdala zaloz -ba Mladinska knjiga. Na vse to pa se odzivajo tudi najvec ji igralci v tradicio-nalnem zaloz nis tvu; Penguin Random House je denimo prevzel podjetje za samozaloz nis ke usluge AuthorSolution, pri Simon & Schuster pa so v sodelova-nju z Archway Publishing ustanovili lastno samozaloz nis ko podjetje. Sledil je Applov iBookstore, v okviru katerega je zac ela delovati platforma Breakout Books za marketing in promocijo samo-zaloz nis kih del (Herther, 2013). Ena osrednjih znac ilnosti samozaloz -nis tva je ta, da pot knjige ne poteka skozi urednis ko sito, ki bi preprec ilo objavo slabih in nedodelanih izdelkov. Mnogi zato menijo, da bo v prihodnosti na pod-roc ju tovrstnega zaloz nis tva velik prob-lem predstavljala kakovost informacij (Herther, 2013). Tim Laquitano, izredni profesor angles c ine na kolidz u Lafayette, se s tem ne strinja: “C e samozaloz nis ka knjiga vsebuje borne informacije, ni veliko moz nosti, da bi sploh pridobila veliko pozornosti na trgu. Izginila bo v praznino. C e pa bo katera koli knjiga pridobila pozornost, kljub temu da je prepredena z napakami in napac nimi informacijami, jo bodo ver-jetno unic ili blogerji, ki z razkrinkanjem tovrstnih zavajanj pridobivajo na ugledu (Laquitano v Herther, 2013, str. 25).” Laura Miller (v Herther, 2013, str. 25) pravi, da bi lahko samozaloz nis tvo tradicionalnim zaloz nikom prineslo celo veliko koristi. Samozaloz niki nam-rec vse zac etno tveganje za neuspeh prevzamejo nase: c as in denar vlagajo v tisk, marketing ter nasploh v vzpostav-ljanje lastne blagovne znamke. Ko je vse tez ko delo opravljeno in je avtor z e sprejet med bralci, ga lahko z minimal-nim oz. celo nic nim tveganjem pod svo-je okrilje vzame zaloz ba in na ta nac in pobere samo gotovi dobic ek. Samozalo-z nis tvo torej predstavlja zelo dragoce-no trz no raziskavo, ki razkrije, kateri avtorji oz. z anri so privlac ni za bralce in s katerimi se je trg z e prenasitil (Baverstock, 2012). Žaloz nis tvo, kot smo ga poznali dos-lej, bi na rac un samozaloz nikov v priho-dnosti vendarle utegnilo doz iveti s e precej sprememb. Žunanji honorarni uredniki, ki so jih s e do nedavnega najemale predvsem zaloz be, bodo ver-jetno vedno pogosteje sodelovali s samozaloz niki. Eden izmed njih je Gale Winskill (v Baverstock, 2012, str. 45), ki pravi, da je s e leta 2008 70 odstotkov njegovega dela izhajalo iz zaloz nis kih his , le s tiri leta kasneje pa jih je krepko preraslo samozaloz nis tvo – predstav-ljalo je kar 80 odstotkov njegovega pos-la. Razlog za to, da se svobodnjaki raje odloc ajo za sodelovanje s samozaloz ni-ki, je, da zaloz be nenehno zniz ujejo stros ke in jim tako za isto delo plac uje-jo vse manj, medtem ko samozaloz niki cenijo strokovnost, z njimi je prijetno poslovati, poleg tega pa njihovo plac ilo pride hitro (Baverstock, 2012). Baverstockova (2012) predvideva, da bodo na podroc ju samozaloz nis tva vedno bolj priljubljene nove metode dela, kot je denimo timsko pisanje. Pri taks nem nac inu pisanja skupine avtor-jev zdruz ijo svojo vsebino, nadzor nad procesom in avtorskimi pravicami pa izvajajo trz no usmerjena podjetja (npr. Working Partners). Na podoben nac in nastajajo kriminalni romani Jamesa Pattersona (Baverstock, 2012). Kljub vsemu tveganju pa je za avtor-je samozaloz nis tvo vendarle smiselno, saj si z njim zagotovijo vec ji nadzor nad lastnimi produkti, pa tudi nad avtorski-mi pravicami. Ameris ka avtorica ljube-zenskih romanov Bella Andre je tako z zaloz bo Harlequin podpisala pogodbo, ki zaloz bo pooblas c a le za tiskane izda-je njenih knjig, medtem ko je sama v celoti obdrz ala vse pravice za elektron-ske izdaje. Taks no novo ravnotez je moc i predstavlja veliko spremembo v zaloz nis ki dinamiki (Herther, 2013). Avtorjeva neposredna vkljuc enost v trz enje bo s pomoc jo samozaloz nis tva postala nekaj povsem obic ajnega, poleg tega pa bo potrebno sprejeti vis je stan-darde na podroc ju ravnanja z avtorji. V strogo poslovnem smislu bodo samoza-loz nis ki avtorji od tradicionalnega zalo-z nika verjetno zahtevali vec – morda bodo z eleli biti partnerji, morda bodo pric akovali, da se zaloz nik o vsem posvetuje z njimi in jih obves c a, moz ne pa so tudi razlic ne razprtije glede pogodb. Pric akovati je nekatere izjem-no visoke predujme: izplac ani bodo prav tistim avtorjem, ki so si pot na trg utrli preko samozaloz nis tva (Baverstock, 2012). >>> SAMOZALOŽNIŠTVO V SLOVENIJI Obsez nejs ih raziskav, ki bi pod drob-nogled vzele pojav samozaloz nis tva, v Sloveniji s e ni bilo. Tema je slabo raziska-na, morda tudi zato ker, kot bomo videli v nadaljevanju, kaks nega posebnega raz-maha ta pojav v Sloveniji s e ni doz ivel. V nadaljevanju sledijo podatki Narodne in univerzitetne knjiz nice (NUK) o samoza-loz nis kih naslovih, izdanih v posameznih letih od leta 2009 dalje. Podatki se nana-s ajo izkljuc no na tiskane knjige. Tabela 1: Število izdanih knjig 2009–2014 (Slov. bibliografija, NUK; podatki do novembra 2014) Tabela 1 nam pokaz e zanimiv pojav: izdajanje knjig v samozaloz bi v Sloveni-ji ne naras c a, kot je opaziti drugod po svetu, temvec celo upada. Vsako leto je na tak nac in izdanih manj knjig. Res je, da upada tudi skupno s tevilo izdanih knjig na leto, pa vendar nam odstotni delez samozaloz nis kih naslovov pove, da je pogostost izdajanja knjig v samo-zaloz bi od leta 2009 do 2011 upadala, v naslednjih letih do 2014 pa je nihala, vendar ni nikoli bistveno narasla, prav tako ni dosegla delez a iz leta 2009, ko je bilo 5,75 odstotka vseh izdanih knjig izdanih v samozaloz bi. Treba je opozo-riti, da ti podatki niso nujno zelo natan-c ni, saj zajemajo le tiste samozaloz nike, ki so pridobili s tevilko ISBN za svojo izdajo – teoretic no moz no je, da jih veli-ko te s tevilke sploh ne pridobi. Glede na to, da v podatke prav tako niso zajete e-knjige, ki so v tujini pomeni-le najvec ji razcvet samozaloz nis tva, nas je zanimalo s e, koliko samozaloz nis kih e-knjig je bilo v Sloveniji izdanih v zadnjih letih. NUK podatkov o tem nima, a glede na to, da obstajata samo dva vec ja ponu-dnika e-knjig v slovenskem jeziku (Biblos – Beletrina in e-Emka – Mladin-ska knjiga), je morda pribliz ek realnemu stanju dovolj dober, c e upos tevamo nju-ne podatke. Kljub temu pa je treba upos -tevati tudi moz nost, da se glavnina samo-zaloz nis tva v Sloveniji odvija kje drugje, npr. na fenovskih straneh, katere v ospredje postavlja s tudija S eskove in Pus nikove (2014). O ugotovitvah bomo vec zapisali v nadaljevanju. E-Emka, ki obstaja od leta 2013, ima med vsemi svojimi knjigami (pribliz no 500 knjig) en odstotek, torej pribliz no pet samozaloz nis kih. Nekoliko starejs i Biblos, ki je nekaj c asa tudi nudil samo-zaloz nis ko platformo, ima na tak nac in izdanih knjig nekoliko vec – 67. Kot je razvidno iz Tabele 2, s tevilo letno izda-nih samozaloz nis kih naslovov tudi na podroc ju e-knjig upada. Treba pa je upos tevati, da so e-knjige v Sloveniji razmeroma nove in bo verjetno prete-klo s e nekaj c asa, da se bodo s tevilke dovolj ustalile ter stabilizirale in bodo taks ni podatki bolj verodostojni. Tabela 2: Število izdanih samozaložniških e-knjig na portalu Biblos (podatki založbe Beletrina) Pri tem je potrebno povedati s e to, da so v navedenih podatkih zajete knji-ge, ki so v Slovenski bibliografiji razvrs -c ene kot samozaloz nis ke, torej je pod zaloz bo naveden podatek samozal. ali ime in priimek. Na tak nac in so iz poda-tkov izvzeti samozaloz niki, ki so knjigo zaloz ili kot pravne osebe, in tisti, pri katerih zaloz ba ni navedena (s.n.). NUK-ova baza je torej dokaj nenatanc na in je ni mogoc e jemati kot zelo verodosto-jen vir podatkov s tega podroc ja. SLOVENSKO SAMOZALOŽNIŠTVO NA FENOVSKIH STRANEH Pus nikova in S eskova (2014) sta v svoji raziskavi izpras ali 28 slovenskih intervjuvancev, in sicer taks nih, ki izpolnjujejo vsaj s tiri od naslednjih kri-terijev: berejo e-knjige, kupujejo knjige v spletnih knjigarnah ali jih nalagajo na svojo napravo preko spleta, berejo knji-ge na spletnih socialnih bralnih platfor-mah, sledijo spletnim knjiz nim fenov-skim stranem in knjiz nim avtorjem, sle-dijo razlic nim spletnim socialnim omrez jem, kjer razpravljajo ali berejo o temah, povezanih s knjigami, se udele-z ujejo razlic nih spletnih fenovskih deja-vnostih, povezanih s knjigami in knjiz -nimi junaki. Ugotovili sta, da ti sodelu-jejo na najvec ji slovenski spletni strani za fene Harryja Potterja, na strani Bra-davic arske pripovedke, razlic nih Face-book fenovskih straneh in na igric ar-skih omrez jih z igranjem vlog. Nekateri se povezujejo tudi preko Bralnice, ki je slovensko druz beno omrez je za knjiz ne fene, in v druz benem omrez ju Igre123. Med globalnimi spletnimi stranmi sta tako med slovenskimi kot tujimi inter-vjuvanci najpogosteje omenjena Wattpad in Fanfiction.net (Pus nik in S esek, 2014). Na splos no so po mnenju intervjuvan-cev v Sloveniji najbolj aktivni feni knjig o Harryju Potterju, zato je tudi najbolj popularna stran Harry Potter Slovenija s svojo podstranjo Bradavic arske pripo-vedke. Tudi ko so stran umaknili, so naj-bolj entuziastic ni feni ostali povezani; ustvarili so Facebook stran Bradavic ar-ske pripovedke, kjer s e naprej pis ejo fan fiction (tj. zgodba o junakih ali prizorih neke z e obstojec e knjige, ki jo pis ejo nje-ni fani). Stran ima pribliz no sto c lanov (Pus nik in S esek, 2014). Slovenci, kot ugotavlja s tudija, tudi ne zaostajajo v uporabi tujih druz benih omrez ij, namenjenih knjiz nim navdu-s encem. Med slovenskimi fani so naj-bolj popularni Wattpad, Amazon in Goodreads, medtem ko tujci vec inoma uporabljajo Tumblr, Twitter in Wattpad (Pus nik in S esek, 2014). Tole je eden izmed slovenskih inter-vjuvancev povedal o Wattpadu: »Wattpad je najbolj toplo druz beno omrez je od vseh, del katerih sem kdaj koli bil. Nekateri c lani promovirajo dru-ge, obic ajno nove c lane, tako da delijo povezave do njihovih avtorskih del na svojem zidu. Tako prijazni so in res ti dajo obc utek, da si dobrodos el (slovenski intervjuvanec 7 v Pus nik in S esek, 2014, str. 114).« Eden izmed slovenskih intervjuvan-cev je dejal tudi, da po njegovem mnen-ju vec ina fanov, ki berejo, prej ali slej zac ne pisati fan fiction v angles c ini ali slovens c ini. Tudi zgodbe, napisane v slovens c ini, lahko prebere po sto ljudi, kar je velika s tevilka, glede na to, da je Slovencev le dva milijona in da vec ino popularnih tiskanih knjig v Sloveniji prodajo v le nekaj tisoc izvodih (Pus nik in S esek, 2014). Vec kot polovica slovenskih intervju-vancev pis e ali je pisala fan fiction. Eden izmed njih pis e fan fiction o resni-c ni (slavni) osebi in ima na Wattpadu dva milijona bralcev, vec inoma tujcev. Drugi slovenski intervjuvanci vec inoma pis ejo v maternem jeziku. Radi berejo v angles c ini, pis ejo pa vendarle raje v slo-vens c ini. Slovenski fan fiction vec inoma nastaja na slovenskih fanovskih stra-neh. Tuji intervjuvanci vec inoma pis ejo v angles c ini, le eden izmed njih vc asih pis e v s pans c ini, ki ni njegov materni jezik. To je morda povezano z dejstvom, da Slovenci fan fiction jemljejo veliko resneje kot tujci, pomembno se jim zdi, da je pisanje slovnic no pravilno, da sle-di doloc enim standardom kvalitete, medtem ko tujci vse skupaj jemljejo bolj za zabavo in svojega dela ne ureja-jo prav posebej (Pus nik in S esek, 2014). UGOTOVITVE RAZISKAVE Ža raziskavo smo uporabili s tudije primerov, med katerimi so bili na eni strani trije slovenski avtorji, na drugi pa trije tuji (avtor iz ŽDA in avtorici iz Ždruz enega kraljestva ter Nemc ije). Nas raziskovalni vzorec je bil majhen, zato je treba na ugotovitve raziskave gledati z nekaj kritic ne distance. Opazili smo povezavo med razvitos-tjo e-knjig in zaloz nis tva; uspes ni samozaloz niki iz tujine so zasloveli izkljuc no z izdajanjem e-knjig. Sloven-ski avtorji na drugi strani pravijo, da bi ravno tako izdajali e-knjige, c e bi bile te v Sloveniji bolj razvite (Dobra vila Maja), nekateri pa z e-knjigami dosega-jo vec ji uspeh kot z istimi knjigami v tiskani obliki (Bojan Ekselenski). Pove-zava med vzponom e-knjig in zaloz nis -tva je precej logic na, saj so stros ki v tem primeru niz ji kot s tiskom, pa tudi prodajne poti so stalne, utec ene in lah-ko dostopne. Slaba razvitost e-knjig pa ni edini problem slovenskih samozaloz nikov. Izkazalo se je namrec tudi, da jim veliko oviro predstavlja majhnost jezikovnega trga. Vsi trije obravnavani tuji zaloz niki imajo namrec prednost, ker njihov jezik govori veliko s tevilo ljudi. Hugh Howey in Rachel Abbott, ki pis eta v angles c ini, nagovarjata kar ves svet, saj angles c ina ni le uradni jezik s tevilnih drz av, tem-vec tudi prvi tuji jezik v velikem delu sveta. Emily Bold pis e v nems kem jezi-ku, ki ga prav tako govori opazno velik del Evrope (Nemc ija in Avstrija). Slovens c ina na drugi strani je jezik, ki ga izven meja Slovenije ne govori veliko ljudi, torej jezikovni trg knjig, napisanih v slovenskem jeziku, ni kaj dosti vec ji kot dva milijona ljudi. Vse to opaz ajo tudi trije obravnavani sloven- ski zaloz niki, med katerimi nihc e ne izkljuc uje moz nosti oz. vsaj z elje prodo-ra na tuji trg z angles kim prevodom katerega od svojih del. Dobra vila Maja z e ima eno knjigo v angles c ini, a poslov-nih uspehov z njo ne z eli primerjati s slovenskimi knjigami, ker meni, da marketins ko ni dovolj sodelovala na tujih trgih. Majhen jezikovni trg se torej zagotovo kaz e kot moz en razlog za sla-bs e uspehe slovenskih samozaloz nikov. Samozaloz nike prav tako moti slaba dostopnost slovenske knjigotrs ke mre-z e. Vsi trije obravnavani avtorji uporab-ljajo distributerja, ki skupaj s trgovcem zase vzame velik delez cene knjige (Ivka Abramovic Primusu knjige proda-ja s 50-odstotnim rabatom). Podatkov o tem, ali je v tujini boljs e, nimamo, je pa res, da je v tujini (vsaj v obravnavanih drz avah – Ždruz ene drz ave Amerike, Velika Britanija, Nemc ija) zelo razvit prodajni kanal za elektronske knjige, do