23. številka. Ljubljana, v soboto 28. jannvarija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI IUL Izhaja vsuk dan mve£er9 izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k: na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 ki-., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravni štvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Nove strune. Skoro smo mislili, da se nam sanja, ko smo prečil ali članek, kateri je priobčila včerajšnja „Tages-post* pod zaglavjem „Daa Deutsc hthura und die slovenische Sprache". Na kvar je sicer efektu članka, da ga je s polnim imenom podpisal neki jako neznaten pijonirček germanstva na Spodnjem Štajerskem, a ker je njegovo modrovanje priobčilo vodilno glasilo štajerskih Nemcev brez pri-stavka in na odličnem mestu, smatrati moramo ta članek kot jako značilen pojav nove taktike, kot dokaz, da hotć Nemci napeti nove strune „zur Er-haltung des deutschen Besitzstandes". Čujmo torej in strmimo, štajerski Nemci uvidevajo potrebo, priučiti se slovenskega jezika in sicer v obrambo svojih pozicij na Spodnjem Štajerskem. „Glasi se sicer paradoksno, in vender je nujna potreba, da se da spodnještajer-skim Nemcem prilika priučiti se slovenščine, ako hočemo ohraniti nemštvo na Spodnjem Štajerskem in ako nečemo, da se utope tam živeči Nemci v slovanskem valovji". Tako piše »Tagespost", katera je dosihdob vedno trdila, da slovenščine sploh ni, ki je poznala le različne kranjske in štajerske dijalekte in ki smatra kot drzen naskok na nemštvo ustanovitev naj skromnejše slovenske ljudske šole. „Naravno je — tako se dalje glasi ta zanimiva izpoved — da inteligencija odločilno vpliva na prebivalstvo in zntegadelj je največjega pomena baš narodnost inteligencije. Na Spodnjem Štajerskem dandanes uradništvo mora bi:i zmožno slovenščine in ako takih Nemcev ni, tedaj se sega po drugih ljudeh. (Stoprav tedaj torej! Ured.) Posledica temu je, da je vedno manj nemških uradnikov in da bo skoro obstojalo uradništvo samo iz Slovencev14. Potem toži „Tagespoštin" članek, da se hčere nemških meščanov posebno rade može z slovenskimi zastopniki inteligencije ter jadikuje, da sta duhovščina in učitelJ8tvo skoro polnoštevilno v nasprotnem to je v slovenskem narodnem taborju in da sta ravno tako notarski in odvetniški stan po veliki večini v slovenskih rokah. Tudi novi zdravstveni zakon LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal A h a s v o r u 3 V. (Dalje.) IV. Jedenkrat, dvakrat, desetkrat prebral je dr. Jug to izpoved učiteljičino, beseda za besedo vtisnila se mu je tako živ6 v spomin, da se mu je zdelo, da sliši iz aktov, iz časopisov, na cesti, v uradu in doma. povsod, melodični, ljubeznivi glas lepe deve, ki je pa pismeni izpovedi pridejala še stavek, ki mu je silil kri v glavo in um; grozoo vznemiril. „Da sem io ostanem na svoj narod ponoBna Nemka, to pač sledi iz naravnega zakoua, ta pa tudi veleva, ljubite se vzlic načelnim narodnostnim nasprotstvom, saj ljubezen ne pozna politike." Io sred je tako prepričevalno, zapeljivo šepetalo: aKaj boš modroval in sodil še celo svoja naj-plemenitejša čuvstva s stališča pameti! In pamet, kaj bode ta starikava povsod že v kot potisnena ženica proti mlademu Bogu ljubezni? — Ljubezen tvojo ulilo ti je v srce božanstvo in to izvestoo noče, da bi ti bil nesrečen! Pij, pij iz Čaše sreče spolnjujoč tako pravi namen svojega življenja!" je silno krivičen ubogim Nemcem, ker zahteva od okrožnih zdravnikov v slovenskih okrožjih znanja slovenskega jezika in tako je tudi nemškim zdravnikom zaprta pot v Slovence, katerih jezik njih nemški sosedje tako oholo prezirajo. Liki Jeremija na razvalinah Jeruzalemskih toži zategadelj Graško glasilo: „In tako bo obstojal že v doglednem času tisti del inteligencije, ki ima temeljem svoje socijalne pozicije odločilen upliv na prebivalstvo, vseskozi iz naših narodnih nasprotnikov, meščanstvo 8podnještajer.skih mest in trgov, dosihdob še nemško (?!) pa bo zadela usoda kranjskega nemštva". Strašna usoda pač! „Umevno je — tako modruje „Tagespost" — da je moč vse drugače vplivati na prebivalstvo v njegovem jeziku, kakor pa tedaj, ako se mu govori v tujem jeziku" — in zategadelj poživlja svoje nemške rojake, bivajoče na Spodnjem Štajerskem, naj se uče slovenski. A ker je teh premalo, zategadelj naj bi se dala prilika, da se priuče slovenskega jezika, tudi severnim Štajercem in izvendeželnim Nemcem. Tako priborili naj bi Nemci polagoma uradniški in zdravniški, odvetniški in notarski stau, naselilo naj bi se v Slovencih še večje število zagrizenih nemških trgovcev — slovenski Štajerec pa vzemi v roko popotni les' Tako breukajo sedaj nemške strune. Mi pa smo veseli te nove melodije. Veliko zlate resnice, mnogo dragocenih priznanj je založenih nehote v tej jeremijadi štajerskih Nemcev — in le konkluzija bi jih utegnila varati. Vodilno glasilo naših narodnih uasprotnikov v zelenem Štajerji priznava sedaj, česar dosihdob še nikdar ni priznalo, da je naš jezik sposoben za urad in javno življenje, da se zatreti več ne da. Priznava nadalje, da je slovenska po ogromni večini inteligencija spodnje-štajerska in nehote je s tem neusmiljeno demontiralo tiste kričače i la Neckerman, ki trobijo v svet, da so po spodnjeŠtajerskih mestih slovenske narodnosti le vojaki, pisarji, posli in kaznjenci. Inteligencija je torej po ogromni večini slovenska, kmet-skega prebivalstva si dosihdob tudi še niso svojih Nemci — kdo pa je potem prav za prav pristen Pamet pa jo trdo govorila: „S sofiatiko se duha le za kratek čas omami, stadij dozdevne iluzije o večni sreči ne traje dolgo! Ko jaz zopet zavladam, izpremeni se vse, a mene se drži trpka, gola resnica, kateri sledi dolga, dolga d6ba bridkega, brezuspešnega kesanja. Jaz v ljubezni ne poznam kompromisa! Žena Nemka, čeprav prijazna slovenskim težnjam, da tvoji hiši nemško lice! In ti kot tvoj rod, imata prirojeno a pogubno lastnost asimilacije z življi druzih narodov! Služkinje, znanci, prijatelji bi tvoji Ženi Nemki dvorili in služili v njenem materinem jeziku in še sam bi BČasoma že iz navade pozabil v domu svojem slovenski jezik, la deca tvoja I? V pravu leži ti odgovor, kateri bil bi njih materini jezik. In ti bi molčal in trpel, postal bi če ue izdajica i sam svojemu rodu, vsaj indiferenten. — — Tak Slovenec pa stori često v svoji nezaslišani ležernosti še več v pogubo naroda, nego odkrito delujoči odpadnik! Izruvaj prej kot moči iz srca črva, da ne napravi globljih nelečljivih ran!" — Veliki očesi Serafioini sta radovedno, nekako vpraševaje gledale dr. Juga pri posetih, a ta je bil videzno neizpremenjen in dvorljiv kot zmiraj. O vzprejemu izpovedi ni zinil besedice, ker si je mislil, da bi bilo pisateljici neljubo, če bi zvedeli Zoranovi o tej stvari. Le ko mu je po prvem posetu Nemec na Spodnjem Štajerskem? Morda tista peščica Celjskih meščanov na nič" in „čiču ? Kako nacijo-nalno posestno stanj e naj se potem varuje in brani nemškemu narodu tam ob bistri Savinji in deroči Dravi P Jasno odseva iz modrovanja Graškega nemškega glasila dragoceno priznanje, da so zgolj Po-temkinove vasi tiste dozdevne nemške trdnjave in trdnjavice a 1 a Celje, Ptuj, Sevnica, Ormož i. t. d. in da bi po nara v nem razvoju stvarij morali izginiti ti nemški otoki, kakor je izginilo pod prvimi žarki slovenskega solne a tisto umetno nemštvo po kranjskih mestih in trgih, kateremu je bilo orožje le nasilstvo. — Navzlic mrzli sapi Dunajski in Graški taja se sedaj led nemškega nasilstva tudi onstran Save pod ogrevajočimi žarki narodne pomladi in za -tegadelj strah in groza obhaja naše narodne nasprotnike. Prestrašen človek pa je često tudi nepreviden in tako so Nemci sedaj neprevidno razkrili, da nimajo ničesar ohraniti in braniti na Spodnjem Štajerskem, da si morajo marveč stoprav priboriti in osvojiti to slovensko zemljo. In sredstvo za to bodi invazija slovenščine zmožne nemške inteligencije vseh stanov v slovenske pokrajine, invazija volkov v ovčji podobi. To je zadnje sredstvo, katero je Nemcem na razpolago tam, kjer je narod slovenski že vzbujen in tega sredstva se mi najmanj bojimo. Dobro, učite se slovenski, a kje se boste učili, ako ne dopustite ustanovitve slovenskih srednjih šol, kje se bosta nemški pravnik in filozof usposobila za slovensko ur a d ova nje in predavanje, ako ne na univerzi s slovenskimi stol i c a m i ? Nemška glava je trda in težko se jej ubijejo slovanski glasovi, za to imamo dokazov dovelj pri naših kranjskih Nemcih in zategadelj treba bo dati štajerskim Nemcem zadostne prilike, ako se jim hoče ucepiti toliko slovenščine, da jim bode moči v slovenskih krajih pošteno konkurirati z jednakopravnimi slovenskimi tovariši. Naj se jim da ta prilika in mesto da sklepate za slovenske avtonomne oblasti nemški poslovni jezik, storite svojim rojakom