r _ C I * «« d L List 22. Tečaj -J » rtniške I ne I s. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". C v Ljubljani 27. maja 1892 se^* ejiiičjii« ? 'i:* Politiški oddelek. - » Polkovni jezik in slovenščina. Voj ministerstvo je nedavno izdalo ukaz, da slo- venščina pri koroškem polku št 7 zanaprej ne bode več polkovni jezik edba se utemeljuje s tem da je pri polku jedno deset odstotkov Slovencev ki pa tudi nemški nati, da se Slovenci poganjajo za čisto slovenske šole in bode torej vedno več tistih, ki nemško ne bodo znali. Da bode pa izvežbanje vojakov trpelo, če častniki velikega dela vojakov svojega polka ne bodo dobro razumeli, je prav lahko umljivo. Zaradi tega smo pa lahko ■ prepričani, da bi vojaška uprava nikdar ne bila izdala tega ukaza, ko bi bila prav poučena, kajti o tem smo preverjeni, da vojno ministerstvo ne bode opravljalo agi- ■ taeije proti nobeni nai odnosti azumeio # # Gotovo je vsacega zavednega Slovenca neprijetno dirnil ta ukaz, ki za koroške Slovence zares osode- Od kod prihajajo napačna poučila vojni upravi in in kak namen da imajo, ni težko uganiti. Koroški Nemci polen. Vojno ministerstvo je gotovo bilo popolnoma na- šo napeli vse žile, da preprečili slovenske šole. pačno poučeno, ko izdalo omenjeni ukaz. Drugače si ne moremo misliti od vojnega ministra feldcajgmajstra Znano je, da se je občina šentjakobska v Rožni dolini po trinajstletnem boji priborila slovensko šolo. Nemci Baura, da bi kaj tacega zaukazal. Vsaj se baš ta minister dosti bolj ozira na nenemške narodnosti, nego se je prednik njegov. Nekoč je v delegaciji posebno naglašal, da bode porabili so vsa mogoča sredstva, da se slovenska uc- gledal da se vsi častniki pi polkovnega jezika Ne naprav- davno je zopet odredil, da se pri vzprejemu v nekatere vojaške učilnice ne bode več tako strogd zahtevalo znanje nemščine in bodo Nenemci smeli v materinščini Ijati vzprejemne izpite. Da bi pri koroškem poiku bilo samo deset odstotkov Slovencev, to ni in ne more biti resnica. Po oficijalnem izidu ljudskega številjenja je na Koroškem 110.000 Slo- Pomisliti je pa šola preprečila. Ko je že šola bila dovoljena od nega ministerstva, so še agitovali in ruvali proti njej. Šentjakobsko občino hoče posnemati več druzih občin in res je deželnemu šolskemu svetu došlo že lepo vrsto prošenj za slovenske šole, ki so se z nekim ničevnim predlogom zavrnile. Koroški Nemci pa vedo, da te slovenske občine ne bodo sedaj mirovale, temveč prihajale bodo tako dolgo nove prošnje da bodo morali Jim oditi ce ne v Celovci pa na Dunaji Prebivalstvo se tudi ne da več mladenčev vza- svoje prav pa izmej Nemcev, ker planinski vencev, torej tretjina vsega prebivalstva, tudi treba, da izmej Slovencev mnogo več mejo v vojake, nego Nemci so močno gušasti (krofasti) in zatorej niso sposobni za vojake. Iz tega je razvidno, da je v koroškem polku gotovo do 40 o/o Slovencev. Ravno tako neresnična je pa tudi trditev, da vsi slovenski vojaški novinci tudi dovolj nemški znajo. Iz tega, da se po koroških šolah tako na široko uči nemščina, še nikakor ne sledi, da še potem otroci, ko dovrše šole res nemški znajo. Nekaj nemških besed razumejo, ko ostanejo iz šole, ali predno pa pojdejo slepiti s o potrebi nemškega jezika, temveč zahteva Tuj ki pa ima mej Slovenci kaj opraviti naj se pa nauči našega jezika ali pa najame in plača tolmača. Ukaz vojnega ministerstva bi pa jako prav prišel našim nasprotnikom v boji proti slovenskim šolam. Rekli bi, da je nemščina že zaradi tega potrebna, da bodo slovenski sinovi mogli izhajati pri vojakih. Že sedaj se je 4 agitovalo proti slovenskim šolam s tem sredstvom, v bo- doče bi se še ložje. Zaradi tega je pa treba, da to sredstvo kmalu jim izrujemo iz rok. Naši poslanci naj store v vojake se pa jim že ta potrebne korake, da se ukaz vojnega ministerstva prekliče, nemščina že davno izkadi. Sicer je pa treba s tem raču- ali se pa stvar drugače za Slovence ugodno vravna. v ^ A-. ^ . K 174 - a ^ • « 4 ' «-f » Po našem mnenji ni neobhodno potrebno, da se omenjeni ukaz razveljavi. Če' višji krogi uvidijo, da koroški polk, mora biti nemšk, naj pa bo. Ali v tem mi moramo zahtevati, da se iz slovenskih občin ne bodo vojaki jemali k temu polku, temveč k kakemu slovenskemu polku oziroma lovskemu bataljonu, za koroški polk naj se Dunaja 2 2. maja. (Izv. dop.) V poslanski zbornici se vrši te dni prvo branje o vladni predlogi zastran vrejenja valute. Bistvene določbe te predloge so vam znane. njo se hoče v Avstriji v vesti zlata veljava. Če ta pa kje mej Nemci poišče nadomestilo» Ce tu-li nemške Kočevarje jemljo k kor( škemu polku, ne bodemo nič ugo- v govarjali. Ce so dolgo polnili Primorci in tudi Kran.ci predloga obvelja, imeli bodemo v Avstriji zlat, srebrn, niklen in bronast denar. Zlati cekini se koroški polk, zakaj sedaj slovenski Korošci ne mogli služiti pri kakem slovenskem polku. Pri tem urejevanji pa moramo odločno zahtevati, da vsi vojaški novinci iz večinoma slovenskih občin imajo služiti pri slovenskem polku, nikakor bodo kovali po 20 in 10 kron, srebrni denar po kroni in pol krone, nikleni po 20 in 10 beličev (vinarjev) in bronasti pa bode veljala 1 in pol beliča. Krona kot denarna jednota današnjega goldinarja in bode imela se pa ne smemo ud a ti, da Nemci služili pri nemških in Slovenci 100 beličev (vinarjev). Ko se nova veljava popolnoma izvede, kateri bode podlaga zlato, bodo se večja plačila v privatnem prometu pri slovenskih polkih, kajti bati bi se bilo, da takoj vsa- V zlatu. kajti cega Slovenca, ki razume par nemških besed vtakniti v • v nemški polk. Malo neprilično morala izvrševati mogel siliti, da za srebrnega, za 10 kron niklenega in stega denarja. Državne blagajnice nikdo se ne bode plačilo vzame več nego za 50 kron 