katerega pa samozaloz niki na splos -no laz je dostopajo kot do vsake posa-mezne knjigarne. Ekselenski je kot tez avo navedel tudi to, da so velike knjigarnis ke mrez e v Sloveniji vezane na zaloz be in torej vlada pomanjkanje neodvisnih knjigarn, ki bi sprejemale vse zaloz nike in ne bi nekaterim knji-gam dajale prednosti pred drugimi. C eprav je izredno moc na slovenska knjiz nic na mrez a svojevrsten fenomen, pa kakrs ne koli povezave med njo in slabs o razvitostjo samozaloz nis tva nis-mo ugotovili. Samozaloz niki celo meni-jo (Bojan Ekselenski), da so knjiz nice dobrodos la promocija in dobra pot za doseganje bralstva. Dobra vila Maja medtem ne opaz a velikega pozitivnega ali negativnega vpliva na prodajo zara-di knjiz nic. Mogoc e je, da knjiz nic na mrez a vpliva na celotno zaloz nis tvo, znotraj katerega se nahajajo samozalo-z niki, zato ti kot majhen del zaloz nis ke-ga sektorja tega niti ne opazijo. Ugotovili smo, da je pri uspes nih pri-merih samozaloz nis tva izjemnega pomena ena izmed vrst osebnega stika z bralci, ki lahko bodisi poteka preko socialnih omrez ij (tako so uspeli vsi tri-je tuji avtorji in Dobra vila Maja, ki se zelo zanas a na Facebook) bodisi nepos-redno in v z ivo, kot je mogoc e opazova-ti pri Bojanu Ekselenskem (osebni stik na knjiz nih sejmih in drugih dogodkih) ter Ivki Abramovic (osebni stik s stran-kami v masaz nem salonu). Pri tujih pri-merih, kjer gre vedno za e-knjigo, je zelo oc iten pomen spletnega marketin-ga, predvsem prisotnost na druz benih omrez jih. Rachel Abbott je denimo pred izdajo knjige napisala celoten trz enjski nac rt, ki je vkljuc eval predvsem prisot-nost in oglas evanje na Twitterju ter profesionalne pros nje za recenzije na blogih in spletnih straneh – torej je v celoti s lo za opazen spletni marketing. V primeru Hugha Howeyja bi lahko rekli, da gre tudi za inovativno vsebino, saj je v serijo Silos strnil nekaj novega in drugac nega, pri c emer je sledil temu, kar bi z elel brati sam ali kateri od nje-govih druz inskih c lanov oz. prijateljev. Emily Bold pa je denimo, kot priznava sama, uspelo c isto po srec i, saj je bila ena izmed prvih nems kih avtoric, ki je objavila e-knjigo. Tudi ona je izjemno dejavna na druz benih omrez jih. Med-tem pa nihc e ne omenja povezave med uspehom in medijsko pokritostjo, prav tako kot razloga za uspeh ne navajajo profesionalno urejene knjige ali naslov-nice – je pa mogoc e, da je to vsaj v tujini nekaj samoumevnega. V Sloveniji imajo opaznejs e naslovnice knjige Dobre vile Maje, ki se pojavlja na vec ini izmed njih in na tak nac in gradi blagovno znamko svojega obraza. ZAKLJUČEK Samozaloz nis tvo v anglosaksonskih in drugih drz avah sveta doz ivlja velik razmah, pri c emer imajo korist tako avtorji, ki pobirajo vec je zasluz ke od svojega dela, kot tudi tradicionalni zaloz niki, ki se vedno bolje znajdejo v novem, drugac nem svetu, in izkoris c ajo prednosti, ki jim jih nudijo z e izdane in pri bralcih dobro sprejete knjige – torej uspes nice brez tveganja. V Sloveniji je na tem podroc ju mogo-c e zaznati zaostanek, saj, kot kaz ejo podatki NUK-a, obseg samozaloz nis tva ne raste, temvec kvec jemu stagnira in z e vec let ostaja na pribliz no isti ravni. Kako to, da prihaja do taks nih razlik? Krivdo je treba tudi na tem podroc ju iskati v specific nosti slovenskega zaloz -nis kega trga, ki je majhen in posledic no prinas a majhne dobic ke. Tudi samoza-loz niki v tem ne vidijo velikega potenci-ala, tisti, ki se vendarle odloc ajo za tak nac in izdaje knjige, pa se spogledujejo s tujino, predvsem z angles kim jezikom, ki bi jim omogoc il globalno prisotnost. Dobic ek samozaloz nikov je s e toliko manjs i, ker nimajo na voljo veliko neod-visnih knjigarn, v katerih bi lahko po ugodnih pogojih prodajali svoje knjige. Namesto tega se prikljuc ujejo velikim knjigarnis kim mrez am, vezanim na vec -je zaloz be (Mladinska knjiga, Felix ipd.), ki pa jim odtrgajo velik kos pogac e – za prisotnost na njihovih prodajnih poli-cah se morajo namrec odpovedati polo-vici cene knjige. Trg e-knjig, ki je obic aj-no laz je dostopen tudi posameznikom, je v Sloveniji s e v povojih, saj sta na vol-jo le dve vec ji e-knjigarni, ki sta obe nastali leta 2013, in sicer e-Emka ter Biblos. Tudi to je eden izmed razlogov, zaradi katerih samozaloz nis tvo v ome-njeni drz avi ne napreduje. Tez ava pa je v tem, da se zaradi dolo-c enega zaostanka celotnega zaloz nis ke-ga trga Slovenci, ki so vec inoma ves c i v tujih jezikih, posebej v angles kem, pre-usmerjajo na tuji trg – tako kot to poc -no pri nakupovanju in branju e-knjig, ki s e do nedavnega skoraj niso bile na vol-jo v slovenskem jeziku, zato so se jih bralci vec inoma navadili brati v angles -kem jeziku, je podoben pojav mogoc e opaziti tudi pri pisanju. Kot ugotavljata Pus nikova in S eskova (2014), je nam-rec vec Slovencev prisotnih na druz be-nem omrez ju za periodic no pisanje in branje knjig Wattpad. Nekateri celo tako aktivno sodelujejo, da ustvarjajo lastne zgodbe v angles kem jeziku in privabljajo mnoz ice sledilcev. Vpras anje je, ali gre tu za osamljene primere, ki ne predstavljajo groz nje slovenski knjiz ni produkciji, ali pa bi se morali bati, da bodo zaradi zaostanka tehnologije in rigidnosti trga tudi avtor-ji sc asoma zac eli namesto v slovenskem pisati v angles kem jeziku, ki omogoc a vec ji doseg ljudi in vec je zasluz ke. C e se ta sicer skrajni scenarij uresnic i, bo slo-venskemu zaloz nis tvu s tradicionalnimi zaloz bami na c elu to zagotovo prineslo s e vec ji upad prometa, ki zaradi maj-hnosti trga z e tako ni velik, in s e vec jo odvisnost od prevodne literature, ki sicer predstavlja relativno gotov uspeh, ker gre za z e preizkus ene uspes nice, a njena produkcija je kljub temu draz ja kot produkcija knjig domac ih avtorjev. Namesto tega bi se zaloz be lahko podvizale in ustvarile samozaloz nikom prijaznejs e okolje z boljs o dostopnostjo do knjigarn in boljs o promocijo e-knjig. Od tega bi imele korist tudi same, saj smo na tujih primerih pokazali, da zalo-z be samozaloz nis ke uspehe s pridom izkoris c ajo – dovolijo, da avtor sam vlo-z i denar v izdajo in marketing lastne knjige, nato pa spremljajo, kaj se z njimi zgodi na trgu. C e knjiga postane uspes -nica, jo vzamejo pod svoje okrilje in iz nje ustvarijo s e tiskano knjigo ter jo potisnejo na prodajne police izven naci-onalnih meja. Samozaloz niki zanje pra-vzaprav opravijo nekaks no brezplac no raziskavo trga, ne da bi jim bilo v to tre-ba vloz iti en sam cent. Ko se odloc ijo za izdajo knjige, je ta z e uspes nica, ima ustvarjeno bazo bralcev in praktic no z e zagotovljen s irok uspeh. Res pa je, da govorimo o trgih, ki so mnogo vec ji in imajo mnogo vec poten-ciala kot slovenski. Medtem ko je trg za slovenske knjige bolj ali manj omejen na drz avne meje Republike Slovenije, je trg za angles ke knjige praktic no ves svet, zato kljub uspes ni prodaji samo-zaloz nis ko izdane knjige ostane s e mnogo nedosez enih kotic kov, ki jih lah-ko izkoristi zaloz ba. Pa vendar bi tradi-cionalni zaloz niki v Sloveniji tudi to lahko izkoristili v svoj prid in se vec ukvarjali z domac imi avtorji – ne nujno le znotraj drz avnih meja, temvec tudi s irs e, saj bi lahko svoje avtorje gojili do te mere, da bi postali zanimivi za odkup pravic tudi v tujini. VIRI . Baverstock, A. (2012). Why Self-Publishing Needs to be Taken Seriously. Logos 23 (4), 41–46. . Bowker. (2013). Self-Publishing Movement Continues Strong Growth in U.S., Says Bowker. Pridobljeno 8. 8. 2015 s spletne strani: http://www.bowker.com/news/2013/ Self-Publishing-Movement-Continues-Strong-Growth-in-US-Says-Bowker.html. . Herther, N. K. (2013). Today's Self-Publishing Gold Rush Complicates Distribution Channels. Online Sear-cher 37 (5), 22–26. Pridobljeno s spletne strani http://ehis.ebscohost.com. nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=cc8082b8-5ee3-405e-94d7-b15abd79a7b30sessionmgr4004&vid=4&hid=4203. . Pus nik, M. in L. S esek. (2014). Rea-ding popular literature and digital media: Reading experience, fandoms, and social networks. Anthropologi-cal Notebooks 20 (2), 103–126. IZOBRAŽEVANJE Leto Število vseh knjig Število samozalo-žniških naslovov Delež samozaložniš-kih naslovov (%) 2009 7.291 419 5,75 2010 6.980 300 4,30 2011 7.220 257 3,56 2012 6.740 291 4,32 2013 5.965 218 3,65 2014 (do 25. 11.) 3.603 146 4,05 IZOBRAŽEVANJE Leto Število izdanih samozaložniških e-knjig 2013 41 2014 16 2015–do 7. 5. 4 IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE Sabina Štrubelj je bila rojena leta 1988 v Ljubljani. Leta 2012 je diplomirala iz novinarstva na Fakulteti za druz bene vede Univerze v Ljubljani, naziv magistrica zaloz nis kih s tudijev pa je pridobila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer leta 2015 z magistrsko nalogo z naslovom Samozaložniš-tvo v Sloveniji in po svetu – Študije primerov. Od leta 2013 je zaposlena kot asistentka v zaloz bi, ob tem pa se ukvarja tudi s pisanjem, urejanjem in lektoriranjem bese-dil. Ureja predvsem knjige samozaloz nikov in manjs ih zaloz b. Poleg tega, da pri nastajanju njihovih del pomaga drugim, tudi sama literarno ustvarja. Leta 2013 je tako prejela nagrado Onino pero za kratko zgodbo z naslovom Zakaj sva vztrajala, leta 2015 pa je z e izdala svoj knjiz ni prvenec, zabavni roman za z enske bralke z naslovom Hotel Lavanda. VZPON ELEJLE POVESTI IZ SAGE VITEZI IN ČAROVNIKI Bojan Ekselenski, Slovenija PRELUDIJ ZA ELEJLO (1.POGLAVJE) Pis e se leto 904. S e Dnevi pric ako-vanj do leta 905 zlatega eona. Tisoc letni raj Svetovnega cesarstva pod vladavino c loves kega cesarja in vilinske kraljice obsega vse znane dez ele. Ljudje, Vilini, Edamiti in S kratje z ivijo v soz itju in lju-bec em medsebojnem spos tovanju. Naj-velic astnejs i c loves ki dosez ek je pravlji-c na prestolnica Wendenburg, simbol vladavine razuma. Preko 2500 kilometrov zahodneje od prestolnice sije s e c udovitejs a stvaritev – cesarsko duhovno sredis c e Aldeverg z znamenito cesarsko Akademijo in sre-dis c em vseh s tirih s ol magije. Ž e dobrih 900 let znanemu svetu vla-da sveti polvilinski vladar, vsi se klanja-jo sveti vilinski kraljici. Na tem, od Ela blagoslovljenemu sve-tu, obstaja samo eno mesto, kjer velic a-stje Cesarstva in svetega Trona nima oblasti. Dalec na severovzhodu, sredi stras nih viharjev Severnega oceana obstaja otok Taraf z istoimenskim zapus c enim mestom. Edino ta negostol-jubna zaplata bednega rastlinja in vec -nega neurja ni del velic astnega cesars-tva. Pravzaprav je otok izbrisan iz popi-sa dez el Cesarstva, saj nikoli ni sodilo vanj. Vsi so ga izbrisali iz svojih misli. Tempelj Emen Mabemot namrec ni del tega sveta. Pet parov stebrov pred vhodom v Podzemlje je zadnji pozdrav svetu z ivih. Vse drugo v nedrju ledene-ga otoka pripada popolnoma drugac ne-mu svetu, neznanemu tujemu vsemirju Megs elema. Ukleto mesto potrebuje svojega skr-bnika. Sonorodski malahid, vladar Sonorodskih otokov, imenovanih tudi Smrtni otoki, mora skrbeti za neprekin-jeno duhovno nasledstvo ukletega Emen Mabemot svec enis tva. Vsakih dvajset let mladi prvosvec e-nik izzove svojega prednika. Izzivalec in stari svec enik se borita na pravico do varovanja skrivnosti drugega Vsemirja. Redkokdaj se stari svec enik umakne in zapusti otoke, saj se menjave vec inoma konc ajo s smrtjo. Žaradi narave magije svetis c a je svec enik v c asu menjave oslabel, zato je v primeru boja zmago-valec z e vnaprej znan. Po zasedbi polo-z aja se prvosvec enik odpravi v tempelj, kjer so mu naslednjih 20 let edina druz -ba s seboj pripeljane devis ke svec enice. Resnic ni hasajid se ne zanima za z en-ske, pravzaprav ga ne smejo zanimati na seksualni nac in. Tri Vrhovne in sedem C uvajk zatabov mora ohraniti svoje devis tvo in umreti morajo kot device pod noz i svojih naslednic. Vedno se ne dogaja po predvidenem redu in sile Megs eleme poc asi in vztraj-no is c ejo pot v blagoslovljene Ede. Vsa ta tisoc letja se je obnavljal krog krvne daritve. Vse do sedaj ... TARAF (3. POGLAVJE) Velikanska ladja ne more pristati v majhnem Tarafskem pristanis c u, zato se zasidra v razburkanem morju. Vzdr-z evanje natanc nega poloz aja sredi raz-burkanega morja pred ozkim vhodom v zaliv ji omogoc a samo natanc en kristal- ni pogon. Brez njega bi jo hitro odtrgalo s sidris c a. Darej se s spremstvom vkrca na maj-hno spremljevalno ladjo. S e zadnjic se pozdravi z mahibom: »Sonoroda bo nekega dne zasijala, kot si zasluz i glede na breme, ki ga nosi.« Mahib se nasmehne: »Ž elim vam srec o pri iskanju svete sil-nosti.« Darej zamis ljeno odvrne: »Mogoc e se kmalu vidiva.« Mahib ravnodus no skomigne z rameni: »Mogoc e.« Ladja se hitro oddaljuje od velikanke in zapluje proti pristanis c u. Darej opa-zuje v rdec e oklepe odeto straz o. Vsak prvosvec enik s sabo pripelje svojo stra-z o in desetino tempeljskih svec enic. Najpomembnejs e so tri Varuhinje. Med njimi je tudi njegova daljna sorodnica Elena Sonorodska. Vse so zaobljubljene devis tvu meas ik Mogosa in Lebenoha. Njihova prva naloga bo pokol ostarelih prednic. Kri se mora ob vsaki menjavi popolnoma obnoviti. Nihc e iz svetis c a ne sme prez iveti. Kvec jemu prvosvec e-nik prez ivi, c e si tega poz eli in ga novi uslis i. Najpomembnejs i del krvave menjave je poboj Varuhinj. V njih se je z e mogoc e zac el razvijati ševiz Megs e-lemskega trojstva. S pobojem se ta raz-voj prekine in moloh napolnijo izgub-ljene esence Megs elema. In kolo c asa se znova zavrti ... Darej veli postaviti tabor na goli pla-njavi z razgledom na razburkano morje in silhueto zasidranega ladjevja. Ladje-vje bo zapustila sidris c e po izstrelitvi pus c ice ihas ali prihodu prejs njega prvosvec enika. Sredi dolge zarje prekrs i eno od pra-vil svec enis tva. V svoj s otor pozove Ele-no. Dekle se ob pozivu Darejevega slu-z abnika namuzne in navkljub nasproto-vanju svec enic odide s sluz abnikom. Vstopi v s otor in se spogleda s svojim daljnim sorodnikom po materini strani: »Žakaj si me poklical? Dobro ves za prepoved!