pristopno slovenščino pri slovesu podala Serafiua drobno roko, čutd je kako se jej trese. Obdržal jo je malo dalje v svoji desnici, nego navadno, stisnil jo nalahko in zdelo se mu je, da mu je' lahek pritisek njenih uniu prstkov ljubko odgovoril. Kaj je hotel odgovarjati gospici na njeno pismo V Saj je moral priznati, da njeno mišljenje ni nepravo, a pisati to, kar mu je mi rti sto- in Btotero-krat naročevalo, mu pa hladnokrvna narav ni pripuščala! . . . * Prekrasna mesečna noč je bila, ko se je dr. Jug vračal s kolodvora, kamor je spremil svoje znanke k vlaku, ki jih je za binkoštue praznike odpeljal za nekaj dnij v Gradec. Narava odela je svojo najlepšo obleko. Vse je dihalo novo življenje; prelepa vigred pomladila je i vi in drevje ter pripravila svojim, iz tujine se vrnivšim drobnim pevcem zelen gaj in log. Na nebu so svetile zvezdice ter se zrcalile kot biseri v šumeči Dravi. Obsevani od blede lune, bili so vali mogočne reke v krasni noči kakor srebrni. Prišedši do nizkega griča, naslonil se je dr. Jug na leseno cestno ograjo, ko je začul iz bližnjega graščinskega gostega gaja srce topeče melodije pojočih slavcev. Tiho so goBtoleli, milo prosili, globoko iz drobnih prsij so kipele goreče pesmi, da se je bati bilo, da bi pevcu in pristopne tudi naše urade in šole s tem, da jim ponudite priliko za temeljito priučenje našega jezika na srednji in visoki šoli. Take nemške konkurencije se mi ne bomo strašili in ako misli in upa Graška gospoda, da bodo tisti nemški pijonirji v slovenski obleki uspešneje gradili most preko slovenskih dežela do Adrije — svobodno jej to upanje! Castneji bo za Nemce vsekakor tak boj, nego dosedanje kruto zatiranje našega jezika, narod slovenski pa bo lahkega in navdušenega srca stopal tudi v tak boj. Dosihdob borili smo se le z nemškim nasilstvom, a za narodno življenje se tudi boja z nemško kulturo ne strašimo; prične naj se torej ta boj z jednakopravnim orožjem in potem — što Bog da in sreča junačka ! Državni zbor. Na Dnnaji, 26. januvarja. V današnji seji bavila Be je zbornica s proračunom ministerstva za deželno brambo in kakor \sako leto, tako je minister grof Welsersheimb tudi letos odgovarjal na razne interpelacije, pritožbe in želje in sicer jako sumarično, kakor je že njegova navada. Težko bi bilo trditi, da je bil ministrov govor srečen, narobe, naredil je utis, kakor bi se odgovornemu ministru ne zdelo vredno dokazati svoje trditve. To je neka nonšalantnoBt, katero bi si morali poslanci kategorično prepovedati, ker je zanje žaljiva. Z zadoščenjem beležimo, da je posl. dr. En gel ministru vsaj deloma pojasnil sta lišče. Minister VVelsersbeimb je tudi odgovarjal na znano interpelacijo radi odprave slovenščine kot pol-kovnega jezika pri koroškem pešpolku. Številk, katere so navedli interpelantje, ni grof Welsers-heimb ovrgel, še poskusil tega ni, ampak si pomagal s praznim besedičenjem in z dovtipom, ki morda naredi utis tam, kjer so poslušalci vajeni subordinacije, ki pa je za parlament vender preslab. V Btvarnem oziru ni minister zavrnil ni jedne trditve interpelantov in poslanca dr. Gregorca, kar mora vsakogar prepričati, da so naše pritožbe do pičice utemeljene. — Mnogo pozornosti je vzbudil tudi posl. "VVeber, ki je obširno govoril o slabem ravnanji z vojaki, zlasti z učitelji. Podpredsednik dr. Kathrein nazuani začetkom seje, da je predsedstvu došlo od ministerskega predsednika pismo glede ministerijalnega svetnika Kaana, kateremu se je očitalo, da dobiva kot de-želnoknežji komisar pri zavarovalnici BPL(inixu neka posebna plačila. Predsednik da ta dopis prečrtati. Vidno je iz njega, da se je na podlogi preiskave dognala neopravičenost vseh očitanj, vsled česar je bilo ustavljeno zoper imenovanega uradnika začeto kazensko in disciplinarno postopanje. Zbornica prestopi na dnevni red in nadaljuje razpravo o državnem proračunu in sicer o točki: ministerBtvo za deželno brambo. Posl. P las a želf, da bo pobiranje vojaške takse premeni, ker so troški časih večji kakor dolžni znesek. Tudi določitev takse ni pravična, ker je v višjih razredih v primeri z nižjimi premajhna. Tudi to ni prav, da bo reservisti kličejo na jesen ali po nagloma ne počilo srce Tudi poslušalcu je žila hitreje bila, saj bo mu slavčeve pesmi segale globoko v srce. Slavec pa je pel in pel, njega začet kom otožni glaBi krepili so se in naraščali ter kon-Čavali v vriskajoči radosti, kakor bi naznanjali zmago nad koketno ljubico. Razplamtelo je i srce samotarju v neizmerno lepi pomladni noči in skrivne ljubezni drhteče srce slikalo mu je živo ono zorno dekliško lice pred oči, ki je pri slovesu skozi okno kupeja tako tužno na njega zrlo, kot bi hotelo reči: „Kako mi je težko slovo od tebe, ti čudni, ljubi mož !" in klanjala se je tačas vroča glava dr. Juga njegovemu srcu, zmagoval je zopet jedenkrat Atnor krutega sovražnika: pamet narodnega moža! Serafina obiskala je v Gradcu svojo sošolko Ido pl. Freuen8tein ter od nje izvedela marsikaj zanimivega iz življenja dr. Juga, ki je več let pri njeni materi stanoval. Bil je sin kmečkih starišev. Izvanreden njegov talent pridobil mu je po prebitih bridkih urah ubo-zega slovenskega dijaka na vseučilišči mogočnega zaščitnika v nekem bogatem češkem vitezu, umirov-Ijenem dvornem svetniku. Potoval je po dokončanih študijah ž njim križem sveta. Čudili so se v Gra-ških krogih, da ni šel dr. Jug mej diplomate, saj pri njegovej nadarjeuosti in protekciji obetala bi se mu lepa karijera. Sploh pa bil je dr. Jug po ldini sodbi „tiha vodaa in energičen Slovan, katerega se leti na vaje, ko imajo ljudje na kmetih največ dela. Vojaške vaje naj se vrše na spomlad. Posl. Polzhofer obžaluje, da se nič več ne čuje o premembi zakona glede* vojaške takse, čeprav je to nujna stvar. Govornik nasvetuje, naj se določi, da tisti, ki ne plača takse, mora brezuzirno zadostiti vojaški dolžaoBti ter zahteva, naj se premeni vojaški kazenski zakon. Posl. Hagendorfer predlaga resolucijo, naj vlada daje občinam brezplačno vse tiskovine, katere treba za vzdržanje evidencije vojakov in domobrancev. Posl. Eiegler zahteva, naj se jedini sin, čigar oče ali udovela mati je stara nad 60 let, uvrsti v reservo, ako ga ni moči popolnoma oprostiti vojaškega službovanja. Posl. Podlazky kritikuje način, na kateri se orožnikom odmerjajo talije za prijetje hudodelcev, zagovarja orožnike v Gališki pred nekimi očitanji in zahteva, naj orožniki nadzorujejo agente, kateri organizujejo izseljevanje. Posl. Dotz toži, da politični organi nimajo za kmetske potrebščine niti srca nit: razuma. Vlada pošilja na deželo za komisarje nedorasle plemiče ki nosijo zapestnice in k v adr uli rane obleke ter izgledajo kakor pajaci. Ti politični gigerli imajo v rokah blagor kmetskega prebivalstva. Domobranski minister grof We lse r s h ei m b pravi glede dajatev malih in velikih obrtnikov v vojaške namene, da je to vprašanje v zvezi s socijalnim gibaujem. Jeden del dajatev se prepušča malim obrtnikom, čeprav niso uspebi dobri in čeBto obrtnikom samim v škodo. Vlada Be resno bavi s premembo zakona o vojaški taksi. Glede* zapisnikov socialističnih reservistov rekel je minister, da je to Btvar državne uprave, on da nima uzroka se temu zoperstavljati, ker je z ozirom na javni red dobro, če se pazi na agitatorje; odgovarjajo na interpelacijo slovenskih poslancev radi slovenščine pri koroškem pešpolku pravi minister, da se nikjer ne krče narodnostne pravice in da se v vojski tudi ne ger-manizira, ker v dveh ali treh letih pač nihče ne izgubi svoje narodnosti, če pa se vojaki nauče nekoliko nemščine, jim to tudi ni v škodo. Stvarnih argumentov ne navaja in le trdi, da je to vojaška zadeva, za katero se nima nihče brigati. Glede vojaškega kaz. zakona rekel je minister, da se ne upira premembi, da pa je previdno postopati, ker v vojski ne gre eksperimentirati. Poal. dr. Promber urgira zakon o preskrbo-vanji vojaških udov in sirot. Posl. VVeber toži, da je primoran govoriti v nemškem jeziku, ker bi sicer govor njegov ne prišel v zapisnik. Samomori vojakov bo precej navadna reč; uzrok je nečloveško ravnanje. Zlaati z učitelji se grdo ravna. Govornu u došlo je pismo iz učiteljskih krogov, v katerem je Čitati, da je v nekem polku nadporočnik vpraševal: »kje pa so šomaštri* in kadar so učitelji predenj stopili, jih je začel psovati: „To so torej tisti zanikrneži, ki niso za nobeno rabo." Psovke, kakor: svinja, mrha, pes, ušivec, bedasti zarod niso nič posebnega. Učitelji je treba bati. Tudi za ženstvo, kakor je menila, ni imel ravno velicega spoštovanja, pač pa pristavila je bivša predsednica „Germanije" bil je dr. Jug v obče priljubljen in marsikatere trde Nemke skrivui ideal .... Zvečer, ko so se sorodniki Bergerjeve k počitku podali, svetila je še dolgo v noč luč v sobi Serafine, ki je vestno beležila v svojem