1 krono brona- za bi res bilo, bodo pa vendar srebro ker IZ jednega jemala v plačilo v vsaki množini. okraja jemali vojaške novince vec polkov. Ali to nas Poleg omenjenih denarjev se bodo še nadalje kovali ne sme od naše zahteve odvrniti. Vsaj tudi sedaj pri c. kr. cekini novačenji jemljo novince v razne polke, ta pride v kak topniški, oni v kak konjiški polk i. t. in pa Marije Terezije tolarji v dosedanji Sicer se pa obliki kot trgovski denarji. Sedanji denar pa najedenkrat ne zgine iz prometa, omenjeni nepriliki tudi lahko odpomore. Na Češkem vlada temveč se bode polagoma zamenjaval. Kdaj da nova kaže nekako veselje za razdelitev okrajev po narodnostih, zlata veljava izključno obvelja, se bode pozneje določilo. naj bi zvesta temu načelu še na Koroškem to izvedla. Deželne meje pa Da pr tem niso pi nobena ovira, vsaj bode v bodoče tudi papirni denar, je gotovo. že tudi sedaj jemljo k 97. polku vojake s Kranjskega in Primorskega. Po našem skromnem mnenji bi bila taka rešitev kaki bankovci se bodo izdali, določilo se bode še pozneje. Toliko papirnega denarja pa ne bode, kakor ga je sedaj, stvari še ugodnejša za nas Slovence, nego bi pa minister preklical omenjeni ukaz. tem bil storjen velik korak k našemu glavnemu političnemu smotru. ker v bodoče bode moral ves papirni denar biti založen z zlatom, to je na Dunaji bodo morali imeti spravljenega toliko zlata, kolikor se pošlje papirnega denarja mej svet. Sedaj pa bankovci niso popolnoma založeni. Vsa ta prememba se bode vršila Nikakor polagoma, ker pa ne .predpisujemo poslancem, kaj naj država ne more nakrat nakupiti dovolj zlata. Ta določba. ravno dosežejo, temveč stvar prepuščamo njih razsodnosti da se naenkrat ne vpelje zlata veljava, je pa vzbudila zanašajoč se. da jo bodo uredili v korist slovenskemu precejšnjo nevoljo v židovskih krogih. prebivalstvu na Koroškem. Tudi tega jim ne predpisujemo ali naj se obi sami do vlade ali pa levica, sprožijo stvar sprva ki za Državnozborska zastopa v prvi vrsti židovske koristi, je bila novo veljavo jako navdušena, sedaj je pa že v državnem zboru ali pa v delegaciji. Po naših mislih se da stvar obravnavati tukaj in tam. Madjari tudi vo- izgubila vse navdušenje, ko ve, da se izplačevanje v zlatu jaške stvari obravnavajo v državnem zboru in to gotovo v korist parlamentarizmu. Le v naši državni polovici se je nekako utrdila misel, da take stvari spadajo delegacije. Baš pri tej stvari ni udeleženo pred polagoma vvede. Židje so od denarne premembe pričakovali velikega dobička. Pokupili so bili skoro vse zlato, da bi ga dr- žav od njih mor jako dr o kupiti je pa finančni vojno mi- minister sklenil nislerstvo. Ta ukaz bi delal uviro izvršitvi narodne jednakopravnosti. to je izvršitvi ustave. Za izvršitev bode ravno usfajala cena. o polagoma zlato kupovati, kako mu Židom naklepe spridil. ]e pa ustave pa ima v prvi vrsti skrbeti avstrijska vlada. Ža- bi za dolgo torej bi ne bilo napačno, da jo naši poslanci opomnijo, da stori potrebne korake pri vojni upravi, posebno pa, da preskrbi, da bode vojna uprava v tej zadevi prav Sedaj pa končamo naš članek, polagajoč našim poučena. državnim poslancem še jedenkrat to stvar V promet vedno prihaja novo zlato, in vsega ne mogli pokupovati in tudi'kupljenega zlata ne držati v svojih krempljih. Govori se, da bodo nekateri židje imeli velike izgube, ker država nakrat ne vvede zlate veljave. Vpeljavo zlate veljave je finančni minister utrjeval s na srce tem. da se m cena srebra preveč menja, da toraj naš pričakujoč, da se njih modrosti in odločnosti posreči denar nima stalne vrednosti. kar ovira našo trgovino kmalu uničiti veselje naših nasprotnikov povodom tega ukaza. Vlada si od zlate veljave obeta velike koristi, mi Itmo, da bi se ne motila. že- Politični pregled. hitro ne bode še rešila, vsaj v tem zasedanji ne, ker treba Državni zbor oje novo zasedanje dne 23 p o s k a z b vsestranskega pretresovanja tega vprašanja ako pr ati spložni državni interesi. Posl. S cli 1 esi n g se hočejo ir odločno t m V svoji prvi seji je me] ugovarja vpeljavi zlate denar ednosti ter je net za pa drugim vsprejela tudi poslanske ' zbornice predlog, da je, v pirnati denar kot narodni denar. Najprej naj se dr dol D aim a ci j valila imenovati stalne okr ke nadzornike in je govi amortizujejo in potlej naj se prične z regulovanjem posebno komisijo, ki bo pretfesavala vladne predloge valute. Eazp na to preneha. V državni dv sod voli gliede uravnave denarne valute. V poslanske zbornice najprve minister.-ki predsednik grof Taaft se me 11 člani tudi dr. vitez Tonkli v Grorici. Prošnj s ej dne 18. t. m. od zadrskega sodi • v v da naj se mu dovoli, da sme zaradi p na več interpelacij, stopka proti varnosti časti začeti sodno postopati proti posl mej temi na ono posl S p kmetske fante v Višojanu le dotični dne 8. decembra. Grof Taat1:e pad kot navadni gostilniski pretep, kar zaradi napadov na hrvatske opisal pa v Bi a n k Y seji dne valutnih predlogal odstopi se imunitetnemu odseku 23 maja adaljevala se ]e razprava o Posl. Plen er v imenu svojih somišljenikov isti ni bilo to nadalj se 1 prometnih pr»^dlo Posl. dr. Lueg azpr pn o dunajskih Ija, da ni principi proti uravnavi valute in da je da nikakor njegova stranka vedno zagovarjala ureditev avstrijskega denar ne ffre graditi parnega tram^x po jlfpših delih dunajske da pa si pridržuje pravico kritikovati predloge in pozaej me.? t a \r v a s 5 To t trdi prouzročalo Dunaju prevelik nemir da so predloge o prometnih napram Posl. d stva, staviti različne preminjevalne ete. Posl. Jax pravi, da ni • v narejene prepričan o potrebi, uvesti zlato valuto, pr da po\ Grovornik nasprotuje dunajskim zahtevam za to ker finančni minister resno volj ršiti reformo valute d ima se pa