6. april 2000 številka 4 letnik XXXI
Časopis občine LOGATEC
Loa>aš£e> m
novice
Lo&aš/U
novi (
www.mali.si (S/fM/fC-
In vendar se vrti...
Ne glede na to, kaj z njo počnemo. Zemlja namreč. Naš planet, ki ga spreminjamo v smetišče. Ob dnevu Zemlje jo bomo seveda vsi imeli polna usta, a zataknilo se bo že, ko bo treba doma ločiti organske odpadke od steklene embalaže in plastike ... Kolikokrat smo iztrošene baterije odnesli v zato namenjene zabojnike? Ce jih sploh imamo? Naš planet onesnažujemo tudi s hrupom, kemičnimi spojinami, onesnažujemo ga z odpadnimi vodami, izpušnimi plini ...! Malokdo se spomni, da bi ohranil nekaj m1 čistega zraka, če bi se kakšen dan odpravil v službo z mestnim prevozom! Pravica do čistega okolja je sicer ena od temeljnih človekovih pravic, in če vprašate mene, ena največkrat zlorabljenih. Ali kot je rekel moj prijatelj pred novim letom: "Moja največja želja je, da bi lahko zares užival svojo zakonsko pravico o delu v nezakajenem prostoru."
Evropejci odložimo v povprečju vsako leto približno 300 do 400 kg smeti. Nekateri malo bolj. drugi malo manj pravilno. Večina pa v prepričanju, da bodo za njihovo pravilno predelavo ali sortiranje poskrbeli drugi. In tako sploh še nismo doumeli, da smo za ekološki propad tega planeta pravzaprav odgovorni sami.
Znanka mi je že pred leti pripovedovala, da na Nizozemskem ni prav nič čudnega, če zjutraj vidiš gospoda v obleki, s poslovnim kovčkom in štirimi vrečkami smeti, ki jih še pred službo razvozi na različna odlagališča. Pri nas smo odlagališča potisnili nekam ob robove naselij, poskušamo jih skriti pred pogledi in preprosto pozabili nanje. Pa bi bilo mnogo  bolje  tako,  kol   so  to   naredili na
Dunaju. Sežigalnico odpadkov so locirali v samo mesto, zunanjo podobo ji je vdihnil pred nedavnim umrli arhitekt in slikar I [undertvvasser In sežigalnica je postala umetniški objekt. Pri nas smo od podobnih zamisli še daleč.
Nekatere občinske ekološke probleme smo vzeli pod drobnogled tudi \ tej >te\ilki! zaradi stalnega onesnaževanja propadajo lipova drevesa v Napoleonovem drevoredu, odlagališče odpadkov na Ostrem vrhu ni pravilno opremljeno, pogledali pa smo tudi, kakšne so možnosti za postavitev zabojnikov za pasje odpadke ...
Objavljamo tudi dve zgodbi: narkomana, ki se je iztrgal drogi in zgodbo o lipah v Logatcu in še veliko zanimivih prispevkov.
pnspi
April bo minil. / njim tudi dan Zemlje in novinarsko kritični prispevki o uničevanju planeta. Zgodilo pa se ne bo prav veliko. In Zemlja se bo vrtela dalje. Kako dolgo še?
\ Imenu uredništva
OBVESTILO
Obveščamo vas o spremenjeni številki mobitela dežurnega zdravniku Zdravstvenega doma
Logatec: 0609 633 310. Dežurnega zdravnika dobite sedaj na številki: 031 633 310, v miilnem času od 19.30 do 7.00 ure zjutraj, v suboto popoldan po 14.00 url ter ob nedeljah in praznikih.
Preko dneva dobite dežurnega zdravnika v splošni ambulanti na telefonski številki: (01) 75 41 217.
Zdravstveni dom Logatec
Nova cesta, novi problemi
Obnovitvena dela na Tržaški cesti, ki so bila zaradi zime ustavljena, so se spet začela. Stroji in delavci nadaljujejo tam, kjer jih je zaustavil sneg. Na plan pa so prišli tudi nekateri problemi, s katerimi se srečujejo lastniki hiš ob cesti.
29. marca je v dvorani logaške knjižnice potekala problemska in novinarska konferenca, ki jo je sklicala Območna obrtna zbornica Logatec. Glavna tema je bila obnova Tržaške ceste, ki v takšni obliki, kot sejo ureja sedaj, ne ustreza nekaterim podjetnikom in stanovalcem ob njej, predvsem zato. ker jim je zaradi širine dovozov in dvignjenega nivoja ceste otežen dostop s tovornjaki do poslovnih prostorov. Konferenca je predstavljala prvo soočenje med podjetniki, ki imajo poslovalnice ob cesti, ter predstavniki Občine, Upravne enote, investitorjev, projektanta in izvajalca. Sestanek se je končal preden so se strasti preveč razvnele, prave rešitve pa ni ponudil, saj so tako eni kot drugi zaenkrat ostali vsak na svoji strani. Zgodba seveda še ni zaključena in zahteva sodelovanje vseh vpletenih strani - potrebni bodo nadaljnji dogovori in predvsem strpen dialog. Poiskati bo treba srednjo pot med potrebami občanov, ki živijo ob cesti, in varnostjo, ki jo mora cesta zagotavljati.
Petra Trček
Cvetlična tržnica
Kulturni koledar
7. april
Gledališki ABONMA: Balkanski špijon Narodni dom Logatec ob 20. uri Spas teater Mengeš
8. april
SLAVNOSTNI KONCERT ob 25-letnici Pevskega društva Hotedršica Kulturni dom Hotedršica ob 20. uri
11. april
Lutkovni ABONMA: Hop v pravljico Narodni dom Logatec ob 17. uri Gledališče Unikat Ljubljana-Sentvid
12. - 14. april
PRODAJNA - LIKOVNA RAZSTAVA Kulturni dom Tabor Organizator OS Tabor
15. april
FILMSKI MARATON Narodni dom Logatec ob 17. uri Organizator: KLS, VSTOP PROST
15. april
2. LETNI KONCERT
Ženskega pevskega zbora KD Tabor,
Kulturni dom KS Tabor ob 20. uri
1. maj
DOBRODELNI KONCERT Odprimo srca Madagaskarju Dom krajanov Rovte oh 20. uri
Ob dnevu Zemlje bo DPOM Logatec letos že četrtič organiziralo Cvetlično tržnico. Potekala bo 15. aprila med 8.30 in 13. uro na trgu pred cerkvijo v Dol. Logatcu. K sodelovanju so že pritegnili logaške cvetličarje in vrtnarje, ki vam bodo po ugodnih cenah ponudili različne sadike in semena.
To pa še ni vse. Priprave na tržnico potekajo vsako leto že veliko prej. Prejšnja leta so otroci spoznavali semena, zelišča, čaje ipd. V okviru letošnje tržnice pa smo se odločili, da poleg sadik in semen, ponudijo še med in medene izdelke logaških čebelarjev, medeno pravljico za otroke, keramične panjske končnice, ki jih že izdelujejo na društvenih delavnicah in še kaj. K sodelovanju so povabili tudi šole in jih vzpodbudili k spoznavanju dela čebelarjev, njihove opreme, pridelovanja medu, izdelovanja medenih izdelkov itd.
Pridite, čakale vas bodo sadike logaških cvetličarjev in vrtnarjev ter zanimivosti iz sveta čebelarjev ter medenih dobrot.
Karmen Osredkar
Odvetnica Nives Vidmar, Notranjska c. 14, Logatec
obvešča cenjene stranke, da je nova telefonska številka pisarne
(01)75 09 868.
Uradne ure po dogovoru na zgornji tel. številki, oz. vsak dan od 8. do 10. ure, v sredo pa tudi od 15. do 11. ure.
ODSTRANJEVANJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV
Vse občane I .ogatca obveščamo, da bo potekala akcija odstranjevanja nevarnih gospodinjskih odpadkov v petek, 14. 01. 2000 od 13.00 do 18.00 ure na parkirišču pri gostišču Krpan v Logatcu. Prinesete lahko sledeče posebne odpadke:
• odpadni laki, barve, topila, smole, lepila, olja, emulzije, hladilne tekočine, kiti, kozmetični izdelki (ličila, pršila, čistila),
• odpadne kemikaliji',
• zdravila, škropiva in druge lilolerapevtsko pripravke.
Baterije in akumulatorje lahko prinesete kadar koli na Komunalno podjetje, Tržaška cesta 27, kjer jih odložile v za to namenjen zabojnik postavljen pred vbodom.
Komunalni) podjetje Logatec
prelom Logaških novic narejBn na grafični postaji
rniacorn
computers
Korak več do
zadovoljnih
kupcev
Tudi lipe lahko zdrav imo
stran •>
Resnična zgodba: Trnova pot iz odvisnosti
stran 7
l/prašaftsmo VAS
novice
Prometni kaos na Pavšičevi ulici
V prejšnji številki Logaški novic smo obljubili, da bomo skušali poiskati odgovore na vprašanja, ki se tičejo prometnega kaosa na Pavšičevi ulici. Problem je vsakodneven in se z njim srečujejo tako stanovalci kot tudi njihovi obiskovalci. Preberite si, kaj o tem menijo prebivalci in kako o problemu razmišljajo na Občini, policiji in pri gasilcih.
Če želite, da najdemo odgovore tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica 4,1370 Logatec, fax.: 790 - 664, e-mail: novice© mali.si
Naše novinarsko popotovanje sva s Petro začeli na Pavšičevi ulici. Sredi dopoldneva deluje dokaj prazno, skoraj opustošeno. Del, ki pelje mimo blokov Pavšičeva 24 in 26 v dopoldanskem soncu celo izgleda kot cesta. Povsem drugače je popoldne. Vozil je vse več in proti večeru težko najdete prazno mesto, cesta pa je takrat prevozna samo za osebna vozila in še to v eno smer. Avtomobili so praktično povsod - kjer je le kos zemljišča dovolj velikega za avto. Ko je skopnel sneg, je bilo težav takoj polovico manj, saj pozimi velik del že tako skromnega parkirnega prostora (beri cestišča in pločnika), zavzema sneg. Malo boljša je situacija pred naslednjimi tremi bloki, oziroma prvimi tremi, ki so bili zgrajeni v soseski S-l za Narodnim domom. Pred blokom Pavšičeva 22 je celo možno obrniti avto, pred ostalima dvema pa so avtomobili postavljeni v nek red. Očitno je, da so si tam že izborili "lastne" parkirne prostore. Pred enim od teh blokov so jih pred leti celo oštevilčili. Toda problema s tem niso rešili.
Cesta se slepo konča pri bloku Pavšičeva 18. Stanovalci so mi povedali, da je včasih cesta potekala mimo tega bloka in se je iztekala na Kidričevo ulico, kar bi bila tudi najbolj pametna rešitev, saj bi omogočila krožni promet. Reševanja tega prometnega kaosa so se lotili že večkrat, vselej pa je ostalo samo pri obljubah. Bojijo se večjega požara, saj z gasilskim vozilom (in tudi z drugim tovornim vozilom) dostop do blokov ni možen, starše pa predvsem skrbi varnost otrok.
V soseski stanujejo predvsem ljudje, ki so se v Logatec priselili in tudi še zdaj je preseljevanja veliko. Stanovanja kupujejo in prodajajo ... Tudi to vpliva na počutje in reševanje problemov v soseski. Zato ne zaupajo več v rešitve in ukrepajo - vsak po svoje.
In kaj o problemu pravijo vpleteni?
Janez Nagode, župan Občine Logatec: Med stanovanjskimi bloki na Pavšičevi ulici je promet vsekakor problem, saj ni dovolj parkirnih mest. Napaka je bila storjena že takrat, ko so sosesko gradili in niso zagotovili dovolj parkirnih mest za vsa vozila stanovalcev. V zadnjem času je to še bolj opazno, saj ima vedno več ljudi svoj avtomobil. Tako se dogaja, da je z vozili zaseden tudi precejšenj del cestišča, kar je še posebej opazno, ko pride do intervencije ali pa v zimskem času, ko plužijo. Ze pred časom smo kot rešitev predlagali uvedbo krožnega prometa, vendar lastniki nekaterih zemljišč ob tistem delu Pavšičeve, kjer so postavljene hiše, ne dajo dovoljenja. Ker ni zagotovljenega prostora, kamor bi lahko preusmerili vozila, tudi ne moremo zahtevati posredovanja policije, da bi problem reševala s kaznimi.
V sklopu zazidalnega načrta za Grampočnik, kije v pripravi, smo predvideli tudi ureditev dodatnih parkirnih prostorov za potrebe sedanjih stanovalcev - uredilo naj bi se etažno parkirišče, s tem pa bi povezali tudi morebiten krožni promet.
V prihodnje pa bo moralo veljati, kar je zapisano v prostorsko-ureditvenih pogojih, sprejetih z odlokom na občinskem svetu, da mora vsakdo, ki gradi, zagotoviti eno in pol parkirno mesto na eno stanovanjsko enoto.
Hernard Jereb, predsednik Gasilskega društva Dolnji Logatec: Zaradi vsepovsod parkiranih avtomobilov na Pavšičevi smo predlani, ko je zagorelo ostrešje bloka, imeli problem tudi gasilci. Težave smo imeli s postavitvijo lestve, kar nam ni takoj uspelo, saj z našim avtom nismo prišli do bloka, dokler stanovalci niso umaknili svojih. K sreči je gorelo ostrešje in smo situacijo rešili tako. da smo se do strehe povzpeli po
10. in 11. seja občinskega parlamenta
Pluženje, Tržaška, mladi in proračun
9. marca je bila 10. redna seja občinskega svela občine Logatec. Po začetnem županovem pozdravu in formalni potrditvi zapisnika ler sklepov 9. redne seje občinskega sveta so sledila vprašanja in pobude svetnikov. Največ kritike je bilo deležno Komunalno podjetje Logatec, ki je po mnenju g. Brusa in g. Gregoriča malomarno izvajalo pluženje. Poleg pluženja so svetniki izrazili dvom o strokovnosti izgradnje izvozov s Tržaške ceste. G. Gregorič (ZLSD) je opozoril, da je skoraj nemogoče zaviti s cestišča, ne da bi prej zapeljali na levo stran, g. Mrus (SLS) je opozoril na nujnost sanacije odprtih jaškov ob Tržaški cesti, saj naj bi bili le- ti nevarni pešcem, g. Godina (1,1 )S) pa je vprašal, zakaj v tem trenutku rekonstrukcija omenjene ceste stoji. Na začetno vprašanje go. Merlak (SDS), kdaj bo prebivalcem Grčarevca pritekla voda iz vodovoda, katerega otvoritev je bila že lani, pa odgovora nismo slišali.
Na seji so obravnavali tudi Predlog plana in smeri razvoja Občine Logatec je prvi spregovoril predsednik kS Naklo Berto Menard, ki je ob sanaciji vodovoda in postavitvi košev za pasje odpadke, opozoril tudi na brezizhodno situacijo mladih v Logatcu, pri čemer se je zavzel za zmanjšanje sredstev namenjenih aslaltiranjii cest in povečanje le - teb za mladinske dejavnosti. Predsednik kS je posebej opozoril tudi na potok Logaščico, kije med najbolj onesnaženimi v Sloveniji. Brez razprave je bil soglasno sprejet tudi predlog Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje ureditvenega načrta skladišča (!3 "Ob potoku". 2 1. marca pa je bila I I. seja sveta. Na njej so svetniki obravnavali in sprejeli proračun za leto 2000. Več o proračunskih postavkah lahko preberete v prilogi logaških novic in v majski številki.
Matevi Pndjrd
Občinski svet Občine Logatec je na svoji 2. izredni seji, dne 03.04.2000, sprejel naslednjo
ZAHTEVO
Občinski svet Občine Logatec odločno protestira, zavrača in odklanja Osnutek predloga Strokovne skupine za volilne okraje, v katerem se Občina Logatec deli v dva volilna okraja (Cerknica-Logatec in Idrija-Logatec).
Občina Logatec ima že vrsto let enako prostorsko podobo, zgodovinsko trajnost sobivanja prebivalstva, ki ga povezujejo tako kulturni, sociološki kot tudi ekonomski dejavniki razvoja na določenem območju, zato
zahtevamo,
da Komisija za ustavna vprašanja in volilni sistem pri pripravi predloga Zakona o volilnih okrajih upošteva vse navedeno in uvrsti Občino Logatec kot celoto v en volilni okraj.
OBČINSKI SVET ŽUPAN Jcmea NAGODE
stopnišču. Huje bi bilo, če bi gorela notranjost bloka in bi morali gasiti od zunaj, z lestve. Na težavo smo opozorili v zapisniku o gašenju, vendar danes situacija ni nič drugačna. Sicer pa je problem dostopa do blokov povsod, ne le na Pavšičevi, v vseh urbanih naseljih, tako v Logatcu kot tudi po drugih krajih.
Bojan Lampreht, komandir Policijskega oddelka Logatec: Na Pavšičevi ulici promet je problem, saj ga ovirajo parkirani avtomobili, predvsem pa ovirajo dostop intervencijskim vozilom. Policisti kazni za parkiranje načeloma ne pišemo, razen, če nas pokliče kdo, ki so mu avto zaparkirali.
Zdenka in Miha Tršar, stanovalca hiše na Pavšičevi ulici: Najprej bi morali spremeniti ime ulice, ki je nekako razdeljena kar na tri dele - na obeh straneh blokov so hiše, vse skupaj pa se imenuje Pavšičeva ulica, kar včasih povzroča zmedo. Naš del ulice je slepa ulica. V načrtu ni bilo, da bi se naša ulica nadaljevala mimo blokov, saj takrat, ko smo kupili parcelo in začeli graditi hišo, o kakšnem blokovskem naselju nismo nič vedeli. So pa ljudje kmalu začeli vozili mimo naših hiš, čez hribček, ki je vodil do blokov. To nas je seveda motilo, saj uradno tu cesta ni bila speljana. Nekoč, ko naju (slučajno) ni bilo doma, so nekateri prebivalci hiš izkopali jarek, da bi vsaj
tako preprečili promet, nato pa so bili postavljeni betonski količki. 0 uvedbi krožnega prometa ne veva nič, nas, stanovalce ni še nihče ničesar vprašal. Dvomiva pa, da bi bili za to, še posebno, če bi krožni promet jjomenil ali povečan promet po naši ulici ali da bi bila naša ulica zaradi tega enosmerna. Glede parkirnega problema pred bloki meniva, da so krivi načrtovalci blokov, ker niso dovolj zgodaj pomislili na to. Toliko blokov je vsekakor postavljenih na premajhnem prostoru.
Očitno gre za kompleksen problem, katerega reševanje je zamudilo že nekaj vlakov. Krožen promet na Pavšičevi ulici je le še utopija. Nekakšna rešitev se obeta z izgradnjo etažnega parkirišča v sklopu zazidalnega načrta za Grampočnik, ki bo delno razbremenil parkiranje na cesti. Večina problemov pa bo po našem mnenju ostala nerešena. Kljub slabi volji in negodovanju stanovalcev.
Primer soseske na Pavščičevi bi moral biti dovolj vidika črna pika in opozorilo za vse občinske službe, da se primer ne ponovi ob načrtovanju naslednjih stanovanjskih sosek. V nasprotnem primeru bi moral investitor v oglas za prodajo stanovanj napisati, da so primerna za stanovalci? brez vozniškega izpita.
Petra Trček in [Iranka Novak
Vuk!
Obrt in podjetništvo ponujata kar največ možnosti posamezniku, da udejanji tisto, o čemer razmišlja. To še posebej velja za poklieno izobraževanje.
Obilna zbornica Slovenije že od leta 1988 izvaja dobro uveljavljene programe za polrebe obrti in drobnega gospodarstva kot del rednega poklicnega izobraževanja. Vanj se je doslej vključevalo 7% vpisne generacije. Tako se je več kot 3000 učencev izobraževalo za 2(> poklicev na 21 srednjih šolah in si pridobivalo znanje tudi v obratovalnicah.
V šolskem letu 1997/98 je bil v skladu z novo šolsko zakonodajo mogoč vpis v novi, dualni način izobraževanja, ki postopoma zamenjuje izobraževanje po obrtnih programih. Dualni sistem izobraževanja je smotrn in perspektiven povsod, kjer je praklično izobraževanje v neposrednem in naravnem delovnem procesu pogoj za dvig kakovosti poklicne in strokovne izobrazbe. Značilnosti diialnega sistema poklicnega izobraževanja so v delitvi odgovornosti, učni pogodbi, nagradi, zavarovalni dobi in v vmesnem preizkusu znanja.