« Darej s kretnjo odpusti sluz abnika in jo povabil za mizo: »Sedi draga! Vidis koga, ki bi lahko uveljavil prepoved? Na Taraf ne sez ejo patenti stric evega dvora. Tukaj smo sami sebi vladarji.« »Saj ne gre za vladarjeve patente. Gre za,« a ji sez e v besedo: »Tukaj je edini veljaven patent samo moja beseda. Ves vek cesarstva ga varu-je najina razs irjena druz ina. Vsa ta sto-letja imamo v dosegu roke neprekoslji-vo mogoc ne moc i. In kaj poc nemo? Skr-bimo, da je strah pred to moc jo varno shranjen. In kako nam cesarstvo popla-c a? S povec anjem glavarine in poniz e-vanjem v orc je krotilce. Se ti zdi to pos -teno?« Elena pogoltne slino. Njen daljni bra-tranec je v vsakem stavku izrekel vsaj tri herezije. Ob tem njegovem, malce pohotnem motrenju, zac uti sled nelago-dja. Pogoltne slino in umakne pogled: »Kaj je in kaj ni pos teno, ni ne tvoja, niti moja naloga. Najprej moras prema-gati svojega strica, potem te c aka inicia-cija in izvajanje obredov. Mene c aka krvavo delo. Svec enice ne smejo z ive zapustiti Tarafa. Moc devic jih prevec zaznamuje. C ez dvajset let bodo pris li nas i nasledniki in naravni krog se bo sklenil.« Darej nekaj c asa moc i, zatem se glas-no zarez i: »Tvoja naloga ne bo vsakodnevna rutina. Svoje prednice boste pokonc ale, ker so dvajset let izgubile zaradi napac - nih motivov. V svetis c e ne bomo vstopi-li zaradi strahu za svet, temvec zaradi res itve Sonorode. Po stoletjih sluz enja si bomo vzeli, kar nam pripada. Vse potrebno je v svetis c u.« Dekle zardi in znova spusti pogled v preprogo na tleh. Sunkovito dvigne pogled in vpras ujoc e pristavi: »Kje si se nalezel te herezije?« »Nikjer! Svojega c asa ne bom zapra-vil za tujo varnost in tujo slavo. Vsi so odvisni od nas. Kako izraz ajo svojo hva-lez nost? Hesed malahid iz Ceoda nas je poniz al v brezkrvne suz enjske zvodni-ke. Kako nizko nas s e lahko poniz ajo? Najbrz bi nas zatolkel v brezkrvnost, c e bi imel taks no patentno moc ,« in zasan-jano vzdihne, »Na srec o je nima.« Dekle molc i. Darej nadaljuje: »Kakor hitro opravim s stricem in ti s starimi ves c ami, bova izvedla nekaj zanimivih obredov.« »Skupaj?« prebledi in s iroko razpre oc i. Darej smehljajoc e prikima: »Skupaj. V tem je smisel magije zdru-z evanja z enske in mos ke sile.« Portalno svetis c e je pravzaprav nekaks en amfiteater s privzdignjenim odrom v sredis c u. Obkroz ajoc e stebris -c e je z e precej nac eto. Darej c aka in si ogleduje mogoc en amfiteater. Čemu so ga zgradili za publiko, ki je ni? Je bilo včasih drugače? Nikjer ni nas el zapisov o menjavanju svec enikov. Sooc enje med starim in novim svec enikom se z e od nekdaj odvija v osami. Vse, kar ve o menjavi, je izvedel od vilinskega res me-aga. V svetis c e Petih stebrov je poslal svojega sluz abnika s pozivom na sreča-nje spremembe. Strica Regusa Sonorod-skega bo odres il dvajsetletne sluz be. Veter besno zavija med stebri. Nihc e ne pozna namena tega amfiteatra, kjer se odvija igra brez publike. Nekaj pras-tarih, komaj opaznih ostankov zidov pric a o drugac nih c asih. Stric Regus je najmlajs i vladarjev brat. Sprva je z elel druz insko breme prevzeti najmlajs i stric Filius, a je odpa-del takoj po Regusovem priznanju homoseksualnosti. Pri vsaki drugi generaciji imajo prednost geji, saj so ravno zaradi svoje homoseksualnosti najidealnejs e uravnotez enje moc i duhovnega nasledstva, ki svet varuje pred strahotnimi moc mi Megs elema. Darej se zaveda tez e svoje naloge. Oblaki se vrtinc ijo in divje ples ejo na jekleno sivem nebu. S ibko sonce je z e padlo za severozahodno obzorje. V tem letnem c asu je noc prekratka za dosto-jen spanec. Konc no ga zagleda. A stric ne prihaja sam, kot to velevajo obic aji. Ž njim pri-haja sedem pripadnikov njegove garde. »Stric Regus!« zaklic e. »Nec ak Darej!« in namigne lemikom v rdec ih oklepih. Vojs c aki se rutinirano razporedijo v pahljac o. Darej pogoltne slino, a se trudi ohra-niti samozavest zmagovalca: »Moral bi priti sam!« Regus izvlec e sijajen aurilski mec : »Moral bi, a nisem. Svetis c e mi s e ni razkrilo vseh skrivnosti in odloc il sem se podaljs ati svojo tukajs njo sluz bo. Žaradi svoje narave sem pris el dlje od kogar koli v zadnjih treh stoletjih. Si vedel, da sem po petsto letih prvi, ki ga ne zanimajo z enske? So ti sploh razkrili skrivnost sluz be? Saj menda ne verja-mes v tiste vilinske zgodbice!« Darej previdno izvlec e mec in ga potez ka. Nagrbanc i c elo in z oc mi srepo s viga med oklepljenimi vojs c aki. Izvle-c ejo mec e, uperijo kopja, namerijo loke in se strumno pribliz ujejo. Trdo kora- kanje je vse bliz je. Darej s e vedno ohra-ni samozavest in prepric anost v lastno zmago: »Dobro ves , da ladja ne bo odplula, dokler se ne vkrcas ali ni izstreljena sihim ihas. Noc em te pos kodovati. Dob-ro ves , da ne mores goljufati!« Regus utrujeno sede na kamnit sedez : »Vse skupaj je goljufija! Je ne vidis ? Je ne prepoznas ?« Darej stisne roc aj mec a: »Odnehaj, dokler s e lahko. C e se ne vkrcas ali pus c ica ne bo izstreljena, se bo ladjevje vrnilo ob letu osorej. Kaj pridobis z enim letom odloga?« Moz z zac etkom ples e se nasloni na mec : »Eno leto mi zadostuje do izpolnitve. Dobro ves , kaks en sem. Ena od prerokb pravi, moz z ljubeznijo do moz a bo odprl duri Petih. Jaz sem ta moz ! Tebe je sem pripeljala strastna z elja po moc i. Ž e kot petletni dec ek si vedno hotel nadzor nad vsem. Odprl bom duri, saj sem jaz ta prerokovani moz z ljubeznijo do moz a. Ves , kako sem se tam dol poc util med samimi z enskami?« Darej se je zarez al: »Nesrec no? Saj si imel straz o. Njih ne omejuje nobena prepoved.« Regus preslis i opazko: »Se zavedas , zakaj si vilinci niso drz-nili pribliz ati temu ukletemu otoku? Je bil mojster Almis iskren? Mu verjames ? Jaz mu namrec ne verjamem vec . Ko sem se prebil do zadnje strani Sehir Etirja, Sehir Jereda in zlasti Sehir Bar Jemina, sem spoznal grozljivo resnico.« »Kaks no? Kaj te stane, c e me zdaj razsvetlis s svojim spoznanjem?« in osredotoc eno spremlja v rdec e odete nenaui lemike. Regus se glasno zarez i, se upre na mec in okorno vstane: »Elejla, Damejahi in zatabi so nes-konc na moc sprememb. Najprej iz reda naredijo kaos in ga potem znova sesta-vijo v popolnoma nov red. Po petnajstih letih sluz be sem dojel, da varujemo obstojec e stanje, zamrznjeno v legen-darni davnini, zato sem se zadnjih pet let ukvarjal z nac inom sprostitve teh sil. Žatabi prinas ajo strast spremembe, a istoc asno imajo v sebi seme svojega uravnotez enja. Žlasti Sehir Bar Jemin govori o udejanjenju uravnotez enja. Vsako rus enje reda v sebi nosi seme nove ureditve. Ž ivljenje je sestavljeno iz z ivljenja in smrti. Vsako uz ivanje v luc i prinas a senco teme. Ti je Vilin razloz il pravo naravo zatabov? Ti je povedal, da so knjige v templju vilinskega izvora?« Darej zmedeno odkima. Nihc e mu ni omenil vilinskih knjig. Regus odloc no nadaljuje: »Se mi je zdelo. Vilinski strah izvira iz panic nega strahu pred sprememba-mi. Oni hoc ejo nespremenljivo stanje. Tudi v njihovem svetu rojstvo prinas a smrt, a oni noc ejo smrti, torej tudi roj-stev ni. Kdo je doloc il nasilno menjava-nje prvosvec enika vsakih dvajset let in hkratni poboj vseh svec enic? Vilinci. Žavedajo se moc i tega kraja in ker res -meagi en drugemu ne zaupajo, so bre-me preloz ili na ramena smrtnih. Nec ak, s e se lahko umaknes . To ti je zadnja odstopnica. V Kandarju bodo nezadovo-ljni, saj ni nikjer doloc ena s e tretja moz -nost, povratek novega svec enika. Moc em Elejle in Damejahov se ne bom odpovedal. Pris el sem bliz je od kogar koli v preteklosti, samo s e malo in delo bo konc ano. Moja narava mi daje moc uvida v samo sredis c e skrivnosti. Dovolj dalec sem, da se ne bom pustil pregnati. S tudij in praksa magije sta me izc rpala. Vsakogar izc rpa, kajti taks na je narava zatabov. To je nujna faza na poti do popolnosti. Samo obrede in uro-ke dopolnim in postal bom brezmejno moc an. Sonoroda ne bo vec oddaljena in poniz ana dez ela, temvec sredis c e novega carstva. Vidis , tu sva si enotna. Tudi ti z elis drugac no Sonorodo.« Darej pozorno motri v strica. Po gla-vi se mu prepletajo utrinki uka pri res -meagu s tukajs njo stric evo nepopustlji-vostjo. C util je njegov zanos in zlasti vplive zatabov. Ti so nezgres ljivi. Lahko je kos dvema, mogoc e trem izurjenim lemikom, a pred njim jih na ukaz c aka sedem. Vseh ne bo zmogel. Nec esa se mora domisliti. In to hitro. »Si prepric an, da vse skupaj ni samo iluzija? Omejitev je postavljena zato, ker unic i c loveka. Odstopi! Naredi uslu-go preostanku svojega z ivljenja. Žapusti ta ukleti kraj, dokler ga s e lahko zapus-tis na svojih nogah.« Regus se glasno zakrohota: »Ste slis ali moji krvni gardisti?« in v Dareja zapic i vroc ic en pogled, »Tako ne bo s lo! Res si predrzen. Proti tebi je sedem najboljs ih vojs c akov. Oni so moja krvna garda, seme nove jeredske moc i. Ukloni se, dokler ti s e namenim milost! Žadnjic te opozarjam!« Darej hitro oceni svoje moz nosti. C asovne magije ne obvlada, a lahko poskusi nekaj drugega. Silovito se izstreli proti stricu. Samo en poskus. Če v boju ne moreš premaga-ti, se mu izogni. Presenec enje je popolno. Preden se lemiki uspejo odzvati, spretno razoroz i oslabelega strica in ga onesposobi. Ostri-co noz a mu prisloni tesno na goltanec. Regus samo zahrope, se napne in posku-si izviti iz jeklenega prijema, a spric o Darejeve nepopustljive moc i odneha. Žaveda se Darejeve fizic ne premoc i. »Ukaz i jim, naj odvrz ejo oroz je in odstopijo. Žlasti to velja za lokostrelca. Hitro!« Lemiki se previdno pribliz ujejo in c akajo na primeren trenutek. Darej s e tesneje prisloni noz : »Hitro! Saj noc es umreti!« Lemiki obstanejo. Lokostrelca oprez-no namerita. Pus c ici sta uperjeni narav-nost vanj. Darej s e okrepi stisk. Regus bolec e zac uti hladno kovino. Sunkovito lovi samo: »Spustite oroz je. Spustite takoj!« Lemiki s e nekaj trenutkov oklevajo, zatem ubogajo ukaz prvosvec enika. Darej malce zrahlja prijem: »Tako je prav!« »Me bos zdaj spustil?« Darej s e malce zrahlja: »Brez neumnosti. Ukaz i lemikom, da sem zdaj jaz njihov svec enik. To bo tvoj zadnji ukaz. Potem se lahko razumno pogovoriva.« Darej s e malce popusti stisk, a Regus naslednji hip izkoristi trenutek, odrine Dareja in zgrabi mec : »Ne bos mi vzel moc i! Ne bos !« Darej se bliskovito odzove. Silovito zamahne proti stricu in ga prebode. Lemiki obstanejo. Po prastarem patentu so dolz ni ubogati novega prvo-svec enika. Darej hitro prestrez e Regusovo telo in ga poloz i na tla. Izvlec e svec enis ki trak in z njim poskus a ustaviti krvavitev: »Stric! Žakaj si to storil? Hotel sem te z ivega. Obstaja s e ena res itev, ki je vilinci niso pric akovali in upos tevali pri svojih hladnokrvnih manipulaci-jah, sodelovanja starega in novega svec enika.« Regus kas lja kri in lovi sapo. Med sunkovitim dihanjem in pac enjem obraza v agoniji umiranja odvrne: »Sodelovanje. Ta moc te naredi osa-mljenega ... Nisem pomemben. Najpo-membnejs i sta svec enici Lebenoha in Mogosa. Ne mores ju... vec no mladost ... Svec enica Lietzeta je nepomembna. Imas svojo Lietzeta? Izberi. Otrok. Liet-zeta in svec enice. Ni vaz no. Obred. Knji-ga Sehir J..., stena in z rtev. Otrok greha. Sehir Etir je Lebenoh, Sehir Bar Jemin je Lietzet, Sehir ... Mogos. Preko Abado-na ..., brodar Alisse pripelje ... trije prs-tani in trije kristali ... zatabi ... teha ... si...be...ti ... me ... s a ... rah ... On ... ost ...« Glavna omahne. Kri s e nekaj trenut-kov polzi. Razoc arano poloz i truplo in ogorc e-no vstane: »Stari norec! Žakaj si prijel mec ? Skupaj bi odkrila skrivnost. Ždaj moram najprej ponoviti tvoje delo,« in se obrne proti lemikom, »Gremo v moj tabor. C aka nas delo.« Pripravijo vse potrebno za izstrelitev sihim ihas. Regusovi lemiki prisez ejo novemu gospodarju Petih stebrov in se pridruz ijo desetini v rdec e oklepe ode-tih pris lekov. Darej slovesno objavi: »Vi ste zdaj moja Krvna garda. Tako je svojo zvesto straz o imenoval moj pokojni stric in pijmo zdaj za njegovo mirno pot v Kades ah!« Vec erja poteka v komornem vzdus ju. Zakaj je Regus posegel po meču? Zakaj skrivnosti ni hotel deliti? Vedel je, da me ne more presenetiti. Je to usoda? Bom tudi jaz tako končal? Žnova prekrs i pravilo. Vse odpusti, samo Eleno pozove, naj s e malo poc aka. Svec enica ga takoj prebode s srepim pogledom: »Vem, kaj se bo zgodilo? Predvsem me zanima, kaj se je zgodilo s tabo?« Darej je natoc il pijac i in ji ponudil c as o: »Regusa mi je iskreno z al. A prepros-to je s lo za to, on ali jaz. Sebic no sem se odloc il zase. Karkoli je poc el, ga je popolnoma izc rpalo. Ti bos lietzeta mojega svec enis tva. Ždaj vem, zakaj ne bom zac el od zac etka.« »Žato sem torej tukaj? Kaj pa ...« ji besede zastanejo, »Kaj bos storil?« Darej natoc i s e sebi on odrez e: »Te, ki smo jih pripeljali s sabo, naj-brz niso vec z ive.« Eleni pade c asa na tla. Darej prikima: »Tako je. Regus me je posebej opozo-ril na Vrhovne. Žjutraj gremo dol. Od zdaj bo tukaj vse drugac e. Jaz sem zad-nji svec enik tega ukletega kraja.« Darej in Elena stopita med stebris c a. Straz a se razporedi v svoje prostore. Pric akati jih mladi deklici. Darej se spogleda z Eleno in vpras a: »Vidve sta premladi za tukajs nje sve-c enice.« Temnolasa deklica razvlec e ustnice v nasmeh: »Vi ste dopolnitev. Lagamej in njego-va lietzeta. Vse bo dovrs eno.« Elena in Darej se spogledata: »Kaj bo dovrs eno?« Svetlolasa deklica se zadovoljno zahihita: »Žakaj mislita, da sta samo vidva? Lagamej Regus Sonorodski je opravil svojo nalogo. Tudi ti si opravil del nalo-ge. Odlic no si doumel namig pokojnega lagameja. Nas e predhodnice so bile ob nas em prihodu stare zafrustrirane ves -c e. Brat tvojega deda si je uredil svoje zasebno kurbis c e. Ko smo pris le z Regusom, smo imele lahko delo.