tudi Diinai sovražen ljudske šole ne ustanov lemu odu in niti potrebne češke v nekaterih točkah ne more ž njim strinjati. Posl. Schneid Tudi način- na kateri vlada zahteva je odločno proti predlogi rekoč do dobivali smo za svoj tak ote zdi se mu neumesten Ko bi edlagane nove železnice goldinar v možem skoro 100 kr., če se vpelje pa zlata so popolnoma nepotrebne levica v opoziciji bi tudi valuta, jih bodemo dobivali samo 84 Posl Lueg prav protovala tem predlogam. Vlada pomaga naj raji revnemu ljudstvu na Češkem nego, da meče P» V Av pravi sedanj Posl. ko ne govornik * J sedaj jelko slabo gospodarstvo in da sovražniki Avstrije nam hočejo usiliti zlato vahito. Ogerska Grovornik razpravlja dalje zlate valute, ta je pa naša sovražnica vprašanje komu da bi bila zlata valuta po volji Kme 'A večina po Schneid lanske zbor pala bo kmalu z vlado ed tovalec in fabrikant nista za njo in spekulantje poganjajo razmotrava denarne razmere glede dunaj se za-njo. Če se pelj zlata veljava, se bode primerilo kih prometnih naprav in se tolaži z mislij da se bode na bode finančni minister prišel v zadreg da in ž njim vsi narodi prid ljudstva enkrat konfiskovalo tudi židovsko imetj Ko je kajti kupiti bo treba zlata, to bode pa izpr blag še poročevalec odgovaijal na posamezne ugovore valo in drugem V o š n j a k vlad branj po predlo; - V ( Rob pr se le se je i zpremenjeno laso- Poslancev dolžnost je zastopati za blaginjo ljudstva ne pa de v lov ati Žide Govornik šibal je prav sarkastično vse organe kar.-ki odsek oli se mesto posl ki se poganjajo za vpelj zlate alute in donelo mu je odo Posl. dr. F e r i a n č in to- bravanje od somišljenikov. Posl. Bi.ank dokazuj variši interpeiujejo pravosodnega ministra zaradi ravnopravnosti slovenščine pii vseh sodiščih, v katerih okoliših prebivajo Slov da se vlada na hrvatski narod prav ta doprinesel že veliko žrtev za dižž • v ni C ne ozira, četudi je Napi na denarjih Povod inteipelacij dalo j c k r na neko slov. tožbo nemški odg V seji d n e 1 t predsednik d želnol rambovski minister in trgovinski minister na interpelacije. Glede posl. dr. Gregore a interpelacije o sestavi deželno, sodišče ljubljansko, morali bi biti sestavljeni v vseh avstrijskih jezikih. Sicer je govornik zoper predloge. V seji dne 24. t. m. govoril je nemško-liberalni poslanec Nemvirth odločno proti vladnim predlogam. Govorniku zde se m. odgovarjajo najpi nist ki vladne predloge slabe in nevarne, ker njih spel grof Taaff da se mu ptujskega okrajnega zastopa ne zli potrebn») in tudi ne umestno zadeve nadalje preiskavati tovljen niti znanstveno zlata za 312. oziroma niti po izku ni zago Tudi glede nabavi 183 milijonov se nič gotovega ne ve. in zatijnj da j C kr. namestnist\ slučajih. Posl S p v • v predla P» postopalo v vseh ali ga bode dobiti ali ne. Sploh zdi se mu vladna predloga d • v na] se prične razgovor iiio o umetno narejena in ne po potrebah urejena Govornik konča o zadnjem ministrovem odgovoru na njegovo inteipelaci, razmerah isterskih Predlog se odkloni. Posl. dr. L ag i nj z iziavo. da se bode odpovedal mandatu, če bi ne bil govoril v s Poslanec grof F • v • tovai volitev v Višnj i z ti ran i a prašajo ministerskega predsednik adi občinskih ker mislu svojih volilcev. zaupa finančnemu ministru. Posl. K je za predlogo 9 V IZl V imenu Po pri tuj a pisatelja Jeral o vravnavi denarn di iz m nterpeluje zaradi mladoc v v k eg klaba da bodo glasovali proti predlogam ker G N i valute. Posl peljavi zlate veljave. Vlada misli dr to pr Lag i da se ene se raz-nj a naspro-bode na ta 30 s labe in nevarne in zato ker vladi ne morejo dati za- upnice t minister dr. Steinb od o Neu thu in hoče njegove trditve ovreči, kar se mu pa nič kaj način blagostanje ljudstva povzdi a to ni res. Tudi* Ita- ne posreči. Razp se na to prekine Posl Sp Grrško in Portu2:alsko imajo zlato velj a ender njih gospodarske i bolj stanu. Naš sedanji denar interpeluje vlado, je-li razveljavila nezakoniti ukrep deželneg odbora isterskega, da ni odgovarjati na interpelacije, stavljen je dober, le premalo ga je. Denar seveda ojaške temveč obračal naj bi bi se ne porabljal v gospodarsko bla- hrvatskem in je-li v tem poročala na višjem mestu Posl. K lun interpeluje deželnobrambnega ministra zaradi na- ginjo ljudstva, gradile naj bi se namreč železnice, kanal m red be s kater se je Pi e lovskem pešpolku št odp regulirale naj bi se reke. Pomisliti je treba, kaj bi bilo v vila slovenščina kot drugi polkovni jezik 01 ne slučaji ampak po Takrat se ne bode vprašalo po zlati velj Hrvatsko Volitve se začno 29. t. m. in bodo v ljudeh Temv 4 bo te tem trdnej bo Avstrija, petih dneh končane. Vlada je za nalašč razpisala volitve tako Treba je torej skrbeti najprve za zadovoljnost ljudstva, kajti hitro, da opozicija ne bode mogla razviti agitacij če se bode teinu dalo kar mu gre. le takrat mogoče bode se v slučaji vojne sklicevati na njegovo avstrijsko srce in Pred raz- shodi niso dovoljevali. Ker se sklenila, da se zahtevati od njega, da gre v boj za držav Posl J a v o r s k predsednik poljskega kluba, izjavlja v imenu kluba, da je vrav- spisom volitev se pa opozicij volitvena svoboda krati, je zmerna opozicij volitve ne udeleži. Volilna borba se bode bila torej 0 tf vladno in stranko prava. Srbi bodo pri volitvah najbrž pod mej nave alute potrebna in da je tudi čas za njo v sedanjih pirali vladno stranko, ker s Star iz raznih političnil razmerah ugoden. Vender pa misli poslanec, da se stvar prav ozirov hoditi ne morejo 176 Ogersko. — ogerskih Rumunov, da predloži tacija bode štela tisoč osob. Madjari Düe 28. t. m. pride iia Dimaj depiitacija da si bodo izkoristili svoje pritožbe. Depti- potenj mu bodo pa njegovo moč m veljavo, katero " se ima, rekli Bogom". SI