Kaj to pomeni?
Podjetnik ali podjetje izvajata izobraževalni program skupaj s šolo. Sola izvaja teoretično in, predvsem v I. letniku, del praktičnega izobraževanja, podjetnik praklično. V preostalih dveh letnikih Soli pripadejo nekatera dopolnilna znanja, ki jih vajenec ne bo pridobil pri svojem delodajalcu. Za vajenišlvo ni temeljnega pomena ali praktični pouk leče pri zasebnem podjetniku ali v podjetju. Vajence mizarje, pri nas. izobražujejo laku obrtniki - mizarji kol naše največje lesno podjetje KIJ.
kdor se odloči za izobraževanje po duahiem sistemu, mora z delodajalcem podpisati učno pogodbo. S podpisom si pridobi status vajenca, ki mu omogoči vpis v ustrezno poklicno šolo. Pogodbo registrirala Obrtna ali Gospodarska zbornica Slovenije, ki vodita register verificiranih podjetnikov in podjetij z učnimi mesti ter register sklenjenih pogodb.
Med vajeiiištvom ima vajenec pravico do zakonsko določene nagrade, ki se izplačuje vse leto. Pripada pa mu ludi šesl mesecev pokojninske dobe za eno leto izobraževanja. V času vajeniškega razmerja - praviloma v 2. letniku - opravlja vajenec tudi vmesni preizkus. S preizkusom se preverja uspešnost izobraževanja, predvsem zalo, da bi se ugotovilo morebitno pomanjkljivo znanje in zanj poiskale ustrezne dopolnitve.
Obrtnik - izobraževalec, ki prevzame pomembno nalogo v času izobraževanja, mora imeli najmanj triletno poklicno šolo, pel let ustreznih delovnih izkušenj, ustrezno opremljeno obratovalnico ter pedagoško-andragoško znanje. Verifikacijo obratovalnic opravlja posebna komisija. Pedagoško-andragoško znanje pa se pridobi na ustreznih tečajih. Po podatkih i/, osnovnih šol v naši občini so se za prihodnje šolsko lilo tisli. ki so si uspeli Zagotoviti učno mesto, tudi vpisali v liste poklicne sole, ki izobražujejo po diialnem sistemu. Upajmo, da bo tovrstnega izobraževanja v prihodnjih letih še več, saj bo z uvedbo mojstrskih izpitov dobilo še dodatni pomen, "Delo mojstra hvali" in "Obrt ima zlala tla", napisa na slarih mojstrskih [spričevalih zagotovo odražata dvoje temeljnih smotrov dobrega dela: kakovost iu poslovna uspešnost.
()()/. [.(»later
togost* novice
stran
Po trgovini še Mercatorjeva blagovnica TE - GA
29. marca so si prvi radovedneži lahko ogledali nove prostore Mercatorjeve blagovnice TE - GA, ki so sedaj, kakor gotovo že veste, pod Mercatorjevo trgovino, kjer je prej bil diskont. V njej vam ponujajo celoten program potrebščin in opreme za gospodinjstvo, oblačil za vso družino in še marsikaj. Svojo ponudbo so nekoliko razširili, saj želijo, da bi njihovi kupci našli čim več stvari na enem mestu.
Tisti, ki ste si blagovnico že ogledali, ste se verjetno začudili, saj je prostor precej drugačen od tistega, kakršnega smo bili vajeni. Veliko dela in truda je bilo potrebno, da so ga razširili in posodobili. Do blagovnice pridemo po stopnicah,
ki vodijo od vhoda v Mercator. ""Zal nam je, da je zaenkrat to edini vhod v trgovino, saj se zavedamo, da ni najbolj primeren za starejše ljudi, invalide in starše z otroškimi vozički, vendar je ta rešitev trenutno edina možna. Želimo si čim prej urediti dostop z zadnje strani, ker pa Mercator ni lastnik zemljišča okrog stavbe, se mora najprej urediti postopek denacionalizacije, da bi ga lahko kupili," je razložila direktorica četrtega maloprodajnega območja trgovine Ljubljana PS Mercator, Ivanka Leskovec. Ze takoj pri vbodu v blagovnico nas pozdravi novost - oddelek z dekorativno, preparativno in dnevno kozmetiko. Strankam ponujajo kozmetiko do srednjega cenovnega razreda - se pravi kvalitetno, pa vendar dosegljivo vsakemu kupcu. Prodajalke vam bodo prijazno svetovale,
vsake toliko časa pa bodo organizirali predstavitve posameznih vrst izdelkov. Novost v trgovini je tudi pestra izbira otroških igrač, ki se tako kot oblačila za naše malčke in potrebščine za dojenčke nahajajo na otroškem oddelku. Sicer pa so pri Mercatorju v novo blagovnico preselili skorajda celoten program, kakršnega so imeli že na Cankarjevi ulici. Malce jim je ponagajal le prostor, ki je manjši, zato so določeni programi morda nekoliko utesnjeni, vendar so izdelki še vedno pregledno razporejeni po policah in obešalnikih; pravzaprav še bolj, kot so bili. V blagovnico se odpravite, kadar ne veste, kaj bi podarili prijateljem ali svojcem. Izbirate lahko tudi med izdelki darilnega programa, prepričana pa sem, da vas bodo pritegnile police s steklom in kristalom. Na oddelku za gospodinjstvo boste našli različne vrste kuhinjske in servirne posode, porcelan, manjše gospodinjske potrebščine, gospodinjski in kopalniški tekstil. Izbira ženske in moške konfekcije je nekoliko manjša, kot je bila, so pa vsi izdelki kvalitetni. "V novi trgovini imamo oblačila za dnevno rabo in prosti čas. Ugotavljamo, da je prodaja tekstila narasla, zato nameravamo ponudbo še razširiti," je povedala Ivanka Leskovec in nas opozorila na pestro ponudbo ženskega spodnjega perila: "Predvsem gledamo na to, da imamo celoten asortiman izdelkov, ki jih ponujamo. To pomeni, da imamo celotno ponudbo nekega proizvajalca, tako modelov kot tudi različnib velikosti. Se vedno imamo kvalitetno slovensko perilo znamke Lisca in perilo za mlade Skinnv." Se posebej bodite pozorni na izdelke M linije, prepoznate jih pO rdeči embalaži. Le-ti so izredno kvalitetni, so pa občutno cenejši kot enaki izdelki znanih     proizvajalcev.     Izdelke-     M linije
ekskluzivno za Mercator izdelujejo znana slovenska podjetja, so pa to moške srajce, posteljnina in otroško, žensko in moško spodnje perilo ter nogavice.
Izdelki bele tehnike so razstavljeni na sicer majhnem prostoru, a tako, da je izbira še vedno velika. V trgovini so samo razstavni eksponati, izdelek, za katerega se boste odločili vam bodo v najkrajšem času dostavili iz grosističnega skladišča v Postojni. Mlade bo razveselila predvsem široka paleta avdio-vizualnih naprav, gospodinje pa malih gospodinjskih aparatov (ob otvoritvi smo našteli kar 18 vrst likalnikov). Sistem plačila se je nekoliko spremenil, saj smo prej lahko plačevali za prodajnim pultom. Ker pa so izdelki sedaj opremljeni s kodami in zaloge računalniško spremljajo, tak način ni več možen. Na izhodu sta dve blagajni, kjer lahko poravnamo račun. Trenutno je še vedno možno izredno
ugodno plačilo na 1+ 11 čekov. "Cenovno smo konkurenčni ostalim trgovcem, saj smo poiskali druge nabavne poti," je bila vesela Leskovčeva. Vsi izdelki v trgovini so srednjega cenovnega razreda - ne želijo prodajati poceni in nekvalitetnih stvari, ravno tako pa so se izognili izdelkom, ki niso za vsak žep. V trgovini bi radi kupcem ponudili še več, vendar je prostor premajhen za kaj takega. Ocenjujejo, da bi Logatec potreboval večjo trgovino, zato Mercator išče lokacijo, na kateri naj bi v bližnji prihodnosti zgradili hipermarket. Upajmo, da čim prej. Dragi bralci, oglejte si blagovnico in sc prepričajte, da so pri Mercatorju storili še en korak več, da bi se njihovi kupci čim bolje počutili. Blagovnica TE -GA je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Petra Trček
Odpadki, odpadki, odpadki
Logatčani se bomo morali odločiti, ali bomo imeli smetišče ali ne - problem onesnaževanja podzemlja niso le odpadki na občinskem smetišču, ampak tudi tisti iz črnih odlagališč.
zmanjšujejo    njihovo    prostornino    ali    jih    Črna odlagališča
reciklirajo. Nevarni odpadki pod Ostrim vrhom so tudi usedline iz Valkartona (tam se že pogovarjajo o čistilni napravi, ki bi usedline izločala v suhi obliki) in blato iz čistilne naprave. Po besedah Igorja Petka negativni vpliv smetišča na okolico ni prevelik, poleg odpadnih vod je tu še smrad zaradi bioloških odpadkov, ki pa je le občasen.
Dejstvo p', da Ipidp' proizvajamo vsak dan več odpadkov. Povsod po svetu se pojavlja problem, kako in kani jih spravili in čim več uničili na način, ki bi najmanj prizadel naravo. Logatec ni
nobena    izjema.    Veliko    besed    jc    že bilo
spregovorjenih o občinskem smetišču na Lipju pod t >st 11 m v rboiii. vendar zadnja, odločilna še ni padla. Je smetišče na primerni Lokaciji? Je dovolj
Velik,,'
Ze Več kot dve leti |e minilo, odkar so v Logatcu
postavili ekološke otoke, kjer se ločeno zbirajo
papir, steklo, plastika in pločevina, ki jih nato odpeljejo v ročno prebiralnico na Vrhniki. Se Vedno pa največ odpadkov konca pod Ostrim Vrhom. Kosovne odpadke skušajo urediti tako, da jih ločujejo posebej sortirajo pločevino, gume, Stlropor,    plastiko,    lesne    odpadke, biološke
odpadke in belo tehniko. Na smetišče komunalni
delavci vozijo odpadke iz vse logaške občine.
razen z Medvedjega Brda, Rovtarskih Zibrš, dela
Zaplane in nekaterih oddaljenih hiš. Za sedanje
potrebe \e dovolj veliko.
Problem logaške deponije je v tem, da se nahaja na kraškem terenu, na prepustnih kameninah.
kar pomeni, da odpadne vode m morebitne nevarne snovi, ki se zbirajo na dnu doline, v kalen je smetišče, pronicajo v kraško podzemlje. Voda poleni odteka v smeri Vrhnike. "Vpliv na podzemno vodo je negativen, ni pa še čislo raziskano, če odpadne vode iz našega smetišča onesnažujejo vrhniško vodo. To se bi videlo šele potem, ko In ga zaprli, je dejal Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja Logatec. Da bi čim manj nevarnih snovi prišlo v tla, so na komunali začeli na vbodu kontrolirati odpadke ter    izločati    (lin     več    nevarnih, oziroma
Novi zakonski predpisi o smetiščih
Vlada je v sklopu približevanja Evropski uniji zavzela stališči?, da je treba odpadne deponije po vsej Sloveniji kar se da hitro urediti po evropskih normativih. S !>. februarjem letos je pričel veljati nov pravilnik Ministrstva za okolje in prostor o odlaganju odpadkov. Prinaša vrsto bistveno strožjih zahtev in obveznosti. Neustrezna občinska odlagališča bo potrebno zapreti do konca leta 2003 ali najkasneje do leta 2008, tista, ki bodo obratovala še naprej, pa morajo do leta 2001 ministrstvu posredovali program prilagoditve zahtevam pravilnika. "Logaško smetišče trenutno ni v skladu z zakonskimi spremembami. V Logatcu že imamo pripravljeno gradbeno dovoljenje za sanacijo in rekostrukcijo smetišča do mere, ki bi ustrezala pravilniku. Je pa res, da so smeli že sedaj drage in bodo še dražje. Za prenovitvena dela bi potrebovali precej denarja. Logatčani se bodo morali odločili, ali bodo imeli smetišče ali ne," pravi g. Petek. Smetišča po evropskih normativih bodo seveda mnogo dražja, kar pomeni, da se bo moralo logaško ali zapreti ali pa razširili in postati nekakšno regijsko smetišče. To pa bo seveda slvar politike. Strokovno gledano je edino, kar odlagališču ni v prid, geologija. Igor Petek nam je povedal, da bi zadevo lahko obvladali, vsa| kakor so situacijo ocenili pri lirmi Geolog d.o.o., če bi se odločili za sanacijo smetišča. V prvi vrsti bi morali poskrbeti za nepropustno plast na dnu, s kalero bi onemogočili pronicanje nevarnih snovi in izpeljali še vrsto drugih ukrepov, ki jih predpisuje pravilnik. Predpisi so zelo ostri, vendar po besedah Igorja Petka obstaja možnost, da do njihovega izvajanja ne bo prišlo lako kmalu, kot to predvideva pravilnik, saj velika večina odlagališč že sedaj ne ustreza zahtevam. V primeril, da bi sedanje odlagališče zaprli, pa bi Logatčani morali smeti odvažali drugam, kar bi bilo verjetno še
Problema na prepustnem kraškem svetu pa v Logatcu ne predstavlja le deponija pod Ostrim vrhom, v okolici Logatca je tudi veliko črnih odlagališč. Nekatera so evidentirana in iz nekaterih Komunalno podjetje v dogovoru z Občino smeti odstranjuje (večinoma so to kosovni odpadki). Takšna odlagališča Občini niso prav nič v ponos. "Ekološka zavest logaških občanov je bolj slaba," ugotavlja župan občine Logatec, Janez Nagode. ""Namesto, da bi smeti odpeljali na smetišče, raje z njimi polnijo vrtače." Včasih jih polnijo tudi pod krinko zakonitega ravnanja. V preteldosti so na kraškem območju občine izvajali melioracijo - v večini primerov je to zapolnjevanje manjših kraških depresij z gradbenimi odpadki, da bi si ljudje na izravnanih površinah lahko uredili travnik, njivo ali razširili dvorišče. To so v bistvu manjše "lepotne operacije", za katera lahko da dovoljenje že Kmetijska svetovalna služba. Vse bi bilo v redu, če ljudje (eh depresij ne bi zasipali z najrazličnejšimi odpadki - med njimi je veliko okolju škodljivih. V KSS so nam povedali, da dela sicer spremljajo, vendar noč in dan seveda ne morejo nadzorovali.
V primeru, da se odkrije nekoga, ki smeti odlaga "na črno ,je Občina trenutno nemočna, saj ga ne morejo kaznovati. Občinski redar bi bil človek, ki bi lahko nadzoroval črna odlagališča in kaznoval kršitelje, vendar pa ga v logaški občini nimamo. Odlok o tem je bil že sprejet, a se zakonodaja spreminja, tako da bo potrebno spremeniti tudi odlok.
Večji del občine Logatec leži na kraških kameninah, ki so vodoprepustne. Zavedati se moramo, da se pod našimi nogami pretaka voda, in da vsi odpadki in nevarne snovi, ki jim dovolimo, da pridejo v podzemlje, to vodo onesnažijo. Logatčani morda res nimamo težav s pitno vodo, še celo hvalimo se, da imamo dobro. Ne pomislimo pa. da morda s svojim neodgovornim obnašanjem in puščanjem smeti po gozdovih in poljih vseeno onesnažujemo vodo Vrhničanom, kajti tja se steka veliko vode iz naše občine. Nekaj lahko storimo sami, nekaj pa bodo morali storiti tudi občinski veljaki in čim prej ukreniti kaj v zvezi z občinskim odlagališčem.
Petra Trček
stran
fy*i/u novice
Ob dnevu Zemlje
Tekoče bogastvo
Ob dnevu Zemlje pomislimo tudi na vodo. V leksikonu je razložena kot kemijska spojina vodika in kisika. Vsakdo izmed nas ve, da voda ni le to. Voda je tekočina, ki pokriva sedem desetin Zemljine površine in vir življenja, s katero se srečamo še pred rojstvom.
0 vodi sem nekaj vprašanj zastavila šestošolcem, ki so na to temo imeli tudi naravoslovni dan in zanimalo me je, kako je s pitno vodo v Rovtah.
Sestošolci so na naravoslovnem dnevu kazali veliko zanimanje za vodo in kar niso mogli verjeti, kakšne trike vse lahko naredijo z vodo. Na moja vprašanja: Na kaj pomisliš ob besedi voda in kakšen odnos do vode imamo ljudje ter kaj lahko naredimo, sta odgovarjali Mateja Založnik in Mateja Jereb.
Mateja Z.: Voda je neponovljiv življenjski vir. Ob njej pomislim na življenje, na zelene trate, gozdove, na nas - ljudi. Ljudje imamo nespoštljiv odnos do nje, mislim pa. da bi morali imeti tudi več čistilnih naprav in več takih čistil, ki so brez fosfatov in ostalih strupenih snovi.
Mateja J.: Ob vodi najprej pomislim na tekočino, ki jo pijemo. Ljudje res ne znamo ravnati z njo in se ne zavedamo, da nam jo lahko zmanjka. Da bi se ljudje zamislili, bi morali čisto in pitno vodo za kakšna dva dni zapreti, potem pa bi že začeli drugače ravnati.
Ob zaskrbljenosti za čisto vodo šestošolk. me je zanimalo, kakšno je dejansko stanji- pitne vode v Rovtah. 0. Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja Logatec ml je zatrdil, da je pitne vode zaenkrat dovolj, mesečno se pretoči dva tisoč
kubičnih metrov. Voda \ Rovtah je nekoliko bolj trda, drugače pa v njej ni klora, kar je v Sloveniji že prava redkost. Problem povzroča predvsem
Žagamo vejo na kateri sedimo
Skavti 29. aprila organizirajo očiščevalno akcijo
Pisano število narodov se lahko baha z različnimi stvarmi, Slovenci pa smo lahko ponosni predvsem na naravno in kulturno dediščino. Pa boste rekli, kaj pa je to takega. In da bi se človek s tem še bahal!
glavna cesta (zajetji- vode v Rovtah je kakih dvesto metrov nižje od bencinske črpalke, ob glavni cesti Rovtc-Ziri).
\ Rovtah je torej količinsko kvalitetne pitne vode dovolj.
\ našem krapi z vodo res nimamo problemov, zalo pa se moramo za ohranitev tega bogastva še toliko bolj potruditi. Poskušajmo varčevati z vodo pri čisto vsakem vsakdanjem opravilu, da bomo na sprehodih ob potokih še lahko občudovali zelene rastline, ribe. rake. vodne ptice
Ajda Žižek
No, če res tako mislite, potem je z vami nekaj hudo narobe. Kaj nam bo denar, moč in ugled v svetu, če pa počasi uničujemo naravo, ki nas živi in nam daje vse potrebno za življenje. Ljudje zelo redko pomislimo na to, kakšno vlogo ima narava v našem življenju. Dan za dnem puščamo v njej večje in večje sledi, iz katerih naslajajo velike rane. In ko mati narava m- bo prenesla več. takrat ... Takrat bo na žalosl prepozno!
Bližamo se 22. aprilu, ki mu pravimo tudi 11 \N
Nekateri bodo dejali: "Ja, kaj pa jaz morem!" Skavli bomo imeli očiščevalno akcijo v soboto, 29. aprila, ti pa lahko svoj delček k čistejšemu okolju prispevaš na svoj način. V razmislek pa še besede, ki jih je lisica rekla Malemu princu: "Ljudje so to resnico pozabili. Toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za dsto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico ..."