dnevniku besede sošolke o dr. Jugu in še druge skrivnosti, ki so težile njeno mlado srce. Čitati je bilo mej drugim: „. . . Ljubim ga, ljubim ueizrecno, a vender ne vem, kaj mi ga ud-tujuje! Često mislim, čutim, da i on mene ljubi in kako sem srečna tačas v tej zavesti! A pridejo trenotki, ko mi vse njegovo vedenje pravi, da ne bo nikdar iz njega ust prišla beseda, ki bi mi razkrila ljubezen njegovo in tačas menim, da mi brez njega ne bo več živeti! Po ušesih mi zveni njega najljubša pesem, tudi jaz koprneče kličem: .Naj moj duh te zoput vidi, Zlata zvezda, srečnih duij!" — On, on mi je ta zlata zvezda mojega življenja !u Dr. Jugu zdeli bo se silno dolgi dnevi, a še daljše noči za binkošti. TeŠko je čakal trenotja, ko bode zopet mogel gledati krasno lice svoje „zlate zvezde." _ (Dalje prih.) morajo opravljati naj navad nejša dela; snažiti stopnice in stranišča. Kaj Čuda, Če gredo le z mržnjo in gnusom na vaje. Govornik protestira slovesno zoper tako počenjanje; okolo prestola se zbirajo zveBti in jednakopravni narodi, ne pa svinje in mrhe. Posl. Salvadori zahteva amnestijo za vojaške begunce, živeče v Ameriki. Posl. Popovski zavrača tirjatve glede* jezikovne ravnopravnosti. Posl. dr. B n gel graja, da minister za deželno brambo odgovarja na interpelacijo le v proračunskem svojem govoru in tedaj le sumarično. Posl. dr. VaSatv dokazuje z obilimi vzgledi, kako sistematično se preganjajo slovanski vojaki. Razprava se na to zaustavi. Posl. B a r n -re i the r interpelira vlado glede" nezgode v Oseškem rudniku pri Duchovcib. Poljedelski minister odgovori takoj, da je doslej 16 mrtvecev in 8 ranjencev. Vlada je odredila strogo preiskavo. Na Dnnaji, 27. januvarija. Zbornica lotila se je danes razprave o proračunu naučnega ministerstva. Najbolj zanimiv je bil govor klerikalno-protisemit8kega poslanca princa Liechten8teina, ki je zbral v duh teč šopek vse proti sedaujo šolo naperjeue pritožbe. Jutri govori naučni minister Gautsch. Mej govornike je upisan tudi posl. Spinčić. Posl. Schlesinger zahteva, da naj se pouk v naravoslovji, kakor v drugih predmeti l, vrši tako, da bode utrjal vero v Boga. Obžalovati je, da je večina naravoslovcev udana materijalizmu in da Bvoje nedokazane hipoteze predstavljajo Kot aksiome ekzaktn 3 znanosti. Minister naj opozori take profesorje, naj ne bodo na troške davkoplačevalcev uni-čevatelji vere. Uzgoja v sedanjih Šolah je jedno-stranska, nje gojenci so nerabni za človeško družbo in ta šola je tudi uzrok, da gineva moralnost. (Podpredsednik C h l u in e c k y opomni govornika, da so taka in jednaka premišljevanja morda jako zanimiva, da pa ne spadajo v zbornico.) Samo iznajdbe delati, katere vzbujajo občudovanje, to še ni napredek kulture. Posl. Treuinfels želi, da je pouk jednoten, da morajo učenci in učitelji biti vsi jedne vere in kar je takih želja še več. Potil. S vozil pravi, da bo šolske razmere na Moravi prava sramota in dokazuje s podatki, koliko bo stori za Nemce in kako malo za Čehe. Posl. Salvadori je tudi za to, da se šola razdeli po konfesijab in želi, da se premeni šolski zakon. Posl. princ Liechtenatein pravi, da tedaj, ko bo se Btvarjali sedanji šolski zakoni, je bila krščanska zavest v odločilnih krogih padla pod nič. Liberalna stranka je v te šolske zakone urinila princip brezverstva, kateri pa ni i u t e -grujoč del liberalnega programa. Na kmetih se le izjemoma primeri, da žali učitelj verska čutila prebivalstva, v velikih mestih pa je to drugače, zlasti na Dunaji. Tu se zakon vedno le z ozirom na Žide aplicira. Govornik se bavi potem s šolskimi razmerami na Dunaji in udriha slastno po Židih. PobI. Sokolowski pozdravlja z veseljem ustanovitev medicinske fakultete v Lvovu in pričakuje, da bo vlada še kaj več storila za Gdliško. Razprava se na to zaustavi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. ftlolritsije 4* IV. V Ljubljani, 28. januvarija. Občinske volitve v Libercah. Pri ožjih volitvah mej liberalnimi in nacionalnimi kandidati v drugem volilskem razredu zmagali bo nacijonalci s štirimi kandidati, liberalci pa z jednim. Nacijonalci imajo torej dvotretjinsko večino v občinskem Bvetu. Ker vlada v to stranko nima zaupanja, utegne policijo najbrž podržaviti. Sicer pa se čuje da liberalci vsled ukaza Praških kazi-notov nalašč niso storili vsega, kar treba za zmago, da bo nacijonalcem nalašč pomogli do večine, samo da bi ti v deželnem zboru se ne odcepili od liberalcev. Hrvatski deželni xbor. Ker je rešen deželni proračun, končalo se bode zasedanje deželuega zbora že v kratkem, najdlje začetkom februvarija, ker je deželnemu zboru rešiti v tekočem zasedanju le še zakonsko predlogo o Dalje v prilogi. "^Hl Priloga „Slovenskemn Naroda*4 St. 23, dne 28. jannvarija 1S93. reorganizaciji stola sedmorice, pri katerem predlogu utegne priti do interesantne debate, katera ne bo brez politične barve. Ogersko ministerstvo kuba svojo vodeno juho na vulkanu. Navzlic vsem trditvam madjarskih oficijozov ni utajiti, da je sedanje ministerstvo v jako kritičnem položaju, ker faktično nima nikake zaalumbe v parlamentu. Razmere bo take, da se mora ministerstvo udati brezpogojno ali skupini Tisza-Szilagvi ali pa pristnim liberalcem, v vsakem slučaji pa prestopi jedna teh frakcij v opozicijo in ministerstvo se mora umakniti. Morda, da se vsa kriza zavleče do Velike noči, ogniti pa se ii ni mdči, ker iz disparatnih elementov v parlamentarno vladani drŽavi nikakor ni mogoče sestaviti trdno večino. Avstrija in Francija. Francoska vlada dala je avstro-ogrskemu veleposlaniku v Parizu, grofu Hovobu, radi napadov v francoskih listih, zadostno zadoščenje. Minister una-njih rečij je izjavil, da obžaluje vlada napade, ker jih zmatra kot popolnoma neresnične in s tem je stvar pri kraju. Oficijozna „Agence Havas" pa naznanja, da je minister Develle povedal pri tisti priliki grofu Hovosu še nekaj drugega, to namreč, da je naročil francoskemu veleposlaniku na Dunaju, naj opozori grofa Kalnokvja na nekatere avstro-ogerske liste, ki sistematično napadajo in grde" tako predsednika republike, Carnota, kakor francosko republiko sploh. Wii«MiJe dr/»?f, JBrancoska kriza. Francoska zbornica bavila se je v včerajšnji seji s tajnimi zakladi, kateri se dajejo vladi na razpolaganje. Debata o tem predmetu je bila zelo viharna, kajti očitalo Be je vladi, da plete razne spletke, da bi rešila kompromitirane somišljenike. Poslanec Deschanels je zahteval, naj imenuje posl. Delahave tiste poslance, katere je sumničil, da so bili podkupljeni, in ker pravi, da se je s častno besedo zavezal, zanaolčati imena, naj zahteva od svojega zaupnika, da ga oprosti te obljube. Posl. Mille-voye in bivši minister Floureus sta tožila o poče-njanju inozemskih brzojavnih agencij, katere delujejo tako, kakor da so v službi kake tuje vlade. Minister Ribot je odgovoril, da bo vlada s tisto odločnostjo, kakor jo je zadnjič pokazala, ko je iz-tirala nekatere luje novinarje, postopala tudi v bodoče. Zbornica je dovolila tajne zaklade z večino 121 glasov. Trdnost te večine se bode izkazala v kratkem. Pravosodni minister Bourgeois bode naznanil te dni v zbornici, da misli sodišče ustaviti kazensko postopanje zoper senatorja The vene ta in poslanca Julija Rochea in Emanuvela Arenea. Monarhisti in boulanžiHti bodo ta predlog gotovo izkoristili zoper vlado in tedaj se bo pokazalo, kakšno zaslombo ima ministerstvo v zhornici. \JPanamino. V italijanski zbornici se je začel boj. Nihče ni verjel, da ue debata o bančnem vprašanju že prvi dan konča, a mislilo se je, da se zbornica koj prvi dan nedvoumno izreče za ministerstvo in to se ni zgodilo. Ministerski predsednik Giolitti je zahteval, naj zbornica prepUBti razjasnenje politične strani te afere vladi, kazenskopravne strani pa sodišču. Bivši miniBterski predsednik Rudini pa je zahteval, naj se sestavi parlamentarna enketa, da izve prebivalstvo, kakšno razmerje je bilo mej banko in prejšnjimi vladami. Rudinijev govor sicer ni naredil posebnega utiša, ali to je za vlado le slabo tolažilo. Govori bo celo, da je Giolitti, vzlic temu, da se je odločno izrekel zoper sestavo parlamentarne komisije, vender pripravljen udati se tej želji. Takega škandala, kakeršen vihra sedaj na Francoskem, se v Italiji ni bati in sicer že zategadelj ne, ker poslanci propadli banki niso mogli storiti nikakih pozitivnih ualug, ampak k večjemu molčali ter prezirali očividne nerednosti v poslovanji. V tem oziru pa zadene krivda vije stranke in vbb parlamentarce brez razločka, ker je pa nerednoBt vedno rasla, moral je Giolitti naposled b krepko roko poseči vmes in napraviti tabula rasa. Sedanja vlada mora pač z mirno vestjo čakati, kaj izkaže v tej reči začeta Bodna preiskava. Carevih -v lierolinu. Ruski carevič prišel je v Berolin, da prisostvuje poroki sestre nemškega cesarja. Na zajutreku, kateri