prizadevajo, preprečili vsprejeoj te deputacije pri dvoru, ker se da boje, da bi Bolgarija Dan 23 maj kot narodni aznik bi vladar ne izvedel, kako zatirajo nemadjarske narodnosti. V a Češkem Mladočehi sklicujejo shode, svojo politiko in zlasti obirajo Starcči _ - , X sv. Cirila in Metoda aposteljaov bolgarskega naroda, praznoval se letos posebno slov V Češko na katerih op Jezi jih. • v je posvečei Svečano V Plovdiv je aposteljnoma tudi eaa cerkev, bil je ta dan posebno a V Sofij vdeležili so se vsi ministr dru eličasten n dosto da iz oda prihajaj gl a da bi se vse stranke janstv in vsa šolska mladež, Metropolit sofijski imel zjedinile. Mladočehi pa nečejo nobene sp protne sti temveč hote na- slovesno službo božj Eavnatelj Stoj in neki P s anke uničiti slavjala sta v govorih velike zasluge, katere sta si stekla sv. Bukovina je dobila ega predsednika Kraussa, ki je brata za bolgarski i. Tudi vojaštvo bilo je pri slav dosedaj pa bil v se m policijski predsednik na Düna imenovan. Toliko je gotovo. eželni glavar prejšnji deželni baron Vasilko ne bode imenovan. Vlada bode baje tudi navzoče. Po teh dopoldanskih tih bile so popoludn da elike vrtne in ljudske veselice, na večer bila bakljada po mestu. Mesto je vse v zastavah in posebno okrašeno je po plivala, da v deželni odbor pride jeden Rusin s lopj 0branj Italija. Novo ministerstvo pri svojem nastopu v zbornici menda ne bode. razvilo svojega programa temveč, razložilo v kakem denarnem in gospodarskem stanji, da je pri njihovem nastopu država. Pozneje pa, ko bodo stvari bolj urejene bode ministerski predsednik Giolitti razvil svoj program. — Vest, da bi nova vlada nameravala napraviti nove davke ni utemeljena. Nemškim listom ni nič po volji okoliščina, da je zaradi vojnih stroškov prišlo do ravno minole ministerske krize iri izjavlja se vse vprek bojazen, da a svojih dol- žnostij kot trozveznica ne bode mogla spolnovati. Od druge strani posebno od Bismarkove stranke se pa svari vsak pri- Nekaj o lesnih namakah, (Holzbeizen.) Mizar rabi lesne nanaake iz treh vzrokov, namreč da daje svojemu lesu kako poljubno, če tudi ne v prirodi se nahajajočo barvo, da cenim domačim le- tisk na Italijo, da bi ta morala samo zaradi trodržavne zveze sovom napr napenjati svoje vojne sile. nai lice dragih, tujezemskih lesov in da Francija. Binkoštne praznike prirede, francoska te- edi gladkemu lesu površje marogasto in plamenasto m lovadna društva veliko slavnost v mestu Nancy, Slavnost počastil bode tudi republikanski predsednik Carnot. tako povzdigne njegovo lepoto seh teh slučajih Kfr so pa je v pr sti važna maka ali barvilna tekočina s francoski telovadci poslali vabila k tej slavnosti vsem narodom katero napojimo dotični les. Namako rabimo gorko ali Nemcem ne in ker leži mesto Nancy blizu francosko-nemške mrzlo, časih položimo tudi les vanjo in ga kuhamo v njej. Les treba vselej s strguljo osnažiti, potem namočiti meje izcimili so Nemci iz te slavnosti veliko demonstracijo, se ima vršiti proti Nemčiji in začeli so po vseh svojih glasilih nezaslišano ruvati proti Francozom. Slavnosti vdeleži se fn še pozneje s plovcem (Elmstein) ogladiti. Pri gla- tudi nekaj čeških telovadcev. Pravosodni minister je pred- ložil zbornici načrt zakona, s katerim se imajo poostriti nekatere določbe tiskovnega zakona. Časopisi, v katerih se bode denji se pokaže tam pa tam prvotni les, ker se namaka ni dovolj globoko vjedla; zato treba vselej še jedenkrat ali dvakrat namočiti. Nekateri mizarji gladijo z gorko hujskalo k umoru, tatvinam, ropu, požiganju ali proti var- namako namesto z oljem, kar pa ni tolikega priporočila nosti države, bodo se konfiskovali, uredniki pa potegnili v preiskovalni zapor in se bodo kaznovali z ječo do treh me- gjj^^ ^ oljem secev in denarno globo od 100 do 3000 frankov. Vsega tega .r dosedaj ni bilo. Radikalni listi se temu odločno upirajo. Splošno , iNamaka mnenje je, da se načrt zakona ne bode nespremenjen vzprejel. samo površino. vredno, ker je konečni blesk vedno slabši, nego če bru- ne gre posebno globoko ter pobarva lesu Tudi so razni lesovi zelo različni glede Anarhistični čini se še zmirom pojavljajo. Te dni prišla je svojih lastnostij pri namakanji. Vsak les ne sprejme iste policija na sled groznemu dejanju. ki bil provzročil več strahu in škode, kakor vsi prejšnji atentati. Neki Pariški kanal napolnjen bil je z dinamitom in zahvaliti se je le pohciji, ki je zadevi prišla na sled dila strašna eksplozija. namake in se ne more ž ,njo jednako lepo in trpežno pobarvati. Vzrok temu je razna starost lesa, manjša ali v • in okornosti zložinca, da se ni zgo- Rusija Ruski car došel je s svojo di v da Kodanj danskega. fc^or^olovi^, vprežne^ se udeleži zlate poroke o j ega tasta Lakota ustila Rusiii strašne nasledke J^^iio delo. Predno ne ti kar jih je ostalo, so komaj sposobni bo novine boriti se bodo imeli po nekaterih krajih še zelo za vecja gostota, razna kemiška sestava in različna zgradba posamičnih delov. Zato ne smemo pričakovati, da bi se te dni posrečilo razne lesove z isto namako in istim po- stopanjem jednako pobarvati; sploh ni mogoče, za vse slučaje podati vedno veljavnih predpisov, marveč delavec mora z nekim posebnim čutom preudariti in vedeti, kako močna naj bode namaka, katere tvarine je treba več ali enje Srbija. manj vzeti, kolikrat naj les zaporedoma namoči itd. Tudi Regenta Jovana Rističa zapustili so vsi treba les previdno izbrati. Da posnemamo dragocen njegovo pristaši in zdaj je popolnoma osamljen. Celo njegovo glasilo tujezemski les, ni še dovolj, ako zadenemo „Srpska Nezavisnost'' moralo je zaradi nedostatne podpore prenehati izhajati. Podporniki lista in pristaši njegovi prestopili so vsi v nasprotni tabor Avakumovičev. To je posledica barvo, temveč