Bomo vrtnico, ki so jo udomačili naši predniki, pustili oveneli ali bo zaradi časa. ki jza bomo
ZEMLJE. Samo po sebi se nam ponuja vprašanje,  kaj  bomo storili  za  ta  naš svet.
ponuja    žrtvovali zanjo, poslala še dragocenejša;'
Skavti
Hidroelektrarna na potoku Sovra
Naša MUL je bila zgrajena leta 1939. Takrat je bila last Jožeta l-teniča. Obstoječa elektrarna je dajala električno energijo večini hišam v vasi lllevise. Bila je enosmerna. Delovala je do leta I9t)t, takrat še za tedanjega lastnika Jakoba Jelovčana - mojega dedka. Zgrap-n je bil tudi jez. ('d betonskega jezu pa do elektrarne je Zgrajen 130 m dolg kanal, po katerem je bila speljana voda do elektrarne. In nato še sedem metrov nagiba - padec do turbine. Tako je še danes. Nekaj časa je sicer mirovala, saj jo je zamenjala električna državna napeljava.
Leta I''.". • se je mojemu aliju porodila želja, da bi to elektrarno obnovil. To je tudi storil. Elektrarna je od doma oddaljena tristo sedemdeset   metrov.  Obnovili   le   bilo treba
slav bo m v njej v se naprave, ker so bile že slare, dotrajane. \ elektrarni je generator, katerega poganja nova turbina, zraven so še elektro omarica, na kateri so razni merilni inštrumenti, voltineler.    ampei-meter    in    razna slikala
Vazivna moč MUL - !0kW. Izkoristek je tolikšen, kolikor je vode. Največja moč je 6 i
kVV . Potrebujemo jo za domačo uporabo, višek energije, če ga imamo, pa oddamo v električno omrežje. L rad no je hidroelektrarna prevzeta od Elektro I jubljana.
V jesenskem času, ko odpada listje, je z njo veliko dela. Tudi trikrat dnevno ali še večkrat, jo je treba očistiti.
('.v si naio elektrarno ielite ogledati, lun pridite!
Sunili letin inn, .». nizieit OS Hm le
Pasja stranišča
Zabojniki za pasje iztrebke, koši za smeti in še kaj
Pomlad je že tu in trava dobiva vedno lepšo zeleno barvo. Okrog Sekirice in po drugih sprehajalnih poteh v Ugatru je vse vrč ljudi, ki hi so radi naužili prijetnega spomladanskega /raka. Nekateri se sprehajajo sami. drugi v družbi -tudi šlirinožiiili prijateljev. Tu pa se pomladna idila za marsikoga lahko konča, če ravno nima sreče in po naključju stopi na pasji iztrebek - priznajmo si. pi ecej jih je in n<- motijo samo sprehajalcev, pač pa tudi lastnike zemljišč, na katerih kužki opravijo svojo naravno potrebo.
Na Vrhniki so se problema zavedli že lani in poiskali rešitev - pasja stranišča.
Maja Gunstek iz Komunalnega podjetja Vrhnika in Branka llobič iz pasje šole sta idejo o zabojnikih za pasje iztrebke, ki bi jih postavili ob sprehajalne poli. predstavili županoma Vrhnike in Borovnice, ki sta bila nad njo navdušena. Oblikovalka Eda Sleblaj je zasnovala prisrčne zabojnike, junija lani SO jih deset postavili ob najpogostejših sprehajališčih na Vrhniki in štiri v Borovnici, nekateri med njimi so postavljeni tudi med stanovanjskimi bloki. Lokacije so s pomočjo anket določili skupaj s krajani. Na začetku poli lahko sprehajalci vzamejo vrečko, v katero spravijo iztrebke svojega ljubljenčka. In jo na koncu
odvržejo \ zabojnik. Gunstekova nam je povedala, da so se ljudje večinoma navadili na nov "režim", tudi zaradi lega, ker jih na to opozarjajo z. obvestili, ki so priložena položnicam njihovega podjetja, komunalno podjetje zabojnike čisti na sedem do deset dni. račun, ki ga za to mesečno izstavijo I »ličini pa je okrog 50 tisoč tolarjev. Sam zabojnik stane okrog 7(1 tisoč tolarjev, oziroma pri količini deset kosov 50 tisoč tolarjev, postavitev enega pa od 5 do 6 tisoč - kar ne bi smel bili prevelik
strošek niti za logaško Občino.
Seveda smo o problemu povprašali tudi logaškega župana Janeza Nagodetai "Skupaj s Komunalnim podjetjem razmišljamo,da hi na
območjih, kjer je veliko sprehajalcev, postavili smetnjake za pasje iztrebke, podobno, kol so ze storili na \ rliuiki. Stvar bi poskušali izpeljali še letos, vsaj ob poleh okrog Sekirice, kjer je
......tudi pritisk s strani lastnikov zemljišč, s
katerimi le moramo dogovorili glede postav itve. Videli bomo. kako ge bo obneslo, da ne bo /c kmalu vse razbilo.
Zabojniki za pasje iztrebke pa so le del boljšega
pristopa k urejanju okolice, ki ga Občina
načrtuje skupaj s Komunalnim podjetjem. Razmišljajo tudi o tem. kako uredili platoje za ekološke otoke. Poseben problem pa predstavljajo tudi koši za smeti, ki jih nI. Ze kar nekaj mladih mamic, ki se z vozički sprehajajo po logaških ulicah, lin- je opozorilo, da nimajo
ka......IvTeči smeli. Na Občini pripravljajo
strategijo, kakšne m koliko smetnjakov postaviti, ter kako j ■ 11 urediti v samem naselju.
Najprej jih bodo postav ili v I lolnjem, nato pa se
\ < rornjem I .ogateu.
I p.ijmo,  da   bodo   vse   le   nacrte   ciiu prej
izpeljali. Zadovoljni bi......vsi. Na travnikih, ob
sprehajalnih poteh, po ulicah in v naših žepih pa bo manj odpadkov, ki kazijo podobo kraja.
Petra Trčtk
banu novice
S Francem Mihevcem in Anito Garafolj
o lipah v Logatcu
Gospod Franc Mihevc, danes lastnik podjetja Tilia Cordata, kar pomeni malolistna lipa ali po domače lipovec, je bil dolga leta zaposlen pri TOK gozdarstvo kot delovodja in trinajst let kot direktor. Je torej strokovnjak na tem področju in kot tak se zaveda pomena varovanja naravne dediščine. Še danes s svojim delom in zgledom opozarja na ohranjanje le-te: med drugim se pri svojem delu ukvarja tudi z drevesno kirurgijo; sodeloval je tudi pri projektu Lipe v Logatcu, ki gaje izvedla OŠ 8 talcev Logatec.
Zaposleni sle bili pri TOK gozdarstvo Logatec, kakšne naloge ste opravljali, kje so se kazale težave?
Včasih smo bili gozdarji odgovorni za vsa strokovna dela v gozdu, kot so: odkazila lesa, posek, gojitvena dela, gradnja novih gozdnih cest in vlak in vzdrževanje le-teh, odkup in prodaja lesa. 23. avgusta 1986 je tornado pustošil od Javornikov do Iga in v gozdu Občine Logatec poškodoval 30.000 m,3 tehničnega lesa iglavcev in listavcev. 200 ha gozda je bilo tako močno poškodovanega, da smo morali na novo posaditi 650 000 sadik. Od leta 1993 pa javna gozdarska služba le strokovno sodeluje z lastniki gozda.
Sodelovali ste pri projektu Lipe v Logatcu, ki ga je izvedla OS H talcev. Opišite svojo vlogo pri projektu.
V publikaciji sem opisal dela v drevoredu od leta 1986, ko se je začela obnova. Takrat sta se na vodstvu takratnega TOK Gozdarstvo Logatec zglasila dip. biol. go. Polona Vrhunc in gospod dr. Vinko Strgar z željo, da bi gozdarji prevzeli dela. Dr. Strgar je pripravil sanacijski načrt lipovega drevoreda, vodstvo TOK Gozdarstvo se je strinjalo in dela so se začela. Prav tako sem opisal dela leta 1987, koje bila huda suša. Drevesno kirurgijo, nam premalo poznano vejo zdravljenja drevja, sem na kratko predstavil, zraven pa slikovno ponazoril strokovno tehniko rezanja vej. Poudaril sem ugotovitve, da so Napoleonove lipe ogrožene še vedno, zato bi morali konkretne ukrepe pokazali odgovorni na Občini Logatec in pri Cestnem podjetju Ljubljana.
Drevesa v drevoredu so ogrožena. Kateri so najvplivnejši vzroki in kako se to kaže? Enostavno povedano, tla v drevoredu so zastrupljena zaradi dolgoletnega soljenja z NaCI, posipavanja cestišča z apnenim peskom in odpadnih olj in nafte pri izpiranju cestišča.
Za vse na novo zasajene sadike je potrebno pripeljati zdravo zemljo. V zadnjem času opažamo, da tudi antiledin ni primerno sredstvo za soljenje, saj mlade sadike, poškropljene z antiledinom, v spomladanskem času ne poženejo listov. Zadevo bo potrebno še strokovno preučiti. Približno pet mladih dreves na leto polomijo tudi nevestni vozniki avtomobilov.
Cestno podjetje je lani obrezalo lipe v drevoredu in pravite, da je bilo delo izvedeno nestrokovno. Lahko to utemeljite? Ker so delo opravljali nestrokovnjaki in rezanje vej ni bilo estetsko in fiziološko primerno. Pri nepravem rezu se pojavijo motnje pri rasti, rane se ne celijo, drevo prične propadati.
Katera služba konkretno skrbi za obcestna drevesa in kako?
Strokovni nadzor in vodenje del v drevoredu vodi Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, finančno bi morala sredstva zagotoviti Občina in Cestno podjetje bi moralo poskrbeti za košnjo trave.
Se vam zdi, da je projektno delo Oš 8 talcev pripomoglo k večjemu zavedanju o pomenu ohranjanja naravne dediščine? Kakšna je vaša ocena dela, razstave, objave raziskovalne naloge? Tudi z učenci ste delali na terenu. Res je. Svetoval sem in [»omagal vrtnarskemu krožku pri sanaciji talne in stehelne obrasti. Sola je pripravljena pomagati z učenci vrtnarskega krožka. Spomladi bomo sanirali rane na deblih
mladih lip, ki so mehansko poškodovane in rakava obolenja bo potrebno zdraviti (obrezati, premazati). Res so pokazali elan in kritičen odnos in pohvalno je, da si učenci privzgajajo primeren odnos do narave in naravne dediščine. Pohvala vodstvu za odločitev k obsežnemu delu. Projekt Lipe v Logatcu je vsestransko obdelal zgodovinski, kulturni, strokovni, estetski in vzgojni vidik in nakazal vso problematiko lip v kraju, predvsem pa v drevoredu, ki je najbolj ogrožen.
Vprašanje je le, če bo odgovorne v občini Logatec to kaj predramilo (?!), saj imajo na Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani občino Logatec za '"sivo liso".
Danes ste lastnik podjetja Tilia Cordata. Poleg odkupa in prodaje lesa se ukvarjate z drevesno kirurgijo. Se vam zdi, da danes temu posvečamo dovolj pozornosti?
Gre za zdravljenje in obžagovanje dreves. Pri nas srno premalo osveščeni v zvezi s tem. Rane zdravimo. Včasih je bilo kot pri zobu. ko ti zobozdravnik zalije luknjo. Danes pri drevesni kirurgiji delamo obratno, rano očistimo do zdravega dela, naredimo premaz, da drevesni del nt- gnije... Eden od načinov reševanja je tudi povezovanje vej. debel, da jih led ne zlomi. Ravno v preteklosti se je z drevesno kirurgijo kaj naredilo, danes preventive žal ni.
Za konce je povedal: »Imam telo v Zagrebu, ki pravi, daje ljudem drevored služil za promenado, pomenil jim je nekaj veličastnega. Pred petdesetimi leti so živeli zanj, danes ga ne spoštujemo dovolj. Vsi občani bi morali bolj kritično gledati na urejenost drevoreda, saj bo le
urejen v pravi ponos domačinom in tudi v veselje vsem, ki se vozimo skozenj. Varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine nekega kraja so dejavnosti, ki so globoko povezane s samozavedanjem in spoštovanjem lastne identitete ljudi, ki v njem živimo.«
In kaj pravi prof. Anita Garafolj?
Anita Garafolj, učiteljica na OS 8 talcev, ki je vodila projekt Lipe v Logatcu, je zadovoljna s sodelovanjem učencev in hvaležna vsem zunanjim sodelavcem in bližnjim, ki so ji stali ob strani in jo spodbujali ves čas, ko je bila »okupirana« z delom.
S projektnim delom, ki ste ga izvedli na šoli, ste aktivno raziskovali osamelce in lipov drevored v Logatcu. Prišli ste do ugotovitve, da so lipe v drevoredu ogrožene.
Da. Zaradi soljenja pozimi; zaradi prometa letno umre do pet mladih lip, in tudi ni kontinuirane skrbi: ne obrezujejo mladih poganjkov; stara drevesa so bila obrezana lani in ne popolnoma. Pogrešamo torej stalnega skrbnika.
Niste le raziskovali, postavili ste si tudi cilj konkretno ukrepati.
Na Občino smo poslali predlog za spremembo Odloka o razglasitvi drevoreda Napoleonovih lip za spomenik oblikovane narave, ki se pripravlja in se ni spremenil že od leta 1991. Obrnili smo se na Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani za dovoljenje nekaterih del, ki smo jih v drevoredu izvedli z učenci. Pri naravoslovnih dnevih smo drevesa šteli, izmerili medsebojno razdaljo dreves, izmerili obseg starim drevesom in vse podatke vnesli v karto. Ugotovili smo preveliko zbitost tal in prevelike količine določenih kemičnih substanc v tleh, kar lipe ogroža. Predlagali smo oštevilčenje dreves, ponudili primerke in predlagali način, kako to izvesti. Predlagali smo tudi stalnega skrbnika.
Kako ste zadovoljni z odzivom ljudi (razstava, prodaja publikacije, odziv njšjih institucij")? Sem zadovoljna. Na prireditev so prišli občani, učenci s starši, zunanji sodelavci, predstavniki institucij, ki so sodelovale. Rezervirana stola za gospoda župana in gospoda podžupana pa sta ostala prazna.
Karmen Osredkar
Primož Sark odšel v Rusijo
Rad orjem ledino
Odločen, zvedav, razpoznaven, dostopen. Diplomiran rasist in anglist; I juhljančan. ki w 26 let živi v l.ogalni. Obožuje jaz/, potovanja, prepeval je v Logaškem oktetu. Novinar, kije Notranjsko predstavil Sloveniji. Drugega aprila je za štiri leta odšel v Moskvo. Postal je prvi sekretar Veleposlaništva KS v Rusiji. Primož Sark.
Za klepet sva se domenila nekaj dni pred njegovim odhodom. Prišel je na dogovorjeno mesto: točen, urejen, 8 stilom. Pred začetkom intervjuja so me obdajali mešani občutki - ni enostavno intervjiijati kolega, novinarja: človeka, ki je opravil že na tisoče takšnih in drugačnih pogovorov. Po prvih minutah i t 11 je bilo jasno, da je Primož odličen sogovornik, vprašan] mu takorekoč ni bilo potrebno postavljati, neposreden, zanimiv; človek, s katerim bi se lahko pogovarjala ure in ure.
Pri moževo življenje je zaznamovano z. mediji. Poznamo ga kot novinarja, dopisnika z Notranjske, voditelja Obzornika in Po Sloveniji, voditelja radijske oddaji' ...
Svojo  poklicno  poi   je     pričel  kot učitelj
angleškega jezika na OS V Gornjem Logatcu. Ukvarjal se je tudi s kulturo In pisal. V lisičin času se je v Sloveniji pojavil nov medij - televizija.
Silvo Hodnik takratni predsednik kulturne skupnosti, ga je zaprosil, če hi napisal kakšno novico tudi za televizijo. Njegov prvi prispevek je bil 0 poplavi v Logatcu. Z njegovim delom so bili na Televiziji zadovoljni, zato so mu ponudili zaposlitev. Na Televiziji je bil tako zaposlen od leta I 979 do junija I 999. Prav toliko časa pa smo lahko spremljali tudi prispevke o Notranjski.
Pred njim ni o Notranjski poročal nihče.
Primož Sark je prepričan, da je vsakih petnajst let
potrebno zamenjati službo, celo poklic. Le tako
Veleposlaništva RS je bil uradno potrjen 17. marca. Drugega aprila je Primož torej zapustil Slovenijo, Logatec in za štiri leta odšel v Rusijo. Njegovo delo bo temeljilo na krepitvi sodelovanja med Rusijo in Slovenijo na kulturnem področju. Ker pa je - kol. pravi Primož. - kultura univerzalen
jezik - pa bo z. njeno pomočjo poskušal odpirati vrala tudi ostalim področjem.
Diplomacija ni politika, to je stroka, poudarja Primož, zato bodo bogate novinarske izkušnje pri njegovem delu vsekakor dobrodošle. V novinarskem smislu bo skušal promovirati Slovenijo skozi kulturo, saj se dajo stiki na tem nivoju najhitreje vzpostavili. Gojil bo tudi stike z ostalimi diplomati, ki delapi v Rusiji. In teh ni malo, saj imajo prav vse države v Rusiji svoje veleposlaništvo. Ve, da imajo diplomati z daljšim stažem mnogo več izkušenj, so bolj pretkani, vendar je že to veliko, da se lega zaveda. Primož ima v rokavu še ogromno idej in načrtov, svoje natančne plane pa bo oblikoval, ko se bo vklopil v okolje, in ko bo spoznal resnično situacijo.
Zadnje mesece se je Primož aktivno pripravljal na novo službo. Seznanili se je moral z. vsemi odnosi, ki jih ima Slovenija s svetom - na bilateralnem in multilateralnem področju. Na enakem nivoju se
je seznanil tudi z, Rusijo. Poleg Rusije ho njegovo področje delovanja tudi Belorusija. Kazahstan, I 'zhekistan, Turkmenistan In Kirjnziirstan. Te službe ni opravljal še nihče pred njim in tako bo Primož tudi tukaj oral ledino. V veliko pomoč mu bo to. da zna pristopiti k ljudem in znanje ruščine. Neki njegov prijatelj se je sicer pošalil, da popiješ tri vodke in se hitro s po razumeš, vendar Primož na vodko oz. alkohol ne prisega. V Rusih bo   raje   skušal   vzbuditi   interes   s svojim
človek lahko ostane inovaliven. se reši kalupov in še naprej izraža SVOJO ustvarjalnost.
1'omijajo se mu priložnosti ...
Primož pravi, da se v njegovem življenju mnogo dogaja tako slučajno: slučajno se je zaposlil kol učitelj angleškega jezika, slučajno je začel sodelovali s Televizijo, slučajno se je zaposlil na M iiust rsl v u, slučajno se je pogovarjal z ministrom Frlecem ...
In takrat se mu je ponudila življenjska priložnost ...
V neformalnem razgovoru je Krlocu povedal, da
ga zanima področje kulture, seznanil ga je z njegovim dosedanjim delom. izkušnjami. Ministru 1'rlecii se je Primož zdel zelo "uporaben" človek  in predlagal  mu je. da se
prijav i za mesto prvega sekretarja Veleposlaništva RS v Rusiji. In res se je prijavil in bil sprejet. I Idločilev, da odide za štiri leta v Rusijo, seveda ni dozorela čez noč. \ sebi nI gojil Želje, da bi stopil stopnico više v novinarstvu, želel si je spremembe, otroka sla odrasla, žena je njegovo odločitev podprla. Vse to in dejstvo, da je vedno rad oral ledino, je pripomoglo k temu. da je diplomatsko službo sprejel.  Kol   prvi sekretar
delovanjem, predstavitvijo, obnašanjem ... Za Ruse se bo trudil biti zanimiv, kajti tako jim bo zanimiva tudi Slovenija.
Primož zapušča Slovenijo ...
In odhaja v Rusijo. Potovalna žilica je sicer v njem prisotna že od nekdaj; z ženo sta skupaj odkrivala mnogo skritih kotičkov, lepot in čudes sveta. Tokrat je odpotoval nekoliko drugače -sam, službeno in za kar štiri leta. ""Pravijo, da je diplomat človek, ki ljubi svojo državo, vendar ne živi rad v njej," je hudomušno ob koncu pogovora pripomnil Primož in spil še zadnji požirek kave.
Ko sem se peljala proti domu, sem premišljevala 0 najinem pogovoru, o Primoževib izzivih, načrtih in energiji, ki jo nosi v sebi. In dejstvo, da je bil za to diplomatsko službo primeren ravno naš sokrajan, meje navdajalo s ponosom.Srečno, Primož!