so priredili častniki gardnega polka car Aleksander, napil je cesar ruskemu caru kot nositelju monarhističnih idej in prijatelju cesarjevih prednikov, na kar se je carevič v primernih besedah zahvalil. Napitnica cesarja Viljema vzbudila je v političnih krogih veliko pozornost, ker se iz nje vidi, koliko je nemškemu cesarju na tem, da si ohrani ali pridobi naklonjenost carjevo. Povdarjanje monarhističnih tradicij ni brez vse osti, naperjene očividno zoper francosko republiko. Ali pa bodo cesarja Viljema besede našle ugoden odmev v Peter-burgu, to je dvomljivo. Nemški cesar je storil s tem vse, kar mu je mogoče storiti v sedanji situ-vaciji da se prikupi ruskemu caru in strga rusko-francosko zvezo, a če se mu je to posrečilo, to je tisto veliko vprašanje, na katero vsak nestrpno čaka odgovora. Dopisi. Iz Kranja, 24. jannvarja. [Izviren dopis.] (Cestne zadeve. — Mestna hranilnica.) Prisiljen sem spraviti na dan dve zadevi, ki čudno os vetij uje t i hitrost in skrbnost si. okrajnega cestnega odbora in tukajšnjega mestnega županstva. Slavni okrajni cestni odbor odpravil nam je pred kakimi štirimi leti hudi klanec v Čirčah s tem, da je preložil cesto iz vasi v široki gozd. Cesta je lepo izpeljana in dobro služi svojemu namenu — a to samo do čirškega mosta. Tu pa neha naenkrat prejšnja ugodnost, kajti okrajna cesta od čirškega do savskega mosta je v takem stanji, v kakeršnem bi niti navadna občinska pot ne smela biti. Cesta je na mnogih krajih tako ozka, da se ne moreta dva voza srečati in v več krajih vrhu tega še založena s sodi od pivovarne in malo naprej z dilami in raznim lesovjem tako, da se ne moreta dva voza srečati, jeden mora druzega na ugodnem, širokem kraji počakati, da se moreta križati. A vender je ta cesta za promet zelo važna, kajti prihod v Kranj in na kolodvor je iz občin Čirče, Smlednik, Hraše, Vodice i. t. d. mogoč le po tej cesti. Ker ima več kranjskih občanov ob tej cesti svoje tovarne (ob Kokri in Savi) je očividno, da je promet ob cesti vedno živahen in radi tega poprava ceste nujna potreba. To vsak uvidi in uvidel je to skrajno potrebo poprave tudi slavni okrajni cestni odbor, kajti stavil je že pred več leti v proračun za popravo ceste 1400 gld. Res, da bi bilo to nekoliko premalo, a vsaj je bilo itak vse jedno, ker je ta sklep ostal le na papirji. Ko se je pozneje od več stranij povpraševalo, kaj je s popravo ceste, tolažil nas je modro zgoraj omenjeni odbor „borno že!* In tako je ostalo do danes. SI. cestni odbor skrbi za slabe nevažue ceste na krajih, ki so popolnoma oddaljene od večjega prometa, tukaj pa ne vidi skrajne potrebe poprave. SI. cestni odbor naj bi se vender jedenkrat resno poprijel tega nnjnega dela. Druga, gotovo še nujnejša potreba pa je otvoritev hranilnice v Kranji. V „Slovencu" in „Lai-bacher Zeitung" si je nek dovtipnež že dovolil šalo, da je objavil pričetek poslovanja hranilnice. „Slov. Narod" je potem na kratko že pojasnil, da tako daleč še nismo, kajti taka hitrica bi po nazorih nekaternikov silno škodovala. Vsa stvar je sedaj še le v sledečem stadiji. Septembra meseca se je volil v mestni seji hranilnični odbor in se je ob jednem naroČilo gosp. županu, naj ob kratkem skliče sejo za konstituiranje tega odbora. In g. župan v svoji hitrici — te seje do danes še ni sklical! Gotovo odličen dokaz brižnosti gosp. župana za to velevažno vprašanje. Usojamo si vprašati g. župana, ali misli, da se strinja njegova brezbrižnost za interese Kranjskega mesta z značajem skrbnega, za napredek in gmotne koristi mesta vnetega gospodarja? Ako gotovi gospodje iz gotovih uzrokov hote to stvar po možnosti zavleči, bi se zlasti gosp. župan ne smel udati njih vplivanju v stvari, ki je tako eminentnoga pomena za mesto. Vprašamo tedaj gosp. župana, ali in kedaj misli sklicati zgoraj omenjeno sejo? Upamo, da bode ta opomin gosp. župana toliko zdramil, da ga nam vsaj ne bo treba več po javnih glasilih opominjati na njegovo — dolžnost! Iz Han VrtaiiclNlta, 7. januvnrja. [Izv. dop.] (Božič v Ameriki.) Tukaišnji Slovani praznovali smo Božič kai lepo, v pravi bratski ljubezni in slogi. Gosp. B. M. Gopčević iz Boke Kotorske povabil je svoje v San Frančišku bivajoče slovanske znance in prijatelje in vsak Be je radovoljno odzval prijaznemu povabilu. Došii smo vsi, Iiusi, Oehi, Srbi, Hrvati, Črnogorci in Slovenci mej njimi g. 2 van u t, sin pokojnega Tržaškega rodoljuba, a bilo nas je nad sto. Hiša g. Gopčeviča je bila lepo okinčena z raznimi slovauskimi zastavami, po tleh pa je bila posuta tradicijonalna slama in lovorika. Da tudi najMtnic ni manjkalo, umeje se HHiuo po sebi; napivalo se je slovanski slogi in jedinosti, spominu slavnih slovanskih rodoljubov in pisateljev, vmes pa so bo prepevale krasne slovanske pesmi. Tako smo Slovani v Kaliforniji slavili Božič.__ Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 24. januvarija. (Kouec.) Obč. svet. Ravnihar dostavi poročilu, da se bode prošnja „Dramatičnoga društva" za zvišanje podpore nad dosedanjih 1500 gld. še uva- žala in da je zato treba počakati le izkaza letošnje sezone dohodkov in troškov slovenskih predstav v deželnem gledališči. Potem se prične jako obširna razprava o občinskem proračunu za leto 1893. Obč. svet. K u n c u se vidi, da je taksa za vzpre-jem v občino s 100 gld. previsoko odmerjena. Prvo leto bodi, da se zahteva tako velika vsota, čez pet let pa zadostila hi polovica 50 gld. in v desetih letih pač četrtinka 25 gld. V tem zmislu predlaga govornik resolucijo. Župan Grasselli je mnenja, da bi bilo o tej reči še prej vprašati mestni magistrat. Obč. svet. Mu mi k naglasa, da bi se imel o tem vprašati finančni odsek, mej tem ko mislita obč. svet. Ravnihar in dr. Stare, da naj se izroči Kuncev nasvet personalnemu iu pravnemu odseku, kar tudi obvelja. K oddelku proračuna: ceste, ulice, trgi in sprehajališča pravi obč. svet. Kune, da se grdo onesnažujejo posebno ozke ulice. Tu bi pa<"; bilo potrebno opreznosti od strani mestnih organov. Župan Grasselli odgovori, da ima redarstvo nalog, paziti na to. Večkrat se res kaznujejo do-tičniki, ki se pregrešijo, a da bi se hotelo priti vsem v okom, potrebno bi bilo poleg vsake gostilnice stražnika, da bi pazil, a Žal gostilnic je premnogo, da bi to bilo mogoče. K točki IV. zdravstvene in blagotvorne reči pravi obč. svet. Kune, da je nujna potreba ustanoviti še jedno hišo, v kateri bi imeli reveži vsaj stanovanje, če bi tudi ne dobivali hrane. Mestne uradnike, v prvi vrsti gospoda župana nadlegujejo reveži vedno, a pomagati jim ne morejo, ker nedostaje denarnih sredstev. Kar se stori za reveže, ni v nikakem razmerji s tem, kar se trosi za olepšavo mesta. Z olepšavo se ustreže bogatemu prebivalstvu, za revno prebivalstvo pa se borno malo stori. Prvo bi pač bilo skrbeti revežem za stanovanja, predno se misli na razkošnost bogatinov. Govornik želi, da se ta nasvet uvažuje in izroči magistratu, da o njem poroča in stavi predloge. Obč. svet. vitez Zitterer se popolnoma strinja z načeli predgovornika. Žalost napolnjuje njega srce, ko sliši, da se imoviti ljudje niti s krajcarjem ne spominjajo revežev, da ti siromaki človeške družbe v Ljubljani veliko bedo trpe. Obč. svet Hribar podpira tudi nazore obč. svet. Kunca in nasvetuje, da naj mestni magistrat o načrtu zgradbe nove revne hiše prevdarja, pa še tekom leta poroča o svojih ukrepih. Obč. svet. dr. vitez Bleivveis naznani, da se je o tej reči tudi razpravljalo v magistratnem odseku. Tudi v tem odseku so bili vsi člani mnenja, da revna hiša nikakor ne zadošča potrebam. Situ-virana je slabo in zato se je mislilo, ali bi ne kazalo jo prodati in kupiti drug prostor, da se tam na zdravem kraji sezida nova revna hiša. Kar se tiče trditve obč. svet. Kunca, da bi imeli prebivalci mestne revne hiše tudi hrano, to ni resnično, isto dobivajo le bolniki in onemogli prebivalci. Ako se naj)ravi nova revna hiša, naj bi se troški postavili na izredni proračun. Župan Grasselli misli, da je najbolj umestno, da se s tem predlogom in vprašanjem v prvi vrsti bavi mestni magistrat in da predloži svoje nasvete, čemur „občinaki zastop pritrdi". K rubriki V. proračuna, šolstvo, znanost in umetalnost vpraša obč. svet. dr. vitez Bleivveis, ali so ustavljene tudi svote za „Narodno šolo", za botanični vrt, za strelsko društvo itd. katere zadnji dve je po starem običaju itak odšteti. Poročevalec obč. svet. Ravnihar odgovori, da so se ustavile vse svote; tudi za tilharmonično društvo, katero dobi letno podporo od me^ta, a doslej njih prošnje še niso došle. K točki obrtno nadaljevalna šola oglasi se obč. svet. Hribar ter pravi, da se uže več let dovoljuje za obrtno nadaljevalno šolo po 500 gld. na leto. Mislil je govornik, da je ta šola slovenska, a zdaj je zvedel, da je ta šola popolnoma nemška. Dasi isto obiskuje 182 Slovencev in le 22 Nemcev, so mej 13 profesorji le peteri zmožni slovenskega jezika, sedmero profesorjev pa slovenskega jezika ne ume. Ta obrtna nadaljevalna šola tedaj ni zavod, ki bi širil vednost, nego zgolj ponemčevalnica za slovenske otroke, a v tak namen občinski zastop stolnega mesta ne bode trosil denar. Govornik pravi, da bode sicer glasoval, da se dovoli do konca letošnjega šolskega leta še ta svota, a pozneje ne bode storil tega več, če ne bode imel zagotovila, da se bode poučevalo slovensko. Župan Grasselli opomni, da za to šolo prispevajo razni faktorji, tako država, dežela, kupčijska zbornica in stolno mesto, da bode tedaj treba o tej reči še razgovarjati. Obč. svet. Hribar nasvetuje, da se njegov predlog izroči šolskemu odseku v poročanje, kateri se, ko je obč. svet. Kune še konštatoval, da se v obrtno nadaljevalno šolo v višji realki vzprejemajo le taki vajenci, ki znajo nemški, drugi pa morajo hoditi v mestno šolo na Cojzovem Grabnu, sprejme. Obč. svet. Hribar nasvetuje, naj se skrbi v mestni dvorani za boljšo kurjavo, da ne bodo občinski svetniki kakor danes zmrzevali in se prehladili. Ako se je uvedla ventilacija, naj sh uvede i centralna kurjava in jiorabi v to znesek iz vodovodnih dohodkov, ki letos prispeva mestni blagajnici. Obč. svet. dr. vitez Bleivveis kaže na to, da se itak misli uhod k magistratnemu poslopju prenarediti in spodnje nezdrave prostore v glavnem poslopji popolnoma odstraniti, za to naj se stavbenemu uradu naroči, da preuči vse o centralni kurjavi in občinskemu zastopu poroča. Obč. svet Gogola naglasa, daje velik nedo-statek, da državni kolodvor v Ljubljani nima dovozne ceste, kar se bode Čutilo se bolj, ko se dogradi Dolenjska železnica. Vprašal bi gospoda župana, ali bode o pravem času potrebno o tej zadevi ukrenil. Obč. svet. vitez Zitterer nasvetuje, naj se v Truberjevih ulicah, po kateri hodi toliko ljudij, vsaj po jedni strani položi tlak iz porfirskega kamena, in pa na Poljanski cesti na desni strani vsaj do „Josefinum-a". Župan Grasselli priznava, da je dovozna cesta na državni kolodvor nujno potrebna ter pravi, da se bodo v kratkem zaradi razširjenja ceste vršili dogovori. Zaradi uvedenja centralne kurjave v poslopju magistrata moral bode že prej še razpravljati finančni odsek, da se doženo potrebni troški. Pri glasovanju se predlog obč. sv. Hriba r-ja zastran centralno kurjave odstopi stavbenemu uradu, predlog obč. svet. vit. Z i 11 e r e r-ja zaradi naprave hodnikov v Trubarjevih ulicah in na Poljanski cesti se odobri in potem javna seja sklene. Uouiače stvari. — („Matica Slovenska") Ožji odbor je imel včera) zaradi predsednikovega pogreba kratek razgovor. Društvo je razposUlo smrtne liste na častne Člane, na tukajšnje in vuauje odbornike, na poverjenike, na društva, s katerimi je „Matica" v književni zvezi in ua tukaišnie društvenike, kateri ao povabljeni, da se jutrajšnjega pogreba udeleže ko ikor mogoče mnogobrojno. Odbor se udeleži korpi lativoM jn ne /bere v ta namen ob 4. uri v mestni dvorani. — (Osobne vesti.) Državni poslanec g. dr. A. Gregorčič je še vedno nevarno bolan. Bole/en h • sicer zadnje dni ni obrnila na slabše, a. tudi Da bolje ne. Sično želimo, da se vrlemu rodoljubu m narodnemu voditeliu Hkoraj po« me zdravje. — Nas slavni pesnik, č. g. Simon Grego r t i č, prevzel je rneato kateheta na „Slog in i h" zavod.h v Gorici. — G. dr. Aut. Primožič, c. kr. g.nin. profesor ua Dunaji, rodom Goriški S'ovemc, dobil je od n: učn-gn ministerstva podporo, da potuje v počitnicah v Italijo. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo narodno občinstvo vnovič na današnjo premijere efektm ga igrokaza „Valenska svatba" — (Si o ven h ke predstave) bodo v me-8- ou februvariju v deželnem gledališči nastopne dni: V četrtek dne 2., v nedeljo due 5, v Bredo dne 8., v soboto dne 11., v četrtek dne IG, v nedel|o due 19., v sredo dne 22. in v soboto dne 25 febrovarija. — (Pisateljskega dru št v.t) zabavni Večer bode v torek v čitala.škib prostorih ob 8. uri zvečer. Piv val bode gosji, prof B Perušek o post bnostih grškega pesništva. Gg. či»ne m prijatelje društva oposarj&tpe, da se dobe v č.italniški kavarni mrzle in gor*..- večerje ter vsakoiasa oijača. — (Vodnikov ples) Kakor smo že poročali, bode Vodnikov ples Ljubljanske čitalnice dne I. februvarija v redutni dvorani. Odbor je skrbel, vse prostore pri tej odlični veselici primerno okrasiti. Vabila na nečlane so razposlana. Člani so bili p o t o m naznanil kakor običajno obveščeni. Zanimanje narodnih krogov je pa toliko, da bode letošnji Vodnikov ples svoje prednike nad-kriljeval ne le po najelegautneje okrašenih prostorih, temveč tudi po vdeležbi. Odlični narodni gostje izvan Ljubljane, z Notranjskega, da celo iz Celja mislijo jiosetiti ta dan belo Ljubljano. Darila za dame, izdelki svetovno znane Dunajske tvrdke, presenetila bodo gotovo naš krasui spol. Ako dostavimo še, da je za restavracijo in kavarno vse potrebno preskrbljeno, nadejati se je vdeležencem prekrasnega večera, najj)rijetnejšega spomina na letošnjo naj odi i ene j šo narodno plesno veseli co. — (Obrtnijski p L sni veucek.) Bol« nir-ka blagajna mojstrov zadrug rokodelskih obrtov priredi svo) letošnji plesni veuček v bo bo to dne II. sveča u a v prostorih starega meščanskega Btreiišca. Vabila se razpošljejo tekom prihodnjega tedna. Vstopnice dobit« le v prodajalnicah g. M. Kunca v Gospodsk-h ulicah »n g. B. Žitnika na Kongresnem trgu, kakor tudi zvečer pri blagajni. Ta venček, ki se je lansko leto prav dobro obne-sel, utegne biti tudi letos jako prijetim in umestna zabava uušiin obrtnikom in njihovim prijateljem. Ker ima venček dobrodelni namen, koristiti obrtniški blagajni mojstrov, ki se jako uspešno razvija, prepustila je kranjska hranilnica svoje prostore brezplačno v ta namen in nadejati se je, da se bodo tudi naši narodni krogi prijaznemu vabilu mnogoštevilno odzvali. — („Slovensko planinsko društvo".) /našoi odbor imel je včeraj svoto prvo sejo, ter sklenil nemudoma pričeti delovanje za to velepo-membno društvo. Mnogo zanimanja je videti za to, kar priča množeče se število udov. Vsem Slovencem toplo priporočamo to najmlajše društvo, katero ima velevažno nalogo, ohraniti slovenske napise, imena itd. hribolazcem ter prirejati potrebne steze in počival-nice v domačih gorah in hribovih. — (Narodna m I ar nos t.) Pod tem zaglav-jem omenja zadnja „Soča", da Ljubljanski časopisi pogosto tožijo o narodni mlačnosti, katere je žali-bog še mnogo preveč mej nami. Slovenci polnijo prav pridno nemško gledališče, k slovenskim predstavam pa jih mnogo ne zahaja. Dalje omenja nemških napisov, nemških jedilnih listov in nemške postrežbe v glavnih gostilnah, v katere zahaja mnogo Slovencev, ki pa vse to mirno trpe. Tu bi bila pač umestna nekoliko bolj radikalna narodna eneržija. Priznava konečno, da bo novejši napisi večinoma slovenski. Ne moremo reči, da taka očitanja ne bi bila opravičena. Prestolico našo, ki je po tako ogromni večini prebivalcev slovenska, pokazati je treba v vsakem oziru kot zaveduo središče Slove nije V tem oziru pa nam je mnogo zamujenega še popraviti in biti dokaj bolj odločnim, nego dozdaj! — (Slikarija na porcelanu.) V proda-jalnici g. Vasa Petričiča razstavljeno je nekoliko slik na porcelanu, katere so izdelale učiteljica na strokovni šoli za umetno vezenje gospica Risa Wennig in njene zasebne učenke. — (Lokomotivni promet) dovolilo je generalno nadzorstvo avstrijskih državnih Železnic podjetnikom za zgrai'bo Doleujskih železnic bratom R-dlich in Berger začasno od 14. do 23. kilometra na progi Ljubljana-Grusuplje in do 12. kilometra na progi Grosujilje-Kočevje za prevažanje stavbin-skega materijala. — (Novi denar.) Novega srebrnega, niklo-vega in bronastega deuaria se je že nakovalo precej mnogo. V peneznici je že gotovih kakih 40 milijonov tacih novcev. Ker se stari denar ne kuje več in so se nekatere vrste potegnile iz prometa, začelo se je kazati pomanjkanje iu je želeti, da pride novi denar kar preje mogoče v promet. Da bo to še ni zgodilo, temu so baje krive ogerske peneznice, ki še niso nakovalo dovolj novega denarja. Ker ae bode začel izdajati novi denar ob jednem v ebeb državnih polovicah, moramo torej potrpeti. — (Vreme.) Južno vreme, ki je polagoma pregnalo Bitni mraz, je dane* pričelo tajati led in sneg. Toplomer približal Be je zopet gorkotnim stopnjam in se čez dan povzdigne celo nekoliko nad ničlo. Želeti bi bilo, da bi vsi hišni posestniki osnažili trotoirje pred svojimi hišami, kar se zdaj, ko se je omehčala ledena skorja, da storiti b primerno malim naporom in stroškom. Nekateri se pa prav nič ne zmenijo za bvojo dolžnost. Naj bi jih magistrat j>rav energično 8|iomnil nanjo. — (Šišenska čitalnisa.) Mično opereto: „Odvetuiku" peli bodo člani Šišenske čitalnice pri Vodnikovi besedi dne 5. februvarija v Koslerjevi pi varni. — (Iz narodnih društev.) Vipavska Čitalnica priredi Vodnikovo veselico s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora „Edinosl " iz Ajdovščine dne* 2. svečana 1893 v svojih prostorih. Vspo-red obsega petje, prolog, šaljivi govor in igro b petjem v 2 delih „Izgubljeni sin". Potem bode prosta zabava. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr., k pleBu 1 gld. Zučetek ob Va8 ur'- — BG oriš ki Sokol" ima na svečnice dan |>opoludoe svoj občni zbor in potem domačo zabavo. Želeti je obile udeležbe, ker je društvo za razvoj narodnega življenja v Gorici velicega pomena. — Čitalnica Goriška ima danes domačo zabavo, katero prirede čitalniški mladeniči. V sredo pa priredi odbor jednako domačo zabavo, ker se je prva obnesla dobro. — „Prvaški Sokol" na Goriškem ima jutri v nedeljo 29. t. m. plesni venček z domaČo zabavo. — Čitalnica v Dekanih pri Kopru ima občni zbor jutri, v nedeljo 29. t. m. popoludne. — (Snežni plazovi in zima.) Od Save ob južni železnici se nam poroča, da je včeraj popoludne pad.l ogromni snežni plaz mej Savo in Za- gorjem na desni tir železnice, ki se je moral popolnoma zapreti prometu. Veliko število delavcev imelo je štiri ure posla, da so zasuti tir spet očistili. Toliko snega in mraza ne pomnijo ljudje že davno. Sava je bepnice, ki so se zaneslo tja iz Hrvatskega. Zbolelo je že nad 100 osob. Bati se je, da se bolezen ne razširi še bolj, ako se ne bode takoj ukrenilo vse potrebno, da se prepreči razširjevanje kužne bolezni. — (Volitev v okrajni zaBtop Celjski) je razpisana, in sicer voli skupina veleposestnikov dne 16. februvarija; skupina veletrgovcev in vele-obrtnikov dne 17. februvarija; mesta in trgi dne 18. februvarija in kmetska skupina dne 20. februvarija t. 1. Okrajni zastop ima v celem 40 zastopnikov, vsaka skupina 10. Narodna stranka ima vedno gotovih v kmetskej skupini 10, v skupini mest in trgov 3 (Žalec 1, in Št. Jurij 2,) skup 13 zastopnikov. Nasprotna stranka gotovih v skupini veletrgovcev in obrtnikov 10, in v mestnej skupini 7, skup 17 zastopnikov. Večino odločuje vele-posestvo, katero je pri volitvi leta 1888. volilo s 6 glasovi večine narodno. Vsled Bpretnih reklamacij, ima narodna stranka tudi letos v tej skupini večino in sicer mnogo večjo kakor pred 4 leti. O sijajni narodni zmagi toraj ni dvomiti, ako store le vsi narodni volilci svojo narodno dolžnost. — (Umrl) je v Lipelji vesi pri Pontablu na Koroškem dr. Matej Lutman župnik v pokoju, rodom iz Št. Andreža na Goriškem. Pokojnik, iskren rodoljub in uzoren duhovnik, služboval je v Gorjah na Koroškem in šele pred letom dnij radi oslabelega zdravja stopil v pokoj. Tudi kot pisatelj bil je pokojnik zelo marljiv in je z zgodovinskimi in poučnimi spisi podpiral zlasti družbo sv. Mohorja. N. v m. p. 1 — (Občinske volitve v L o č n i k u pri Gorici) prično ae bodoči teden in bodo trajale tri dni. V tej nekdaj čisto slovenski vasi, kakor že kaže nje ime, terorizuje zdaj lahouska svojat ua vse mogoče načine prebivalce, da bi pridobila večino za svoje priBtaše to je za kandidate zloglasne „Legeu. Ponujajo denar, gosto volilce z jedili in pijačo in jim obljubujejo, da bodo prišli z vozmi ponje na dan volitve. Toda slovenski volilci se menda ne bodo dali premamiti in pojdejo vsi voliti v Ločnik za pošteno laško-slovensko stranko, ne pa za strastne pristaše „LegeM, katerim je vsaka slovenska beseda ua nekdaj čisto slovenski zemlji groza in bi jo torej radi iztrebili popolnoma. — (iz mestnega zbora Tržaškega.) V poslednji seji občinskega zastopa Tržaškega izjavil jo župan, da je napačno poročal zadnjič o preiskavi proti Rojanskemu župniku g. Talerju. Prečital se je dopis nameatništva, iz katerega je videti, da so vsa očitanja proti župniku ltojauskemu bila neosnovana. Dr. S p ado ni, katerega je tožil župnik zarad raz-žaljenja časti, pravi, da ne smatra stvar še konečno rešeno, predno ne bode končana tožba župnikova proti njemu in nekemu Tržaškemu časopisu. — Potem se je nadaljevala razprava o ponudbi firme Geiringer-Ceconi glede naprave vodovodnega pre-rova od Škocijana do Longere. A tudi v tej seji se ni sklenilo ničesar o tej važni zadevi in se je stvar zopet odgodila. Tako se vleče rešitev vodovodnega vprašanja že leta in leta in ne pride do ugodne rešitve. Govori in piše se mnogo vodenih govorov in člankov — vode pa le manjka v Trstu še vedno! — (Odlikovanje) Te djoi dobila je gospa Terezija Kovačić v Zagrebu diplomo, la veliko bakreno medaljo, katera ji je bila priznan« za tamburice, nastavljene pri Dunajski razstavi glasbil. Zavod g. Kovaćićevez* izdelovanje trnu-buric je dobro znau tudi izvau Hrvatske. Ker se jugoslovansko glasbilo, tamburica, razfiirja vedno bolj tudi mej Slovenci, utegne prijatelje te narodno glasbe zanimati ta vest. Ob jednem pa tudi vedo kam se obrniti, ako potrebujejo glasbil za novo snujoče se tamburaške zbore. Raziie vesti. * (Proti izseljevanji v Ameriko.) Ker se je po odredbah vlade zjediojemh severno-ame-riškib držav otežkočilo izseljevanje v Ameriki, sklenile so vse v nemško parobrodno zvezo spadajoče družbe, da bodo odslej prevažale samo potnike 1. in 2. razreda. Popolnoma opustile pa bodo prevaža uje potnikov v medkrovu ali 3. razreda. Iatotako se ue bodo izdajali vozni listi po zmiani eeui za razstavo v Cbicagu. Belgipike parobrodue družbe so jednako sklenile že poprej. 8 temi odredbami se utegne morda veoder le nekoliko omejiti izseljevanje v Ameriko ki je poslednji čas poBtalo nekako nalezljivo. * (Zdravo mesto) je Ogersko Hradišče. Izmej 4300 prebivalcev ni nobeden umrl od dne 24 novembra I. 1. do dne 18. januvarja t. I. Tudi v tamošnji lavni bolnici, jedini v vsem južnoizhod-nem delu Moravske, v kateri je bilo polno bolnikov, ni umrl noben bolnik od dne 21. oktobra 1. I. do due 20. lanuvarja letošnjega leta. * (Zaprto vseučilišče.) V Neapolji ponavljali bo se v poslednjem času vedno izgredi dijakov. Oblastvo dalo je torej vseučilišče zapreti. * (Čuden monopol.) Na Grškem bo, kakor znano, državne fi'iancijelne razmere jako neugodne in vlada ue ve kje vzeti novcev. Zdaj je izdelala grška vlada načrt zakona, po katerem boče v bodoče proglasiti izdavanje starogrških klasikov kot državni mouopol Umna dela starodavnosti helenske, pravi vlada so lastnina vsega naroda, zato ni prav, da knjigarji tržujejo ž njimi. Stanovitni dobiček od teh knjig pripada državi, ser samo ona zastopa vseobče interese helenizina. Učenjaki pa baje niso zadovoljni s tem razlaganjem denarja potrebne vlade grške. * (Ministri na dvoboju.) Zloglasni Paul de Cas8agnac, vodja klerikalnih bonapartistov francoskih, ra/žalil je te dni pravosodnega ministra Bourgeoisa, očitajoč mu, da je sokrivec podkuplien-e v Bourgeois pozval je valed tega CasBagnaca na dvoboi in moža se bodeta streljala — seveda na primerno daljavo. * (Proti distančnim dirkam.) Zaveza nemških društev proti mučenju živali vložila je pe tičijo na nemški državni zbor, v kateri se izreka odločno jtroti ponarejevanji vojaških distančnih dirk. * (Povod nji v Belgiji.) Vsled hipno nastalega južnega vremena so po vsej Belgiji velike povodno Skoro vbo reke preplavile so obrežja, ker se sneg topi prehitro, da bi se voda mogla odtekati. Mesta Tournav, Namur in Liege so pod vodo. V vasi Saint Trond rešilo se je 27 rodbin komaj iz povodnji. Železniški promet je pretrgan na raznih krajih. * { A t e n t a t na igralnico v Monte Garlu.) Zaradi nameravanega atentata na igralnico v Monte Carlu zaprla je policija zopet pet osob. Vsega vkup je zaprtih dozdaj 15 osob. Tamošnjo kazino obkolili bo vojaki. Književnost. — „lzza mladih let". Pesmi Frana Ge-Btrina. Celje, 1893. Založil dr. Josip Furlan. TiBkal Dragotin Hribar. Str 116. — Najbolj nadarjenim mlajšim pisateljem in pesnikom slovenskim prištevati je brez dvoma Frana GeBtrina, čigar pesmi in |>ripovedni spisi so se občinstvu že davno močno prikupili. U ver jeni smo, da posežejo česti lci Gestrinovega talenta radostno tudi po tej zbirki svežih poetičnih cvetek, kateri je avtor v nepotrebni skoinnoBti dal naslov „Izza mladih letu. Glavni predmet tem poezijam so sicer sladkosti in bridkosti ljubezni, ta pa ne pretresa samo mladih src, ampak mladi tudi starce in blazirance, oua je in ostane najuzvišenejši predmet subjektivne lirike, ker je začetek in konec čustvovanju. Ne rečemo, da je vsaka jiosamezna pesem v tej zbirki zrel sad, dovršen umotvor, smelo pa trdimo, da je vsaka originalna in po obliki izborna, vse pa kažejo, da je pesnika obsenčil genij poezije m mu udahoil zmožnost izražati to, kar je že mnogokdo čutil in videl, pa še nibče povedal, in prav ta sposobnost, analizirati svoje čuHtvovanje ter to izraziti v moderno-lepi po-etičui obliki, to je jedno najmarkantnejših svojstev GeBtrinovih. Priporočamo torej to zbirko pesmij kar najtopleje. Kdor si je vzlic viharjem življenja ohranil dovzetnost za poezijo, temu bodo Gestrinove pesmi v duševno naslado. — „S 1 o v a n s k i Svet" ima v št. 2. nastopno vsebino : Narodi pa zmešnjave,v narodnem ustavnem pravu dr. K. Tieftrunk; — K stvarnemu položenju; — O kritiki dra. Mahniča; — Rikard Katalinič-Jeretov — Slovencem; — Iz poezij dra. Franceta Prešerna; — Biserje i alemovi; — Mladost kraljevića Marka; — Tolstoj — Tri pripovedke; — Iz poezij M. J. Lermontova; — Dr. K. (i I a h • ■ r — Dr. Josip Štetan; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu ; — Književnost; Novine. — „Pop o t n i k", glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev* prinaša v drugi letošnji številki nastopno gradivo: Vojteh R i b n i k a r — Slovenskemu učiteljstvu 1. 1893; — H. Schrei-ner — Psihologični listi; — M. Herič — Slov-niške črtice; — Slovstvo; — Iv. Strelec — Doneski k zgodovini naših šol; — Društveni vest-nik ; — Dopisi in druge vesti; — Raznoterosti; — Natečaji in inserati. — „Argo" , Zeitschrift ftir krainische Landes-kunde, prinaša v prvi letošnji številki nastopno gradivo: Johann Augustin Pucher; — Die ersten Garnisonen der k. u. k. Armee in Krain (P. pl. Radics.); — Ueber Volkssagen; — Ueber geogra-phisch Nomenclatur ; — Ein Fund tiirkischer uud venetianischer Silbermilnzen bei Laibach; — Ueber Mineralvorkoramen in Krain ; — Mittheilungen aus dem Museum. — Knjige „Matice Hrvatske". Za lansko leto izdala je jirekrasno napredujoča „Matica Hrvatska", ta uzorni literarni zavod, kateremu je težko naiti primere, devetero knjig in sicer: Matica Hrvatska od godine 1842. do godine 1892. Spomen-knjiga. Napisali Tade S m i č i k l a s i Franjo Mar kovic. Str. 338. (Z ilustracijami); — Hrvatska antologija. Umjetno pjesničtvo starijega i novijega doba. Sastavio Hugo Budali ć. Str. 310; — Krištof Kolumbo i otkriće Amerike. Napisao Juraj Carić. Str. 236. (Z 51 ilustracijami in zemljevidom Kolumbovega potovanja); — Slike iz občega zemljopisa. Napisao dr. Ivan Hoic. Knjiga treća. Str. 208. (S 74 slikami in tremi zemljevidi); — Poviest francuzke revolucije od godine 1789. do godine 1815. Napisao F. M. A. Migne t. Preveo, pripomenkom i kazalom popratio Ivan Rab ar. Str. 394; — Osvit. Pri-povieda Ksaver Šandor Gjalski. (Zabavne knjižnice zvez. 40—43) Str. 351; — Pod nehajem. Pripovijest iz senjskoga života. Napisao Vjenceslav Novak. Str. 193; — Pastorak. Pučki igrokaz u četiri čina. Napisao Josip Rugen Tomić. Str. 142. — Razen teh, elanom namenjenih knjig, založila je „Matica Hrvatska" tudi nov zvezek zbirke „Prie-vodi grčkih i rimskih klasika" namreč: P luta r-hovi izabrani životopisi. Dio prvi. Preveo Stjepau Senc, str. 290 — kateri dobivajo društve-niki za znižano ceno. Toliko za danes; v kratkem izpregovorimo kaj več o teh krasnih knjigah. Telegrami „Sio> nakermi ifaruriur Dunaj 28. januvarja. „Wiener Zeitung" javlja, da je okrajnemu šolskemu nadzorniku v Črnomlju, Jeršinoviču, podeljen zlati križec za zasluge. Dunaj 28. januvarja. Na postaji Sini moring državne železnice trčil je danes zjutraj Budimpeštanski osobni vlak z delavskim vla kom. Dva delavca težko, 19 lahko poškodovanih. Budimpešta 28. januvarja. Lastništvo Fokoderskega pre nogokopa naznanja, da je v ondotnih rovih pred dvema dnevoma nastal ogenj. Devetnajst delavcev ponesrečilo. Danes je vsaka nevarnost odpravljena. Poročilo listov, da gori že več tednov, povsem neosnovano. Bellgrad 28. januvarja. Govori si, da je regent Ristie že pred dvema mesecema silil Milana, naj se porazume z Natalijo. Milan se je tudi ko j udal in začel kraljici Nataliji do pisovati, o čemur je vedel samo kralj Aleksander. Natalija se je dolgo ustavljala in odnehala le na presrčne prošnje svojega sina. Pariz 28. januvarija. Govorica, da so v ministerstvu nastali resni razpon, se vedno bolj širi. Pripoveduje se, da hoče Ribot iz vlade odpraviti vse radikalce, v prvi vrsti pravosodnega ministra Bourgeoisa. Berolin 28. januvarija. Iz Carigrada se naznanja, da zastavlja ruski poslanik Nelidov ves svoj upliv v to, da bi turška vlada se uprla premembi bolgarske ustave. Sijajni vzprejem gostov povodom prvega gledališkega vlaka iz zeleno Štajarske v belo Ljubljano, iskrena brataka ljubav in požrtvovalnost, pokazana z vseh stranij, divna igra v krasnem domu slovenskih modric, obdarovanje s šopki pri predstavi — to vae nas navdaja s tako radostnim1 čutili, da ne moremo primerno izraziti hvaležnosti, katero smo dolžni častitim damam, narodnim društvom, posebno .Sokolom" in pevskim društvom, kakor vsem ostalim narodnim meščanom in vzprejemnikom. Dal Bog, da se o slični priliki v kratkem zopet vidimo. Na svidenje! V Cel j i, 28. januvarja 1893. Celjski Slovenci. Narodno zdravilo. Tako so stud imenovati bolest utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganja in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih na-"I,'likih prehlajenja. Cena steklenici 9 > kr. Po poStnem povzetji razpoSilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLU, c. in kr. dvomi zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in .odpisom. Manj od dveh steklenic se ue pošilja. 2 (18—2) Zahvala.. Podpisano županstvo izraža tem potom najtoplejšo zahvalo gospodu Iv.tnu Jenku, načelniku tukajšnje železniška postaje, za podarjenih štirideset goldinarjev v prid ubogim tukajšnje občine. /ii|iaiiNi\4> Litiji«, dne 27. januvarja 1893. JoMip l> ii m i u ii. .'.upati Umrli so v li|uM juui: 25 Januvarija: Andrej MeSo, predilui mojster, 80 let, Kolodvorske ulice št. 28, otrpnjeuje pljuč. — Noža Novak, mestna ubo^a, 76 let, Karluvska c-sta št 7, kap. 26. jaiiuvanja; Klizabeta Zeglar, delavčeva udova, 70 let, Karolinški zemlja St 3, inarastuiis. V deželni bolnici: 24. januvarija: Alojz. ZrimSek, delavec, 31 let, je.tika. 25. januvarija: Matija Brlen, #ostač, 60 let, katar v črevih. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Ve t rovi Nebo Mo-krina v mm. = --1 t-CN 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738*2 mm. 737 7 mm. 739 3 u. m — 50 C 06 C 0 4 C brezv. si. uh. si. svz. megla jasno obl. 0*00*. Srednja temperatura —V3 , za O"l0 pod normalom. ZDuLm-Gijsl^si borza dne 28 januvarija t. I. v rte raj Papirna i-enta ..... f*ld. 98 ■Ja: a renta......„ 116/70 >°/0 marčna renta ... „ 101 15 Akcije narodne banke . , 999 — kreditne akcije . . t 21*40 London..... . B 12o-58 Srebro..... n —'— Napol. . . • » 9'62 C. kr. cekini.....9 5*66 Memške mark? ... 12"» Kld, ■ lan,-:, 98 80 98 35 116 35 101-25 999 — t22 20 120-85 962 5'68 ;>9 25 m o m e t* H se >■ a rt M s M GLAV G SKLADIŠTE II1 -K - O. >— p * ^—^—'naijei8t|je ,u,nt KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem plasti v vseh boleznih illhal in prebavil, pri protinu. želodčnem in me-hurnem kataru, uvršten je za otroke, pro-(5-2) bolele in mej nosečnostjo. I. VijImljSii ti'tifna in oaveževalna pijani. Henrik Mattuni, Karlsbad in Dunaj. Lepo stanovanje B 5 solnimi in knr zraven spada ter /. velikim vrtom Ne tla iako| v nitjem, kakor tudi 2 skladišča pri J. Vodniku v Spodnji Šiški. Kotilij ski in drugi pred-Oll meti za predpust redovi. iiovonII v bun-;i i. Iiiol'oiii (glasbeni stroj; iz papirne ruase) td v veliki ulien po najniziib cenah (»ri (ioti__i) trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. P. n. gg. trgovcem uljudno naznanjam, da se sedaj pri meni nahaja zaloga soli katero je prej imel gospod T*«-. Pis-Koi-, in sicer se nahaja na dvorišči h. št. 18, na Dunajski cesti, tik bolniške cerkve. Skrbel bodem, da bode soli vedno v -zalogi in da bodo vrečti suhe. Ceni« bude em l'/0 snižaiia. Na. zeljo p. u. gg. trgovcev dovajala se bode sol tud i n« dom. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem (62-3) V Ljubljani, dne 18. januvarja 1892. I ZEProti I {j k»Nl|n in nahoda, osobito dece, proti saallie- ^ ! uju, tiolVr.ii i m v traln, želodcu in mehurju j priporoča so najbolje !j koroški rimski vrelec. Niiruvno prlHtea nuto^en. Najfinejša namizna voda. («?o-i<» jj ■S Zaloga v Lj ubij.i ni pri JI. K. Supim-u. k C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3_. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem »asa. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 0. Itrl 38 min. zjutraj usekni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob XI. uri 56 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pon ahel. Bel jak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost Pari/, Line, Iichl, Budejevice, Plzenj, Marijinu vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Li ubijano (juž. kol.). Ob 7. ari 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Druždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, SoltiogrndM, Linca, Is.-hlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4. nri 55 min. popolndas osebni vlak iz Dunaja, Ljubo«, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Ti bitk Ob 9. uri 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, PontablJH, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nri 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. n 10 „ (-opoldne v Kamnik. ,, 7. „ OO „ zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 8. nri 35 min. zjutraj Is Kamnika, u 11. „ 06 ,, dopoldne iz Kamnika, ii 6. „ 20 || zvečer iz Kamnika. Srednje-evropejski čas je krajneuiu Cksii v Ljubljani za 2 minute naprej. (IS—80) Največja zaloga tiralnit stroje? JAN. JAX Ljubljana,5'' i Dunajska cesta št. Id. Niske cene. — Uttjodno plaeev»n|e u*» obroke. — Ntarl stroji ne isme. ii|h*hJo. — 1'opravhi se Izdela}'* hitro doltro lit (9) eueuo. (1309) -m -SI .tj t« -50 Posojilnica v Ribnici regrlsLro-va,33.a zadruga z. omejeno aavezo vabi vse svote gg. zadružnike k V. občnemu zboru kateri bode dne 5. februvarja 1893 ob 3. uri popoludne "V o"bčixa.slcl pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilu načelništva za leto 1892. 2. Vnlit.ev nafu'lmštva. 8. Slučajni predlogi. V Ribnici, dne 20 juouvarja 1893 i>T«. • i,» • ij« • 1,1 • •,♦ • i,i • • • »,» • i*i • ti • »,» • • 1,1 • i,i • i,» • i,i • i,i • i ji • i,» • • ♦ »,i • •,»• •,• ♦ ♦ rednemu občnemu zboru Notranjske posojilnice" v Postojini kateri bode v nedeljo, dne 19. februvarja 1893. L, ob 4. uri popoludne TT <3lt 13. št veni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzoroval nega odbora. 4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) rav- natelja, b ) blagajnika, e) kontrolorja in r/) dveh namestnikov, e) Volitev G članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoSteviini udeležbi vabi častite de'ežnike naj ulj ud ne je (103) ravnateljski odbor. V Postojini, dne 28. januvarja 1893. L Luser-jev obliž za turiste. iiutuTU in hitro upli-vajoče sredstvo proti >^S^ kurjim oeeNoiii, pisem )e na na ogled v tul jem na pod- j/Iv X j. ^ ^ platih, petah in J&S , ■? drugim trdim >^g^ prmmlmh uraskoui .^^v* Lže. Sj^^s w y^^ ='avn' razpošiljalnici itPjKr L. Schwenk-a lekarna \^ V^r^ PrlHten samo, Če imata navod in ^♦^/^ obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi >t k angeiju varuhu' A. Thierrv-ja sredstvo proti ma- v Pregradi pri Rogatcu-Slatini". Pošilja se le proti povzetju ali će so ponije znesek po nakaznici. — (Vnh ju h poštnino, zabojem, nakladali jem in voznim listom: 12 malini ali b velikim Htoklenieaui 1 gld. H(5 kr. «0 „ „ 30 „ 0 * 06 „ v Posuo in Hercegovino 2 gld. .'10 kr., ozir. 7 gld. Ponarejaloi in poBiiemalei so temeljem zakona o zaščiti znamk strogo zasledujejo, isto tako prekupo-valci falsifikat uv ali slabih ponarejanj. Zvedenška svedočba visoke kralj, deželne oblasti pravi gbiHom aualitiškega uvida (št. f>7«2— 11. 01OM), da uioj preparat ne Nodrhtjo uikacib prepovedanib ali zdravju škodljivih tvarin. One tu in iiio/.einskt* lekarne, kjer se nahajajo založioća, objavljalo se bodo vsako poluletje. ^_dolf Tlii©rr3r lekar ,,1, angel|u varnim'* v Pregradi pri Itognlt-u-Nliitiul. (1372—2) ■BsjBsjsnHHimaBnHMmBBUB UBERALL VORRATHIG17 MEDAILLEN (98—1) iki krah! New Vork in London nista prizanašala niti evropski celini ter jo bila velika tovarna srebrniuu prisiljena, oddati vso svojo zalego zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur tdedeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60, id sicer: >'. komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico ; 0 komadov ainer. patent-sn-bni li vilic iz jed- nega komada: 6 komadov atner. patent-srehrnih jedilnih žlic; a n „ kavnih „ or. patent-srebrna zajemal niča za komad amor. juho; koniHd amer. mleko; 2 komada amer. r-atent-srehrna zajemal niča za patent-srelirnih kupic za jajcu ; B komadov angl. ških Viktoria-eašic za pudklado : S kemada efektnih namiznih svečnikov; 1 li■ .m.ni cedilnik za čai; 1 „ najfinejši sipalnica za sladkor. 44 komadov vkupe samo »rld. 0*60. Vseh teh 44 predmetov je poprej s talo gld. 40'— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 0*00. Aineričanuko patent-srt-bro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2^> let, za ksr se gaiautuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na liilcailcšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo tdago povfieč, povrniti brez zadržka zneska in naj nikedor ne zamudi ugodno prilike, da si omisli tu krasne garniture, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vs;iko boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v A. Illlt»< lllHBCU-a glavni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent srebra na lMmaji, II, Rembrandtstr. 19.—Telefon št 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se (52—1) znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek lO kr Pristno lo z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izloček iz pohvalnih pisem. T o x i n k , Gor. Avstriisko, 21. uveeana 1802. Slučajno nem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu vaše garniture ter se prepričal o ni-* lepoti in ce-nosti itd. Jczef Forst, župuik- V 0 lotu ucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plackoiiiand«. h prav lepo in hitro pisavo, is«**- nc za adio-UalsUo plNisriso. MeHećna plača 35 gld. — Ponudbe pod „Pisar 35" ujiravništvu „ Slovenskega. Naroda". (95—2) Posredovalnica G. FLUX nLi Breg-u. št. © jsiT |ako nuj no: kuharico za goni i I no ; «lvo|e ■ iMMiinsliili kuliMric za Ljubljano in okolico, 10 do 12 gld.; uo«4|k.«Iiii|o (mora znati kuhati) za Ljubljano, lahka, dobra služba; dve kuharici zit vho, ki znata kaj šivati, jedna k samostojeći gospe, druga k dvema osebama, trajni Slulbi; blšiiia za tu in drugod; iuslunjii, ki tudi opravlja de a hišiiie; preprosta iiaiakiirica: pro-dajalka n spričevali; lilšui hlapec /a \ečjo prodajal-nico. — Priporoča Ne: izredno pripravna natakarica, ki prejema plačila, s .'1 in 2litniini spričevali. — Sfa proda] je već pohištvenih stvari j. kje, se izvč v le-tej posredovalnici. (104) Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47-4) v liY»tclu „l»ri Mali« i- II. nadutropje, št. 25—20. 12. ure dopolu-popoludne. Ob nedeljah in praznikih od ',s10.— '/al.ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Ordinujo vsak «lan od !>. dne in od 9 —6. ur Dr. Rose životni balzam je nad 80 let znano, prebavljen j 6 in slast, pospešujoče in napenjanja odstraujujoče ter milo ra/.top-Ijajoče (1109—15) domače sredstvo. Velika slekleniea I gld., mala 50 kr., po posli 20 kr. već. Na vseh delih zavoj n ine jo moja tu dudana, zakonito varovana varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. P T»m se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav isDOrUO, kakor svo-dočijo ranugo skušnje, čistenjo. Brojenja in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieab po 35 kr. in S t n a raz po šil jat ev vsak dan. Kari Till v Ljubljani Spžtalske ulice št. 10. Velika zaloga (1024-18) v^ojH šolskih potrebščin po piedpisili g-ospodov učiteljev in profesorjev. Kari Till y Ljubljani Spilalske ulice št. 10. Potema peresa, tuA , plove«, Nviiit-iiilii . varovavee za Hvinc-ntke, naprave sa Aplcenje svine-niliov. papir za piHina, bruno ve barve, bronov prusek, usnje iu jermeni za knjige« karininova tinta, papir o»l lepenke« kemieua tinta, klneAkl tuš. kouipendije, zavitki, krlvul|ua črtala, trlkoti, poMtevauke, gladila, barvne akri-iiji«-«-, barvni kllnčkl, peresnlee, držala za peresa« pereaul nozki, pereanl tuli, molil» enlkl, slnto-Akoljke In MrebroMkolJke, zlata in srebrna tinta« plMala« naprave sa ftplčeuje |»lsul, zeleni V4t-lk tekoč. Kari Till y Ljubljani Spilalske ulice št. 10. Arabska ^Uina, sklediee za umni. tablete za umni. herbariji, k raso-piane predloge, črtala od kaučuka, K°»Ua peresa, škripčua peresa, kreda bela in barvasta, dr/.aln za kredo, Črtala, črtani listi, brisalne deščice, hrisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, niiliineterski pajiir, glasbene mape, natorni g-tuni, naiorni papir za risanje, nigrivoriii, heležniee, heležne tabliee, slikarske ploščiee, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozirno platno, prozorni papir, čopiči, portfelj ni klimi: preparaeijski zvezki, strjralni gumi, risalniee, risalni ogel, risalni eavljički. Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št. 10. Risalne Mine, risala« predloge za roiide pismu, pereaa za ronde pisavo, škrilinati klinci, skril jne pl«melce, piMiilue mape« pisalni papir, |ii«iiiiilie, HolHke torbe, Hepi|a tinta, jeklena imtcnii, predl«>u<* za pokončno pisavo« pssresa za pokončni* |»iMavo, mIu-u . bela kreda za tablo, nosičevke , mape za |»iHanke. tinte erae la liar«aste, li.iini guinl, tintul črtiilkl, čruiler« tiiitniki, kvadratna črtala, rlttal-nlkl« riwarski liloiti, rlsarakl papir« predloge za ri*ao}c, oi.iiljt za rlNi*o)e.