za podlago tudi moramo vzeti les, ki Rističevega r o vanj a proti kraljici Nataliji. Sedaj išče Ristič ima z dotičnim tujim lesom kolikor posebno, kar se tiče letnic in mogoče stavo cal jednako se-Popolnoma zavetja in pomoči pri Pašičevi vladni radikalni stranki., toda jednakomerno se navadno tudi tu ne bode dobro došel in radikalci gledali bodo le na to, taki lesovi, ki imajo fino jednakomerno sestavo in le mala zrcala tem oziru je ni sten hr lipov, brezov in javorjev les, bukev .pa opskih mestih vpeljale take kurilne naprave m za aba, ker ima prevelika zrcala strinjajo v tem ) da bode težko izpeljati pod zemlj . se cevi če pa stoji je 1 mogoče, naj les pred namakanjem leži ali za gorko vodo, paro in gorki plin, ko je že vse preki do dni v zakurjenem prostor da se mn žano s kanali, vodnimi m svetilno-plinimi cevmi ter površje dobro posuši Tedaj se namaka dokaj bolj • A v les nego če rriu je povr ede večinoma milej ä vje na mokrotna. Mrzle namake etlejše, a tudi bolj minljive električnimi vodili Da se pa vse to da izpeljati, pokazal je neki in-V Aahenu. Za skupino kacih 20 hiš je 2 bar roče pa provzročijo nasičene in trpežne tone nastopnem hočemo opisati in navesti najnavad ženir skupno kurj ^.adil prostor mej temi hišami je postavil par kotel Par ki se dela goni par stroj nejše namake katere lahko vsak s priprostimi edstvi proizvaja elektriko in tako skrbi za azsvetljavo I posebnega znanja kemiške vede izvrši. Uporaba iva. Treba se je in brez je večinoma lahka, razumljiva in zaneslj natančno držati recepta in vspeh gotovo ne izostane 1.) Črne b večinoma hr ni nobenih kurilnih naprav izimši kuhinje Ker kateri hišah se s parom lahko kuha, z plinovim plamenom pa lahko peče v teh hišah, ne potrebujejo premoga Cevi niso oke Cr namaka, s kater se lipo ali pa tudi javorjev les napaja adnemu črnilu delih Osem vode je v svoji sestavi zelo podobna na\ delov plave prožiljke (Blauholz) treba v 290 kuhati jedno uro; v odliti tekočini se potem tudi jedno uro kuha 32 delov alepških šišk; kolikor se pri kuhanji Ker niso cevi posebno dolge, se gorkote le malo izgubi Vsako teh 20 hiš ima štiri stanovanja po štiri sobe i največjem mrazu porabi se na dan 1900 ^^r para Pri Vsako stanovanje potrebuje svetlobe torej se porabi za elektr 240 luči po 16 sveč svec svetlobe za kar je treba 700 kg par Pr hudem mrazu par vode izpuhti v isti večini treba zmiraj doliti, da ostane tekočina JO lonci. Precejeni tekočini pridenemo dovolj para, in je treba naravnost iz ni stroj parnega delov ne daje kotla napeljati par v gorkotovod. Po letu pa več par železnega vitrijola in 1 volka (Grünspan) to- se vroča in ga pustimo del kristalizovanega zelenega raztopino denemo les, dokler je njej več dni j. Ako so predmeti pnde v morajo izpustiti ne da bi kaj koristil To slaba stran te naprave, ali se jej nekoliko okom z nabiralnikom za elektriko. Ko se upelje večj ali 1 pa jih namočimo z opisano raztopino s pomočjo gobe ug, tudi prav dober splošno ta umetna kurjava, po mestih ne bode ljudij eč primernega copica Dr tako nadlegoval dim Taka umetna kurjava stane 25 vi recept za črno namako je nastopni: Plavo prožiljko kuhaj, prideni ji nekaj goluna, namaži z vročo tekočino dotični les večkrat, konečno pa ga prevleči še z jesihovokislo železno namako, katero dobiš, ako pustiš dober jesih dalj časa stati na rujnatih železnih opilkih (prodajajo pa jo tudi kemijske tvrdke.) c) Izvrstna, cena in priprosta je delov Ko narjev ali 15 kr. za jedno sobo slednji dan 1 vsaka elek tr 1 je svetilnica pa stane vsako uro 2 5 vinarjev ali 2 krajcar vsako uro. Ce pa nečemo kake sobe kuriti pa ejena posebna naprava da se pristop gorke tudi naslednja črna namaka: plave prožiljke, ter jih polij s Stolči in zdrobi 512 deli vrele vode pare zapre, pričakovati, vvajati skupno kurjavo Ta pr da poskus tako vspešen da smemo tudi v drugih mestih začnejo poskušati se je izleček razstopil, prideni 1 del rumenega, kromov kislega kalija (chromsaueres Kali) in parkrat dobr pr mešaj se sveti Ta tekočina se dolgo drži abi se mrzla in les do 4krat ž njo napoji. Po polituri se jako lep jeli Obrtnijske raznoterosti. Varenje z električnim tokom. V novejšem času so iriti kovine s pomočjo močnih električnih tokov, kar je Hrastov les se lepo počrni, če ga položimo za « dni v močno golunovo raztopino, potem pomažemo za razne industrije velikega pomena Tako je tudi mogoče trgane trako žage iti z elektriko. Konca se opillt pn z aztopino plave prožiljke v vreli vodi, kateri smo pri- elektr tisneta jeden k drugemu in tedaj se skoz nje spusti močen tok Kmalu se toliko ogrcgeta da se začnet topiti djali nekoliko modrilnega karmina (Indigocarmin) ko se posušil, zdrgnemo z močnem jesihu če ni pr raztopino zelenega volka v dovolj črn, ponavljamo po potrebi namazanje s plavim' lesom in zelenim volkom in varenje je v celo zobe vstavljajo polom električnega zob se prime žage. par minutah dovi V Ameriki žagam Zago le treba na tak način ati z jednim vira, zob pa z drugim. Robovi se stope in Les se namoči z raztopino solnokislega anilina (Salz-saures Anilin) in bakrenega klorida. Ko se posuši, se takoj pomaže z raztopino kromovokislega kalija. V kratkem postane živo črn. Čim bolj je na svetlobi, tem lepše se To namako smo uže priporočali svojim čitateljem. (Dalje sledi.) Dober lim se ne sme nikdar kuhati v pravem pomenu besede. Vrel lim dokaj manj drži nei>'0 oni, ki je pravilno segret Lim naj postane na ognji vroč, a kuhati se ne sme Ako rabimo lim pri s ovih, stoi v mokrotni vlagi, ga ^rni močimo kislega najprej v jesihu, potem mu pridenemo nekoliko d\ kromovega kalija (Doppelclirom Kali) in konečno vse segrejemo Tak lim drži izvrstno celo v vodi Raj se pretrga les, nego da bi lim spustil N Tapete lahko z