Janja Peterlin
V najem oddajamo poslovne prostore v pritličju zgradbe na Tržaški 11.
Prednost pri izbiri bodo imeli ugodnejši ponudniki za opravljanje poslovnih dejavnosti, povezanih z obrtjo in zasebnim podjetništvom.
Ponudbe zbiramo do 14.
aprila na naslov: Območna
obrtna zbornica Logatec, p.p.
25, 1370 Logatec.
Dodatne informacije po tel.
790-080.
stran
4^ novice
Gregorjev sejem v Logatcu se predstavlja
Organizatorji: Komunalno podjetje Logatec in Občina Logatec Obiskovalci: staro in mlado od blizu in daleč Kraj dogajanja: središče Logatca - Cankarjeva ulica, Notranjska cesta, Tovarniška ulica, Tržaška cesta Čas dogajanja: prva sobota pred praznikom sv. Gregorja, 11. marca, od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva Osnovne značilnosti: tradicionalna prireditev, najbogatejša sejemska ponudba v letu, naravnana na kmečka opravila,
značilna za čas, ko se ptički ženijo
In kaj se je v resnici dogajalo na letošnjem sejmu? Naše budne oči so opazile kar nekaj stvari, ki so nas razveselile:
• uspešna predstavitev sicer maloštevilnih logaških proizvajalcev domačih dobrot
• enoten nastop logaških gostincev s svojo ponudbo in organizacijo družabnega srečanja
• lepo aranžirane stojnice s ponudbo različnih semen in pridelki
• nastop Pihalnega orkestra, mažoretk in sprevod narodnih noš
• prodajalci suhe robe, ki so znali tudi z besedami privabiti kupce, predvsem nam je ostal v spominu njihov stavek:« Pridite, cena padla do kolen!«
Pogrešali smo:
• več lepo urejenih stojnic z izvirnejšo ponudbo
• več spremljevalnega programa, bolj naravnanega na praznik, po katerem se sejem imenuje
• predstavitev domačih obrti in kmečkih opravil
• uradnega napovedovalca, ki bi nas v lepem, domačem jeziku seznanjal z dogajanjem na sejmu
Stvari, s katerimi nismo bili zadovoljni:
• še vedno je preveč stojnic z raznovrstno kramo, ki na takšen sejem ne sodijo
• najbolj je zbodel v oči in ušesa pevec sumljive kakovosti, ki je zasedel središčni sejemski prostor in sam od sebe celo prevzel vlogo uradnega napovedovalca
• že v dopoldanskem času je bilo opaziti kar nekaj oseb, ki so ga dale preveč na zob, med njimi je bil celo eden od prodajalcev, kije s svojim obnašanjem precej pokvaril razpoloženje
Naši predlogi in želje za naslednji Gregorjev sejem:
• Tržaška ulica ob občinskih stavbah se nam ne zdi primeren prostor za sejem, mogoče bi bilo bolje sejemski prostor podaljšati na Tovarniško ulico in Staro cesto
• prepovedati prodajo razne krame in izdelkov sumljivega izvora
• zmanjšati število stojnic s tekstilom
• namesto sladkorne pene bi lahko prodajali pečen krompir. Lahko bi ga pekli sproti, kot že pečejo meso. To so predlagale članice Aktiva kmečkih in podeželskih žena in strinjamo se z njimi
• predstavilo hi se lahko še več domačih, logaških kmetov, obrtnikov, umetnikov, zeliščarjev ...
• več reklame za sejem v osrednjih slovenskih časopisih in v sosednjih občinah
Opisano sejemsko vzdušje pričarajo tudi naslednji posnetki:
Štajerski MiŠO je poleg predstavitve svoje nove plošče kar sam prevzel tudi vlogo glavnega napovedovalca.
Najboljšo repo in zelje v Sloveniji je na sejmu poleg semenskega krompirja prodajal Vlado Malko, kmet iz Brkinov.
»anovc nas ie
Kmečka turistična kmetija Url razveselila   s   pestro   ponudbo domačih mesnih dohrol.
Semena in čebulice z najlepše urejene stojnice s semeni, gospe Francke Nagode iz I hagomorja.
Že 35 let prihaja v I lOgateC gospa I jljana liahič iz (lenturja pri Marezigah in nas vsako soboto in ne le na Gregorjev sejem razveseljuje s svojo pestro in poceni ponudbo sadja In z.e|cnjav<'. Ko je prišla prvič, se ni bila poročena, zdaj pa je že šest let stara mama. Gospa I .iljana si nedvomno zasluži, da bi dobila stalno mesto na logaški tržnici.
Pomanjkanje parkirnega prostora v Logatcu, se izrazilo opazi ob večji prireditvi v naši občini.
•Zanimanje za suho robo in prodaja iz leta v leto upadala," je razočarano ugotavljal Marjan Pajnič iz Ribnice.
Kič    in    plastika    sta    >,•    vedno stalna
spremljevalca Gregorjevega sejma.
Hojami Levinger
/'o/o: Franjo Bogataj I n ion Mali
fo^u novice
Ko zunaj spet cvetijo rože in sije sonce
Trnova pot našega sokrajana, bivšega odvisnika
»Saj veš, kako je bilo... bili smo klapa, kije približno enako razmišljala, bili smo mladi, nevedni, neumni, radovedni, brez strahu in misli na posledice. Hodili smo na koncerte, se zabavali, skratka življenje zajemali z veliko žlico,« je začel najin pogovor bivši odvisnik trdih drog.
Kako si prišel v stik z mamili? Na začetku sem pil pivo in občasno, kasneje vse pogosteje, pokadil zvitek marihuane, heroin pa sem zgolj prodajal, ker se je s prodajo dalo odlično zaslužiti. Potem pa je nekega dne zmanjkalo marihuane, zabava je bila na vidiku, potrebno se ga je bilo »odbit«... torej ni marihuane - ni tripa in poskusil sem »snifat« (heroin potegniti skozi nos). Počutil sem se božansko.
Ali si takrat pomislil na posledice?
Niti najmanj, kajti ko si »zadet«, si glavni, vidiš dober posel, veliko denarja, vozil se bom z dobrim avtomobilom oz. drugi me bodo vozili ... Na začetku je s prodajo res veliko denarja, denar imaš za taxi, večerje, žurke,... ko pa so potrebe po heroinu vse večje, zmanjka denarja.
Kdaj si ugotovil, da si zasvojen?
Po      približno 3-4 mesecih,   ko   sem se zjutraj zbudil in ugotovil, da nimam dnevne   doze   heroina.   Dan   je bil pokvarjen, uničen in ugotovil sem, da brez heroina ne lunkeioniram več.
Ali se da opisati občutke, ko ugotoviš, da si brez heroina oz. kakršnega koli nadomestka fizično in psihično na tleh? Najprej te zagrabi panika, občutek tesnobe, depresije, napetosti, kar prelivajo se občutki. Na koneu dobiš občutek, da ti bo raztrgalo srce. Skratka, grozno!
Kaj si storil v takem trenutku? Prevaral starše, jim ukradel denar, se jim zlagal ... Prevaraš preprodajalca, mu poskusiš ukrasti robo, pripravljen si brskali po smeteh za starimi vatkami prepojenimi s heroinom in jih ponovno prekuhavati m še kaj hujšega sem bil pripravljen storiti, le da hi prišel do željene doze heroina ali česa
Ali si se v tistem trenutku zavedal, da to, kar si sloni, ni ravno pohvale vredno, da je celo podlo dejanje? Seveda sem se zavedal, da je to, kar sem storil zelo podlo, vendar sem bil žal primoran, prisiljen, ker p- potreba Večja in ob tebi ni nikogar, ki hi to preprečil, ti pomagal prebroditi to krizo, te tako rekoč streznil, če bi te v tistem trenutku nekdo klofnil ... Na začetku namreč najprej nastopi psihična odvisnost m ruzganjanje, fizična odvisnost nastopi po približno dvanajstih urah. ko te prične tresli, vendar je po moje mnogo hujša psihična odvisnost
ol konzumira! le heroin ali tudi druga mamila?
kol sem že povedal, sem na Začetku
kadil le marihuano m hašiš, notem
nekakšna postojanka s katere so heroin razpečevali naprej v evropske države, nekaj ga je ostalo za potrebe domačega trga.
Kakšna je bila reakcija staršev, ko so izvedeli, da uživaš drogo? Sok, panika, niso vedeli kaj bi, sledilo je zatišje, potem pa so mi bili takoj pripravljeni pomagati.
V kakšnem odnosu si bil z ostalimi uživalci?
V glavnem smo bili prijatelji, znanci.
Osebno sem imel občutek, kot bi preklopil s črno belega na barvno, to je bil občutek, ki ga ne bom nikoli pozabil, ker dokler se zdraviš s pomočjo metadona, ti jih le-ta popolnoma uniči, tako rekoč spiš, se ne zavedaš, da zunaj sije sonce, cvetijo rože, da pred hišo stoji prelepo drevo, vse ti gre na živce, četudi ti soseda zaželi lep dan. Ne spremljaš, niti ne živiš življenja, vendar živiš le od doze do doze metadona.
hasis, pi
heroin, v različnih obdobjih tripe OSI)), ki j,, prihajal kot nekakšna modna muha, leta 1992 se je ob odhodu JLA iz Slovenije dobil tudi Morfij \ ampulah, občasno tudi kokain, vendar le v manjših kolirinah. Večinoma je prevladoval heroin. Ce ni skrivnost - od kod so prihajali'
pošiljke mamil za potrebe logaške muko sci'ne?
Po moje z Loma, prek logaških navez. Kot   je   veČini   znano,   je   bil Lom
Ali je moč med zasvojenci govoriti o prijateljstvu v pravem pomenu besede? Obstaja prijateljstvo. Saj veš, zgodilo se je tudi, da smo bili v tem trenutku skregam, pa ponovno prijatelji, lako se je dogajalo; zjutraj smo bili prijatelji, popoldan skregani, v bislvu smo vsi držali skupaj, čeprav smo drug drugega vlekli za nos .
Kaj ji' bil razlog, da končaš s heroinsko omamo, da se očistiš in zaživiš na novo? Ko sem se odločil, da naredim konec heroinski odvisnosti, sem se prijavil na metadonsko terapijo v Ljubljani, kjer sem dvakrat mesečno prevzel potrebno količino metadona. potem pa so v Logatcu odprli B-center, kar je pomenilo, da bom moral vsako pitro ob sedmih po dozo metadona v zdravstveni dom, kjer bom na očeh SokrajanOV. Vendar sem imel poniževanja dovolj, obenem sem si rekel, nisem več »mlad«, in če v kratkem ne prekinem, ne bo iz mene nič, življenje bo šlo mimo. Zahvalit se moram tudi bratu, ki me je zbudil, vse je prišlo naenkrat, skratka cel kup okoliščin. I tdločitvi je piko na i pridala še punca, s katero sva se skupaj odločila za ta korak.
Kaj l>a starši, kako so sprejeli tvojo odločitev in ali so ti bdi pripravljeni pomagati pri realizaciji lega pomembnega koralni? Starši so ml vseskozi stali ob strani, kajti brez njihove pomoči ne vem, če hi zmogel, kajti od trenutka odločitve do
popolnega očiščenja je več kot leto dni, vendar so tudi starši postavili določene pogoje in pravila, uvedb so mi npr. t.i. policijsko uro; po 21. uri nisem smel več ven. Imeli smo kompromis.
kuko    In    opisal    začel no obdobje
terapije?
Začetno obdobje bi lahko primerjal z •bad tripom«, kot bi gledal risanko, nad teboj je črn oblak iz katerega vale Streljajo strele hudo. Vse se zgrne nate - od raznih infekcij, vse izbruhne takrat.
lli bivši odvisnik res tako rekoč na noro spregleda,  ko  se popolnoma
očisti ?
Ali se po tvoje zdi metadon jnimerno nadomestilo heroinu? Vsekakor je primeren. Pozdravi te, vendar ima obenem tudi posledice kot heroin, postaneš odvisen, začnejo ti izpadati zobje, nastanejo problemi s kostmi, večina bivših odvisnikov pa ti bo potamala tudi o problemih z želodcem.
Kakšna bi bila tvoja reakcija, če bi ti zdaj nekdo ponudil heroin? Zasmejal bi si? mu, ga preslišal, da povem odkrito, od mojega očiščenja je minilo štiri leta in kmalu po tem mi je bil dvakrat ponujen heroin, ampak sem ga odklonil, čeprav ni bilo lahko, stisnil sem zobe in se zavedel, da le če to storim, sem uspel. Deset minut po temu je sledilo tako zadovoljstvo, ki se ga ne da opisali, kajti če bi lahko odvisniku razložil oz. predoči! tislih desel minut, bi morda videl, da ne potrebuješ več kot toliko, da se prebudiš.
Torej ti je žal za leta, Id si jih lako rekoč vrgel stran ?
Vsakemu narkomanu, ki se očisti, je takoj žal.
Kaj bi svetoval odvisnikom, ki se odločijo za pot, ki je za teboj? Naj se odkrito pogovorijo s slarši, pozabijo na zamere, povrnejo vse dolgove, ki so ponavadi ogromni, poleni pa naj na novo zaživijo, kajti čas celi še tako globoke rane. Poiščite si zaposlitev ali bobi, k! vam bo odvrnila misli na zlo - imenovano mamilo, kajti, po lastni iskušnji povem, da bivši odvisnik potrebuje vsaj tri lela, da se povsem izvleče m pozabi na mamila, vsekakor pa je potrebna zelo velika podpora staršev.
Bivšemu odvisniku, ki na željo ostaja anonimen, se zahvaljujem za iskreno Izpoved In iiiii želim, da bi mu bila pol, ki mu je usojena, posuta s cvetjem, pa čeprav ima vsaka roža trnje, vendar jih navkljub temu nabiramo. Upam, da bo zgodba bivšega odvisnika, ki je od vstopa v svet mamil do izhoda potreboval (dolgih) osem let, pomagala še kateremu odvisniku v Logatcu, da bo spel zaživel človeka dostopni življenje.
K iimerorU I rbetič
MR. LUCKY & SEN-SA-SHUN BAND: FIRST SENSATION (STATERA Rec.)
Novembra 1999 je pri ljubljansko-briški založbi Statera rec izšel prvenec italijanskega kitarista Luciana"Lucky" Gbergette, ki je z bluesom začinjeno glasbeno pot začel leta 1984, ko seje priključil blues skupini Sons of Boogie, v kateri iz nastopa v nastop zori kot blues kitarist. Leta 1987 spozna Giancarla Crea in skupino Model T Boogie, kateri se pridruži kot ritem kitarist in z njimi izda album Born to get down. Ko skupino zapusti Mek Becattini, Crea na njegovo mesto postavi Luciana, ki tako postane prvi kitarist.
Skupina Model T Boogie se v tem obdobju prebije v sam vrh italijanske blues scene in nastopa po celi Italiji, kakor tudi na največjih italijanskih blues festivalih, kot so: Pistoia, Rovigo Delta, Narcao in Catania blues festival, isto leto jim uspe, kot edinemu evropskemu bendu, udeležba na Chicago blues festivalu. Kot spremljajoči kitarist igra tudi z ameriškimi glasbeniki, ki gostujejo v Italiji. Ce omenimo le nekatere: ZoraYoung, James Wheeler, Lurrie Bell, Phil Guy (brat znanega kitarista Phila Guya), s katerim se spoprijatelji. Leta 1994 Luckv zapusti skupino Model T Boogie in se odpravi v Chicago nabirat izkušnje. S pomočjo Phila Guya med petmesečnim bivanjem igra v vseh čikaških klubih, kot so Kingstone Mineš, Buddy Guy's legends, Ros ...Igra tudi s skupino Alberta Collinsa Ice Breakers, vendar se, kljub ponudbi, vrne v rodno Italijo (malce zaradi domotožja, predvsem pa zaradi dekleta, ki mu že od začetka stoji ob strani in ga bodri).
Leta 1997 dobi priložnost igrati na novoletni zabavi, k sodelovanju povabi glasbenike, ki jih je nekoč spoznal v Padovi. Vsi se z veseljem odzovejo povabilu in v pičlih treh dneh pripravijo program. Skupina si nadene ime Sen-sa-shun (sensation) band. Skupaj kasneje nastopajo po italijanskih in slovenskih klubih in kot posledica dobrega odziva publike se rodi ideja o zvočnem zapisu. Marca 1999 se odpravijo v Nevv Palače Studios, se okrepijo s pihalno sekcijo in v dveh mesecih posnamejo skladbe za prvenec First sensation, ki je novembra
izšel pri založbi Statera Rec, za katero Lucky pravi, da je na dobri poti, da postane ena izmed vodilnih blues založb v Evropi. Na albumu se nahaja 9 skladb, od tega tri avtorske in šest priredb s katerimi seje Luckv poklonil svojim idolom (B.B. King, Al Perkins, S. Hopkins, R. Johnson, Guitar Slim, Booker T. Jones), skladbe, ki jih je Lucky izbral, razkrivajo njegovo življensko zgodbo. Samo glasbo bi najlažje opisali kot čikaški blues podkrepljen s funkom in soulom. Mr. Luckv je prvenec v Sloveniji predstavil konec januarja in v začetku februarja, na slovenske odre se zagotovo vrne poleti.
S pravilnim odgovorom na zastavljeno vprašanje lahko postanete lastnik prvenca Mr. Lucky & Sen-sa-shun band: First sensation! Kako še drugače
rečemo Italiji (.......polotok)? Nagrado podarjata Logaške novice in založba
Statera. Pravilne odgovore pošljite do 20.4.2000 na uredništvo Logaških novic.
STATERA RECORDS, RESLJEVA 26, 1000 LJUBLJANA TEL. 061 1393 125
V prejšnji številki smo vam zastavili vprašanje in dobili kar nekaj pravilnih odgovorov. Srečni izžrebanec je: Silvano Mahnič, Modric 7,3270 Laško.
MAGNIFICO: Sexy boy (POP rec.)
Magnifico je z izdajo novega albuma z naslovom Sexy boy, potrdil verz iz pesmi 24.000 baci, Magnifico ima jajca, kar potrjuje že prva mala plošča Halo gospodična, v kateri dekleti prepevata - Magnifico je peder. Na novi plošči je tudi
na slovenskem izboru za Evrosong leta 98 po krivici spregledana Silvija, priredba skladbe Bili smo djeca mi, skupine Pro-Arte. Poleg omenjenih, na novem albumu je enajst skladb, bi izpostavil in s tem naredil krivico ostalim, še skladbe - plesno Sexy boy in bolj umirjene: Ljubim te, Ljubljana-Portorož, Madona (s pridihom balkanskega melosa) in skladbo Modem, ki album zaključi. Album odlikujejo odlični aranžmaji in besedila z močnim erotičnim nabojem. S fotografijo v sexy perilu na naslovnici pa bo Magnifico ustregel prenekaleri ženski in morda (udi moškemu. Ni kaj, kdor ima med nogami, ima tudi v glavi! Ne zamudite katerega izmed promocijskih koncertov, turneja seje pričela 2(>. marca v Mariboru.
PARNI VAIJAK: ZASTAVE
(CROATIA rec/ NIKA rec.)
Tako kot v času burne in plodne 25-letne glasbene kariere kitarist Hus in Valjak tudi tokrat nista podlegla klišejem in šablonam. Spet so se odločili za formulo "vsega po malo s prepoznavnim avtorskim in izvajalskim pečatom. Z občasnimi izleti v neopsihadelijo (Sanjam). Iex-mex Coo-derovsko sproščenost (Zapjevaj) In latino (Kada kola kremi ...) še močneje poudarijo večne odlike Parnega valjaka in ob tej priložnosti izbrane stilne okvirje ter dobro odmerjene aranžerske in producentske rešitve. V besedilih so enakopravno zastopane mladostne sanje in neizbežni odsevi zrele dobe, podčrtane z edinstveno zmesjo ISrkicevega bluesa in llusovega nima, ob sijajni ritem sekciji In finih odtenkih klaviatur, kol idealen okvir za čustveno vokalno izražanje Akija. Deset pi
f*z ril	
JAA]	
	
srni nit novem albumu si zasluži Čisto 10.