« »Kurbis c e? Saj je prepove ...,« a ga temnolaska ostro prekine: »Seveda je prepovedano. Marsikaj je zapisano v patentih onkraj morja. Ž e ti si vc eraj vpras al, kdo lahko izvaja patentno pravico, c e je sodnik in toz nik za devetimi morji? Najbolj muc en je bil poboj pankrtov. Ubogi otroci. Saj niso nic esar zakrivili, le napac nim z enskam na napac nem kraju so se rodili. A tvoj stari stric Tirenij sploh ni bil najvec ji heretik. Pred njim so tukaj sluz bovali s e vec ji pokvarjenci. Regus je bil narav-nost dar z Elovega neba, saj ni ljubil z ensk. V njem je vladalo ravnotez je mos kega uma v z enski dus i. Sledita nama.« Elena vpras a: »Kako vama je ime?« Svetlolaska se obrne: »Ona je Marisa, jaz sem Elisa.« Darej je zac util silno moc zatabov. A to ni bila moc kaosa, temvec brezhibne-ga reda. <> DRAŽILNIK DRAŽILNIK DRAŽILNIK CVET Cvet na travniku cvetel, sneg prekril poljane. Kje obstaja odcveteli cvet? DREVO Noga tja s e ni stopila, oko ga ni uzrlo, drevesa torej ni. ZLATOLASKA Sama trepeta za ljubezen, cvet ima v laseh, c ebela je prevarana. ZEN TRIS HAIKU ZA NEIZKUŠENE Bojan Ekselenski, Slovenija SPEKULATIVNA ZGODBA JEZERSKA GLADINA Moja mati pluje po ravni gladini jeze-ra. Otroc ic ki ji zvesto sledimo, kar ona naredi, mi ponovimo. Ves c as skrbno motri, saj je odprta gladina vedno zelo nevarna. Ves c as smo razpeti med napornim iskanjem hrane in oprezanjem za nevarnimi plenilci. Povsod so in opre-zajo. Najnevarnejs i so dvonoz ci s poka-joc o cevjo. CVET MLADOSTI Ljudje smo razlic nih vrst. Nekateri ves c as cvilijo, kako jih to ali ono boli. Nikoli se ne veselijo, saj so zaklali otro-ka v sebi. Eni ob abrahamu z e tridesetic praznujejo dvajseti rojstni dan, a drugi z e tridesetic praznujejo petdeseti roj-stni dan. A nihc e noc e nesmrtnosti. Ta zagoto-vo ubija in ubije. EKSTREMNI SMUK Ljubim s portne izzive. Najvec ji prob-lem predstavlja pot do izhodis c a. Tukaj ni z ic nic, gostiln in ostalih dobrot. Vse je potrebno narediti na nogah. Povsod samo ledena pokrajina. Ko sem pogle-dal navzdol, proti dolini me je malce stisnilo. Vdihnem in se odrinem. Žatem za hip uzrem Veliko rdec o pego in zdrvim navzdol. PAKET NADREALISTIČNEGA NADREALNO JE NAD REALNIM – ZBIRKA 50-BESEDNIC Bojan Ekselenski, Slovenija PADEC SVETIH POVESTI IZ SAGE VITEZI IN ČAROVNIKI Bojan Ekselenski, Slovenija O VESOLJNEM CARSTVU IN BEGUNSTVU O vzponu Vesoljnega carstva smo zbrali vire v Kandarju in prestolnici vilinskega kraljestva Diwea. Danes z e legendarni pustolovec, Lanis Darr, je sto let po padcu Vesoljnega carstva med iskanjem zakladov na pogoris c u Vzhoda zbral kronike Kandarja. Mesto je na zac etku 10. stoletja zlatega eona postalo prestolnica tega, c emur so kas-neje rekli Vesoljno carstvo. Brez njego-ve zbirke ne bi mogli spisati povesti nobene povesti iz c asov Padca. Temeljito smo se namuc ili, da smo izbrskali uporabne kronike, ki so sluz ile za popis ozadja epopeje Begunstva. Posebej tez avno je bilo zbrati dogajanje poslednjih tragic nih mogosov cesarja Timeusa III. Samo posrednim virom se lahko zahvalimo za dovolj verodostojni opis tragedije, ki je brutalno prekinila dinastijo polvilinskih vladarjev. Dinastija Simidalov je prez ivela zara-di drznosti pogumnih in epopeja Begunstva je bila zadnja luc tistih tema-c nih c asov. Simidali so prez iveli temo Vesoljnega carstva, vendar niso vec magic na polvi-linska dinastija. Cesarstvo Shedanija je samo bleda senca nekdanje velic ine. Žgodba Begunstva je, presenetljivo, precej dobro dokumentirana. Spremlje-valci mladoletnega Timeusa IV, zadnje-ga polvilinca, so odlic no popisali avan-turo bega iz oblegane in padle prestol-nice. Ti zapisi so se ohranili vse do sodobnosti. Ker so vsi zapisi v obredni vilins c ini, nismo imeli tez av s prevajanjem. Žahvaljujoc dr. Mary Smith imamo odli-c en slovar obredne vilins c ine ... 1. SEME ZAROTE Precej velika krc ma Falias na robu sektorja Aldais je z e od nekdaj stic is c e skoraj vseh, ki z elijo svoje posle ohran-jati v anonimnosti. Ogromen osrednji prostor je okoli osrednjega kroz nega stebris c a poln mrac nih kotic kov, kamor ne sez e oko nakljuc nih obiskovalcev. Mnoge stranke z elijo ostati v mraku nevidnosti in krc ma jim je ustregla. Pred mrkimi moz mi stojijo vrc i s pivom, a tukaj zagotovo niso zaradi piv-skega uz itka. Pena v vrc ih je z e zdavnaj izpuhtela, saj vso svojo pozornost posvec ajo velikemu prostoru z nakljuc -nimi pivci in zloves c im silhuetam v temac nih kotic kih. Srepo s viganje oc i in znac ilne tetovaz e izdajajo motrenje ostalih omizij in ozkega vhoda v krc mo. Samo moz , odet v znac ilno juz njas ko bogatas ko atepejo, lez erno srka pivo in ne posvec a pozornosti svojim c uvajem. Tudi pred krc mo se sprehaja nekaj mrkih tetoviranih moz . V temac en prostor previdno vstopijo trije mos ki. Eden od njih je odet v raz-kos no opravo bogatega trgovca. Sprem-ljevalca bliskovito in rutinirano preme-rita prostor ter pomigneta gospodarju. Odloc no se usmerijo proti osamljene-mu moz u, ki odloz i napol spit vrc . Mrki silaki bliz njih omizij pozorno spremlja-jo vsak gib pris lekov, zlasti spremljeval- cev. Žagotovo se poznajo, saj spremstvo pris leka in straz a Juz njaka pripadajo cehu s adasov, mojstrov uboja. Pripad-niki ceha morilcev so popolna zas c ita za vsakogar z dovolj zlate ali aurilske podlage. Ker nudijo najboljs o bojno ves c ino in so odporni proti vec ini uro-kov vilinske magije, si lahko privos c ijo tako visoke cene. Vedno se najdejo stranke, ki potrebujejo najboljs e in si to lahko privos c ijo. Moz a se oprezno opazujeta. Prvi spregovori Juz njak: »Imas patent za sklenitev posla?« Trgovec iz delte Massaneda odloc no prikima in zasede stol nasproti Juz nja-ka. Papirusni zvitek hitro zamenja last-nika. Moz ga sumnic avo preveri in ga spravi v z ep atepeje. Pohlepno si pomane dlani: »Je tvoj vladar pripravljen plac ati ceno?« Trgovec zadovoljno prikima: »Moj vladar za zadovoljitev osebne-ga mas c evanja plac a vsakrs no ceno. Imas nac rt in sredstva za izvedbo?« Juz njak zoz i pogled: »Nikoli vec ne podvomi o mojih spo-sobnostih. Vas gospodar naj zaigra tidias. Vedel bom, kdaj moram premakniti svoje figure. Povsod imam svoje ljudi. Moja roka drz i dovolj oster in dolg keses . Mogoc e je tvoj vladar mogoc en moz , a c e me izigra, zagotovo nima dovolj hitrih nog, da uide mojim s adasom.« Trgovec ledeno odvrne: »Vladar je beseda resnice. Ko bo dobil svoje, bos nagrajen. Obljubljeno ti je veliko, ker zahtevamo veliko. Ko bo padlo to cesarstvo, bo vstalo tvoje kral-jestvo.« Juz njak prikima in se oprezno rokuje s pris lekom. Razidejo se. Nihc e ni nic e-sar videl ne slis al. 2. MAJORDOM TRONA ABRAM HOLGAR Upravniku Abramu Holgarju z e sama navzoc nost s elgeaca Trona prav prekle-mansko preseda. Vodenje vojne zahte-va celega c loveka. Ž elel je idiota na pre-stolu, a kar je prevec , je prevec . Mladoletni tepec z eli neprestano vzbujati vtis resnic nega vladarja. S svo-jimi nepredvidljivimi potezami povzro-c a precej zmede. V teh kljuc nih trenut-kih prez ivetja Svetovnega cesarstva prevec energije izgublja z zmedo, ki jo s svojimi idiotizmi povzroc a umsko pri-zadeti prestolonaslednik. Pred velikim reliefnim zemljevidom razmis lja o polo-z aju. Tok misli prekine komornik Dvora, Nimor Žavair. Kot nepriznani sin Ornisa III. Madhas kega se je na ta poloz aj pov-zpel samo s sposobnostjo urejanja koc -ljivih zadev. Ždaj z e ostareli madhas ki vladar je pijan naskoc il konjsko deklo, ki se mu je znas la na poti, in verjetno sploh ne ve, da ima na Dvoru sina. Majordom seveda nima zadrz kov glede spornega porekla. Pravzaprav celo spodbuja njegovo hlepenje po priz-nanju, ki ga ne more dobiti. Žaradi nemoralne brezkompromisnosti je dra-gocen zaupnik. Žna se osredotoc iti na pomembne zadeve in jih vedno vrhun-sko izpelje. Malce smes na krivonoga postava z zoprno piskajoc im glasom za obujanje mrtvecev sme majordoma Trona zmotiti ob vsaki uri dneva ali noc i: »Gospodar, njegova svetost Timeus IV. Simidal se hoc e igrati vojskovodjo. Od mahiba Algarja je zahteval povelj-stvo nad S estim zborom. Mahib z eli vas e mnenje o tem, saj ga obhajajo dvo-mi glede taktic nih sposobnosti svetega visoc anstva.« Abram besno udari po mizi in zasta-vice se prevrac ajo med poskakovanjem povrs ine reliefnega zemljevida. Bolj zase zarenc i: »Tega tepca bom moral odstraniti. Žlepa ali zgrda. Žadnji mogos mi resnic -no greni z ivljenje in delo,« se znova nagne nad zemljevid in med popravlja-njem zastavic jezno opisuje vojni polo-z aj. »Ofenziva ravno zdaj lepo napredu-je. S esti in Deveti zbor sta stisnila naj-manj deset hord v unic ujoc e kles c e. C e nam uspe, bomo precej moc nejs e car-ske horde odrinili vsaj sto kilometrov stran od mesta. C eprav je nesposoben in razvajen bedak, dobro ve, kdaj hoc e zaigrati velikega vojskovodjo. Nemudo-ma napis i patent o prenosu poveljstva nad zbori s cesarja na iolmagovo pisar-no. Ustanovi pisarno za vojsko. Tako naredi. In to hitro!« zarenc i in sam zase preklinja. Majhen moz ic sklene roke na hrbtu, se nagne rahlo naprej in previdno vpras a: »In c e Timeus ne podpis e patenta? Cesar, c eprav je mladoletni razvajeni Hirod idiot, mora podpisati vsak patent, predlagan s strani regentskega sveta. Ža bedakovim poc etjem slutim navdihe regenta Harida. Preklet naj bo El, ker je Lorisi dovolil toliko otrok. Malce pris-muknjeni Geor najbrz nima dovolj pameti za spletkarjenje. Raje se zabava in vedno podpis e, kar mu prinesete pred nos.« »Harid,« stisne pest in zajec i. »Ž al se ga ne moremo znebiti. Ne s e. Spretno prikriva svoje nasprotovanje in za njim je precej obs irna ter globoka mrez a. Povrh vsega je popularen med vplivni-mi mes c ani. Vsi sektorski malahidi so njegovi lakos i. Njegova odstranitev bi prinesla prevec tez av in s e kaks en upor. V tej kritic ni fazi vojne je to zad-nje, kar potrebujemo. Harid je za vsemi Timeusovimi izpadi. Spreten je,« vzdih-ne upravnik in si popravi bogato okra-s eno tuniko. Oboz uje bogata oblac ila. Žlasti ga privlac i nakit iz aurila in zlata. Nekdanja preprosta majordomova toga je postala bles c ec a oprava, vredna vladarja bles c ec ega cesarstva. A Sveto-vno cesarstvo z e vsaj pol stoletja ni vec niti svetovno, s e manj pa bles c ec e. Pre-moc an sovraz nik je zgolj v eni vojni sezoni zasedel grofiji Feowell in Žeolijo na severu. Severni zbor je razpadel in izginil ob silovitem prodoru Seth Ureu-sovih hord. Kako prav bi zdaj pris le tis-te medreje! Nepregledna mnoz ica orkov, kac jeglavcev in Severnjakov se ob podpori nekaj desetin grozljivih tze-vogov pripravlja na napad na Aldes ke dez ele. Vilini medtem uz aljeno postav-ljajo nekaks en zid na meji med Mealku-dom in preostankom razpadajoc ega cesarstva. Upravnik bolj zase zastoka: »Vesoljni car ima lahko delo, saj ve, da se Mealkud ne bo vmes al. Sem jaz kriv za idiotizem ter omahljivost cesar-ja in kraljice? Sem kriv, ker nisem hotel cesarstva kar tako predati v umazane tace basileu Vzhoda? Sem jaz uz alil nji-hovo meas iko Mariso? S krati in drugi Žahodnjaki nic esar ne ukrenejo, samo c akajo na razplet. Cesarstvo bodo bra-nili do zadnje kaplje nas e krvi! Res junas ko. Ne zavedajo se, ko bomo izkr-vaveli, so sami na vrsti za glavno jed na orc ji ros tiljadi.« Nimor vljudno prekine tok misli. »C e zdrz imo na loku Rogeag – Malea – Inris – Kandall in nam uspe dovolj hit-ro vprec i s e Tretji zbor pri Lingu, se bo carski mahib Apofis znas el v stiski. C e njegove udarne medreje ujamemo v ozek primez , bo basilea pripravljen na pogajanja. Resno me skrbi samo Aldes -ka marka. Tam nimamo nic esar dostoj-nega za zas c ito Aldeverga. C e se carski mahib Ureus jutri odloc i za nadaljnji prodor, bo Aldeverg njegov v nekaj dneh. Ne vem, kaj sploh c aka,« vzdihne. »Cesarji so vsa ta stoletja mislili, da je duhovno sredis c e cesarstva popolnoma varno. Ždaj bomo plac ali ceno za nespa-metno politiko c astivrednih predni-kov.« Abram pihne: »Feowell so razkosali in bogat plen delijo med svoje. Ureus je po lanskem polomu previden. Dokler c ez ozko grlo Severs kih vrat ne spravi vsaj stotnije medrej, ne bo nadaljeval. Gozdni vilini so jih v prvi rundi bolec e na zobato gof-ljo. V drugo Ureus noc e tvegati.« Nimor zastoka: »Ustavili so jih, a za kaks no ceno? Žagotovo ne bodo prez iveli s e enega mnoz ic nega napada. Potem je tu sabo-taz a zaradi Akros kega zbora. Nihc e ne izvrs uje ukazov Trona. Vse bez i proti zahodu in jugu. Najvec ja nevarnost so oportunisti.« Abram jezno zarenc i: »Oportunisti,« vzdihne in jezno zasi-ka, »malahidi noc ejo prispevati dogo-vorjenih medrej in falang, temvec pre-rac unavajo dobic ke ter izgube.« »Kako nizkotno!« zarenc i. »Ko se bodo Ureusove horde prebile mimo gozdnih vilinov, bo za pol mogosa padel tudi Aldeverg. Akros ki in ostali zahodni malahidi c akajo in se bodo v pravem trenutku pogodili z megs elemsko zver-jo. Vedo, da bo carski guverner nekako moral vladati dez eli, in obstojec i mala-hidi so v zac etni fazi konsolidacije naj-boljs i nac in za pobiranje tributov. A na koncu bodo zagotovo postali lakos evo kosilo. Vsak modri vladar izdajalce naj-prej izkoristi, zatem pa jih neusmiljeno pokonc a. C e izdajo svoje, s e toliko hit-reje izdajo zavojevalca.« Nimor se skloni nad zemljevid in prst srdito poloz i na toc ko pred oznako prestolnice. »Vse je odvisno od nas ega ukrepa tukaj,« s kazalcem tapka po povrs ini zemljevida, »pred vrati prestolnice. Vse je v rokah teh treh zborov. C e nam uspe, bomo imeli tudi malce bolj proste roke. Mogoc e bi kaks no vec je zmagosla-vje nas e kampanje omogoc ilo nebolec o odstranitev neljubih malahidskih his . Najlaz je je odvec ne glave zakotaliti v hrupu slavja.« Upravnik dvigne glavo in se nasmehne: »Kmalu bo nastopil ta trenutek in na valu zmagoslavja bom uredil kotaljenje lepih boz anskih glav. Najprej zmaga, potem c is c enje in na koncu nekaks no premirje. C e ne moremo imeti vsega, bomo obdrz ali vsaj nekaj, kar je bolje kot nic .« SPEKULATIVNA ZGODBA KO GREDO PUNCE VEN Samo Petančič, Slovenija Vetric poznega poletnega vec era je prinas al saje, vonj po sez ganem lesu in nec em sladkobnem, kar se je pritajilo med obe vonjavi. Vsake toliko je poc ilo ali je med his nimi lupinami odjeknilo zaporedje pokov. Iz ozke, s poogleneli-mi rus evinami posute ulice, so se koba-cale tri z enske. Ko se je prek kupa opek in podrtega trama na glavno ulico prebila prva, se je ozrla k tisti za sabo in ji pomagala s spodsipajoc ih se ostankov. Oblec eni sta bili v zguljena mos ka plas c a, nosili sta blatne s kornje, njuni glavi pa sta bili zaviti v rdec o in zeleno ruto. »A smo?« je zadihano vpras ala prva, ko se je s e tretja c lanica spustila s kupa sipkega peska in opek. »Huh, smo,« je pokimala z enska z zeleno ruto poleg nje. Njuna spremljevalka je bila z e na videz malo mlajs a od njiju, s tudentskih let, in bila je mulatka. Bila je podobno uborno oblec ena. »Upam, da bo v redu,« je dejala in velikih oc i pogledala vodilno. Ta se ji je pomirjujoc e nasmehnila, nato pa se odpravile. Žavile so na sosednjo s iroko ulico, sredi katere sta lez ala zgorel tramvaj, po tleh je bilo videti sledi tankovskih gosenic. Ob eni od porus enih stavb je zgrbljen starc ek na vozic ek nalagal ope-ke. Ko jih je opazil, se je zdrznil, pogle-dal po ulici in zaklical: »vek, vek!«. »Soldaten,« je zas epetal. Ko sta jo starejs i odloc no ubrali dal-je, mulatka pa jima je bolj plas no sledi-la, je zrl vanje kot v duhove.Nec esa oc it-no nikakor ni razumel. Do trojice so priplavali zvoki harmo-nike, prepleteni z mehkimi vzhodno slovanskimi glasovi in podaljs animi vokali nec esa, kar je morda spominjalo na pesem. Bili so blizu, za preluknjani-mi opec natimi zavesami, ki so se dviga-le v c rno nebo. Najstarejs a je zavila v ulico in poleg vojas kega tovornjaka zagledala kakih trideset mladih, v zele-ne uniforme odetih mos kih. Nekateri so nosili kape in drugi c elade z rdec imi zvezdami. Vec ina je imela pus ke, poda-jali so si steklenice prosojne tekoc ine in z ejno pili. Vodilni sta se pridruz ili s e spremlje-valki in pesem je utihnila. Vojaki so jih gledali. Nekdo se je kratko zarez al in rignil. Prvi se je premaknil svetlolas mlade-nic z nas itki na ramenih. Stekle so. Dirjale so prek razbitih, od tankov-skih gosenic zvoz enih kock, luz , razsu-tih stres nikov in tramov. Prvo so ujeli najstarejs o. Drugo so zgrabili pri sez ga-nem tramvaju, mulatka pa je zbez ala v neko klet. Ko so vdrli za njo in je prvi zac el trgati plas c z nje, je opazila, da se v kotu mrac nega prostora stiskata star-ca in otroka. Starec je otrokoma prekril oc i. Prvi je bil svetlolasi mladenic . Prodrl je s silovitostjo od tridesetkilometrskih mars ev utrjenega telesa, ki mu je smrt z e mesece svedrala mimo glave. Ko jo je grizel in lizal po obrazu ter jo vlekel za lase, da je c utila, kako v zbodljajih bole-c ine popus c ajo lasne korenine, ji je nos-nice polnil tisti vonj sladkega. Žgrabil jo je za vrat, jekleni prsti so jo davili in v njegovih praznih oc eh je videla iskre sladostrasti. Potem ji je strgal hlac ke in jeklasti prsti na goltancu so se umakni-li. Vdihnila je in on je zdrsnil vanjo, soc -no, spolzko in vroc o. Ko se je tisto divje zasajalo vanjo in je nad njo lebdel nasmes ek belih zob, je vsak vbod, ki je bil vbod mas c evanja in je obetal tuje seme, prinas al tudi trepe-tljaj za trepetljajem obeta vrha, obet je pris el v valove, v butajoc e mase uz itka, ki so preplavljale telo, dokler se ni morala znova z vso moc jo obvladovati, da ji niso uhajali glasni stoki strasti. Naslednji je bil bradac . Nekaj grobe-ga ji je dejal ter jo klofnil, da je okusila kri. Žgrabil jo je kot malo z ival in pro-drl. Bolelo jo je. Suval je in ko jo je dec ek – ali deklica – gledal med dedko-vimi prsti, je s c egetavc ek izstrelil orga-zem, kaskado valov omamljajoc ega uz i-tka. Grizla je v otekajoc o ustnico in sesala kri. Visokorasel moz praznega pogleda jo je obrnil na trebuh in skoraj videla se je lahko belo in z enstvena in okroglo pred umazanimi, v grobe hlac e stlac enimi udi, okoli katerih so med dlakami gomazele us i. Prodrl je in jo ranil. Lez ala je na razbrazdanih tleh, gola pod sivim nebom ranega jutra. Nogo je imela, golo in opraskano, potopljeno v luz o. Jezik je otipal zlomljen zob. Dva. Del lasis c a je imela zlepljen s krvjo, na levo oko ni videla nic . Bolec ina v podplutbah se je z e razvila v redno utri-panje. Od pasu navzdol jo je … bolelo. A slutila je, da je bilo tam bolec in s e mno-go. Takih, ki se bodo razcvetele pozne-je. Nekaj dlak je imela potrganih iz mednoz ja in tam so z arele jasne, z goc e pic ice bolec ine. Vdihnila je in zrak je imel vonj krvi. In morda sperme. Ko je levo roko pone-sla k obrazu, jo je bolec ina prestrelila v ramenu in ko je z desno segla h zapes-tju leve, je videla, da ima polomljene nohte. Ozrla se je h zapestju in se dota-knila mesta pod dlanjo, kot bi tipala pulz. Pod koz o je zaz arel napis Siegel-Gale. Njeno telo, golo pod nebom unic e-nega mesta, je poc asi, skupaj z obleko, zbledelo s tal ulice in se razblinilo. Sterilnost klinike so mehc ali pastelni toni in ko se je Ženia v njej zavedla, se je nad njo sklanjala medicinska sestra. »Lepo pozdravljeni. Povratek je potekal brez zapletov. Regeneracija je 99% konc ana,« ji je dejala. »Vas i prija-teljici vas z e c akata v sobi za poc itek. V nekaj minutah vas bomo spravili ven.« Ženia se je ozrla. Oblec ena je bila v papirnato bolnis ko srajco. Obkroz alo jo je nekaj s stropa visec ih diagnostic nih naprav, drugac e pa je bila soba prazna. »Lahko vstanem?« je vpras ala. Medicinska sestra je pokimala. Vrata, ki jih je oznac eval komaj viden oval, so tiho zdrsnila v steno in skoznje je stopil mlad zdravnik. »Gospa Keller, vidim, da ste nazaj. Je bilo... zadovoljivo?« je vpras al. Ženia se tiho nasmehnila. Ž jezikom je zdrsnila po popolnih zobeh. »No … V redu ...« je skomignila. »Kar se tic e vrnitve in regeneracije, ni posebnosti. Nanoti in koktejl metarege-neratorjev so...« je zac el, a je tedaj vstopil starejs i moz ak v zdravnis ki halji. »Ženi! Ženc ika!« je vzkliknil in jo objel. »Kako je bilo? Ste se zabavale?« Dala mu je poljubc ek na lice. »Super je bilo, Bernard. Hvala.« »Kakopak, moja najdraz ja. Oh, ves , zdaj, ko je tehnologija z e dovolj napredovala, ne razmis ljamo samo o Berlinu in Balkanu, ampak tudi o Konstantinoplu, Kartagini ...« Ni kazalo, da bi sogovornica vedela, o c em govori. »Pos lji mi prospekt,« mu je dejala. »Ždaj so popularni sado-mazo pake-ti. Nanking pa padec Saigona. Nekateri pa hoc ejo Auschwitz, Mauthausen in celo gulage. Ža en dan, teden … Ampak to je z e preko neke meje nekega zdra-vega turizma, jaz pravim ...« Popravila si je pramen, ki ji je padel na c elo brez gubic in se mu nasmehnila. »Na Gardsko jezero moramo. Ervin bo vesel. A je te dni tako zaposlen. A ga bova z e odtrgala od dela, kajne?« mu je dejala in mu pomez iknila. Bernard se je zaupnis ko nasmehnil, potem pa sta z mlajs im zdravnikom zapustila prostor in pustila medicinski sestri, da pomaga z ensko oblec i. Prijateljici sta jo pric akali v sobici veli-kih, udobnih stolov in toplih barv. C e je c lovek vstal in nekoliko iztegnil vrat, je lahko skozi orjas ka okna videl vse do brandenburs kih vrat. Mulatka je zdolgo-c aseno brskala po hologramskem prika-zu info omrez ja, kolegica pa je nanas ala puder in se s obila v ogledalce. »No punce, vama je bilo vs ec ? Kaj pravita?« je vpras ala Ženia. »Bilo je c aaa-robno« je dejala mulat-ka, ugasnila hologram, vstala in ji dala poljubc ek. »To moramo ponoviti. Naslednjo sre-do. Ne – s e bolje, c etrtek, ko ima Jules tisti kolegij,« je odvrnila druga in pos-pravila lic ilo v torbico. Ko so se po orjas kem stopnis c u pred kliniko spustile do ploc nika, so jim vra-ta v limuzine odprli zdolgoc aseni vozni-ki. Dame so se vrac ale domov. <> SPEKULATIVNA ZGODBA KRASNI NORI SVET Tanja Mencin, Slovenija Žala je namrs c eno preletela naslove jutranjega c asopisa. Pisalo je: VOJNA NA BLIŽ NJEM VŽHODU SE NADALJUJE, KLONI TUDI V POLITIKI, SVETOVNA VLADA SKUS A ŽATRETI NOVE UPORE ARHITEKTOV, NOVE CENE VODE, VLA-DA BO POBIRALA DAVEK NA ŽRAK. Taks ne novice so jo vedno spravljale v slabo voljo. C eprav je bilo med novi-cami tudi nekaj pozitivnega. Po neki c udni logiki ji je bila pomisel na uporni-ke proti svetovni vladi blizu. Pred nekaj leti si je svetovna vlada umislila c ipira-nje ljudi. Žbrali so jih v zdravstvenih centrih kakor z ivali in jih oz igosali. Marsikje so izbruhnili upori in represi-vni organi so s trdo roko izsilili mir. Vsaj za nekaj c asa. Na njeno c elo je padla podolgovata senca, ko je odmaknila oc i od c asopisa. Pogledala je nekam v levo v smeri kuhi-nje in malc ek privzignila glas. „Elza!“ je pritajeno zavpila. „Elza!“ Na pragu dnevne sobe je drsajoc e zas elestelo. „Ž e-li-te,“ se je zaslis al stereofonski umirjen glas. Žala se je zdrznila. „Kavo bi. Brez sladkorja in mleka.“ „Ta-koj bo.“ Žala si je robota Elzo stez ka privos c i-la, vendar ji je uspelo, da je zbrala dovolj denarja in ga kupila na trgu rab-ljene robotike. C eprav se je sprva poc u- tila malce negotovo, pa se je naposled vendarle privadila na novo pomoc v his i. Sama je bila namrec arheologinja, ves c as na terenu in z vec nim pomanj-kanjem c asa. Robot Elza ji je bil v veliko pomoc saj je namesto nje opravljal vsa gospodinjska dela in kar je bilo najpo-membnejs e, ob vec erih jo je doma ved-no c akal topel vegetarijanski obrok. Pravo zelenjavo in sadje je najraje kupovala na c rnem trgu. Tam si s e lah-ko kupil kaj uz itnega. Mesa ni uz ivala, pravzaprav se ji je gabilo. Svetovna trgovina je v trgovine pos iljala gensko pridelano zelenjavo in sadje, meso umetno vzrejenih z ivali pa je bilo neokusno in nezdravo. Povesila je oc i na pisalno mizo, kjer je brnel rac unalnik, in preletela c rno kroni-ko. V naselju nekaj ulic proc od njenega bloka so policijski organi, ki so bili pove-c ini kloni, nas li veliko zalogo droge San-je. C lovek, ki jo je zauz il je dobil moc ne halucinacije. Žnanci in prijatelji, ki so drogo kdaj poskusili so ji povedali, da so imeli vizije novega nuklearnega sveta. Sveta v katerem ni starosti in bolezni. Žala je taks ne pripovedi jemala malce z rezervo, c eprav sta znanost in medicina do 2200 moc no napredovali. Nadomesti-ti odtrgani ud ponesrec encu ni vec bila nobena umetnost. Tudi znanost in tehno-logija sta se ponas ali s proizvodnjo cest-nih, zrac nih in morskih vozil na vodikov pogon, na Luni pa je nastala prva prisel-jenska kolonija Lunaris. Žali je us el dolg zdihljaj, ko je k mizi pridrsala Elza s skodelico kave in jo previdno odloz ila. „Ka-va,“ je rekel neoseben glas. Žala je pokimala. „Hvala ti, Elza. In zvec er mi pripravi kaj okusnega. Želenjavno omleto na primer.“ Elzine kovinske oc i so se modro zasvetile. „Ta-ko bo kot si z e-li-te.“ Žala je srknila poz irek okusne kave, to je Elza odlic no pripravljala, in pogle-dala na uro na steni. Kazalca sta kazala nekaj minut do pol devetih. Morala je pohiteti, ob devetih se ji zac ne sluz ba, do tja pa je imela pol ure leta z vodi-kopterjem. Na arheolos kem najdis c u, kakih s est milj ven iz mesta, so pravkar izkopavali naselbino iz c asa 20. stoletja. Nas li so skupno grobis c e vec dvesto ljudi. Žala je naredila prve raziskave in ugotovila, da so vsa okostja moc no pos kodovana in da so preminuli umrli nasilne smrti. Gotovo v kaki vojni, ki so divjala na tleh tedanjega Balkana pred dvesto leti. Ta del sveta je zdaj spadal pod NŽE, to je, pod Novo zdruz eno Evropo. Žala je v naglici popila kavo in pojed-la c okoladni rogljic ek, pohitela v kopal-nico in se uredila za sluz bo. „Ena. Ena. TANGO. Ena. Ena,“ je deja-la s pridus enim glasom, ko je stopila k vhodnim vratom. Velikanska vrata z mlec natim nepre-bojnim steklom so tiho zadrlajsala in se odprla. Žala je vstopila v dvigalo in se dvignila iz petega nadstropja v deseto nadstropje in naprej na sam vrh, na streho, ki je bila v resnici ravna plos c ad. Tu sta jo c akala njen sluz beni vodikop-ter in varnostni pilot Ben, mogoc ni klon s skoraj fluorescentnimi azurnimi oc mi. Ko jo je zagledal mu je braz spreletel komaj opazen smehljaj. „Dobro jutro, gospodic na Nazem.“ Žala se mu je vljudno nasmehnila. „Jutro, Ben,“ je kratko navrgla. „Kot vidis , danes malce zamujam. Morala bova pohiteti.“ Ben ji je z e odpiral vrata vodikopter- ja. Žala se je povzpela v notranjost, vratca za njo so se zaprla. Nekaj minut zatem sta vzletela. Milijonsko mesto pod njo je bilo z e povsem oz ivljeno. Razprostiralo se je kakor pahljac a ob s iroki reki Donaw. Od tu zgoraj je lahko videla letalis ki stolp, veliko s iroko pristajalno stezo, kontrolno poslopje in vrsto visokih his , v katerih so prebivali piloti in njihove druz ine. Vladna sluz ba je prinas ala vrsto ugo-dnosti. Lahko si dobil velikansko stano-vanje, imel si razne popuste pri rac unih in nekateri so bili celo opros c eni plac e-vanja davkov. Kloni naprimer. Vlada NŽE je med represivne in vojas ke orga-ne najraje zaposlovala klone. Bili so neprimerno bolj klenega zdravja, skoraj nec loves ko vzdrz ljivi in hitro uc ljivi. In prav taks en je bil Ben. Žala je zasukala glavo. „In kaks no bo danes vreme?“ je navr-gla vpras anje, ko se je nagnila malce naprej. Ben je kar izstrelil iz sebe, da napo-vedujejo nevihte v popoldanskem c asu. Žala je brazdasto nagubala c elo. S e tega se jim manjka, da jih na arheolos kem najdis c u zalije voda. Dez vedno pokvari vse, vsaj kar se izkopavanj tic e. „C e bo dez , bomo nehali z delom,“ je nadaljevala Žala. „Kdaj vas potem pridem iskat?“ „Poklicala vas bom, Ben.“ Ben je pokimal. „Ste slis ali za sinoc nje novice?“ Žala je pomez iknila v sonce: „Kaks ne novice?“ „Vc eraj zvec er smo ujeli Arhitekta. Skus al je ukrasti Vodikopter.“ Žala je na s iroko razprla oc i, zac ude-na kakor mali otrok. „Vas vodikopter?“ „Moj? S Sergejem sva ga ujela.“ „S paznikom iz pritlic ja?“ „Tako je. Predala sva ga oblastem.