vodo umijemo ako jih poprej na na- Mestna kurjava. Tudi v Evropi začeli so posnemati velikanske ame- s topni način prepariramo Dva dela boraksa in 2 dela šelak riške skupne mestne kurjave. Evropski inženirji so raztopimo cunjo v 24 delih vode, raztopino precedimo skozi fino in ž njo namažemo tapete Ko se posuse, jih s krtačo se zlikamo. Take tapete smemo z vodo zinivati, ne da bi šla jzačeli resno pečati z vprašanjem 1 kako se po večjih barva od njih .A ^ r 178 Mss Ii »Ki» i Kmetijstvo, j SSI» II vale slehamega. Ko sta tega dne Shaw in Farquhar vse večje, kakor tudi mukp in žrtve, katere so zade prišla obedu, moglo se jima je na obrazu brati, Pij oktanin (pyoktanin), zdravilo proti v • Z1 da bi se rada prepirala;. ni jeden ni drugi ni odgo-voril na pozdrav Stanley-ev, tudi pogledala mu nista naravnost v oči. Načelnik se ni zmenil za vse to, in vinski bolezni na parkljih in gobci. Profesor dr. Stilling v Strassburgu je iznašel novo povabil ja je naj sedeta. Koj na to je črni sluga pri- zdravilo za živinsko kužno bolezen Prusko poljedelsko ministerstvo je gobci bilo parkljih. nesel jedi. Imeli so četvrt pečene koze, jetra^ šest zaukazalo to ptičev, močnato jed in kavo, gotovo gosposk obed za edstvo poskušati in o teh poskusih je sporočil okrožni vsakega, kateri ima samo pojma o potniškem živ- zdravnik v Vratislav >Iehrdorf ministerstvu. Po tem poročilu tej bolezni pijoktanin prekosi Ijenji v osrednjej Afriki. „Izvolite si odrezati pečenke," vsa dosedanja zdravila proti veli Stanley Shawu. če se to zdravilo pr in unnno rabi bode » To meso da je pečenka! Za pse!" zavpije ta nobeno živinče poginilo za to boleznijo. Bolne živali tudi bodo dosti shujšale. Krave, bodo malo časa imele z največjo brezobraznostjo. gU ne manj mleka. Vprežna živina se da kmalu zopet rabiti na polji za delo. Bolezen sploh ni tako huda, kakor bila ko se s tem zdravilom ne zdravila Jeden del pijoktanina raztopi v 1000 delih vode in spiraj s to tekočino tako dolgo vse bolne dele da po stanejo višnjevi. Pazi na to, da zdravilo pride dobro v dotiko z bolnimi deli. Zatorej naj se z gnojnih delov na parkljih roženina (parkljovina) poprej Ivipo odstrani, potem „Kaj pravite': „Pravim, da je sramota, prava sramota, kakor postopate z nama. Gospod vi me hočete ubiti, toliko mi napravljate truda. Mislila sva, da bodeva imela oslov in služabnikov, pa moram peš hoditi po solncu. Raje bi šel v pekel, kakor s to prekleto ekspedicijo ! Vrag vzßmi vse, ki hodijo ž njo! Gospod, to pravim u naj se pa s tem zdravilom s čopičem namažejo gobec naj se pa bolni ži dvakrat na dan z srednje veliko brizgljo br o to zdravilo Mehrdorf je to zdravilo skušal pri 1261 govedih, 28 prašičih in 4 kozah vspehe. On pi in pri vseh je dosegel ugodne da v svoji dvajsetletni praksi ni videl zdravila, ki bi tako pomagalo, kakor to Pijoktanin pripada k analinskim snovim. Nekatere te snovi pa ne pomagajo pri tej bolezni, ali so sti za pene, 4 sredstvo. to je pa treba gledati, da se dobi pristno Stanley se je znal premagovati, zato je odgovoril mirno : „Poslušajte me, Shaw, pa tudi vi Farquhar, Oba sta imela oslov, kateri so vaju nosili, dokler niso počepali. Služabnikov vama tudi ne manjka, nosijo vama prtljago, razpenjajo vama šatore, kuhajo i. t. d. Oslov sedaj nimamo, to je res hudo, ali to najhuje mene peče. In ko sami dobro veste, pri čem da smo, osmelujete se tožiti, da morate peš hoditi. Spozabljate se tako, da me psujete za mojo mizo. Ali ne vesta, da sta tu moja služabnika? Jaz nisem vajin drug." „Vraga Preden je še katero zinil, valjal se je Shaw po tleh. Kmetijske raznoterosti. „Ali je dovelj, kaj?" popraša Stanley. „Gospod," odgovori Shaw in se pobere, „najbolje Snet pri žitu. Škropljenje semenskega žita z žvepljeno bode, če se vrnem. Izpustite me. u kislino ne prežene sneti, temveč le žitu škoduje, topljino zdene palice Tudi z raz- se ce dosedaj niso dosegli nobeni vspelii. se žito, predno se seje, moči kake pol Pač pa pomaga, ure v vodi, v kateri se je razstopilo nekaj modre galiee. „Zakaj ne!" in Stanley pokliče Bombay-a. „Ta gospod more oditi. Zložite mu šotor, prinesite njegovo sveža. Napajanje konj. Postana voda je bcdjši za konje nego Konji se pri taki vodi ne prehlade Samo na potu, orožje, tabora, m od potem koder hoče." Na to se ga naj obrne odvedite gre dve s svojo Shawu sto metrov od prtljago kamor „Idite, gospod, kjer konji gredo brž naprej, se jim more dati sveže vode, če vi ste sedaj sami svoji. u postane ni dobiti. Konji se tudi ne smejo napajati, dokler so preveč potni. « Farquharu pa razloži Stanley, da hoče pospešiti svojo pot, in nič se zadrževati v pustih krajih. Ako = € Poučni in zabavni del. i ■ = 1 •P ga pa le noče spremljati radi utrujenosti in bolehnosti Zemljepisni in narodopisni obrazi. N aV>ral Fr. J a r o s J a v. 255. t Osodni nesporazumki. Smrt. stori kraji najpametnejše, ce ostane na kakem mirnem pod varstvom dotičnega domačega glavarja toliko da pride mimo karavana arabska, katerej naj se pridruži, da dospe na morsko obalo. Na to dojde zopet Bombay in reče Stanley-u, da bi Shaw rad govoril ž njim. Stanley dovoli. Shaw dojde ves skesan in potrt ter prosi odpuščenja, ob enem slo- Bilo je 15. maja; dva dni je že prodirala kara- vesno zatrjuje Stanley-u, da odslej ekspedicija vana proti srcu afriške celine, in težave so postajale bode imda udanejšega služabnika od njega. ne 110 Stanley mu poda roko. „Rojak, pozabiva kar je bilo. Ni hiše brez svaje. Odpuščam vam vse, prav izmej vseh velicili mest, Na 100.000 prebivalcev umrje jih 600 na leto za jetiko, v pa 180. V vseh driizih res, vse. C( Na večer tistega dne, ko je Stanley že dremal, njegov šotor in udari mestih se zdravstvo, zdravstveno stanje boljša vsled večje skrbi za v Budimpešti