Ksimeroni Vrbetič
fyašL novice
Občni zbor društva upokojencev Logatec
Delovno v novo tisočletje
Izteklo se je leto, ki je bilo razglašeno za Leto starejših ljudi. Starost povzroča občutek osamljenosti in ogroženosti, bolezen pa marsikomu spremeni tok življenja. Za pestro in bogato jesen življenja nudi društvo svojim članom mnogo možnosti. Najbolj obiskana oblika druženja so številni izleti po domovini in zamejstvu. Delovni sta balinarska in kolesarska sekcija. Balinarji se z dvema moškima in dvema ženskima ekipama srečujejo z balinarji od Ljubljane do Pivke in Ilirske Bistrice. Na raznih prireditvah prepeva mešani pevski zbor. Zal se število njegovih članov zmanjšuje. Upokojenci starejši od 75 let so bih oktobra povabljeni na posebno srečanje. Med njimi je bilo pet parov zlatoporočencev in štirje člani starejši od 90 let. Člani društva so na njihovih domovih in v domovih starejših občanov ob koncu leta obiskali 116 bolnikov in jih tudi obdarovali. Ponovno je društvo pridobilo razpolagalno pravico s tremi stanovanji, ki pa so zasedena z mladimi družinami. Bazpolagalno pravico ima sedaj z desetimi stanovanji. Na nedavnem občnem zboru je predsednik podal poročilo o aktivnosti društva. Poročilo je bilo v celoti sprejeto. Mešani pevski zbor pa je za začetek zapel nekaj narodnih. Udeležili so se ga tudi povabljeni gostje: Angelca Ziberna, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, logaški župan Janez Nagode, poslanec v državnem zboru Stanislav Brenčič, v.d. direktorice Doma starejših občanov Gena Pupis, direktorica Centra za socialno delo Lidija Obreza in predstavniki društva upokojencev z Vrhnike in Starega trga pri Ložu.
Predlagano je bilo, da bi poleg že obstoječih sekcij razširili rekreativne dejavnosti še na šahovski krožek, sekcijo za strelstvo, namizni tenis in podobno. I gotovljeno je bilo, da za te dejavnosti ni prostorskih možnosti. Podprli pa so predlog za denarni prispevek za preureditev balinišča pri železniški postaji. Kazen
vzdrževalnih del  večjih  vlaganj v
stavbo, ki je last društva, ni bilo. V letošnjem letu je načrtovana preureditev na ogrevanje s plinom v gostišču in v društvenih prostorih, ter ureditev kanalizacije, kar bo preseglo tri milijone tolarjev. Društvo bo organiziralo udeležbo na republiškem srečanju upokojencev v Velenju in tudi srečanje upokojencev v občini. Organizirana bodo tudi številna športno-rekreativna srečanja s sosednjimi društvi. Nadaljevali bodo tudi z že utečenimi aktivnostmi, kot so srečanje starostnikov, obiski bolnih članov po domovih, nastopi pevskega zbora in drugo. Ob koncu se je g. hrane Verbič zahvalil še občinskemu svetu, prejšnjemu in sedanjemu županu za prizadevnost in podporo pri gradnji Doma za starejše občane. Podpredsednica Zveze društev upokojencev Angelca Ziberna je med drugim omenila, da se je v preteklem letu močno spremenil odnos do starosti. Tudi ljudje v tretjem življenjskem obdobju lahko živijo polno življenje in ga dodajajo letom. Občini Logatec je izročila pismeno priznanje, ki ga je sprejel župan.
Moči in volje za delo logaškim upokojencem ne manjka. Zato tudi ni bojazni, da svojih nalog, zapisanih v svojem programu, ne bi uresničili.
Franc Bogataj
Dan žena v operi
V počastitev letošnjega dneva žena so v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravili gostovanje skupine opernih solistov, ki je izvedla komorno uprizoritev iraviate Ciuseppa Verdija. Sopranistka Milena Morača. baritonist Zdravko Perger in tenorist Jure Kušar so nas. v popolni scenski in kostumski opremi, popeljali skozi vsa štiri dejanja opernega dela.
Z odlomki iz romana A. Duniasa Dama s kameli jami, ki je navdahnil C. Verdija, je zgodbo povezoval igralec Jurij Sonček. Za klavirsko spremljavo, uro in pol trajajoče predstavit, je poskrbel pianist Marjan 1'ajiliga.
Kljub pepelnični sredi, je bila dvorana polna navdušenih obiskovalcev, in prepričan sem, da jih. na tako imenitni predstavi, tudi v Logatcu ne bi manjkalo.
Dušan Cemigoj
Sladkorna bolezen - seznanimo se z njo
Storimo nekaj za svoje zdravje
Sladkorna bolezen je civilizacijska bolezen in število obolelih je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije prestopilo mejo, ko že lahko govorimo o epidemiji. Sladkorno bolezen ima skoraj 200 milijonov ljudi. V Sloveniji živi okoli 100 000 ljudi s sladkorno boleznijo.
Narava sladkorne bolezni je neprizanesljiva, saj zahteva neprekinjeno zdravljenje in nadzor nad boleznijo. Z natančnim upoštevanjem pravil igre, pa lahko postane izziv, ki osebo s sladkorno boleznijo usmeri na pot zdrave prehrane, pravilne higiene in prepotrebnega gibanja. Dovolite nam, da se Vam v nadaljevanju na kratko predstavimo in upravičimo osnovno usmerjenost dejavnosti našega podjetja. Skrb za ljudi s sladkorno boleznijo - za kvaliteto življenja je naše vodilo in orientacija pri izbiri programov in proizvodov, ki jih zastopamo na slovenskem tržišču.
Uspešno zdravljenje sladkorne bolezni vključuje med drugim tudi samokontrolo. Ljudje s sladkorno boleznijo lahko s pomočjo majhnih, natančnih in priročnih aparatov kadar koli sami določijo količino krvnega sladkorja ter na osnovi rezultatov sami spreminjajo in prilagajajo prehrano in telesno aktivnost, skratka, skrbijo za urejenost svoje bolezni ob nadzoru in nasvetih zdravnika. Sladkorna bolezen po daljšem času trajanja povzroči nastanek zapletov, ki jih s primernim nadzorom lahko omilimo in celo preprečimo njihovo napredovanje do stopnje, ko se ne da storiti ničesar več. Eden izmed zapletov so okvare na nogah, ki se nemalokrat končajo z amputacijo. Ljudje s sladkorno boleznijo, pri katerih je občutljivost stopal že zmanjšana so še posebej ogroženi in potrebujejo primerno obutev, katere lastnosti ustrezajo vsem zahtevam stroke. Čevelj in copat morata
biti prostorna, lahka in brez izpostavljenih šivov. Vložek čevlja in copata mora biti mehak in ustrezno prirejen potrebam posameznika. V našem podjetju so Vam na voljo različni modeli čevljev, copat in poletne obutve. Zaradi zgoraj naštetih lastnosti pa jih radi obujejo tudi ljudje, ki nimajo sladkorne bolezni, imajo pa sicer težave s stopali.
hnpotenca je zaplet sladkorne bolezni, kateremu je namenjena najmanjša pozornost in vendar prizadene precejšnje število moških s sladkorno boleznijo. Na tem področju je naše podjetje ob sodelovanju zdravnikov že pomagalo mnogim izmed njih. Pri tem pa ne smemo mimo dejstva, da moški s sladkorno boleznijo predstavljajo le 20% celotne populacije moških s tovrstnimi težavami. Naše delo na tem področju torej presega okvire sladkorne bolezni.
Z veseljem Vam bomo posredovali več informacij v zvezi s proizvodi, ki smo jih na kratko omenili v prispevku. Vaš klic ali pisno sporočilo pričakujemo na našem naslovu, kjer lahko naročite tudi brezplačne knjižice z več informacijami iz posameznih omenjenih področij.
Zaloker    & Zaloker Kajuhova 9, Ljubljana Telefon: 061/142-51-11 www.zalokei-zaloker.si
d.o.o.
Po novem k zdravniku s kartico zdravstvenega zavarovanja
Desetletja staro zdravstveno izkaznico bomo kmalu zamenjali s
KARTICO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Skladno s časovnim načrtom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o nacionalni uvedbi kartice jo bodo tako na območju občine Logatec, zavarovanci pričeli prejemati po 20. aprilu 2000.
Kartico       bo      Zavod pošiljal
PRIPOROČENO km VREDNOSTNO PISMO. Poleg kartice bodo v pismu priložena navodila, na kakšen način kartico uporabljati. Posebej bi torej želeli opozorili naše zavarovance naj v primeru, ko jim poštar zaradi odsotnosti ne bo uspel vročiti pisma, pravočasno dvignejo pošiljko na pošti. Vse nevločene kartice se bodo namreč vračale v centralni depo v Ljubljani in bodo poslane ponovno le na zahtevo zavarovanca.
In kaj sploh je kartica zdravstvenega zav arovanja?
To       je       sodoben dokument
informacijske dobe, z vgrajenim čipom   mini računalnikom,
Na kartici so vidno zapisani ime in priimek zavarovanca, datum rojstva ter številk.i zavarovanja. V mikroprocesorju kartice pa so shranjeni še podalki o zavezancu za prispevek, o obveznem zdravstvenem zavarovanju, o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. o izbiri osebnega zdrav nlka. peiliatra. zobozdravnika in ginekologa.
Zaenkrat na kartici ne bo medicinskih podatkov. Ti zapisi trenutno še ostajajo \ kartoteki zavarovanca pri osebnem zdravniku. Kartico bo pooblaščeno medicinsko osebje lahko uporabljajo le ob sočasni     uporabi profesionalne
kartice. S kombinacijo zavarovančeve kartice In kartice zdravstvenega osebja je torej zagotovljen ustrezen nivo varovanja podatkov.
Kartico      bomo      potrjevali na
SAMOPOSTREŽNIH
TERMINALIH.    Dostopni    bodo v
vseh zdravstvenih domovih, bolnišnicah ter izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V Logatcu bosta na razpolago dva in sicer v Zdravstvenem domu In na Izpostavi Zavoda na Notranjski cesti I 1,
Postopek potrjevanja kartice bo nadvse preprost In hiter, saj trapi največ 20 sekund. Kartico si boste tako lahko potrdili v zadnjem hipu. pred obiskom zdravnika. Upokojencem in otrokom bo potrditev veljala eno leto. vsem ostalim pa tri mesece. Na koncu bi želeli poudariti, da bodo kartico prejeli le zavarovanci, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Zalo ne bo odveč opozorilo, da pri svojih delodajalcih preverite ah razpolagajo s pravimi podatki o vašem stalnem ah začasnem bivališču, preverile veljavnost bivalne vize in potrdila o šolanju za otroke, starejše od I)! let. Zavod za zdravstveno zavarovanje namreč svojo bazo podatkov tvori s podalki. ki jih javljajo zavezanci oz. delodajalci za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Želimo, da hI bila kartica v našem okolju sprejela s clin manj zapleti, sa| predstavlja prijazen dokument sodobnega časa.
Veseli bomo, če vam bomo lahko pri uporabi kartice pomagali s kakršno koli informacijo ah nasvetom.
/alu smo tam na voljo vsak dan od !'..llll do 12.00 ure, v sredo pa tudi od 14.00 do 16.00 ure osebno na Izpostavi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Logatca, Notranjski cesta 11. ali po telefona (01) 75 41 336.
Zavod ta zdravstveno zavarovanje Slovenije Ispostava Logatec
Logaški borci in skrb za mlade
V začetku marca smo imeli člani borčevske organizacije KS Naklo letno skupščino, na kalen smo se pogovorili o letošnjih dejavnostih, ki so holj ali manj enake kol prejšnja leta. Tako so bomo udeležili nekaterih proslav oh določenih obletnicah, na primer decembra na Pokljuki, kjer je v skupnem grobu nekaj deset partizanov, tudi sedem mladih fantov iz Logatca. Ob dnevu mrtvili bomo v Horjulu skupaj z učenci lamkajšne osnovne šole obeležili spomin na šest
ustreljenih talcev iz. I,oeatca.
V/        x* • •■•
V nasi organizaciji y Se 96 živečih članov, ki so vsi stari nad sedemdeset let. Kljub temu je pogovor na naši skupščini tekel tudi o skrbi za našo logaško mladino, za katero bi morala občinska oblast pokazali mnogo več skrbi. To velja Se zlasti za zagotovitev primernega prostora, kjer bi se mladi ljudje lahko zbirali in opravljali sebi primerne dejavnosti, ki bi bile v skladu
z njihovimi željami. Logaški borci bi želeli, da bi mladi ljudje \ domačem kraju našli zadovoljstvo In zaposlitev.
Evidenca naročnikov KDS
Zanima   me.   kako   liuancua služba
Logaškega eksperimentalnega programa vodi evidenco naročnikov KDS. Ze
več kot dve leti imamo zapečaten TV
sprejemnik (vodstvo LEP-a je bilo o
tem obveščeno), položnice za vzdrževanje pa še vedno prihajajo na nas naslov. Na KDS so nas obvestili, da nam položnic ni potrebno plačevati, pa vendarle nas zanima, kako to. da nas se vedno vodijo kol naročnike KDS.
(Kn/
fopaš/u novice
V pričakovanju
prodajne - likovne razstave
Mladi likovniki na OS Tabor že drugič pripravljajo veliko prodajno-likovno razstavo, ki si jo boste lahko ogledali v dneh od 12. do 14. aprila v domu KS Tabor. Bogata izbira raznovrstnih likovnih izdelkov bo prav gotovo spet privabila množico ljubiteljev likovne umetnosti, mladi likovniki pa bodo z zaslužkom od prodaje pomagali opremiti svojo likovno učilnico.
Likovna dejavnost ima na OS Tabor že dolga leta zelo pomembno vlogo predvsem zaradi izjemno dobrih likovnih pedagogov, ki znajo v učencih vzbuditi željo po ustvarjanju.Tako vsako leto nastane nepregledna množica j čudovitih, unikatnih izdelkov. Da so izdelki res dobri, nam potrjujejo številne nagrade na likovnih natečajih, ogromno število učencev v likovnih krožkih in ne nazadnje tudi stalne razstave izdelkov v avli šole. Pred dvema j letoma so se na šoli prvič odločili organizirati prodajno-likovno razstavo in svoje zares čudovite stvaritve ponuditi javnosti. Razstava je bila zelo odmevna in dobro obiskana, z izkupičkom od prodanih izdelkov pa je šola kupila peč za žganje gline. V dveh letih so učenci predmetne stopnje pri pouku in likovnem krožku spet   ustvarili pravo zalogo malih in velikih umetnin in se ponovno odločili, da jih ponudijo širši javnosti. Na letošnji razstavi boste lahko izbirali med risbami, slikami, grafikami, izdelki iz svile, j pečene in glazirane gline, občudovali pa boste lahko tudi nakit, viseče lutke, kipce, ure, reliefe, vaze večjih dimenzij in še in še ...
1
Vsi izdelki so primerni za darila ob kateri koli priložnosti, prav tako so primerni tudi za opremo poslovnih prostorov, cene pa bodo primerne za
vsak žep. Denar od prodanih izdelkov nameravajo na šoli porabiti za prenovo likovne učilnice in nakup stiskalnice za grafiko. Uspešna prodaja bi bila prav gotovo velika nagrada in vzpodbuda za vse mlade likovni- ustvarjalci' in njihove mentorje, ki že vse leto z vsem srcem pripravljajo vse za razstavo. Moderno opremljena likovna učilnica |>a hi |>rav gotovo še dodatno izboljšala pogoje dela na likovnem področju in [lostala , dodatna vzpodbuda za nadaljnjo uspešno tradicijo likovnega ustvarjanja na OŠ Tabor.
Zato vse ljubitelje likovne umetnosti vljudno vabimo, da si v tem pomladanskem mesecu utrgajo nekaj svojega časa in si ogledajo in morda tudi kupijo katerega izmed zares Lepih in unikatnih izdelkov naših in vaših otrok.
Bojana Levinger
Polovinka
Aprila v Glasbeni šoli Logatec vrsta zanimivih dogodkov
Glasbena Šola Logatec postaja |>ravo glasbeno središče. 6. aprila bodo v prostorih sole odprli razstavo Mira Stariča. Ogledali si jo boste lahko do 9.
aprila,
II. aprila ob 19.00 bo V HotedrŠici koncert simfoničnega orkestra glasbene
sole pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika in učencev, stanujočih v Hotedršici. 15. aprila bo simfonični orkester glasbene šole gostoval v Krškem, 19. aprila ob 19.00 pa bo v Glasbeni šoli diplomski koncert klarinetista Vida Pupisa.
Prav kmalu ho izšla tudi prva plošča i/, produkcije založbe kaset In plošč
Glasbene sole Logatec. To bo plošča JAZ PA MALE CITRE '\l II/. projekt,
ki ga vodi učiteljica ciler Kornelija Lovko.
Po dveh uspešnih seminarjih jazzovske improvizacije. glasbena šola organizira še tretje nadaljevanje.   Tokrat  se bo odličnemu jazzovskemii
pianistu Renatu Chiccu pridružil kanadski saksofonist Kobert Bonisol.
\ glasbeni soli v as \ abijo. da pridete na katerega od koncertov, če pa v am čas ne dopušča, prisluhnite vsaj radijski oddaji Polovinka. ki jo lahko na Notranjskem radiu poslušate vsako sredo ob 20.00.
Praznovanje materinskega dne    Župnija sv. Nikolaja je v
počastitev materinskega dne kol darilo materam \ Narodnem domu pripravila kulturno prireditev pod geslom: "Glej, tvoja mati," Program je popestrila množica nastopajočih: otroci WZ Kurir ček in Miklavževega vrtca. I li iisivo prijateljev otrok in mladine Nazarel. klarinet ista. < M roški pevski zbor sv. Nikolaja. Pri o Kogar ... Svoj pogled na materinski dan, v I ogo In pomen matere je os vel lila Helena Branili. Navdušujoče je. da se je prireditev, ki prerašča v tradicionalno, odvijala v nabito |>«>Ini dvorani. Društvo kmečkih in podeželskih žena pa |c kol poklon prazniku v (»aleriji Kašča pripraviloVrazstavo starih oblačil, ki so bila na ogled vse do konca in.irca. (j.p.)
Intenzivne vaje - izjemno koristna oblika pevskega dela
V to so vedno bolj prepričane članice Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Tabor. 18. marca je imel zbor že drugo intenzivno vajo v letošnji sezoni. Taje bila še posebej pomembna, saj pevke in njihovega dirigenta, Zdravka Novaka prav v naslednjih mesecih čakajo pomembni nastopi. Poleg občinske revije, na kateri seje Ženski zbor predstavil že tretjič zapored, bo njihov najpomembnejši nastop 2. LETNI KONCERT, v soboto, 15. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu KS Tabor. Zbor je povabil v goste oktet RASK0VEC z Vrhnike. Prav gotovo se nam obeta zelo zanimiv pevski večer. Vabimo vas, da na to pomladno soboto prisluhnete edinemu logaškemu ženskemu zboru, ki se že tri leta uspešno pojavlja na logaški kulturni sceni.
Pevkam in zborovodji ni odveč žrtvovati četrtkovih večerov in nekaj sobotnih dni za vaje, saj se vsi skupaj veselijo vidnega napredka. Poseben pečat vsakoletnemu delu dajo prav intenzivne vaje. V lanski sezoni je zbor prvič poskusil s takšno vajo. Prav vsem je ostala v nepozabnem spominu. Zato so se odločili, da intenzivne vaje postanejo stalna oblika delovanja zbora. V letošnji sezoni so prvo izvedli v mesecu decembru, pred božičnimi koncerti. V tem pomladnem, predkoncertnem obdobju pa so se odločili še za drugo. Podružnična šola Hotedršica jim je prijazno odprla šolo, zborovodja je poskrbel za pester program, ki sta mu ga pomagala izvesti korepetitorka zbora, Marinka [stenic in izvrsten pianist, na vaji tudi v vlogi korepetitorja, Miha Nagode. Pevke so poskrbele za dobro vzdušje in tako je minil še en prekrasen, delovno obarvan pevski dan. Pesmi so ubrano zazvenele v zgodnji večer, prisluhnila in zaploskala jim je celo peščica domačink in pevke so odšle domov prepričane, da so se spet ogromno naučile. Pridite na njihov koncert in prepričajte se sami!