“ Žala je pogledala vstran. Po hrbtenici navzgor jo je c udno zmrazilo. Po svoje se ji je Arhitekt smilil. Ubogi c lovek. Ubogi upornik. Arhitekti so se imenovali tisti upor-niki, ki so se uprli c ipiranju ljudi. Ni jim bilo lahko, saj so se ves c as morali skri-vati pred vladnimi organi pregona. Vla-da je napram voditeljem Arhitektov razpisala visoko nagrado in marsikateri c lovek brez c asti jih je izdal. Njej se je pomisel na izdajstvo moc no upirala. Izdajalcev ni marala. Ne tako in ne dru-gac e. Ampak kaj ko je pohlep po denar-ju v c loveku vedno prisoten. Us el ji je glasen zdihljaj. „In kaj bo zdaj z ujetnikom?“ je vpra-s ala Bena. „Mu bodo sodili?“ Ben je c udno skomignil z rameni. „Na novo bo c ipiran in poslan v zapor.“ Žala se je povsem instiktivno dotak-nila us esne mec ice na desnem us esu. Tudi sama je bila c ipirana. Na c ipu so bili shranjeni vsi podatki o njej in njena identifikacijska s tevilka drz avljanke NŽE. Ta s tevilka se je glasila: 20999773ŽN11NŽE Strmela je ven na pokrajino, ki se je zlatikavo bles c ala v toplem zgodnje poletnem jutru. Pomislila je na minula stoletja. Toliko je z e prebrala o tem. S e pred dvema stoletjema je Evropa poz-nala s tiri letne c ase, zdaj sta bila samo dva. Podnebje se je drastic no spremeni-lo. Pomladi in jeseni skoraj ni bilo vec . Ž e v aprilu so se zac ele visoke tempera-ture, narava je naglo ozelenela, potem je pritisnila vroc ina, ki je trajala vse do oktobra. Nato je pritisnil hud mraz. Žime so bile navadno brez snega. Vsaj kar se niz in in kotlin tic e. Kdor je ljubil sneg je moral v gore in vis avja. Ob tej pomisli se je kar stresla in pogledala Bena, ki je koncentrirano upravljal vodikopter. „“Ben,“ je rekla,“ste kdaj razmis ljali, da bi obiskali kolonijo na Luni?“ Ben je blago spustil vodikopter v nizki let. „Sem,“ je odvrnil,“mi kloni smo na luninem povrs ju vec kot dobrodos li.“ „Ja,...saj. Tam zgoraj so s e vedno pri-lagoditveni procesi.“ „Ljudje ste s ibki,“ je kakor v posme-hu odvrnil Ben. Žala je jezljivo stisnila ustnice. C e je pri klonih kaj sovraz ila je bil njihov obc utek za superiornost na katero so neprestano opozarjali. Ž e tako so zase-dali skoraj vsa mesta v vojski, policiji, v letalstvu, v varnostnih in obves c evalnih sluz bah, in sedaj se jim obeta tudi vstop v politiko. Niti pomisliti si ni upala, kak-s en bo svet, c e svetovno vlado kdaj pre-vzame klon. Vsekakor slabs i, kajti ljudje bodo do skrajnosti prezirani. Skozi sto-letja bodo zaradi telesne s ibkosti in izjemno nizke natalitete vse bolj posta-jali manjs ina, dokler jim ne bo grozilo izumrtje. Izumrtje, kakor so skoraj izumrli pred sto leti, ko je nova bolezen, imeno-vana Nova c rna kuga, zdesetkala planet. Takrat so na planetu divjali revs c ina, lakota, s tevilne vojne in naravne katas-trofe. Ž nastopom svetovne vlade si je c loves tvo opomoglo, vendar v igro so pris li kloni, poleti v vesolje, raziskovan-je marsa in venere, nove politic ne in druz bene razmere. Kaks no prihodnost si lahko torej obetajo? Nobene. Kajti nic vec ni stalnega. C loves kega. Taks nega, da bi c lovek lah-ko vsaj upal na pozitiven razplet. Žasukala je glavo in s pogledom os i-nila mirnega klona. Vzbujal je spos tova-nje. Bil je visok in nabit z mis icami. Pra-vilne poteze obraza so ga delale brezhi-bnega. Ža pasom je imel na desnem boku lasersko pis tolo, na levem boku pa paralizator. Sprva jo je njegova bliz i-na nelagodno begala, vendar se ga je sc asoma navadila. „Ben,“ je zdaj rekla,“ste brali o novih cenah vode in o davkih na zrak?“ Ben jo je na kratko pogledal. „Slis al sem o tem,“ je komaj opazno pokimal. „Cena pitne vode se bo drastic -no zvis ala. Vodni koncerni bijejo boj za prevlado. Voda je zdaj dragocenejs a od nafte pred stoletjem… Vse ste zasvinjali.“ „Mi?“ „Ja,… vi ljudje. Žasvinjali ste zrak in pitno vodo. Ždajs nja svetovna vlada skus a popraviti zadeve tako, da bi bilo od vsega s e kaj koristi.“ „Hoc ete rec i, da sem jaz kriva za to?“ „Ne, vi niste nic krivi. Ste samo z rtev posledic starih sistemov.“ Žala je hudimano neprivlac no pove-sila spodnjo c eljust in jo spet zaprla. Vedela je, da je Ben odkrit in brez dlake na jeziku, pa vendar jo je njegov ton glasu zbodel. „Onesnaz evanja nisem zac ela jaz,“ je odvrnila v odkrit zagovor. „Žac elo se je pred skoraj dvema stoletjema.“ „Pa vendar zdaj nosimo posledice vsi.“ Žala je umolknila. Nerada je dala Benu prav. Predniki so res pos teno ote-z ili razmere. Pogoltnila je debelo slino, a ni rekla nobene. V daljavi se je z e svetila zaplata rja-ve, od sonca prebic ane pokrajine, kjer so izkopavali vas iz dvajsetega stoletja. Ben je s e bolj spustil vodikopter in se zac el spus c ati na veliko zaplato pomen-drane trave. Od nekod je pritekel mos ki in zac el kriliti z rokami. Žala je prepoz-nala sodelavca Igorja. Žali je us el zdihljaj. Dolg in naporen dan je pred njo. Res je planet Žemlja postal krasni nori svet, je s e pomislila, potem pa izstopila in pohitela proti mos -kemu, ki je s e vedno mahal z rokami. SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA "Vrniva se," me je Knorr pocukala za rokav. "Nevihta se bliz a." "Ne s e." Prva nevihta nikoli ne udari pred zgodnjim popoldnevom, ko sonce dovolj razgreje zrak. Moja Omega je kazala navpic no c rto, krog, dve utripajoc i piki, s e eno navpic no c rto in dva kvadra-ta, enega nad drugim. Na pamet sem se nauc il zaporedja simbolov, tako da ved-no vem, kdaj se bo pribliz al poldan, pa c eprav je bilo sonce popolnoma zakrito za filcem pras nih rjavih oblakov. "Poglej gor, Max," je zasitnarila Kno-rr. "Ne gledat te tvoje neumne Omege!" Svoji mali sestrici sem dovolil, da me klic e Max, ker ni mogla izgovoriti moje-ga polnega imena, MaxFactor, ko je bila majhna. Kaj naj rec em? Rad jo imam, c eprav je nadloga, zato ji popus c am tam, kjer drugim ne bi. Ponosen sem na svoje ime. MaxFactor je resnic na beseda. Beseda, za katero obstaja pisen simbol in gradivo v Knjiz ni-ci. Niso vse besede take. To pa vem zato, ker prez ivim vec ino svojega prostega c asa v Knjiz nici. Dosti ljudi se mi posme-huje, ker se uc im o c asu in svetu, ki nima z nami nobene zveze, a se motijo. Knjiz -nica je nas edini vir znanja, zato ga mora-mo ohranjati in, upam, povec evati. Ponosen sem tudi na svoj lepopis. Medtem ko bi vec ina ljudi – od tistih, ki znajo pisati – zapisala moje ime kot c rn kvadrat z nekaj belimi c rtami, sem napisal svoje ime na sprednji z ep moje-ga kombinezona natanc no tako, kot se beseda pojavi v Knjiz nici: c rn kvader z zaobljenimi robovi in filigranskimi beli-mi oznakami. "Ne sitnarit, Knorr. Dovolj c asa ima-va." Nisem se hotel zmeniti za strah in napetost v njenem glasu in sem kopal dalje. Nas el sem z e s alotko in dve rdec i c ebuli, ki so se skrivale v prhki, pes c eni zemlji. Ž nekaj srec e bom prigrabil dovolj, da bom lahko zamenjal za zavi-tek elVite, ko bodo trgovci pris li po pri-delek. Obstaja meja, koliko Marabela lahko c lovek s e poje, ne da bi se mu utrgalo. Saj gojimo tudi druge pridelke, vendar jih moramo skoraj vse zamenja-ti za semena za naslednje leto. Sanjac mi je nekoc pravil, da so na rastlinah vc asih semena zrasla sama od sebe, a v Knjiz nici o tem ni govora, tako da mu ne verjamem. Grozec e prasketanje nad mojo glavo se je zdruz ilo v us esa parajoc grom, ki me je pognal na noge. Mogoc e bi pa res bil c as, da se pobereva ... Žgrabil sem vres c ec o Knorr in stekel proti jamam. Oblaki so drhteli od statike, zasenc eni z oranz nimi bliski gorec ih asteroidov nekje v vis avah. Planet se je pogrezal v oblak prahu in asteroidov, in c eprav nobeden od njih ni bil dovolj velik, da bi nas unic il, so njihovi udarci v nas o z e tako unic eno atmosfero samo s e posla-bs ali stvari, in sproz ili supernevihte, ki bodo rohnele s e tedne zatem, ko bo planet zapustil oblak, oziroma tako vsaj pravi Sanjac . Stekel po hribu navzgor do vhoda v jame, kjer smo z iveli, ko so svet parali orkani. Eden od z upanovih moz me je grdo pogledal, ko mi je odprl vrata, potem ko sem moral po njih kar nekaj c asa razbijati. C eprav je prva votlina najvec ja, je nikoli nisem maral maram. Tukaj drz i-mo OldSpice v njihovih ogradah, zato smrdi do nebes. Enega sem nekoc pos-kusil zajahati, na pravilen nac in, kot to poc ne mos ki na Knjiz nic ni enoti, obrn-jen proti repu, vendar me je butasta z ival vrgla po tleh. Ž elim si, da bi jih lahko vseh pojedli, vendar potrebujemo njihov gnoj, sicer ne bi nic raslo v pes -c eni zemlji, ki jo za sabo pustijo viharji. Pa tudi pluge in vozove vlec ejo, ko se jim ravno zljubi. Sanjac pravi, da so nas i predniki redili tudi druge z ivali, recimo velike rjave z rogovi, ki so izdelovale Bauer v vrec ah pod svojimi trebuhi, c eprav mislim, da je to samo ena njego-vih fantazij. S Knorr sva se ustavila pri koritu, da bi si napolnila steklenici. C udno, skoraj prazno je bilo, in zvok drvec e vode iz razpoke pod mostom je bil bolj oddal-jen in pridus en kot obic ajno. Verjetno je bilo nekaj narobe z mojimi us esi, saj so gore polne vode. Kar je dobro, saj je na povrs ju ni nic . S podzemnimi zaloga-mi namakamo polja, pa tudi prodajamo jih. Trgovci pridejo s svojimi konvoji JCBjev, mi pa zamenjamo vodo za nado-mestne Philipse, ko se nam tisti v Knjiz -nici pokvarijo, ali za Shell, ki ga potre-bujemo za razsvetljavo jam, ali za Browninge za z upanove moz e. Duracell za mojo Omego stane dvajset cistern vode, skoraj petsto pa jih moramo dati v zameno za sodc ek Shella, ki ga pora-bimo v enem mesecu. C e bi nam zmanj-kalo vode, potem bi bili v resnih tez a-vah. S e dobro, da je ne bo nikoli zmanj-kalo. Knorr ni opazila nic esar in je z e zac e-la pozabljati na grozo nevihte. Stekla je v naslednjo votlino, kjer smo vsi z iveli in spali. Sanjac je vse dneve prez ivljal tu, a njemu je bilo vseeno. Slep je bil, zato ni mogel uporabljati Knjiz nice. Kar mu je manjkalo na znanju, pa je znal nadomestit z domis ljijo. Knorr je poc e-nila na tla, v gruc o otrok, ki so vsi nape-to poslus ali njegovo zgodbo. Poznam jo, konc a se s pravljico o oddaljenem pla-netu, oblec enem v modro in zeleno, s c istim nebom in belimi oblaki in morji in nez nim dez jem in gozdovi. "Tisoc e in tisoc e ljudi se je vkrcalo v rakete," tako je Sanjac pravil SpaceX-om, "in zapustilo planet. Žbrali so se v vesolju in zdruz ili vse rakete v eno samo vesoljsko ladjo." Pripovedoval jim je otros ko verzijo, brez morec ih podrobnosti, ki jih je zadrz al za starejs e obc instvo. Recimo, da so SpaceX-ovci izc rpali skoraj vse naravne vire na planetu, da so zgradili svoje ladje. Ali da je toplota iz njihovih raket popolnoma unic ila atmosfero in sproz ila prve super nevihte. Ali da je gradnja vesoljske ladje v vesolju za sabo pustila kupe smeti in nes teto aste-roidov, ki so se izmaknili zajetju, iz c esar je nastalo polje skal in kamenja, v katerega se enkrat vsako leto pogrezne nas svet. Vc asih sem spras eval svoje stars e, zakaj nas i predniki niso odleteli na SpaceX-ih, a mi niso odgovorili, samo c emerni in mrac ni so postali. Le enkrat mi je mama zabrusila, da niso bili rojeni pod pravo zastavo, zato jim ni bilo dovoljeno oditi. Ne vem, kaj je bila zas-tava, a morala je biti nekaj mogoc nega, kot Bog, ki lahko odreja, kaks na je uso-da posameznega c loveka. Vc asih sem sovraz il tiste ljudi, a zdaj ne vec . Prepric an sem, da se je njihova ladja pokvarila in da so umrli v mrazu vesolja. Mi smo na boljs em. "Ladjo so usmerili proti najsvetlejs i zvezdi na nebu," je Sanjac zakljuc eval svojo pravljico, "Formalhaut so jo ime-novali, in zapustili Žemljo da bi naselili nov planet, Dagon." DAGON Danila Žorž, Slovenija SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA POEZIJA MORILEC tis ina... in dihanje na prez i; oc i so hladen svet, mrzek, odtujen. Moz gani ledenijo. Krc i se razum v naskoku. Potem udarec. In kri. Veliko krvi. Srce divje vztrepeta. A z rtev je z e padla. Kakor stekla zver se senca umakne v noc , v samo brezno brez povratka. POBESNELI BOG Grejo politic ni kloni skozi prostor in c as, volja prednikov je upepeljena; kiber stroj odreja pijane utopiste, se bes razliva c ez korita, ni vec meja, ne treznega posluha, kot podivjani pes se novo tisoc letje v kaos preobrac a. UKINJANJE Bic anje krvavih ustnic s s arado besed, krik je obvisel na robu zavesti kot s epet, ki ga slis ijo edino bogovi. TRI PESMI Tanja Mencin, Slovenija SONCE Slis alo se je c isto neverjetno. Ž e v ponedeljek je napovedovalec vremena po holeoviziji sporoc il, da se je koprena oblakov in dima iznad Suhih reber sta-njs ala in da bi se utegnilo pokazati son-ce. V torek je napovedal 20 do 30 odstotno verjetnost, kar je bilo dovolj, da je prebivalce obs el nemir. V c etrtek je verjetnost narasla na 70 do 80 odsto-tkov. Vsakomur je postalo jasno, da se bo najkasneje v soboto prikazalo sonce. Tedaj so stopile v akcijo turistic ne agencije. Predstavnik agencije Narava in zdravje je na zaslonu sporoc il, da bodo organizirali strokovno opazovan-je sonca z Golega hriba, najvis jega vrha Žahodne planote, kjer naj bi bilo sonce najbolj c isto. »Posebni vodniki bodo razlagali spektakularne sonc ne feno-mene,« je govoril, »sonce si boste lahko ogledali tudi skozi teleskop in morda se bodo videle znamenite sonc ne pege. Vsak opazovalec bo prejel temna zas c it-na oc ala, poskrbljeno bo za jedac o in pijac o. Prvic bomo toc ili znamenito pivo Sonce. Ža primer nezgode bo stal v bliz ini avto prve pomoc i. Ne pozabite, na Žahodni planoti se to zgodi le enkrat v desetletju. Narava in zdravje vam omogoc a, da vidite sonce poceni, prijet-no in zanesljivo!« Tudi druz ina Steinberg je bila zbrana pred zaslonom sprejemnika. Poleg star-s ev Izaka in Sare s e sin Jakob, hc i Rahe-la, prav takrat pa je bila navzoc a tudi stara mati Jona, ki je pris la obiskat Ste-inbergerjeve. »Ko sem bila s e otrok,« je dejala Jona,« je vec krat sijalo sonce. »Nekoc je sijalo ves mesec in tedaj je bila sus a in z eleli smo si dez ja.« »Tudi v mojih otros kih letih ni bilo sonce tako redek gost. Ponoc i pa so se videle zvezde in Luna.« »Ali zares ne smes gledati v sonce?« je vpras ala Rahela. »Ne smes in niti ne mores ,« je odgovo-rila Jona. »V oc eh se prevec bles c i in pec e bolj, kot c e gledas najsvetlejs o luc .« »Brala sem, da lahko oslepis .« Rahela naj bi videla sonce prvic v z ivljenju in zato je bila zelo razburjena. »Mislim, da s e nihc e ni oslepel zaradi gledanja v sonce,« je odgovorila Jona. »A vseeno bo bolje, c e jutri ne bosta zrla vanj brez zas c itnih oc al.« Ž e zjutraj so bile ceste polne vozil. Vec ina je bila elektric nih, nekaj tudi plinskih ter nekaj zastarelih hibridov. Kasneje so se reki vozil pridruz ili heli-kopterji in zrac ni gliserji. Napolnili so nebo, tako da je nastala gnec a na cesti in v zraku. Druz ina Steinberg se je peljala v veli-kem in udobnem vozilu na zrac no blazi-no Ford Air. »Upam, da ne bomo zamudili sonc -nega vzhoda,« Je zaskrbljeno dejal Jakob, ko se je kolona ustavila. »Midva z Rahelo s e nisva videla sonca na odpr-tem nebu. C e ga zamudimo, se lahko zgodi, da ga ne bova videla nikoli.« Videl si ga, ko sva potovala na Green-land. Si vse pozabil?« »Takrat sem bil s e otrok. »Brez skrbi,« jih je miril oc e Izak. »Sonc ni vzhod je napovedan ob desetih dopoldan. Morebitna napaka znas a samo eno uro.« Luc aj pred njimi je helikopter cest-nega podjetja Varnost dvignil v zrak pokvarjen elektromobil. Kolona se je premaknila. »Ni pokvarjen,« je dejal Jakob. »Mislim, da mu je samo zmanjkalo toka.« Žac eli so se vzpenjati na Goli hrib. Drseli so po serpentinah levo in desno, dokler se niso spet ustavili. Pred njimi je bila pregrada turistic ne agencije Narava in zdravje. Izak Steinberg je plac al vstopnino za avto in za vsakega potnika posebej. »Dobro, da ne zahtevajo kupnine za zrak,« je rekel Izak. »Tudi to se bo zgodilo,« je menila Sara. »Slis ala sem, da bodo obdavc ili c evlje.« »Žakaj pa c evlje?« se je zac udil Jakob. »Ker v njih hodimo,« je odgovorila Sara. »Potem bomo rajs i hodili bosi. Nav-sezadnje bodo obdavc ili s e z ivljenje, to, da si z iv.« »Ža ta kupon boste dobili oc ala in boste gledali skozi teleskop...« je hitel razlagati zastopnik agencije. Izak je pognal avto na zravnano plos -c ad. Na obeh straneh ceste so bili na hitro pripravljeni paviljoni, v kateri so prodajali spominke, na primer majhne steklene s katlice, v katerih se je svetila rumenkasta kroglica, ki naj bi predstav-ljala sonce. Žlate nitke, ki so pomenile sonc ne z arke in modele s planeti in soncem v sredini. Glinaste maske, ponaredke starodavnih sonc nih mask iz Mehike. Na tleh pa je bil napis: Nara-va in zdravje vam razkazuje Sonce. Goli hrib, 12. maja 2099. Vrh Golega hriba je bil zravnan in svez a zemlja je dokazovala, da so to delo opravili v zadnjih dneh. V dolgih vrstah so bile razvrs c ene klopi, ki so bile z e kar precej polne. Na z eleznih trinoz nikih so stali daljnogledi s filtri tik pred lec o. Med vrstami so se sukali roboti, razdeljevali oc ala in ponujali pijac o Kola novega stoletja. Tudi vse tisto, kar se je dalo prebaviti: pecivo, sendvic e, sadje, polpete, vroc e pse in celo japonske sus ije. Steinbergerjevi so parkirali vozilo in se pomes ali med ljudi. »Tam je s e prostor!« je vzkliknil Jakob in pokazal na klop tik zraven teleskopa. Žrinili so se naprej. Sara je srec ala znanko in se z njo spustila v klepet, drugi pa so posedli po klopi. »Dobra organizacija,« je dejal Izak in pogledal na uro. »Manjka s e pet minut. C e ne velja napaka, se bo vsak trenutek pokazalo sonce.« Toda nebo je s e vedno prekrival oblak, podoben ovci, a je bil svetlejs i, kot so jih bili navajeni gledati. Iz mnoz ice se je izlus c il Aleksander Kerstein. »Aha, tudi vi ste tukaj!« je vzkliknil. »Seveda, kam pa naj gre c lovek na tak dan! Pomislite, zadnjikrat sem videl sonce pred desetimi leti v Avstraliji, c e izvzamem potovanja v letali, ki se dvig-nejo v stratosfero. V tistih letih so imela letala s e okna. S koda, da so jih odstrani-li. To ni bilo potrebno. Koliko letal pa je razneslo? Dve ali tri? Žato pa smo dobili kovinske truge. Poleg tega bi lahko lete-la niz e, tako kot v prejs njem stoletju. Kaj pa je treba siliti v stratosfero?« Tako hitro, kot je Aleksander Kerste-in pris el, je tudi izginil. Žamahnil je z roko, vzkliknil »poglejmo sonce«, in se potopil v mnoz ico. Nobeden od Stein-bergovih ni uspel spregovoriti besede. »Sosed Aleksander je c udak,« je rekla Sara, »sicer pa je dober c lovek. »Ždajle nas je obsul s kopico besed, drugikrat pa gre mimo, ne da bi nas videl. Otroci mu pravijo Aleksander zrakozor.« »Kaj c es , taki so profesorji,« je doda-la Jona. »Posebno, c e so profesorji psihologi-je,« se je oglasila Rahela. »Tiho bodi!« jo je pokarala Sara. »Kaj pa ti vec o profesorjih psihologije? Pred leti nam je posodil denar.« »Saj sem rekla, da je dobric ina,« je vztrajala Sara. »Vsi so bili nestrpni, z ivc ni so se pre-sedali po klopi, toda ura se ni hotela premakniti naprej. Minute so se vlekle, kot da bi bile gumijaste. Gledalci so napenjali oc i in strmeli v nebo, ki se je le poc asi jasnilo.« »Glejte!« je zavpil David. Na zahodu je zazijala v oblakih svetla luknja. V rdec kastem sijaju je z arela. »Rekel si, da je nebo modro,« je oc i-tala oc etu Rahela. »David pa je trdil, da je vijolic asto.« »To je zarja!« je nekdo zakric al. Mnoz ica je vzvalovila kot trava v vetru. Nekaj ljudi je planilo k daljnogle-dom. Pridus eno mrmranje je s lo od ust do ust. »Nebo!« je nekdo zavpil in tisoc gla-sov je ponovilo njegovo besedo. »Pravo nebo!« »Kako je modro!« Mnoz ica je dvignjenih glav strmela kvis ku. Modre lise v oblakih so se naglo vec ale. Slis alo se je s kripanje fotograf-skih in filmskih aparatov. »Plac ali smo za sonce, gledamo pa tudi nebo,« je menil Izak. »Ali ni to sijajno?« »Jaz pa mislim, da je c isto nebo tem-nomodro,« je zamrmral Jakob. »Da ima barvo slive. To pa je kot tanc ica.« »Nebo je v resnici tanc ica,« je rekla Sara. »Tanc ica zraka, ki ovija Žemljo.« »Modro nebo ni umazano. Umazano je nebo, ki ga gledamo doma.« Modrina na nebu je bila c edalje vec -ja. Tedaj se je visoko nad glavami, s e v oblakih, prikazala svetla krogla. Ljudje so kriknili.Tisti, ki so imeli pokrivala, so jih sneli in mahali z njimi proti nebu. Neka skupina je prepevala, druga pa plesala. Star moz v bliz ini Steinbergov je zac el jokati. Ždelo se je, da sonce tec e skozi oblake. Bliz alo se je modrini neba. »Saj ni tako svetlo!« je skoraj razoc a-rano rekla Rahela. »Lahko gledam nara-vnost vanj in nic me ne pec ejo oc i.« »Poc akaj, pa bos c utila, kako pec ejo.« Sonce je postajalo c edalje svetlejs e. »Mislil sem, da je najmanj s e enkrat vec je,« se je oglasil Jakob. Sonce je zaplavalo na c isto nebo in z arki so razsvetlili vrh Golega hriba. Mnoz ica je zmagoslavno zakric ala. »Oc ala!« je zavpila Sara. »Ne smemo ga gledati brez oc al!« Gledalci so si nadeli oc ala. Le Rahela jih je obdrz ala v rokah. Gledala je nara-vnost v z arec o kroglo in oc i so se ji sol- zile. S ele ko so jo zac ele boleti, si jih je zakrila z rokami. »Taks no je torej sonce,« je zamrmra-la. »Boli!« Toda c eprav je miz ala, sonce ni hote-lo izginiti. Videla ga je skozi veke v vseh barvah, svetlo, nato temno, nato spet svetlo, konc no pa se je spremenilo v oranz en krog. Ljudje pri teleskopu so odrivali drug drugega. Nekdo je zavpil: »Vidim sonc -no pego!« a z e so ga drugi odrinili. Neki mos ki je dvignil otroka, kot da bi otrok zaradi tega bolje videl sonce. Neko dekle je stegovalo roke, da bi jih pogreli sonc ni z arki. V svetlobi se je zdela pokrajina c isto drugac na, spremenjena, kot da ne pripada Žemlji, temvec kake-mu drugemu planetu. Sara se je sklonila k Jakobu in Raheli. »Ne pozabita, otroka, tega trenutka. Morda je to edinkrat, da vidita Sonce. Morda je zadnjikrat. Ne pozabita ga!« »Ne bova!« sta odgovarjala otroka. Kot zac arana sta strmela v nebo, v svet-lo, zlatorumeno kroglo, ki je sipala svet-lobo in toploto in jima budila neznana obc utja. Jona je poskoc ila in zavriskala. »Tako je bilo, ko sem bila otrok!« si je dajala dus ka. »Skakale smo in plesa-le in se podile po soncu.« Žac ela je plesati. Vrtela se je kot vrta-vka. Nazadnje se je postavila na glavo in se zakrohotala. »Nehaj, mati!« je vzkliknila Sara. »Kaj bodo rekli ljudje?« »Nehaj, stara mati!« je ponovila Rahela. Izak pa je menil: »Pustita jo! Stara mati gotovo ne bo vec videla sonca.« Ljudje pa se niso zmenili zanjo. Oc a-rani so strmeli v nebo in gledali sonce, medtem ko je Jona plesala z otrokoma ringaraja in skakala sem ter tja, kot da bi bila majhno dekletce. Sonce pa je sijalo in sijalo in ljudje so si slekli jopic e in suknjic e. Ko so se pribliz ali oblaki, je mnoz ica umolknila. Žaprepas c eno je gledala, kako so pogoltnili z arec o kroglo. Svet-loba je ugasnila in spet so se znas li v vec ni senci. Samo s e rdec kasta luknja v oblakih je pric ala, da je tod pred krat-kim sijalo sonce. Ždelo se je, da zija na nebu velika rana. RADIACIJA Na grebenu Dolga reber je bila zbra-na vsa druz ina Steinbergov in njihovih prijateljev. Na tabli je pisalo: Radiacija. Prehod prepovedan. David je sestavil makrodaljnogled. Drug za drugim so gledali v daljavo. »Jo vidis ?« »Neee!« je odgovoril David. »Nikjer ni z ive dus e.« Potem je vzkliknil mali Jon: »Vidim jo! Tam je!« Stegnil je roko in prst proti obzorju. »Tam pri skali, ki seka nebo!« Na nebu brez oblac ka se je sonce spustilo c ez rob obzorja. Žbrani opazo-valci so zagledali drobno senco, ki se je poc asi premikala. »Sara!« je zavpil Jakob. »Vidimo te. Kaj se je zgodilo? Naravnaj holovizor!« David je dvignil svoj holovizor na kovinske noge. Pokazalo se je vozilo v pes c eni vdolbini. Žraven sta stala kovinska robota z napisom W11 in W12, David je pojasnil, da prvi pomaga pri nesrec ah, drugi pa izkazuje pomoc ponesrec encem. »Nenadoma sem tres c ila c ez rob,« je dejala podoba na ekranu. »Prej vdolbi-ne ni bilo, najbrz se je odprla med sinoc njim potresom. Ne vem, kaj naj zdaj storim.« W11 se je obrnil proti sprejemniku in poc asi z umetnim glasom dejal: »Ponesrec enka je zas la na kontaminira-no ozemlje in je tudi sama kontaminira-na. Žato mora ostati tukaj!« Žavladala je grobna tis ina. Jakob je vzkliknil »joj« in se je s s iroko razprtimi oc mi zazrl v daljavo. Žajecljal je: »Ali to pomeni, da se ne smes vrniti k nam?« Sara je pojasnila, da so ji izmerili previsoko stopnjo radiaktivnosti, c ez 100 Roentgenov, kar bi okuz ilo najbli-z jo okolico. Žapeljala je v graben, kamor so dolga desetletja zakopavali visoko radioaktivne odpadke, ki sevajo alfa in gama z arke Preden se je pobrala, je tudi sama postala radioaktivna. Na ekranu se je pokazalo vozilo v jarku. Jakob ga je pribliz al. Žac ela je silovito kas ljati. David je naravnal zoom, tako da so jo videli c isto blizu. Jakob je ponovno vzkliknil »joj«. Sarin obraz je bil zabuhel in pokrit z rdec imi lisami in mehurji. »Kaks na pa si?« so vzkliknili Stein-bergi. »Robota pravita, da imam akutni radioaktivni sindrom. »Nisi videla prepoved?« »Mislim, da sem jo spregledala.« Iz sprejemnika se je zaslis al glas: »Gospa Sara Steinberg zaradi radioakti-vnosti ne sme med ljudi. Poslali bomo helikopter in jo odpeljali v bolnis nico Santa Monika, kjer zdravimo radioakti-vne bolnike.« » Bo prez ivela?« je negotovo vpras al Jakob. »Verjetnost prez ivetja je 50 odstot-na, c e pride pravoc asno v bolnico. Pov-sem zdrava pa ne bo vec .« Skupinica na grebenu Dolga reber je brez besede c akala, da se prikaz e heli-kopter. A ni pris el. »Prevoz se je zavlekel, ker potrebu-jemo dokumente,« je dejal sogovornik s Centra za prouc evanje radioaktivnosti. »Kaks ne dokumente?« »Ždravnis ko napotnico, dovoljenje za vstop na kontaminirano ozemlje, obc insko potrdilo in...« »Naj jih vrag pocitra!« je razburjeno vzkliknil Jakob, »Kako dogo moramo c akati?« »Ne vem,« je dejal sogovornik. »Lahko se zavlec e. V sobotah popoldne je malo uradnikov na delovnem mes-tu.« Na ekranu je Sara zac ela bruhati. Drz ala se je robota W12 za ramo in se silovito stresala. »Umira!« je vzkliknil David. »Pomagajta ji!« »Midva ne moreva pomagati. C akava na prevoz,« je odgovoril W12. Minute so tekle po polz je. »In kaj bo, c e pride helikopter prepo-zno?« »Gospa se bo dolgo muc ila in morda ne bo prez ivela,« je odgovoril W12. »Take nesrec e so redke.« Jakob je spet zaklel. Žamajal se je in malone padel, a ga je Aron pravoc asno ujel. »Ali bo babica umrla?« se je oglasil David. »Tiho bodi in ne spras uj!,« ga je zavr-nila Magda. »Ne bo umrla,« ga je potolaz il Jakob. »Tvoja babica ne sme umreti!« Tiho pa je zamrmral: »Ne bi je prez ivel.. S tiride-set le sva skupaj in ne morem si zamis-liti z ivljenja brez nje!« Sklonil se je k sprejemniku in zavpil: »Sara, Sara, ne zapusti me!« Pogledala ga je z zabuhlimi oc mi. »Jaz te ne zapus c am,« je odgovorila, »ti zapus c as mene.« Jakob je zajokal. Druz ina ga je zac u-deno gledala, ker ga ni s e nikoli ni vide-la jokati. Magdalena se je sklonila k nje-mu in ga objela. »Jakob, verjemi mi, saj bo s e vse dob-ro. C lovek ne more kar takole zapustiti sveta in svoje druz ine.« »Žakaj pa imamo zas c itne in sanitar-ne skupine, in kaj vem, kaj s e vse?« je vzkliknil David. »Ža prvo pomoc plac u-jemo davek!« Trideset minut se je hitro izteklo. »Kje je helikopter?« je zavpil David. »Mi ga c akamo!« »Polovico dokumentov z e imamo,« je odgovoril glas. »Samo s e malo in imeli bomo vsa. Dovoljenja za prelet konta-miniranega ozemlja nimamo, ker ne najdemo gospoda Osgooda, ki ga mora podpisati.« »Nima namestnika?« »Ima, a je tudi odsoten!« »Takole se igrate z z ivljenji ljudi!« je dejala Magdalena. »Seveda, lahko je vam, ker nihc e ne ogroz a vas ih druz in!« »Kdo pa ste? Kdo vam je dal pravico, da tako brezbriz no postopate z nami?« je besno zavpil Jakob. »Vas e ime?« »Wood 2100,« je odgovoril glas. »Wood 2100 je rac unalnik, »se je oglasil David. »Kaaaj?« se je zadrl Jakob. »Ali sem prav slis al? O z ivljenju in smrti moje z ene Sare se pogovarjamo z rac unalni-kom?« Minilo je z e 50 minut. »Kaj pa zdaj?