636 Listek. prasens entsprechend. Z. B. Dolgo sem bil bolan, zdaj sem se pa, hvala Bogu, spet ozdravil (opomina vredna je v tem stavku zveza logiškega perfekta s cestico zdaj, očividen dokaz, da je ta perfekt sedanjiški čas. Op. piščeva). Sovražnik nam je mesto oblegel, da ne more nihče vun. Ujema se torej slovenščina tudi v rabi logiškega perfekta popolnoma z grščino, latinščino, nemščino, samo da v slovenščini prav kakor v latinščini ista oblika rabi zajedno kot historiški perfekt. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. „Dijaški koledar". — Koledarska književnost slovenska, ki se kaj lepo razvija v poslednjih letih, pomnožila se je iz nova za lično knjižico, katero je pod gorenjim naslovom izdala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. ,,Dijaški koledar" se ne priporoča samo po elegantni obliki, nego tudi po bogati vsebini, sestavljeni jako srečno, kakor priznavamo drage volje. Poleg navadnih koledarskih stvarij obseza namreč rodopis cesarske ro-dovine, astronomiške beležke, ključ za določitev vremena, lestvico za pristojbino kolkov (morda bi utegnila bolje rabiti beseda ,,k olko vina"), žrebanja avstrijskih sreček, se-znamek vrednosti kovinskega denarja, poštne pristojbine za pisma in brzojavni tarif. Natd čitamo životopis pokojnega Miklošiča, ,,Dijaški prijatelj" pa navaja pojasnila o srednji šoli, vzprejemu v srednje šole, zrelostnih izkušnjah, šolnini, ustanovah ter našteva srednja učilišča po Slovenskem, šole za umetniško in strokovno izobrazbo, trgovske šole, strokovne šole za živinozdravstvo in vojaške učilnice. Potem je prirejenih nekoliko stranij za učitelje in sošolce in za zapisek domačih nalog. Daljna vsebina: Počitnice na srednjih šolah; zapisek knjig; razreditev šolskih ur; evropski vladarji; sveta brata Ciril in Metod; gla-golica in cirilica; jezik staroslovenski; književno delovanje sv. Cirila in Metoda; srbska in ruska azbuka; oznanila. Seve"da je tudi beležkam odločeno dovolj prostora. Knjižico krasi izborno pogojena podoba Miklošičeva, napravljena po zadnji fotografiji slavnega pokojnika. — Vzpričo tolike vsebine nikakor ne dvojimo, da si to najnovejše podjetje pridobi dokaj prijateljev v dijakih slovenskih, in zato veselo pozdravljamo ,,Dijaškega kole-darja" prvi letnik, želeč mu še obilo naslednikov. Cena izvodu je 80 kr., po pošti 85 kr.; kdor naroči skupaj 10 izvodov, dobi jednega po vrhu. Dobiva se v ,,Ndrodni Tiskarni" in po vseh knjigarnah slovenskih. ,,Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici." — Tak6 se imenuje knjižica, obsežna nekaj nad dve tiskani poli, katero je o priliki kmetijske in gozdarske razstave v Gorici svojim rojakom posvetil g. Ernest Klavzar, Dne" 4. rže"nega cveta t. 1 je bilo ravno [25 let, odkar je cesarica Marija Terezija ustanovila c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, katero si je v svoji prvi seji dne 27. velikega srpana 1765. vzdelo naslov ,,C. kr. kmetijska družba v pokneženih grofijah goriški in gradiški" (Societa d' Agricoltura nelle principate Contee di Gorizia e Gradišča). Prvi predsednik mu je bil grof Ivan Gašper Lanthieri Paratico, štelo pa je iz početka za svoje ude zgolj plemiče. Pozneje je povabilo duhovščino po deželi, naj pospešuje društveno delovanje, in je tudi že drugo leto vzprejelo prvega kmeta v svojo zvezo. Za prvo društveno kmeto-višee si je najela družba holmec Rafut za goriškim gradom in si leta 1770. pridobila Listek. »37 tudi svoje poskuševališče Knjižica pripoveduje mimo drugega o različnih darilih za kme-tovalske namene, o pisanih in tiskanih poukih, o kmetovalskih novostih i. t. d. — Po smrti prvega predsednika je vodil družbo podpredsednik grof Strassoldo, potem grof Frančišek Thurn (della Torre) in grof Ivan Krst. Coronini-Cronberg, leta 1826. pa je bil imenovan za predsednika grof Mihael Coronini-Cronberg. Leta 1822. so vzprejeli v odbor našega rojaka monsignora Valentina Staniča, ki je bil muogokrat tudi predsednikov namestnik, leta 1833. pa so imenovali za predsednika gori imenovanega grofa Ivana Krst. Coroni-nija, in leta 1837. kneza-nadškofa Frančiška Ksaveiija Lušina. Potem so predsedovali društvu zaporedoma Jožef pl. Persa, Avguštin baron Codelli, Aleksander pl. Claricini, in sedaj mu načeluje deželni glavar Frančišek grof Coronini-Cronberg. Iz tega tesnega pregleda se vidi, kako skrbno je g. pisatelj porabil različne vire za svoj spis; uverjeni smo, da ga bode rad čital vsakdo, kdor se zanima za domačo zgodovino v obče in za kmetijsko družbo goriško posebe. Knjižica je zanimiva od prve do zadnje strani. O rokopisni ostalini Davorina Trstenjaka nam piše g. Anton Brezovnik, učitelj v Vojniku, to-le: V 7. in 8. številki lanskega »Zvona« našteva g. And. Fekonja Dav. Trstenjakove rokopisne ostaline. Dovolite, da Vam pošljem tudi jaz dva taka rokopisa. Oba sta namenjena kot »vezilo« za god. Prvo »Mein lieber Ignatius«, namenjeno je Ig. Orožnu, stolnemu dekanu v Mariboru, drugo »Kaj je iz starih pisem znanega o početku cirkve sv. Miklavža?« moji malenkosti. Obe pismi obravnavata zgodovino »Volčjaka« (dolinice v župniji starotrški pri Slovenjemgradci') in v tem dolu stoječih cerkva Sv Miklavža in Sv. Vrbana Prvo pismo je podaril g. Orožnu, da bi je porabil pri svoji zgodovini lavautinske škofije, drugo pa meni, ker je v rokopisu večkrat imenovani »hanžičhof« moja rojstvena hiša. Omenjena >Franz-Josef- Ritterja« sta Fr. Juvančič, bivši dekan v Novi Cerkvi in A. Zuža, bivši dekan na Laškem. Obe župniji sta bogato dotirani«. — Tako g. Brezovnik. Radi ponatisnemo oba lista, ker imata izvestno zgodovinsko vrednost, in sicer ju priobčimo brez sleharne izpremembe. Prvo pismo g. Ignaciju Orožnu slove: Mein lieber Ignatius! Als Prasent zu deinem Namensfest verehre ich Dir eine geschichtliche Skizze der Altenmarkser Filialkirche St. Nicolaus in Wolfspach. Sie liegt in einem ziemlich angenehmen Thale, eine halbe Stunde unter Sille am Bache Sečnica, welcher am nordlichen Abhang des Plešivec oder St. Ursulaberges ent-springt, bei den Filialen St. Nicolaus u. St. Urban vorbeifiiesst, und oberhalb Pameče sich in die Missling ergiesst. Die Sečnica wird schon vor dem Jahre 1189 im Codex Pradit. monast. St Pauli cap. 85 envahnt. Um dieselbe Zeit schenkte Dominus Henricus de Truchsen X mansus, u Dominus Otto de Truchsen II mansus dem Štifte St. Paul. 2) Diese mansus miisseu aber friiher Eigenthum des Spanheimer Grafen Beruhard gewesen sein, da ich in Ludwig Webers (deines einstigen Lehrers) Urkundensammlung *) Ljudstvo imenuje to dolino »Zabenkra carsko dolino (graben)«. 2) Nach eiuer im k. k. H. H. u. Staatsarchive aufbevvahrten Urkunde dto. 1196 17. Juni. Lateran bestatigt Papst Celestin III dem Abten UIrich den Besitz sammtlicber Giiter, unter diesen wird auch »villa Seciniz« genannt. Fontes rerum austr. 2 Abth. Diplomat, acta 29 Band pag. 101. Mit Urkunde dto. Volkermarkt 10. Juni 1251 ver-zichtet Seifried von Mahrenberg auf alle »munitiones« in die Hande des Abtes Leutold von St. Paul, welche seine Vorfahren unrechtmassig bei der Kirche in VVolfsbach sich angeeignet haben. Copialbuch von St. Paul fol. 93.