Bojana Levinger
KNJIŽNICA LOGATEC napoveduje
LIPE V LOGATCU,
kulturna in naravna dediščina Občine Logatec. Predstavitev raziskovalnega projekta OS 8 talcev bo na ogled do It. aprila 2000.
Ob tej jiriložnosti lahko v knjižnici kupite tudi knjigo Lipe v Logatcu.
Od 17. aprila do 8. maja 2000 razstava oh dnevu Zemlje: LJUBLJANICA, si še dovolj čista za POVODNJAKOV DOM?
i.kološka raziskovanja otrok pod vodstvom zavoda Moj Anin.
Četrtek, 13.4 2000, ob 19. uri:
Predstavitev knjige avtorjev MARIJANA KOTARJA in ROBERTA HIUISA i/. Hotedršice: NAŠE DREVESNE VRSTE Zajetna In juegledna knjiga je izšla [>ri Slovenski Matici. Prelepe barvne fotografije je prispeval Kobert Ivrus.
Iz knjige: "Vseh 71 drevesnih vrst predstavljava kolikor mogoče celovito, poleg morfološkega opisa je jiri vsaki vrsti obravnavana njena razširjenost, prav tako ekološke, gojitvene, jirirastoslovne in okoljelvorne značilnosti ter uporaba njihovih delov. Prvič [>ri nas doslej so predstavitvam dodane tudi zanimivosti z. medicinskega, kulturnega, narodopisnega in mitološkega področja. Prepričana sva. da bodo številne barvne lologralije, ki nazorno prikazujejo večino rastlinskih delov, marsikomu dober pripomoček pri prepoznavanju dreves v naravi."
Pripravila Alenka Furlan
Mladi vodnik za mlade
Šest deklet i/, osnovne šole II talcev je v okviru turističnega krožka in pod vodstvom mentorice Stašc Mesec februarja izdalo informator z naslovom Mladi vodnik po Logatcu in okolici. Izšel je oh pomoči (ludi finančni) Občine Logatec in OŠ i! talcev. Namenjen je mladim, predvsem osnovnošolcem, ki jim zmanjkuje idej, kam hi šli ali kaj bi počeli v prostem času.
Tamara, Jerneja, Urša, Maruša In dve Tini so se na projekt pričele pripravljati
oktobra, v času do izdaje informatorja pa so raziskovale stvari, ki so jih najbolj
zanimale. V prospektu si lahko preberete nekaj o naravnih lepotah Logatca in
okolice, pa tudi 0 tem, s čim vse se lahko ukvarjate, če se slučajno dolgočasile.
Možnosti je kar precej. Tisti, ki imate več športnega duha. se usedite na kolo in se
odpravite po Logaški kolesarski transverzali, drugi pojdite jahal, spet tretji se
pridružile tabornikom ali skavtom. Ostali lahko zavijete v knjižnico, tudi na uro
pravljic, ali v  kino, se mimogrede naučile igranja kakšnega inštrumenta v
glasbeni Šoli ali si v galeriji ogledale razstavo. Še nekaj možnosti predlagajo
osnovnošolke. o njih pa si preberite v informatorju. Delil se bo obiskovalcem
sejma i\lpe  \dria (turizem), mladi pa ga bodo lahko dobili na turističnih
agencijah, v logaški občinski turistični pisarni ali v osnovnih šolah. 6     1 h ' Petra Trček
NE SPREGLEJTE
na OS 8 talcev bo v aprilu izvedla naslednje dejavnosti: 7.4., šolsko tekmovanje za Preglovo priznanje
8.4., regijsko tekmovanje Vesela šola 12.4, regijsko tekmovanje iz zgodovine
14.4*, šolsko tekmovanje Cici Vesela šola
15A, regijsko tekmovanje za Vegovo priznanje
17.4., roditeljski sestanki za:
5. razred: Pomen telesne kondicije za otrokov razvoj (J. Skvarča)
6. razred: Predstavitev dela v CSOD; razstava (razredniki)
7. razred: Pred MFBT (M. Požru) in 8. razred: govorilne ure pri razredniku
18.4., državno tekmovanje iz angleškega jezJka za 2. razred roditeljski sestanek: Komunikacija (Eva Hrovat Kuhar) 21.4, ND za 5. razred (Idrija) ND za 7. razred (Ekologija)
Karmen Osredkov
NOVOSTI IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE
STROKOVNE KNJIGE ZA ODRASLE
PEČJAK, S.: Osnove psihologije branja FABIANI, M.: Akma, duša sveta ŠKAMPERLE, L: Magična renesansa JEZUS: 2000 let zgodovine, vere in kulture URBANA plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih
ROGELJ Š., B.: Ljubezen je v zraku: ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi PLIOCENSKI in pleistocenski hominidi: nove evolucijske razlage
ALEXANDER, J: Očistimo telo in duha
MEŠKO, S: Zdravilna mudra
STARE sorte sadja
GIRARD.J.: Kako najbolje tržim sebe
GOLI,   D.  K.:  Optimalno upravljanje
korporacije
NOVAK,   B.:   Krizno   komuniciranje in upravljanje nevarnosti REBERNIK, M.: Od ideje do denarja BRAUER, S.: Velika knjiga o urejanju stanovanja
MACOR, C: Na orlovih krilih: podobe in misli o Julijskih Alpah
ELIOTJ.S.: Krščanstvo in kultura JOANNES PAULUS II : V znamenju svete trojice: okrožnice ZAKONIK cerkvenega prava SIMPTOMI, znaki in zdravljenje bolezni MERLE, L: Telovadba za telo in dušo GEORGES, P.: Premagajmo plahost NEWHOUSE.P.: Življenje brez stresa MARUŠIČ,   I.:  Kraške  krajine notranje Slovenije
HOPKINS, A.: Španija
KRAS: pokrajina, življenje, ljudje
LIPE v Logatcu
VOJNOZGODOVINSKI zbornik: Vojni muzej Logatec
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
BARICCO, A.: Devetsto: monolog CAPUDER, A.: Pariški dnevnik KARLIN, A. M.: Svetlikanje v mraku SIVEC, L: Hodim z rokami ŠTEGER, A.. Včasih je januar sredi poletja VIŠNOVEC, B: Okus po morju HEDERIH, D.: Kako pretehtati osebno letnico FERENČAK, L: Yaabok
KNJIGE ZA MLADINO
VIDRGAR, A.: Leteča riba: izdelki za vsak letni čas
COUSINS, L: Minka se kopa MONTGOMERY, L. M.: Anne Shirley HUMAR, /.. Hiša grlic ROZMAN, S.: Pes Pip VVENINGER, B.: Mandi, ne jezi se IRVING, W.: Legenda o Speči dolini SCHVVARZ, A.: Mali zmaj lmej-me-rad BAUMGART, K: Lahno potovanje
stran
iopašL novico
Odbojkarski klub Logatec
Neuresničene želje
Začetki logaške odbojke segajo, kot smo v Novicah že poročali, tja v sredino sedemdesetih let, ko seje nekaj logaških zanesenjakov odločilo rekreativno trenirati to tehnično izredno zahtevno športno igro. Tako je bilo vse tja do začetka devetdesetih, ko je zdajšnji rod igralcev pričel z igranjem v Notranjski ligi, med igralci pa je že tlela želja po nastopanju na zahtevnejšem tekmovanju.
Po treh zaporednih zmagah v regionalni ligi, so fantje ustanovili Odbojkarski klub Logatec ter se preko kvalifikacij uvrstili v 3. državno odbojkarsko ligo. Zelo uspešne so bile prve tri sezone, ko je bil klub vedno v boju za vrh in je s tem imel možnost napredovanja v višji kakovostni razred, a je na koncu vedno zmanjkalo znanja, izkušenj ter tudi sreče. Popolnoma drugačno pa je stanje po končani letošnji sezoni. Logatec namreč izmed dvanajstih ekip zaseda sila skromno deseto mesto, razočaranje pa je še toliko večje, saj je bila tiha želja pred začetkom prvenstva dokončno slovo od tretjeligaške konkurence. Zal pa je tudi tokrat ostalo le pri pobožnih željah. Pravzaprav je bilo podoben razplet čutiti že pred sezono, ko je nekaj igralcev prenehalo s treniranjem, glavna težava pa je bila v trenerju, saj se je dolgoletni vodja ekipe Robert Pivk enostavno zasičil s tovrstnim delom in svoje sicer uspešne funkcije ni želel več opravljati. Zakaj je prišlo do takšne
krize smo se pogovarjali z zdajšnjim kapetanom in trenerjem ekipe Boštjanom Martinčičem. "Se sam ne vem natančno, kje je vzrok za tako slabo sezono. Verjetno smo se igralci tudi malo zasičili z odbojko, dejstvo pa je, da smo tudi starejši in nismo več z vsem srcem pri stvari. Ob tem pa se Boštjan ni pozabil zahvaliti njihovim zvestim navijačem, ki so vedno znova znali poskrbeti za vedro vzdušje na tekmah. Sicer pa je primarni cilj odbojkarskega kluba vzgoja mladih odbojkarjev, kar jim trenutno, v sodelovanju z OS 8 talcev, odlično uspeva. Težava, ki najbolj tare igralce, in ki je mogoče tudi delni vzrok neuspeha, pa je premajhno število terminov, ki so jim na voljo v logaški telovadnici. Konkurenca je vsako leto hujša, z dvakrat tedenskim treniranjem, pa je težko napredovati. Podobno je pri delu z mlajšimi selekcijami, tako da tudi odbojkarski klub kar kriči po novi večnamenski športni dvorani.
Matevž Podjed
l'o nekajletnem premoru je bilo 1'). februarja na Rogli spet državno obrtniško prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja so se udeležili tudi člani logaške obrtne zbornice, ki so skupaj z rekreativci (skupinska fotografija) preživeli lep, pa tudi tekmovalno soliden dan na snežnem Pohorju. Skupno so zasedli 11. mesto. (Koto: P. Oblak)
Nov dirkalnik za uspešna Idrijčana
13. marca sta Darko Peljhan in Miran Kacin, lanskoletna prvaka v Formuli 2 v rallvju in v skupini A na gorskih dirkah, v Pirničah predstavila nov dirkalnik, v katerem se bosta s tekmeci prvič pomerila na letošnjem rallvju Istra - Saturnus.
Med nekaj glasbenimi In plesnimi točkami, s katerimi so prireditelji
popestrili dogajanje, 80 bile vse oči uprte v pregrinjalo, s katerim je bil pokrit avto. Napetosti je bilo konec, ko so <_'a odstranili - radovednim očem se je pokazal moder volksvvagen goli kit car, iz katerega sta nasmejana izstopila voznik Darko Peljhan in sovoznik Miran Kacin. Oba sla nad novim avtom navdušena: "Nekaj prevoženih kilometrov me ji- prepričalo, da je ta dirkalnik za 300 odstotkov boljši od vseh predhodnih, ki sem jih še peljal. To je cista tovarniška specialka. Vse, kar je na njej enakega s serijskim avtomobilom, so žarometi in stekla,"
je avto pohvalil Peljhan, Kacin pa je še dodal: Vsa tehnika, ki tu hip obstaja, je v tem dirkalniku, tako da je ta avlo resnično "svetovno" aktualen. Sama sezona pa bo pokazala, kako nam ho vsem skupaj
šlo.
Avto razvije 285 konjskih moči in ima šeslstopenjski sokvenčni menjalnik, težak pa je eno tono. V nemškem športnem oddelku Volksvvagna v llaniiovru so za letošnjo sezono naredili le pet podobnih golfov, ki so odšli še v Južnoafriško republiko, Avstrijo, Anglijo In na finsko. Le dva od teh sla v privatnih rokah, eden seveda v Idriji pri Peljhanu in Kacinu.
Sicer pa si lahko vse o
dirkaški posadki
Peijnan -
Kacin
preberete na spletnih straneh: www.mpi.sii
Petra Trček Joto: A. M.
Razmah borilnih veščin tudi v Logatcu
V zadnjih letih tudi v Sloveniji beležimo pravo eksplozijo borilnih veščin, saj so se, ob v našem prostoru že znanih ( karate, judo, rokoborba ), pojavile tudi nekatere manj poznane (jiu jitsu, aikido, teakvvondo). Tako že nekaj let na OS 8 talcev v Logatcu potekajo tečaji športnega karateja, v letošnjem šolskem letu pa je Karate klub Logatec prvič organiziral tečaj tradicionalnega Shotokan karateja, pod vodstvom Borisa Pečka.
Med obema disciplinama sicer ni velikih razlik, športni karate pa vendarle bolj poudarja športno, tekmovalno plat, zato tekmovalci uporabljajo več zaščitnih sredstev in tudi lažje dosegajo točke kot pri tradicionalnem karateju. Trening razvija tudi telesne sposobnosti, predvsem eksplozivnost, vzdržljivost, gibčnost in kar je najbolj pomembno - spretnost. Trener Boris Peček še dodaja, da je pri treningu pomembna koncentracija in samodisciplina. Karate kot šport namreč stremi k odločnosti, gojenju borbenega duha, ob tem pa ne pozabi opozoriti na razvijanje zdravega športnega odnosa. Zaradi vrednot, ki jih neguje karate, so po njegovem otroci na treningih popolnoma varni. Značilnost karateja so tudi pasovi, ki jih posameznik osvaja ob rednem treniranju, za vsakega pa mora učenec pokazati točno določeno znanje v boju, namišljenem boju (kate), znanju elementov ter teorije. V začetniški skupini trenutno vadi štirinajst otrok, ki so nekaj znanja že pridobili, vendar pa jih do skupnega cilja (črni pas) loči še veliko borbenih dni.
Matevž Podjed
Bronasta Mojca
Za Mojco Suhadolc, odlično vrhniško smučarko je bila letošnja smučarska sezona zelo uspešna. Odlični rezultati skozi vso sezono so bili kronani z bronastim odličjem v superveleslalomu. Po končani sezoni si je Mojca vzela čas tudi za kratek intervju za Logaške novice.
Kdaj si pričela smučati in kdo te je navdušil za tekmovanje? Točnega datuma ne vem. Se pred začetkom osnovne šole sem hodila smučat s starši in sestro. To me je navdušilo, da sem se kasneje udeleževala raznih osnovnošolskih tekmovanj na Vrhniki. V smučarsko društvo Vrhnika sem se vpisala šele s četrtim razredom osnovne šole.
Kako bi na kratko opisala svojo športno pot?
Hitro sem prišla v pionirsko reprezentanco. Pri nas sem vseskozi imela vidne rezultate, toda ne najboljše v svetovnem merilu. To je bil tudi razlog, da sem kot mladinka najprej pristala v B državni reprezentanci. Po dveh letih sem dosegala tudi A reprezentanco. Sledile so poškodbe. Toda po okrevanju sem z izjemno voljo in odločnostjo trenirala še mnogo bolj zagnano. Ne zaman, kmalu sem bila deležna dobrih rezultatov, ki so se stopnjevali vse do svetovnega vrha.
Kdo je bil tvoj prvi trener in kdo je sedanji?
Najprej je bil moj trener Matjaž Martinšek, sledila sta Peter Petrovčič in Stojan Puhalj. Potem sla prišla Klemen Bergant in Dejan Poljanšek, ki je še danes moj trener.
\mmM\\
Citroen Merlak je predal Mojci Suhadolc novo vozilo Citroen Xsara
Kateri so tvoji najboljši rezu itati sezone 99/00?
V letu 1000: zmaga v superveleslalomu v Kanadi.
V letu 2000: tretje mesto v smuku ((iortina), tretje mesto v superveleslalomu (Innsbruck), zmaga na držav nem prvenstvu v smuku (Maribor), tretje meslo
v finalu superveleslaloma (Bormio). Največji uspeh pa je nedvomno
osvojitev kristalnega globusa, torej skupno tretje meslo v superveleslalomu. Kakšni so tvoji treningi?
Treningi med sezono so bolj sproslilni. Kakšen dan Imam tudi prosto. Najtežji treningi 80 avgusta, septembra In oktobra.
Kje treniraš?
Poleti v ( alu. Avstriji, Italiji, Švici in na Norveškem, pozimi pa so v glavnem potovanja iz tekme na tekmo, tako, da doma praktično ne treniram.
Imaš posebno prehrano?
Ne, jem vse od kraja. Nimam posebne športne prehrane.
Kakšni so tvoji cilji v prihodnje?
GotOVO so še višji. Sicer pa O tem ne razmišljam preveč. Baje se posvečam
treningom.
Mojci za izjemen uspeh   osvojitev tretjega mesta v SUperveleslalomu sezone
1999/2000, čestitam in telim, da bi nas s podobnimi in se boljšimi rezultati razveseljevala tudi v naslednjih sezonah.
Roman Rujmik
Uspešen Smučarski klub Kovk Rovte
V Rovtah je letos oživelo smučanje. Odprto je bilo novo smučišče na Mivškovem griču, novo žičnico nam jo je podaril SK Logatec. Vsega tega pa ne bi bilo brez Robija Trevna in Boruta Žusta, ki sta klub ustanovila in začela trenirati tekmovalce že v začetku jeseni. Trud je obrodil sadove. Na tekmah so tekmovalci dosegali odlične rezultate. Najbolj se je to videlo na tekmah za Notranjski pokal. Ob koncu sezone so na zadnji tekmi na Cerknem pokale prejeli: Erik Grdadolnik za tretje mesto v skupnem seštevku v kategoriji Predšolski cicibani, za tretjo mesto v skupini Cicibank Ana Šimenc, drugo mesto pa si je v kategoriji Starejše deklice prismučala Martina Nartnik. Za klub je odličen uspeh tudi tretje mesto v skupnem seštevku. Klubu želimo obilo smučarskih užitkov ter dobrih rezultatov tudi v
prihodnji sezoni.
(a.ž.)
Končana
smučarska sezona
Mesec marec je bil mesec zaključnih bojev v Notranjskem pokalu. Zadnjo, sedmo tekmo so na smučišču Cerkno organizirali člani SK Logatec. Rezultati so celo presegali napovedi, saj so poleg že napovedanih prvakov dobili še prvaka med cicibani. V skupnem seštevku Notranjskega pokala imamo tako štiri prva, dve drugi In tri tretja mesta, ekipno pa so drugi. Za zaključek uspešne sezone so se udeležili še tekme na Sviščakih za pokal Martina Krpana in dosegli ekipno tretje mesto, zadnjo nedeljo v marcu pa so na pokalu Javornik ubranili ekipno prvo mesto. Sezona je lako končana. Izvedli so 20 smučarskih dni, usposobili dodaten trenerski kader m organizirali tečaje za morebitne nove člane. Zaradi slabih vremenskih razmer niso organizirali le tekme za občinsko prvenstvo. V klubu so z delom in rezultati zelo zadovoljni, zahvaljujejo pa so predvsem vsem sponzorjem, ki jim omogočajo, da opravljajo svojo dejavnost.
Matjaž Mesec
Planinci poročajo
20. februarja je bil v planinskem domu
Cajnar letni občni zbor Planinskega društva Logatec, ki je bil presenetljivo dobro obiskan. Predsednik društva Janez Slabe je poročal o delu društva v letu 1000, v katerem so organizirali kar 23 pohodov iu vzponov (dva sta bila žal neuspešna). Med težjimi je bil 12-urni nočni pohod Pasja Ravan-Dražgoše, ki je potekal v zimskih razmerah. I IruŠtVO je organiziralo tudi tradicionalni štiridnevni pohod od Logatca do Triglava ill VZpon na liavški (.ruitovee iz doline
Bavščice, ki je bil opravljen v zelo
slabem vremenu. V zimskem času je potekalo izobraževanje v naravi pod vodstvom Janeza Lovca. Izpit za vodnika A kategorije sta opravila dva člana, jih je opravilo izpit za markaciste. Znanje so prenesli v naravo m lepo uredili planinske poli. ki pohodnika varno pripeljejo na cilj.
Lam je bilo potrjenih  15 dnevnikov
Logaške planinske poti in 19 dnevnikov Notranjske planinaske poti. Hribe in hribčke pa so osvajali ludi najmlajši In mladi planinci. Zaradi odstranjevanja ovir na poti k planinskemu domu  je bilo veliko
pohodov" na sodišče In s leni v zvezi se je Komisija za dom sestala sedemkrat. Planinci upajo, da bomo kmalu sjiet z veseljem hodili v planinski dom, ki jim je lahko v ponos m ga hvalijo tudi obiskovalci, Predsednik PD se je zahvalil nekaterim posameznikom, obrtnikom in organizacijam, ki so društvu pomagali pri izpeljavi akcij. Planinski srečno!