ne. Omenjeni zasliši se strel, krogla prileti v se moralo bolj gledati na snaženje ulic Ameriške najdbe. Inženirja Ochoa in Baez našla sta nekoliko palcev od njegove postelje. Stanley pograbi ^ Caolcomanu staromehiško mumijo. Zanimivo najdbo sta raz- revolver in skoči iz šotora. „Kdo je streljal?" vpraša stavil» v mehikanskem muzeji. Dr mod Ballot je našel v stražo Beli človek ondi-le." Stanley nažge svečo in gre v šotor svojega na- Mehiki star napis mehijskih Indijanov. Iz tega napisa sledi, d so ti Indijani že poznali bacilsko teorijo. Dotično mesto te" napisa se glasi: , Če kuhaš mmeno korenino rastline kolol sprotnika. Shaw, ali ste vi streljali in odlivek jjiješ v • v al katere proizvaj telo Nobenega odgo Sha,w kakor da spi m ki so pa tako majhne, da jih ne vidiš " Stari Indijai torej že vedeli, da te živalice prouzrocujejo razne bolezni samo, ici so smrči zraven. Stanley zopet popraša in potrese Sha\va. „Jaz?" pravi in se dela,"kakor da se je prebudil. Jaz ne, jaz sem spal." Stanley je že hotel oditi, kar opazi puško Sha- WOVO. Prime jo, cev je bila topla, porine prst vanjo in ko ga pogleda, bil je črn. „Kaj je to?" veli so Podzemeljsko mesto. Blizu Kerhija v Buhar hod k nekemu staremu podzemeljskemu mestu. Po • VI* 1 nasli ajdenih novcih soditi, je to mesto še izza časa sasanidske države. To nt kako zasuto mesto, temveč je nalašč zidano v podzemelj- skih otl N eč kilometrov daleč odij razni hodniki S h a\v Nekatere hiše so celo po tai nadstropja. V tem podzemeljskem mestu se menda neki star civilizo\ od skrival pred Ljudj trdij da ste vi streljali kaj barbarskimi sosedi Oh da Spominjam se Sanj se mi je da se je tat plazil tu okoli vrat, pa sem puhnil to je. No pa kaj za to, ali je to kaj hudega, za njim napačnega Nič « J sumnii kaj pa je?" odgovori Stanley. „Da se ognete sleharnej svetujem vam, ne streljajte več v moj šotor, tudi neblizu mene, ker bi utegnil biti ranjen, a posledice bi bile zle za vas. Lahko noč." In nič več ni vzel v misel tega dogodka. Nekoliko dni pozneje pa je moral Stanley se Novice. Presvetli podaril za notranjo opravo župnijske cerkve v Beli Cerkvi 100 gid Osebne vesti Višji štabni zdravnik g. d V Tonn er, ki je služboval pred nekaj leti tudi v upokoj odi kovan z redom ž-elezne krone tretj jam, je azreia. Premeščeni so oki sodni pristavi: g. J o ž e f S IZ ločiti od Farquahara ki bil ves bolan in zdelan s Senožeč v Žužemberk, g. Henrik F r a n k kratka, nesposoben, da ide dalje. Ostavil ga je v v Velike Laš službeno odk o v i č iz Kostanj k okrožnemu sodiš( v nekej vasi pokraj Mpwapw je zrak čist in Novem mestu, g. dr. Ed. Volčič iz Žužemberka v Krško in g- K Greb IZ Črn om J v Ko stan Okrainima sod zdrav in je bolnik mogel počakati karavane, da nima prlstavoma sta imenovana avskiiltanta g. R P za pomenkovali, kateri nobeden ni hotel vsak se odpravi na obalo. Ali ko s( črnec naj ostane pri bolniku, se je branil; Tarquhar namreč jo tako okrutno postopal s črnci, da se sedaj ni smilil nobenemu. Senožeče in g. Ivan Pogačnik za Črnomelj Deželne sodišča svetnik gosp Bogdan Trnovec, dosedanji voditelj deleg. okrajnega sodišča -v Trstu, premeščen je k dež sodišču stotam N njegovo mesto pride dež sodišča svetnik grof D a nd i n i. Stanley moral upotrebiti ves svoj ugled, in okraji reniem gradu izvolj pa Jož zapovedal je, da kuhar Jakob ostane pri belci, dokler se pozdravi. Tudi mu je ostavil dovelj živil vsake nikoma pa vrste. No vsa skrb in ves trud je bil zastonj. Nekoliko mesecev pozneje je izvedel Stanley da je Tarquhar že umrl, kar ga ni iznenadilo. „Pijanci in razuzdanci ne morejo živeti v Osrednjej Afriki," rekel je Livingstone. Kar se tiče Shawa, vlekel ga je Stanley seboj do Taboraha, ali službe ni imel nikake več. Tu pa je Shaw po vsej sili nastojal, da se vrne. Stanley ga je prosil in rotil, naj ne stori tega, dokazoval mu je, da se to pravi riniti v gotovo smrt. In res Občinske volitve. V Velikem Grabru v litijskem apanom Anton L iz Žul}ine, odbor CT o- I Smole in Fr. Stepec iz Zubine Go Lipanom g Hren, za etov ersT. dr Iv. Slander in t Pintar V Ambi v N' Novomeškem okraji voljen je županom Fr. Skufca iz Primče vasi, odbornikom pa gg. Peter Sadar iz Ma^ga Globoke Muhič iz- Višnj Je Muhič iz Ambi in Fr. Gre- gorič iz Bregovega Dola Dolenjska železnica. V ponedeljek p graditev dolenjskih železnic na celi progi 'icela se je V Velikih Lašičah je po blagoslov g pnika I Gerjola prij^^l' gosp C. k t sodnik Daniel Šuflaj v zočnosti vseh dostojanstvenikov in nesrečnik umrl Zelnika. kmalu potem, ko je bil zapustil svojega na- železnic. mnogobrojnega občinstva mej petjem in pokanjem topičev za okrašeno lopato in je tako slovesno otvoril graditev dolenjskih gradila - Nova deželna bolnica kranjska se za šišenskim kolodvorom, kakor je bilo bode toi s pr Poučni in zabavni drobiž. čeno, ampak za Št. F^etersko kvijo ob Ljublj a dolo- Deželai odbor se je z knezoškofijskim konzistor Jetika v Budimpešti Prof. dr Fodor je konsta- ondi svet, že pogodil za novo stavbišce ki iHgar lastnina je obsega 12 oral. ioval, da so zdravstv razmere v Budimpešti najneugodnejš Graditi pričelo se bode še to poletj 180 r • Občni zbor «Dramatičnega Društva v Lju Banka « « Slavija» imt-la je dne 15. t. m. svoj občni bljani» v soboto zvečer bil je dobro obiskan. Udeležilo se ga zbor. Iz letnega poročila, katero nam je priposlalo generalno je okolu 40 članov. V odbor bili so po gibanji v Karol BI ahnem volilnem (T Of dl Fi Lov P Simon Rut Ivan T a v C 1 D r en i k ar. dr dr (predsednik), d . K r i s p \ vitez . dr. avnateljstvo tega uzorno lovanske o zavoda posnemamo da Jos St Iv Sub je dne 31. decembra 1891 banka „Slavij članov, ki so imoli pri njej zavarovan' štela 228.472 ga kapitala 227,260.237 1,755 603 gld. in Anton T r s t e n i a k Porotne obravnave pri ljubljanskem sodišči prično se 30. t. m. Dne 2. junija pride na vrsto Karol Cvajer, tožen roparskega umora nad agentom V. Stedryjem. Obrav ob gld. 64 kr. Zavarovalne premije uplačalo se jej 46 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in de leže vzajemno podedovanjskili društev 1,571.628 gld 68 kr sne naložitve in so se po Same obresti, katere je banka prejela od plodono fondov, znašale so 235.882 ^Id trajala bo kake tri dni in bo vstop njej do v proti v o j I h abile za zopetno pomnožitev fondov k kljubu vstopnici. plačilom vlanskega leta iznašajo 479.788 ogromnim iz- . 