« je vpras ala Magdalena. David se je hitro zagnal v svoje vozi-lo in ga pognal c ez planjavo. Jakob in Magdalena sta zakric ala, naj bo previ-den, a ju ni slis al. Vozil je c ez kamenje in pesek, da je avto poskakoval. V krat-kem je dosegel prizoris c e. Jona je sede-la na kamnu in pritiskala robec na obraz, robota pa sta stala za njo in nemo boljs c ala predse. David je skoc il iz vozila, zgrabil Saro in jo odnesel v avto. Elektromotor je zabrenc al in ju odpeljal proc , s e preden sta robota ute-gnila karkoli postoriti. Begunca sta drvela c ez planjavo, mimo brinovega grmic evja, dokler nista dosegla cesto. »Kam pa me peljes ?« je jokavo vpra-s ala Sara »V Santa Moniko. Tam ti bodo vedeli pomagati. Samo da ni prepozno!« A z e se je oglasil zvoc nik: »David in Sara, prihajamo po vaju. Nemudoma ustavita vozilo.« Ž e v naslednjem trenutku sta zagle-dala helikopter. Spustil se je k njima. Vrata so se odprla in izstopila sta bolni-c arja z nosilnico. David je odprl vozilo, da sta bolnic arja odnesla bolnico k heli-kopterju. Pomahala sta si v slovo. »Jutri te obis c emo,« je zagotovil David. »Ne bomo te pustili na cedilu. Mi smo Steinbergi!« Helikopter je zabrnel in se dvignil pod nebo. David mu je sledil z oc mi. »Upam, da ni prepozno,« je zamrm-ral in obrnil vozilo v proti Suhim reb-rom, da se pridruz i druz ini, ki je z dalja-ve opazovala res evanje stare matere. SMOG David Steinberg je zaman potiskal na roc ico; vozilo se ni premaknilo ne naprej ne nazaj. Kriva je bila razrita podez elska cesta, po kateri ne bi s lo niti vozilo s kolesi, kaj s ele njegov Ford air na zrac ni blazini. Poc asi je zlezel ven. Na cesti je lez ala velika skala. Najbrz se je bila skotalila s hriba. Avto je oc itno udaril vanjo. Sklo-nil se je in pogledal pod vozilo. Žrac ne s obe so bile zmec kane. Pomislil je, da ne bo mogel peljati dalje. Obenem se je tudi spomnil, da bo ure in ure c akal na pomoc . »Ali sploh s e kdo vozi tod?« se je vpras al. Pogledal je po vijugasti cesti, ki se je izgubljala med rdec kastimi skalami. V z goc em soncu je zrak migotal. Niti ptic i niti z uz elke niso oz ivljali mrtve pokrajine. David Steinberg si je nervozno priz -gal cigareto. Pomirila ga je.»Dobro, da s e kadim,« je pomislil. Njegovi prijatelji so z e zdavnaj opustili kajenje. C eprav je bil samo kakih deset kilometrov dalec od obronkov mesta, je bila pokrajina bolj podobna Luni kot Žemlji. Kot otrok je pogosto prihajal sem s stars i, bratom in sestro. Umazana mla-kuz a, ki je tekla vzdolz ceste, je bila takrat s e bister potoc ek. Poboc je pa je bilo namesto z rdec kastim kamenjem pokrito s travo in cveticami. Sestra Jona je vedno natrgala s opek rdec ih mako-vih cvetov. Spomnil se je, kako je neda-lec od tod kac a pic ila njegovega brata Izaka. Ž vso naglico so odvihrali nazaj v mesto in komaj so ga res ili smrti. David Steinberg je odvrgel ogorek med kamenje. »Ne verjamem, da bi kac e s e z ivele tod,« je polglasno zamrmral. Najbolj bi bilo, da jo kar pes mahnem v mesto. Po cesti bi delal ovinek in hodil vec ur. Toda c ez hrib bo v eni uri ali v uri in pol desegel najbliz je satelitsko naselje. Avtomobila ni niti zaklenil. S e enkrat je poskusil klicati pomoc , a mobi tudi zdaj ni deloval. Oc itno ga je pozabil napolniti z elektric nim tokom. Žavihal si je spodnji rob hlac nic in se zac el vzpenjati v hrib. Sprva je hitro napre-doval, toda kmalu mu je zmanjkalo sape. , Žadihan se je usedel na skalo. »Eh, c isto sem se pomehkuz il,« je za mrmral. Moral bi se ukvarjati s kakim s portom.« Sestra Jona je bila drsalka, brat Izak je igral kos arko, on pa nic . Ž robcem si je obrisal potno c elo. Moral bi hoditi na izlete, tako kot v mla-dih letih! Toda kdo bi hodil v tako pus -c obo! Umetni vrtovi pod steklenimi kupolami so bili vse kaj drugega. Tam je s e tekla c ista voda in kroz il c ist zrak. Davidu Steinbergu se je zdelo, da vse poboc je smrdi po petroleju in z veplu, po vonju zaradi katerega je pred leti v bliz nji kemic ni tovarni omedlel. Pogled mu je drsel po okolici, pokriti z rdec kastim kamenjem. Tam so bili ostanki smoga: rdec kasta skorja, prile-pljena, vsesana v povrs ino kamenja in peska. Celo osat, ki je tu pa tam rasel iz puste zemlje, je bil rdec kast. Vstal je in s el dalje. Bil je z e blizu grebena, Pos kodovani avto na cesti je bil videti c isto majhen. »Ko le sonce ne bi tako pripekalo!« jhe pomislil in si znova obrisal c elo z rob-cem. Pogledal je na uro. Minilo je s ele s tirideset minut, odkar je zapustil vozilo, a se mu je zdelo, da so pretekle ure. Konc no je pris el na greben. Žazrl se je v dolino pod seboj. V megli in rjavem dimu je videl nekaj his enega izmed sate-litskih naselij v predmestju, mesta pa ne. Toda David Steinberg je vedel, da lez i tam, kjer je bila megla najbolj temna. Tedaj so zatulile sirene. Odmevale so v mestu, ki ga ni bilo videti, v satelit-skem naselju Nova doba, ki je kukalo iz megle, ena pa je tulila na bliz njem vrhu in ta je s la skozi us esa. Vsakih trideset sekund je spremenila vis ino glasu. David Steinberg je vedel, da zavijanje siren napoveduje smog. Avtomatic no se je zgrabil za pas, kjer bi morala viseti torbica s plinsko masko. A brz se je spo-mnil, da jo je v avtu odloz il in v naglici pozabil nanjo. Bil je brez maske, kar so predpisi strogo prepovedovali. David Steinberg je glasno zaklel in pogledal na drugo stran, kjer je na cesti stal avto. V megli ga je komaj videl. Do predmestja je bilo ravno tako dalec lot do avta, in c e je z e moral tec i, je bilo bolje, da je tekel naprej. Pognal se je navzdol proti his am v Novi dobi. Na kamnitem plazu mu je zdrsnilo, da je padel podolgem naprej. Pobral se je. Desno koleno ga je bolelo. Vendar se ni smel obirati. S epajoc se je pognal navzdol. »Danes zares nimam srec e,« je pomislil. »Pokvarilo se mi je vozilo, odpovedal je mobi in pozabil sem masko. Drugic moram bolj paziti, kam grem.« S e preden je pres el pol poti, se je oglasil nov alarm. Sirene so zavijale na dvajset sekund. To je pomenilo, da je smog dosegel mesto. David Steinbewrg pa je tudi brez alarma videl, da je megla poc rnela.V njej so izginile his e, c eprav je moral biti z e dokaj blizu naselja. »Ždaj gre zares!« je vzkliknil. Ž vsemi silami se je pognal naprej. Nic vec ni c util bolec ine v nogi. C e bo dovolj hiter, bo dosegel his e, preden ga bo smog zadus il. C util je praskanje po grlu. C util je bolec ino v pljuc ih,. C util je s c emenje v oc eh. Vendar ni mislil na nic drugega kot na to, kako bi c im prej dosegel his e. Žemljis c e se je zravnalo. To je pome-nilo, da je pris el v dolino. Krc evito kas -ljanje ga je ustavilo. »Le kje so his e?« je zamrmral. Pred seboj je zaslis al zvok motorja. »Res en sem,«je pomislil , ko je pris el do asfaltne ceste. Tedaj je zadonel tretji alarm. Sirene so zavijale v kratkih, petsekundnih pre-sledkih. Davida Steinberga je oblil mrt-vas ki pot. Alarm je pomenil, da je kon-centracija strupov postala smrtna. Po cesti je poc asi pripeljal avto. David Steinberg je v poslednjem upanju skoc il proti njemu. »Ustavite!« je zavpil. »Odprite!« Toda voznik je pritisnil na pedal in odbrnel mimo njega. David Steinberg je pogledal okoli sebe. Žardele oc i so ga pekle in zdelo se mu je, da mu gori ogenj v prsih. Obhaja-la ga je huda slabost. »Ali je kdo...« je zahropel. Pripeljal je s e en avto in se mu v veli-kem loku ognil. Nihc e ni hotel v smrtni koncentraciji odpirati hermetic no zapr-tega vozila. Tedaj je David opazil, da se mu bliz a c loves ka postava. Opotekel seje proti njej. C lovek je imel na obrazu plinsko masko. David Steinberg ni videl nic drugega kot masko. Ni premis ljeval. Dvignil je roko in udaril neznanca po glavi. C lovek z masko se je zazibal, vendar ni padel. Pahnil je Davida stran, da je omahnil na tla. Potem je hitro izgi-nil v temi. V vec erni televizijski oddaji je napo-vedovalec poroc al o velikem oblaku smoga, ki je zagrnil pokrajino. Na kon-cu je dejal: »V smogu se je zadus ila dos-lej s e neidentificirana oseba sredi sate-litskega naselja Nova doba. Opozarja-mo prebivalce, naj imajo vedno pri sebi plinsko masko, c etudi odhajajo zdoma le za kratek c as.« Sledila je reklama za nove plinske maske Lucidity. Maske so bile laz je od dosedanjih, prozorne, poleg tega se jih je dalo zloz iti v s katlico, ki je s la v z ep. »Ž maskami Lucidity se boste poc utili na nas ih cestah bolj varne kot ljudje pred sto leti!« je rekla brhka svetlolas-ka in si nataknila masko na glavo. »Praktic no, zanesljivo in poceni. To je vse, kar potrebujete. Žapomnite si: to je Lucidity!« <> PODOBE IZ PRIHODNOSTI RODBINA STEINBERG Vid Pečjak, Slovenija Te kratke zgodbe so bile prvotno objavljene v zbiru slovenske fikcije ZVEZDNI PRAH 2012. S ponovno objavo se poklanjamo spominu na velikega slovenskega pisatelja znanstvene fantastike in častnega čla-na našega društva Zvezdni prah. SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA SPEKULATIVNA ZGODBA .. UVODNO MODROVANJEUVODNO MODROVANJE . Sprememba (ANI, 34/3); . Na obrobju (BEK, 35/3,4); . Nehajmo stokati (ANI, 36/3); . Naj bo sila z vami, saj drz ava in politiki gotovo niso (BEK, 37/3,4); .. O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM (novice spekulativne)(novice spekulativne) . Antologija Regia Fantastica; Miki Muster - Pres ernov nagrajenec; V spomin mr.Spock/Leonard Nimoy; V spomin sir Terry Pratchett; Delo: novice iz fantazije na www.delo.si/kultura/razno. (ANI, 34/4,5); . Novice iz samozaloz nis ke delavnice Bojana Ekselenskega; Teleskop z oc ali slavi 25. rojstni dan; Napovednik 11. Grossmannov festival; Kratko poroc ilo ESFS Eurocon 2015 Sankt Peters-burg, Rusija. (ANI, 35/4,5,6,7); . Napovednik Na meji nevidnega; Žnanstveno-fantastic na proza; ESFS, osnovni podatki; Europa SF portal; Predvidene konvencije SF&F v Evropi; V spomin Sir Christopher Frank Carandini Lee; Na Marsu je voda … slana voda; Src kasti planet. (ANI, 36/4,5,6,7,8); . Terra 19; Star Wars – The Force Awakens; Petanc ic v Antiki; Žvezdni prah – druga galaksija; (ANI, 37/5,6); .. PLANET HUMORJAPLANET HUMORJA . Planet Humorja 34/5, 35/7, 36/8, 37/7; .. POROČAMOPOROČAMO . Drus tvo Žvezdni prah v letu 2015 (ANI, 34/6); . Goblicon 2015 Maribor, tretja izdaja (ANI, 35/8, 9); . Žonbiji po celen Lotmerki, Grossmann 11 (ANI 36/10,11,12,13) . Nad– in izven– zemeljski, verzija 3.0 /poroc ilo o NMN, Ljubljana/ (ANI, 37/8,9,10,11); .. JEJ INTERVJUJEJ INTERVJU . Vojs c ak Urarstva - Martin Vavpotic (ANI, 34/7,8,9,10,11,12,13); . Avtor knjige Emma Storm: bratovs c ina Culis - Uros Topic (BEK, 36/14,15,16,17,18,19); . May The Force Be With You - razgovor z Yodo, velikim mojstrom Jedi reda (ANI, 36/20,21); . Fantazija na leseni des c ici - Mojca Sekulic Fo (ANI, 37/12,13,14,15); . Hitra frekvenca - Janja Srec kar (BEK, 37/16,17,18,19); .. POGLEDIPOGLEDI . Žvitorepec, Lakotnik in Trdonja (da o Joz i Gulikoz i ne rec emo nic !) (ANI, 34/14-17); . Fascinating! (mr. Spock) (ANI, 34/18-21); . Videoigre – uvod (MAV, 34/22, 23); . Vesoljski rock (TIKA, 35/10,11); . Ni Frkcev, so samo Krc i! (ANI, 35/12-17); . Yoda, veliki mojster Jedi reda, najbolj nenavaden lik v SF filmih (ANI, 36/22-25); . Imperator Palpatin je postal mestni odbornik v Odesi v Ukrajini! (ANI, 37/20-23); . Branje fantazijskih romanov v Sloveniji (Sigrid Horvat, 37/24-29); . Slovenski avtorji in njihov uspeh v primerjavi s tujimi (Sigrid Horvat, 37/30-35); .. IZOBRAŽEVANJEIZOBRAŽEVANJE . ePub3 urejevalniki (BEK, 36/26,27); .. DRAŽILNIKDRAŽILNIK . Magijska gimnazija Lubliana: prihod v adamijsko Ljubljano (Bojan Ekselenski; 34/24-33); . Svetovidov rod (Andrej Ivanus a; 33/18-25); . Magijska gimnazija Lubliana: Vsi sveti, krompirjeve poc itnice (Bojan Ekselenski, 37/36-44); .. KRATKA ZGODBAKRATKA ZGODBA . C udez ni studenec (Az be Toman, 34/34,35); . Jec a (Martin Vavpotic , 34/36-53); . Primitivci (Martin Vavpotic , 34/54); . Onkraj pomoči (Frank Roger, Belgija, p. BEK, 34/55-57); . Predsednik vlade (Bojan Ekselenski; 35/26-35); . 9. maj (Bojan Ekselenski, 35/35-37); . Poslednji sanjac (Andrej Ivanus a, 35/38,39); . Petelinje jajce (Andrej Ivanus a, 35/40); . Gondoljer (Gareth D. Jones, Velika Britanija, p. BEK, 35/41); . Sibila (Deborah Walker, Velika Britanija, p. BEK, 35/41-43); . Tannha user na dizlu (Marko Vitas, 36/28-35); . Grdavz i (Bojan Ekselenski, 36/35-37); . Otros ka napaka (Bojan Ekselenski, 36/37-38); . Okoli dvajset besed-nice (Bojan Ekselenski, 36/39); . Oblac ni moz (Andrej Ivanus a, 36/40,41); . Lovci (Martin Vavpotic , 36/42-57); . Vsiljivec iz Hannibala (Tihomir Jovanović-Tika, Srbija, p. ANI, 36/58-67); . Bilbo v Mos Eisley (Bojan Ekselenski, 37/45-47); . Najkrajs a pravljica na svetu (Andrej Ivanus a, 37/47); . Sveta tekma Nunemorja (Andrej Ivanus a, 37/48-51); . Petelinji zajtrk (Danila Ž orz , 37/52-55); .. RAZNORAZNO . Pregled letnika 7 - leto 2014 (ANI, 36/58, 59); .. ZADNJA STRANZADNJA STRAN . Razpis za zbirko Žvezdni prah 3 /tretji planet/ (ANI, 34/60; 35/44; 36/68; 37/56); Kratice: BEK – Bojan Ekselenski; ANI – Andrej Ivanus a; TIKA – Tihomir Jovanovic Tika; MAV – Martin Vavpotic ; 34/1, 2, 3 – Jas ubeg en Jered (JeJ) s tevilka 34/strani 1, 2 in 3; p. – prevedel PREGLED LETNIKA 8 - LETO 2015 www.zvezdni-prah.si Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani. Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! ZADNJA STRAN ZVEZDNI PRAH - tretji planet zbir slovenske fikcije RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3 Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Druga zbirka ZVEZDNI PRAH -DRUGA GALAKSIJA je izšla novembra 2015. Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ŽVEŽDNI PRAH Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH - tretji planet - zbir slovenske fikcije. Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Žakljuc ek 3. natec aja je: 30. september 2015. ROK JE PODALJS AN DO: 30. september 2016. Žbirka bo izs la predvidoma sredi leta 2017. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Žgodba naj bo dolz ine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Ž izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno pogodbo/dogovor o brezplac nem odstopu besedila. Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Borštnikova 33, 2000 Maribor.