Marinka PetkOVŠek
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE		
Enota za kmetijsko		
svetovanje Logatec	meiuiu MRMUU vnwa	
Rubriko ureja: kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik		
Prvi pogoj za odlično koruzno silažo je izbira pravilnega hibrida
Glavne usmeritve sodobnih programov žlahtnjiteljstva koruze, ki temelji na izkoriščanju heterotičnega učinka pri linijskih hibridih koruze so višina in stabilnost pridelka, podaljševanje produktivnih obdobij razvoja koruze in skrajševanje neproduktivnih, tolerantnost za visoke gostote posevkov ter kakovost pridelka pri specifičnem načinu uporabe.
Ce želimo velik in kvalitetni pridelek koruzne silaže moramo izbrati za naše klimatske razmere primeren hibrid, ki se bo poleg visokega proizvodnega potenciala odlikoval tudi z drugimi agronomskimi lastnostmi, kot so: odpornost proti poleganju in lomu rastlin, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter odpornost proti stresnim situacijam. Zelo pomembna je dolžina rastne dobe. Izbor prepoznega hibrida ima namreč za posledico nezanesljivost v dozorevanju oziroma doseganju fiziološke zrelosti, oteženo spravilo in zaradi tega omejeno možnost za kvalitetno pridelavo silaže.
Hibrid lahko vpliva na koruzno silažo v treh bistvenih stvareh:
• pridelek zelene mase in suhe snovi
• delež zrnja v skupni suhi snovi
• prebavljivost
Hibrid, ki ga izberemo, mora v prvi vrsti spadati v ustrezen zrelostni razred (FAO). Za naše pridelovalno območje je to razred FAO 200 do 300. V primerih ugodne toplotne sume doseže primerno zrelost ludi sr nekoliko poznejši hibrid.
Na podlagi poskusov, ki sem jih imel v l lotedršici in v Logatcu in na podlagi priporočil KIS (kmečki glas 8/3 - 2000) navajam nekatere priporočene hihride za pridelovanje koruze v letu 2000. Izbirate lahko med naslednjimi: 1MPACT, I'ANION. GALICE, HELGA, DOMINGO, DEA, BC272, BC 222, BC 278.
Zavedati   pa   se   morate,   da   je   za   optimalen pridelek
pomembnih še cela vrsta faktorjev, kot so: lega in vrsta zemlje, agrotehnični ukrepi, oskrba, spravilo ipd.
poskus koruznih kultivarjev \ Logatcu
PRVO DOGNOJEVANJE OZIMNIH /IT
Prvo dognojevanje opravimo, ko se začne vegetacija. Najprej dognojimo posevke, ki so redki in se še ne razraščajo intenzivno. Goste in bujno razraščene posevke lahko dognojiijemo nekoliko kasneje, kajti pri premostili posevkih je večja možnost siljenja nožnih in listnih bolezni in zmanjšana odpornost posevka za poležan je.
/, večjimi odmerki gnojimo slabše razvile posevke, tiste, ki sise ne razraščajo, redke posevke, ki so slabo prezimili, prav
iako tudi poškodovane posevke. \ ečje odmerke dejemo tudi na njivah, ki v kolobarju niso gnojene ali so gnojene z majhnimi odmerki organskih gnojil m na zemljah slabše rodi iv it nosi i.
Z manjšimi odmerki pa gnojimo dobro razvite posevke, ki so
Se že dobro razrasli In so primerno gosti (100 500 rastlin na Ili2). kakor tudi posevke na rodovitnih tleh, ki 80 v kolobarju bogato gnojena z organskimi gnojili (hlevskim gnojem, gnojev ko).
Gnojilna norma oh začetku vegetacije:
Pšenica: 10 do 80 kg N/ha
150 do 300 kg/ha K \ N - a ah        250 do 550 kg/ha NPK 13 - 15 -13
Ječmen: 10 do 70 kg N/ha
150 do 230 kg/ha K \\ a
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14,1370 Logatec tel.: 796 020
E-mail: vitra@guest.arnes.si
SVET
Zablode pri termoizolacijah
V tej številki bomo spoznali najpogostejše napake, ki izhajajo iz nepoznavanja zakonitosti in lastnosti termoizolacijskih materialov. Predvsem bom opozoril na najpogostejše napake, ki nastanejo pri tako zahtevnem opravilu, kot je termoizolacija. Brezplačno energetsko svetovanje je namenjeno investitorjem, da se ne bodo pustili voditi za nos vsakemu "fušarju". Ta vas bo na vse pretege prepričeval, da nimate pojma niti vi, še manj pa tisti, ki so vam posamezno rešitev svetovali. Od debeline vaših živcev je odvisna dolžina pogovora. A to se boste odločali sami.
Kadarkoli se pogovorjate o termoizolacijah, imejte vedno v mislih debelino in material. Pri debelini ne boste veliko zgrešili, če si boste zapomnili štiri "zlate" debeline. V streho (mansardno stanovanje) gre 20 cm termoizolacije, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 15 cm, na fasado 10 cm in v tlak proti raščeneinu terenu 8 cm. Za tlake med etažami je dovolj 3 cm, saj govorimo o zvočni izolaciji plavajočega estriha. ne pa toplotni izolaciji.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi toplotnim mostovom, hladilnim rebrom, parni oviri in prezračevanemu sloju. Pri različnih delih hiše se pojavljajo omenjeni elementi v različnih plasteh, zato jih je potrebno prilagoditi vsaki hiši posebej. To lahko naredimo le med obiskom v energetsko svetovalni pisarni. Največje napake se namreč dogajajo z zamenjavo plasti, ki seveda izhaja iz nepoznavanja investitorja, še večkrat pa izvajalca.
Pri izbiri in vgradnji termoizolacijskih materilovpa se dogajajo še večje nelogičnosti. Absolutno prednost na lestvici napačnih materialov, na napačnih mestih, za napačno funkcijo ima daleč pred ostalimi penjeni beton (siporex). Ta je 7 x manj termoizolativen kot Novolerm, Tervol, Boskvvool ali penjeni polisliren (stiropor). zato to seveda ni termoizolacijski material.
Za približen občutek debelin, si oglejmo termoizolacijske lastnosti posameznih gradbenih materialov v razmerju do pravih termoizolaeij. Smrekov les je 3 x manj izolativen, že omenjeni penjeni beton 7 x, opečni votlak že 13 x. Klasična slovenska hiša ima obodne zidove iz modularne opeke 30, kar je v energetskem smislu enako 2 cm termoizolacije. Polna opeka je 19 x manj izolativna. zid iz kamna 28 x. beton pa 50 x. Prav beton in njegovo (ne)izolativnosl imejte pred očmi, ko se boste odločali za "sendvič" obodni zid. za betonske kvadre v kletni elaži, za neizolirane balkone, masivne preklade ... Ce bi hoteli zgraditi hišo iz betona, ki bi potrebovala prav toliko kurjave za ogrevanje, kot hiša izolirana z 10 cm termoizolacije (Novolerm, Tervol ali penjeni polisliren), bi morali zgradili stene debele najmanj 5 metrov. Sedaj pa si oglejmo še približen izračun toplotnih izgub pri neizoliranem zidu in zidovih z različnimi debelinami termoizolacije lasade. Predvsem so ilustrativni prihranki lahkega kurilnega olja (LKO) na ni2 obodnega zidu.
• Pri obodnem zidu brez. termoizolacije je poraba ca. 10,0 litra LKO/m zidu/let
• Pri obodnem zidu s I cm termoizolacije je poraba ca. 1.0 lilre LKO/m zidu/leto.
• Pri obodnem zidu s 6 cm termoizolacije je poraba ca. 3.0 lilre LKO/m zidu/leto.
• Pri obodnem zidu z, 8 cm termoizolacije je poraba ca. 2.5 lilra LKO/m zidu/leto.
• Pri obodnem zidu z 10 cm lermoizolacije je poraba ca. 2.0
litra LKO/m zidu/leto.
Številke, izračuni In konkretni podatki so vedno najbolj ilustrativni. Sedaj si lahko sami izračunate smiselnost kvalitetnih termoizolaeij. Vse kar vas zanima iz področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobile v ENSv I'.T [ii sa ini I aigateo. V prostorih družbe NAKLO d.o.o.. Notranjska I I, 1370 Logatec, je pisarna odprta
vsako sredo od 17. do 20. ure. Za jiogovor z. energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do  15.00 na tel.' 700 020. Le
dvizajli
i«!
Energetski svetovalec: Ha/an ŽnidaršiC, univ. dipl. inž. krajin, arh.
ROSSANA, d.o.o. Tržaška c. 17 1370 Logatec
Iščemo podjetje, ki bi prevzelo vzdrževalna dela na poslovno -gostinskem objektu Krpan Logatec (elektrika, centralno ogrevanje, voda, kanalizacija, vzdrževaje okolice, lažja gradbena in druga dela).
Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. Obvezna priloga: potrdilo o registraciji, statistika, reference.
ODDAMO poslovne prostore v 1. nadstropju (14,5; 13; 13; 10 m2) objekta Krpan, Logatec.
Informacije: (01) 75 09 590, GSM 041 719 567.
BOLEZNI
SADNEGA
DREVJA
LOGATEC
t/e z naravo
Zadnje čase se tudi na področju Logatca pojavlja vedno več primerov cvetne monilije, ki je poleg listne luknjičavosti najpogostejša bolezen koščičastega sadja. Okuženo drevo prepoznamo po suhih vejicah, brsti pa se pojavljajo le na koncih lanskoletnih poganjkov. Do okužbe z monilijo pride v času cvetenja. Cvetni listi porjavijo, od tu pa se bolezen razširi na plodnico in naprej v brst. V brstu prezimi, spomladi pa se širi naprej po vejici.
Priporočljivo je mehansko in kemično zatiranje bolezni. Zgodaj spomladi v času mirovanja odstranimo vse suhe poganjke in dobro poškropimo (operemo) drevesa z bakrovim pripravkom (CUPRABLAU-Z). Pred cvetenjem in med cvetenjem poškropimo še z 0,04% OCTA VE.
unicHEm
Čeprav sredstvo ni strupeno za čebele, jih vseeno ne motimo pri opraševanju, zato škropimo zvečer v mirnem in suhem vremenu. Ce ste pri določanju bolezni sadnega drevja ali pri zdravljenju le-teh v zadregi, vas vabimo, da se oglasite v trgovini AGRODOM, kjer vam bo agronom pomagal pri reševanju težav.
Odprto imamo od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 10.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 12.00 ure.
Nova telefonska številka je: (01) 750 96 30.
BEKAERT - OGRAJE ZA VAŠ VRT
ŽIVEX
IZBRANA TRGOVINA AGRODOM LOGATEC
X3?0
x term
protipožarni in izolacijski sistemi, d.o.o. češnjevek 17, SVN - 4207 cerklje
Nudimo izvajanje fasad |>o tehnologiji lzofix. Debelino tojilotnoizolacijskega sloja prilagodimo zahtevani klimatske cone, zahtevam naročnika in materialu, iz katerega je zgrajen objekt.
Prednosti sistema lzofix:
• industrijsko pripravljen suhi omet konstantne kvalitete;
• izredne toplotnoizolacijske lastnosti: /v=0,042 W/mK;
• omet omogoča dihanje objekta: paropropustnost p=IO,2;
• omel je trden, onemogoča spodjedanje lasade in se ne navzema vlage;
• izdelan   iz   mineralnih   materialov   (razen izolacijskega materiala);
• posebno ugoden za nanos na kombi plošče namesto podaljšane malte;
• debeline loplolnoizolacijskega sloja do 15 cm;
• neomejene   kombinacije   zaključnih   slojev   (z delnimi omejitvami);
• nudimo tudi celolno izvedbo z lastno ekipo ali samo material.
Vse informacije o materialu ali sistemu na teb Ionskih številkah: 064 422 172, 064 422 173 ali GSM 041 661 648. Pokličite za ogled objekta ali samo za nasvet.
-
stran
topašL novice
Velika noč
Velika noč je poleg božiča največji in najstarejši krščanski praznik. Njegov datum ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto določiti po luninem koledarju. Velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, se pravi med 22. marcem in 25. aprilom. Letos pride velikonočna nedelja na 23. april. Sicer pa v povezavi s praznovanjem velike noči lahko govorimo kar o času od pepelnične srede do velikonočne nedelje.
Za to obdobje je značilna vrsta šeg in navad, ki pa ne izvirajo le iz obdobja krščanstva, pač pa so tudi spomin na poganstvo. V tem času se konča zgodnja in se začne tista prava, zelena pomlad, zato številne šege, ki so značilne za veliko noč, izvirajo iz starih verovanj, ko so ljudje skušali odganjati in uničevati zle sile in se prikupiti duhovom plodnosti in rasti. Ti naj bi zagotavljali dobro letino, zdravje in vse, kar je bilo potrebno za življenje. Krščanstvo je veliko sestavin prevzelo in jih prilagodilo svojim potrebam.
Teden pred veliko nočjo se imenuje veliki teden, začne pa se s cvetno nedeljo. Ta je sicer krščanski spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, kar je od 9. stoletja dalje izpričana šega, ki je najverjetneje nadomestila neki starejši pomladanski ritual v predkrščanstvu, ko so ljudje verovali v moč svetega rastlinja, dreves, grmov, zelišč in cvetlic - pospeševali naj bi plodnost, odganjali zle duhove, varovali pred strelo in drugimi nezgodami. Na cvetno nedeljo prinašajo ljudje sveže zelenje in rastline, speto v velikonočne butare, in oljčne vejice k blagoslovu v cerkev. Butare so včasih ovešene z jabolki, pomarančami ali kakšnim piškotom, kar je le ostanek davnih verovanj, ko so ljudje pripravljali kruh ali pecivo in ga okrasili s pomladnim zelenjem. Sama velika noč je pomenila veliko slavje, ko so ljudje po dolgotrajnem postu, ki je trajal od pepelnične srede, lahko spet jedli meso. Mize so se šibile pod velikonočnimi dobrotami. Krščanstvo je poskušalo pojasniti tudi te; hren naj bi na
primer pomenil žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Ena najstarejših velikonočnih jedi so vsekakor jajca, ki so nasploh najnaravnejša podoba rodovitnosti in simbol izvorov življenja v pomladanskem času. Pobarvana in okrašena velikonočna jajca se po Sloveniji različno imenujejo: pisanice, pisanke, pirhi, remenke, rumenice. Tradicija barvanja pirhov seje ohranila v današnji čas. In nc le to - poleg tradicionalnih motivov se pojavljajo tudi novi, povezani z današnjim načinom življenja. K velikonočnemu času so spadale tudi razne igre in tekmovanja s pirhi. ki pa so danes večinoma že pozabljene. Poleg vsega tega so povsod po Sloveniji tudi veliko plesali in se zabavali, kar je spet povezano s koncem posta, čeprav je velika noč predvsem eden tistih praznikov, ki naj bi ph praznovali v družinskem
krogu.
Petra Trček
Znamenja na Logaškem
Blekovska kapelica
Danes stoji sredi Blekove vasi na stičišču Zelene poti in poti Pod Grintovcem povsem nova kapelica, ki je nastala tako rekoč kot sinteza dveh »blekovskih- kapelic, ki sta se morali 1952. leta umakniti novi cesti skoz Logatec (takrat ni bilo civilizacijske navade, da bi kapelice zaradi posegov v prostor prestavljali, pač pa so jih odstranjevali tako, da bi za njimi ja ne ostalo niti sledu).
Ena od teh - pri Dolesovih (Pr' Doles) - je veljala za najstarejšo logaško kapelico; bila je namreč 1894. prezidana, se pravi prenovljena - še starejša kapelica. Ta je stala ob poti (ob začetku poti Pod Grintovcem), ki je kot glavna cesta vodila iz Gornjega Logatca skoz Blekovo vas čez Klemenje Gorice (mimo sedanjega na novo zgrajenega Doma ostarelih v Grapovčniku) proti Cevici. Druga je stala nasproti domačije Grassijevih (Pr' Gras't), desno ob poti iz Dolnjega v Gornji Logatec. Po pripovedi Rožmančeve stare mame so Grassijevi (priseljenci iz Italije) kupili sredi prejšnjega stoletja domačijo Korenovih. Na zemljišču Grassijevih sta z dovoljenjem gospodarja 1860. postavila kapelico zakonca Franc in Marija Grdadolnik iz mlina na Martirij hribu. Pred ruševinami (leta 1952!) pa je podobo Marijinega vnebovzetja, ki jo je v svojem času naslikal Frane Ksaver Oblak, rešil Miha Hihberger in jo shranil. In tako je Oblakova podoba (restavrirala jo je Zofka Rupnik-Bolčina) našla svoje mesto v novi Blokovski kapelici, ki so jo po načrtih Slavka Pintariča postavili vaščani (na zemljišču Marka Pečkaja) s prispevki in prostovoljnim delom, posebej z zidarskimi deli Janeza Mlinarja in Jožeta Kavčiča. Projektant Pintarič pa je vodil dela, pripravil streho ter vse zahtevnejše detajle.
Nova Blekovska kapelica. (Foto: F. Bogataj
Na prvi pogled tudi ta kapelica (dimenzije: v širino in dolžino 260 cm, v višino - do kapa 390 cm, do slemena 520 cm, višina obočnega vhoda 340 cm. obočnega stropa 395 cm, širina vhoda 215 cm) kaže notranjsko arhitekturno tipiko, razen pročelnega dela strehe, ki je ubrana po podobi ljubljanske Uršulinske cerkve. Stene so obojestransko ometane in opleskane (oplesk je opravil Janez Petek). Dvokapna streha je krita z bakrom (prispevek gornjelogaške cerkvi'). Kapelico je slovesno blagoslovil na veliki šmaren 1992 tedanji župnik Janez Kompare, ki je tudi sicer vztrajno podpiral prizadevanja vrlih Blekovcev.
Marcel Stefančič
Vsak četrtek sveža novica
novice
www.mali.si (//ft/Zf^
STB Velocity 100
8NB AGF    /6.400 sit UXŠ>P 16X1/32 iGf !5,M/2lMsit
STB Voodooi 2000/3000
16KB iGF 26.200/31500 sit
Teac CD*-5*W
4x write/4x rewrite/32x read
55. 000 sit
32MB m     45.800 sit Vamaha S929Ć/S rmjmt Matro* G400 MAX ^L^^^i
ll™'J'!32HBiQP      60,600 sit
CRE TIVE Cr«atw« Annihihtor Pro
_  . . _ ^_ _    _ OSE CENE USEBUJEJO DDU!
650MHz 77.900 sit m$0-?f 3X200 sit 700Al Hi 37.900 sit mVSK7M 47.300 sit 750MHz 777.900 sit £P0X 7KXA-KXt33 34.200sit 800MHz /62 900 sit MICRO SUR H7PR0 35J00sit
Procesor/i K6 2/111 ■      ■      ■    U/1M1 f/v/t 1
kmmmi -imun \n\AP9P}LaJlii H6 2 mmhi - m* sit meseca!
?2MrUGP       64.200 sit
ATI Rage ¥ury Maxx
AGP     66:500 sit PfexWriter 8/4/32A in /2/4/32S
iji ---—--1
ZANESLJIVIH ZAPISOVALCEV ti m«"i"«w|
m 18X HITROSTJO te *
6<U00sit
Mitsumi CD 4804T£
4x write/4x rewrite/24x read
46.200 sit
K6 HI Mm - 2MM sit ^L     62. ooo sit Pestra izbira sistemov Intel {Celeron, Pentium III) ter AMD CK6-2/3, Athlon)!
Domači
intel celeron 466 lucky star va693a udma66 64mb ram maxtor lO.lgb 5400
Rainbou) Igralni
intel celeron 466 abit va6 udma66
64mb ram seagate 17gb 5400
intel celeron 500 abit be6 II udma66
64mb ram ibm 20.5gb 7200
ffllaco
computers
Opekarska 51A, Ljubljana
t:061/339315 f:061/339314 prodaja^mlacom.si, wwv.mlacotti.5i
86.700 sit HP 8250/ot/eJtt
4x wrtte/4x rewrite/24x read Tmfk       5U00 sit/77.900 sit
voodoo3 200016mb agp ™ xPert 2000 32mb a9P voodoo3 300016mb agp
midi tower, fdd 4 m,d' t0*°r',f*1 .      tv out, midi tower, fdd
.„ . . dva pioneer 10x/40x ide An . ,
cdrom 48x ide r . „ „... .     _ .     cdrom teac 40x ide,
.     . „.     sound 32brt stereo 3d
sound 32brt stereo 3d_________WT  creative 1'rve! player 1024
speakers 200w modem 56kb v90 amr keyboard vvin slo logitech pilot
tv tuner+daljinec+TXT speakers teac 2x260w creative 4 point surround modem motorola 56kb v90 modem usr 56kb v90 chern/ g83 slo cherry g83 slo
logitech pilot wheel       logitech pilot wheel
144-900 sit 189.900 sit 233.900 sit
Zahvala
Ob smrti dragega moža
Mihe Šanteljna
iz Novega Sveta
se iskreno zahvaljujem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in mi kakor koli nesebično pomagali ter moža tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvaležna sem dr. Katarini Turk za razumevanje, potrpežljivost in zdravljenje v času njegove bolezni. Posebej se najlepše zahvaljujem Moškemu pevskemu zboru Hote-dršica za doživeto zapete žalostmke, članu Zveze združenj borcev Hotedršica za besede slovesa ob odprtem grobu in domačemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoča žena Angelca
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, kako trpela sem, se spomnite in mi večni mir želite.
Zahvala
ob boleči izgubi naše mame in stare mame
Frančiške Kune
iz Žibrš
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom m znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvo ni m j; 1 doma hotjatec za pomoč med njeno boleznijo. Hvala g. župniku Solanu za opmvljeno sv. maso m pogrebni obred, pogreb niiinii podjetju Menart in g. Kuncu za lopo organizacijo pogreba.
Otroci z družinami
DELO DOBI
ZAPOSLIMO DELAVCA V GRADBENIŠTVU
DAMOS d.o.o. Informacije:
tel.: 061 753 020 GSM: 041 637 734
/W novice
NAGRADNA KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
PREHRANA VZNESENOST
IZPUŠČAJ
LApANEŽ, POŽREŠNI^
ORGANSKA
SNOV NASTALA
pri
ASIMILACIJI
FRANCOSKI
NOGOMETAŠ
(JEM)
PIJAČA IZ RASTLIN PRELITI S KOPOM
SAM EVI
NEKDANJI lEDfNIŠKI
mirmt   javno most
ITTiTr. ■ za prenos oslomba.
PODATKOV NASLON
črka
RUSKE AZBUKE
ZMANJ-ŠEVANIE VODE VREKIS
LOČEN PRI KOSARI, VRV
EVI IPSH VESOLJSKA RAKE1A
CIAVNO MESIO SUDANA
ŽIVAHEN PLES PO IZVODU IZ ANGLIJE
J1R0GZ
železno
KUUKO
OSNOVNI VIR
IZDELOVALEC OMAR
Gl MtSlO SAVDSKI ARABIJE
ZlGA
(POGOV.)
ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (GARY)
ANGLEŠKO SVEUO PIVO SOMJRSKI BOG NEBA
FIZIKALNA KOMOVA PRITISK
EGIPČANSKI BOG SONCA I
NATRIJ
PAS PRI KIMONU
PORUŠITEV
SLOVENSKI SKLADATELJ MAV
KANADSKI
mm,
BROOKER
GLAS PRI STRELU
I SLOVENSKI j JJ , GOVORNIK, ' EIEMSKI ! EK PRIDIGAR    IGRALEC   SetNEGA i
(MIHA)
POUA
MEHlS« SLIKAR ir.GO;
RIBARI JAKO*
HINDUJSKI
DEL
PRIIMKA , , IGOR FIDELA ŠALAMUN CASTRA
IZGLED
JUŽNOAFR. PLEME
UNICE
I 1
SNOV ZA UNIČENJA I IZDELAVO tSA
6. GRŠKA ČRKA
SUROVEŽ, ZVER
EN0VA- i mmm AMERIŠKA LENTNI ! ffSfiA IGRALKA RADIKAL    Umm GARDNER
I šanhC
I ALEKSA
■-■-
I MAKARSKA
LISP
OZRAČJE VZDUSjf
i BRA
MAJHNA RUTA
BRAZILSKI NOGOMETAŠ /ARA
GOSTINSKI LOKAL
KONEC POLOTOKA
NEUSTRAŠNA RIMSJANKA SLOVAŠKI PESNIK i (JANKO) J
i
OBLASTA BAKTERIJA POMEMBNO ŽIVILO
IZDFIO-VALEC ZDRAVIL
i
DESNI PRITOK
VOIGI
ERANCOSKI IGRALEC I DEION i
VIADIMIR ARKO
NIKELJ
: liOCANJI VISINSKIH
RAZUK JOlNOAM
GRM
PALESTINSKA OSVOBODILNA
MAMILO IZKOKE
ŽUŽELKA
VITEŠKA IGRA V SINJU
UTELEŠENJE BOGA VlSNUJA
DEŽURNI VOJAK
TROPSKI SADEŽ
SLOVENSKI PISATELJ
KARLOVAC
RUDOLF MONGOLSKI PEČJAK VLADAR -
ORANZADA
ANTON NANUT
ŠIME IVANJKO
AMERIŠKI KOŠARKU JOHNSON
MAJHEN ČLOVEK
IGRALKA RINA
ČETRTA
POHIŠTVENI PROGRAM
Dibo d.o.o.
Glonarjeva 8, 1000 Ljubljana telefon;
061/132 91
57
Dragi bralci in bralke, reševalke in reševalci križank in ugank. Pomlad je v uredništvo Logaških novic prinesla novost, ki se ji reče nagradna križanka. V vsaki številki Logaških novic vas bo od zdaj čakala križanka, ki vam bo prinesla nagrade, če jo boste rešili, nam poslali rešitev gesla in imeli srečo pri žrebanju.
Aprilska številka in nagradna križanka prinašata pet nagrad, ki jih poklanja Pohištveni HOBI program podjetja Dibo d.o.o. iz Ljubljane, Glonarjeva 8:
1. nagrada: omarica za čevlje v 14.000,00 SIT
2. nagrada:
3.000,00 SIT
3. nagrada: 2.000,00 SIT
4. nagrada: 1.000,00 SIT
5. nagrada: 1.000,00 SIT
gostinske storitve v
gostinske storitve v
gostinske storitve v
gostinske storitve v
vrednosti vrednosti vrednosti vrednosti vrednosti
Rešitve gesla (ni potrebno pošiljati celotne križanke) pošljite do 25. aprila 2000 na naslov: Logaške novice, Čevica 4, 1370 Logatec, s pripisom KRIŽANKA ali na elektronski naslov Logaških novic: novice* mali.si
Rubriko pripravlja in meja Dušan Černigoj
PROGRAM
VAM PONUJA:
RAZREZ LESA, MANJŠA POPRAVILA POHIŠTVA, ZAKLJUČNE LETVE, HITRO IZDELAVO POHIŠTVA PO NAČRTU, SVETOVANJE ARHITEKTA, DOSTAVO IN MONTAŽO
061 / 132 91 57
Strešna kritina BRAIHAC
CEMENT modularna opeka GORICA
PRANE PLOŠČE 40X40 Strešna okna VELIM
UGODNO
betonsko železo, armaturne mreže, tlakovci - Hoče / Italija, kanalizacijske cevi, betonske cevi, pokrovi, stojala za kolesa, robniki (vrtni, cestni).
i
BRAMAC
letni delovni čas
odprto: od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure
Miro PIVK s.p.
trgovina z gradbenim materialom
BOBER
Obrtna cona Logatec, 1370 Logatec tel.: 061 742 666, tel./fax: 061 742 677
NA VSE ŠTIRI
OCTAVIA COMBI 4X4
Možnost preizkusa testnih vozili preko vikenda.
Ob nakupu plačate samo pol avtomobila (ostalo pa čez eno ali dve leti). Možnost nakupa staro za novo ali lizing. Ugodni kreditni pogoji. Kredit brez pologa. Odplačilna doba do S let. Obresti od 1,1% dalje
Podjetje za trgovino In avtoseivis	Idrija, Gregorčičeva 10
AVTO CENTER	tel.: 065 71 500
IDRIJA	e-mail: inio@avtocenter-idrija.si
ver«
,101.
S(t^'
V*
mODl5,0.o
in blagovna znamka
Prodajamo in šivamo po meri:
maturantske, poročne, obhajilne, birmanske in večerne obleke
NOVO: Organizacija poroke, vse od A do Ž in še več.
fyv/u novice
RENAULT
v aprilu in maju AKCIJA EUROTAX +
------POLEPŠAJTE SI APRIL EV MAJ
VSE zveste privržence znamke renault ^^^^
VSE ZVESTE PRIVRŽENCE ZNAMKE RENAULT IN VSE TISTE, KI BODO TO ŠE POSTALI, /T*~~  BOMO BOGATO NAGRADILI.
Če se boste v mesecu aprilu ali maju odločili za nakup novega vozila CLIO    KANGOO osebno vozilo   MEGANE (razen SCENIC),
hkrati pa nam dovolili, da od vas odkupimo rabljeno vozilo katerekoli znamke, vam v AVTO CENTRU Vrhnika nudimo:
■ ■■■ 120.000 SIT POPUSTA
ob nakupu vozila CLIO ali osebnega vozila KANGOO
■ ■■■ 150.000 srr popusta
ob nakupu vozila MEGANE (razen SCENIC)
+ DARILNI BOM V^O^O^
Vsi lastniki vozil Renault boste nagradni bon prejeli po pošti, vsi ostali, ki bi želeli zamenjati svoje rabljeno vozilo znamke Renault za novega, pa se oglasite v našem salonu in darilni bon vam bomo podarili.
AVTO CENTER Vrhnika
Avtohiša REAL, PE Vrhnika, Jelovškova 6, Vrhnika, tel. 750 57 20
nouo! nouo! nouoi nouoi I
CE SE ŽELITE ZNEBITI!
f
t
A A
vseh vrst glodalcev, termitov, insektov In ostalega mrčesa, imamo za vas rešitev v elektronski napravi brez kemije.
UPORABA:
stanovanja, hiše, kleti, shrambe, gostilne, trgovine, itd., itd., itd.
Informacije na tel.: 061/743 445 ali 041/915 007 ALTEGO s.p.
GARANTIRAMO VAM 100% UČINKOVITOST.
i
PRODAJA UR IN ZLATEGA NAKITA
POPRAVILO UR IN ZLATEGA NAKITA, MENJAVA BATERIJ IN PASOV , GRAVIRANJE.
Graviranje in izdelava napisnih ploščic za vrata stanovanj, poštnih nabiralnikov in zvoncev.
Velika izbira modnih ročnih ur, Vinko MarinŠek ,.P.   otroških ur, vseh vrst budilk, stara cesta io stenske ure.
1370 Logatec
telefon: 061/ 742 679    Popravilo starih stenskih ur!
Patentirano v ZDA, certifikat FDA, pozitivno mnenje Inštituta za varovanje zdravja Slovenije.
Izjemna moč posebne morske gline v postopku
UNIVERSAL CONTOUR VVRAP
prečiščevanje, revitalizacija in učvrstitev kožnega tkiva, zmanjšanje telesnega obsega, zmanjšanje celulita, dobro počutje.
Kozmetični salon Lepota & zdravje, Prešernova 9, Logatec, tel.: 06I 741 379 Lidija Kern, višja medicinska sestra, kozmetik
KOZMETIČNI SALON
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova 9, 1370 Logatec tel.: 061/ 741 379
LIDIJA KERN
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, KOZMETIK
DELOVNI CAS:
Ponedeljek, sreda, petek od 16.30 do 22.00 ure, torek, četrtek in sobota dopoldan po dogovoru.
■JAZ),--
d.o.o.
Mojca in Damjan Smrtnik
Velika Ligojna 20, 1360 Vrhnika, tel./fax: 061 753 020 mobitel: 0609 637 734, GSM: 041 637 734
Nudimo vam:
VODENJE POSLOVNIH KNJIG GRADBENE STORITVE
UREDITEV OKOLICE
Tlakovanje dvorišč z materialom po vaši želji, postavitev robnikov, opornih zidov,...
IZDELAVA KANALIZACIJE, VODOVODA, TEMELJEV, ADAPTACIJE OBJEKTOV, UTRJEVANJE TERENA, IZKOPI, PREVOZI
Bom-Oprema
ODPRTO: 8.30 - 12.00 in 16.00 19.00 sobota: 8.30 - 12.00
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA - TRŽAŠKA CESTA 7, TEL: 061 75 05 255
SEDEŽNE GARNITURE VRHNIKA - ljubljanska cesta w tel.: 061753302
SEDEŽNE GARNITURE, KAVČI, DVOSEDI, FRANCOSKE POSTELJE, POGRADI, DNEVNE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PREDSOBE, OMARICE ZA ČEVLJE, GARD. OMARE, SPALNICE, VZMETNICE VSEH DIMENZIJ, JEDILNICE IN JEDILNI KOTI, MASIVNO POHIŠTVO,
KREDENCE, KOMODE, PISARNIŠKO POHIŠTVO...
BREZPLAČNO SVETOVANJE ZA KUHINJE PRI VAS DOMA
rn«n/iin nninnAUA
<*>vl«a4. 1 t/O I .M.|<itf. . Irlrton (01) /*v Fah»: (01) 7*iO 0,6 64, C1SM: 04 1 625 688, 1 I |H.M<t ilnkiimat&mall »I
IZDELAVA IILMOV ZA SITOTISK
Al FILM ŽE OD 1.710,00 SIT
V CENI JE VRAČUNAN 1 9% DDV
AVTO SOLA
Tečaj cestno-prometnih predpisov
A.B.CE m M KATEGORIJE BO 10. 4. 2000, oh 18. URI. Možnost plačila ur vožnje na več obrokov
brez obresti ali bančni krcdil ud (i mesecev do Ti lat,
POPUST ZA DIJAKI; IN ŠTUDENTE, IZPITNO vožnjo LAHKO opraviti:
V POSTOJNI Al.l IJIIIIIJANI, vabljeni ludi listi, ki sle tečaj CPP opravili pri drtitfi tvtoioll.
Inf. in m d.i:.. AVTOŠOLA, Slara c. 23, Vrhnika tel.: 06] / 750 40 tO
URADNE I KI
torek od 12. dO 17 ure sreda od 11   do IH. ure
četrtek od 12. do 17. ure
vuk dan od
i l'i.
. GSM: 041 / 7:w h:ih
iipašL novice
ZAKAJ VOZITI „KONJIČKA" NA POPRAVILO V LJUBLJANO.
ČE LAHKO TO OPRAVITE NA VRHNIKI ?
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠE^pgPr tel.:(061) 751-005
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa:
- osebna vozila,
- mala dostavna vozila,
- kombije.
!!! Izdelava športnih izpušnih sistei
Uradne ure:
pon. : 7 -15 tor.  : 10-18 sre. : 12 - 18 čet. : 7 - 15 pet. : 12 - 18 sob. : 8 - 12
CASERMAN PAVEL s.p.
(~T~      VRTNARIJA 16 flamingo    1360 VRHNIKA
TEL.: (061)752-455 Ljubljana —FAX: (061) 756-188
Pooblaščeni
prodajalec
in serviser vozil
OPEL.-0-
AVTOSERVIS
URBAS
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 061/701 725, 701 735
NEVERJETNO UGODNA CENA OPEL CORSE CHAMPION
C O R S A
OPEL^
PRODAJA VOZIL, KREDITI. STARO ZA NOVO. GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS. KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA
VSA VOZILA. VLLIKA IZIMIM IMIM.ILNII I V( )ZIL
VELIKA RAZSTAVAEaCITROEN XSARA
1
,000,00 sit
NAJPREJ JE BIL NAVDIH
NOVO!
KREDIT PO POLOŽNICAH
SAXO
1.300.000,00 SIT paket dodatne opreme ali
kovinska barva brezplačno
BERLINGO
simpatičen avto za simpatične ljudi po ugodnih cenah letnik 99'
V našem servisu vam zagotavljamo dostavo rezervnih delov v 24 urah, sodoben servis in pestro izbiro dodatne opreme za vaš avto. V primeru daljšega popravila vozila, nudimo nadomestno vozilo, strokovno usposobljen kader pa bo poskrbel za vaše vozilo.
Srečno vožnjo!
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
CITROEN
MERIAK
Drenov Grič 99,1360 Vrhnika tel./fax: 061 751 007, 753 807
likom
ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betajnovo 51, tel.: (061) 7504 880, fax: (061) 7504 751 1360 Vrhnika, Slovenija
VRHNIKA, TRŽAŠKA 11 (SALON LIKO)
V MESECU APRILU SMO VAM POLEG VELIKE IZBIRE JEDILNIŠKEGA POHIŠTVA PRIPRAVILI TUDI VELIKO IZBIRO SVETIL IN ŠVEDSKIH PREPROG (TEKAČEV).
CENE SO ZELO UGODNE, ZATO PRIDITE ČIM PREJ!
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE s MED 9.30 IN 17.00 URO, ALI V SOBOTO MED 8.00 IN 12.00 URO. *
sfaciK
topu/u, novice
Pravica imeti (čisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
Posebni model Audi A4 Copvright je drugačen od drugih. Opremljen je z enim od paketov celovite dodatne opreme. Za paket Sport I, Sport II, Elegant I, Elegant II boste plačali samo pol cene. Da boste tudi Vi drugačni od drugih.
OjOD
Audi
Pooblaščeni prodajalec in serviser
IDRIJA, Grilčeva 4, tel.: 065 743 200, fax: 065 743 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. - 17. ure
O- MEHANIKA
KLEPARSTVO LIČARSTVO ■OPTIKA
Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk volksvvagen in audi. hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del, kl ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo" v kakovostne avtoplašče ...
PUB MARE K E
»»4 Vi l i
EPOZABNO
DOBIMO SE 30. APRILA
NA MAREKAH
ZAVOD ZA VZGOJO
IN IZOBRAŽEVANJE LOGATEC
V okviru našega izobraževanja v smereh:
- oblikovalec kovin,
- oblikovalec lesa,
- ličar,
vam nudimo usluge iz naših učnih delavnic: ■ avtokleparska dela,
- ličarska - avtoličarska dela,
- mizarska dela,
- kot novost je pri nas grafična dejavnost sitotisk (na vse vrste materialov).
Pričakujemo vas na naslovu:
Tržaška cesto 63 1370 Logatec tel.: 061 741 240, 741 830 fax: 061 741 240
FT
cosmos
Ljubljana, Celovška 182 d d
Telefon: 061/18-33-500
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL ALFA, FIAT, MAZDA
Prekrižajte kvadratek za pravilnim odgovorom,
izrežite oglas in ga, skupaj z vašim naslovom, najkasneje do 29. aprila 2000 pošljite na naslov:
a cosmos d.d. Celovška 182 1000 Ljubljana
Podelitev nagrad bo v petek, 5. maja 2000 v prostorih salona MAZDA na Celovški 182 v Ljubljani.
Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhni TEL: (01) 755 25 98, FAX:(01)754 95 30 GSM: 041 708 456
-O----
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
Delovni cas:
9.00 -12.00 in 14.00 -19.00 sobota:
8.00-12.00 :
PESTRA IZBIRA KOLES
KVALITETEN KOLESARSKI SERVIS, ČELADE ZA MOTORISTE, KOLESARSKI VAUI...
Logaške novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o, založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali dCsO. Odgovorni urednik: Anion Mah Stalni sodelavci(ke) i,m|,i ivinim, i ian< Hog.it.i|, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Černigoj, Masa Zupančič, Urška Modrijan, A|da Žižek, Roman Rupnik, Marcel ^tefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Cuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec, telefon (01) 750 96 60, fax (01) 750 96 64, e-mail: novice mali.si Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravu o do kr.i|šan|<i pnspevkov Nrn.iimVnili |>ri-.pcvkov ne honoriramo. I otograli|e brc/ navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. Online novice: http://www.mali.si    DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: (01) 750 96 60