90 kr. Ee- « Poštno poslopje v Ljubljani. Pretečeni teden zervni fond za poz zavarovanja iznaša 69 V: o o vseh mudil se je v Ljubljani dvorni svetnik Kocli pl, Langen- letnih premij, pokojninski fond. za uradnike pa 209.742 treu in se z mestnim županom hranilnice pog^ovarjal o in predsednikom kranjske stavbišči konečne zgradbe poštnega 79 kr V 3 letih svojega obstanka plačala je banka n za škode 20,012 991 gtd 82 kr. Kako banka „Slavij u na- poslopja. Y ta namen premeril se je Koslerjev vrt v KnalVl- preduje vidi se iz tega, da leta 1869 ustanovlj novih uhcah in poslopje, v katerem je sedaj pošta. v — Novo bralno društvo. V Ponikvi na Spod. Sta- otico 3000 gld dr mesto mej 3 . z neznatno zema danes po velikosti svojih fondov zavarovalni- 3 avstro-ogerskimi vzajemnimi • « jarskem osnovalo se je v nedeljo novo bralno društvo. — Umrla je v Celovci Marija Einspieler sestra pokojnega Andr. Einspielerja. Pokojnica bila je stara 78 let in je skozi 48 let svojemu bratu gospodinjila. — „Slavčeva" veselica v korist „Narodnemu je bila. v nedeljo dne 22. t. m. na Koslerjevem cami. Razvidno je torej, zaupanje in priporočati je, da Slo\ da banka „Slav 1 pridno podp odni zavod kajti tudi glede zavarovalstva ravna naj se popolno ta na-vsak Slovenec po geslu Svoj k svojim" I «Narodni dom» v Ljubljani. Društvo za zgradbo domu", vrtu, zvršila se je prav lepo in dostojno. Udeležba bila je mnogobrojna. Čistega prebitka bo nad 100 gld. — Umrl je pretečeno soboto v Mariboru baron Herman Gödel-Lannoy, bivši podpredsednik dižavnega zbora in namestnik Narodnega Doma" v Ljublj ima v četrtek ■ dne 2. junija t tošoj ob 7. uri zvečer v novih čitalniških prostorih svoj le- Na zboru sklepalo se bode mej drugim tudi občni zbor o nasvetu glede zgradbe društv 6 «Rudeči križ.» Dne 3 poslopj t m vršil se je redni štajarskega (h želaega glavarja. Pokojnik bil star 71 let občni zbor d in je bil 1. 1879 v kmečkih občinah mariborske okolice voljen kot slovenski poslanec v državni in deželni zbor. iz- ^želnega pomočnega društva r Kranjsko. Iz poročila je posneti, da je dru: čenem letu 3 častne in 207 rednih članov. idečeg kri za štelo v prete Z 1892 pri Gad pičil je dne 19. t. m. železniškega čuvaja stopilo je društvu 48 novih čianov. Dohodkov imelo je dru štv Stojkoviča pri Borovnici, ko je čistil žehzn^ško progo. Istega o 24 1891 3 gld. ašalo rr I i iatkov pa 4 21 kr. Koncem dne, pičil o;ad O tudi v borovniški okolici mlado deklico. ^premoženj 9660 gld k v gotov m Sploh se čuje, da je letos povsod prav dosti gadov. — Poljedelsko ministerstvo imenovalo je deželnega 550 gld v ednostnih papi premoženje se je torej pomnožilo za 19*28 gld 0 0 kr Pod ima društvo 1 r? m so imele te glavarja g. 0. Detela predsednikom komisije za pogozlovanje« goto m gld v kr. premoženja v ednostnih papirjih. Pri novi volitvi 41 udov in 4246 gld. 28 V2 Krasa. odbora olil se je predsednikom g. Emerlk Maver, L podpred Visoka starost. V Komendi umil je te dni krojač sednikom ces Jurij Mejač v visoki starosti 92 let. — Komisijni vlak vozil je v ponedeljek preko Lju- pa g. d Karol v svetnik Ivan Murnik. II. podpredsednikom Friderik Keesbacher; Odbornikom volili so se: dr. itez Bleiweis-Trsteniski d naloga vlaka je bila bljane; Dunaj-Trst. — Shod katehetov. Dne 24. in VIšil se bode v Zagrebu shod katehetov. tega shoda udeležili tudi slovenski katehetje. poskusiti vse mostove na progi Grasseli, Gustav Habit 'ran Doberlet, 25. avgusta t. je, da bi se Peter Albin Ahč dr. Jos. Stare. Vin Ferd Emil Hiibs Bock Jakob Čik Hen Saj Gabrijel Piccoli in V odbor «Pisateljskega društva» so bili izvo- Stara ladija. Pri^Benetkjh^z ideli_so v dnu morja na veliko ladijo, o kateri prajviio^^da je stara Jakih 400 let. Ijeni: Predsednikom g dr. Joz. vosnjaK; oaoorniKi pa gg. — r-uvuucuj. > .uio^vit.i i^x , Viktor Bežek, Anton Funtek, Fran Leveč, Fran Orožen, Rajko riki preplavila sta mnogo krajev in napravile veliko škode dr. Jož. Vošnjak ; odborniki pa gor Povodenj. Velereki Missouri in Missisipi v Ame- Perušek in Simon Rutar. Utonilo je tudi- več ljudij Delitev Kalistrovih premij živinorejcem s lavinske Državni dolg Avstrije znaša 3.756,222.901 gld župnije za dveletne telico vršilo se je 1 t. m. in sta dobila: Od i. 1890 se je dolg zmanjšal za nekaj milijooov. I Bole iz Koč 30 gld., Penko iz Gradca 15 gld. Osem jih je pa dobilo po 7 gld. 50 kr. v Novem mestu vršile bodo se v kratkem ob- činske volitve. Pe zopet priti do velj način ondotnih Nemcev (?) hoče na vsak Upati je pač, da bodo zavedeni Nov Listnica vredništva. z'mM ^ ...........................................Iii..............................................Milili.......Illlill........illlllllll k meščani na dan volitve pokazali, da je Novomesto slovensko mesto. precej Gosp trd. K. v L j. Prim je mehikansk les težek in lep azkolen. Bar precej itlo Davica razsaja močno v Novi s elici Od Svečnice rujave, kakor naš hrast N prodaj je večinoma v štirioglatih pomrlo je že blizu 50 oseb za to boleznijo.. brunih. Kubični meter stane 90 120 gold Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi naslednik r- v' i: